Lichtenthurnov zavod v Ljubljani
Štirirazredna dekliška meščanska šola
IZVESTJE
Šolsko leto 1934(35
V Ljubljani 1935
Izdalo in založilo predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čet)
Lichtenthurnov zavod v Ljubljani
Štirirazredna dekliška meščanska šola
IZVESTTE
Šolsko leto 1934)35
V Ljubljani 1935
Izdalo in založilo predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
PROČELJE
LICHTENTHURN Ljubljana, Ambrožev trg.
Preko zemlje morajo iti svetniki in mučenci ljubezni: velike, zapravljive, nepreračunljive, za svet neumne ljubezni; samo potem bo preorana zemlja za pomlad — — —
lz dekliškega zavoda.
V	Lichtenthurnu ... Že ob vstopu vanj obsije prišleca topel žarek Zavetnice zavoda, ob vstopu na dvorišče pa ga objame val svetlobe in toplote. Od kapele sem se prismehlja kopica otrok preprostih, zaupljivih in sprejemljivih. Potrkali so ob početku leta na vrata zavoda, da bi tu v okrilju ljubezni uspevali Bogu v čast. sebi v dobro in v veselje in korist vsem.
Učiteljstvo ustvarja z učenkami šolsko zajednico. Zavod s šolo jim je tako postal drugi dom. Tih, lep in sončen je ta domek, obenem pa je tudi resno zasnovana delavnica, ožarjena z materinsko ljubeznijo celokupnega učiteljstva.
Učiteljice in vzgojiteljice skušajo poglobiti zajedniško življenje z vso dobroto in skrbjo, pa tudi z modro avtoritativno resnobo. V vztrajnem šolskem in izvenšolskem delu, plemenitem medsebojnem zbliževanju, v odkritem zaupanju do predstojnikov, v blagem sočustvovanju do vseh ljudi naj bi postale deklice drobne »lučke«, jasni »žarki«, ki bi iz Lichtentliurnovih zidov prosinili močno in svetlo med svet, povsod vse ogrevajoč in dvigajoč. Sami plamen, naj bi netili povsod ljubezen. »Žarki« ne poznajo meja, ne izključujejo nikogar, temveč objemajo vesoljstvo.
Posebno važno je zajedniško življenje pri vzgoji dekiic: saj potrebujejo v razvojni dobi tako zelo človeka, ki jih razume in vodi njihovo duševno dozorevanje, vzgojiteljico, ki zna vztrajno in odločno, obenem nežno, materinsko usmerjati njihovo hrepenenje do pravega cilja. Pomagati je dekletu preko mladostnih temin, svetovati v dvomili, da ne zaide. Oporo potrebuje mladenka, išče jo in v zajedniškem življenju jo najde pri učiteljici in vzgojiteljici.
Učenkam postane zajednica družinsko toplo gnezdece. Ženski osebi je pač lastno žrtvovali se in druge osrečevati. S svojo podrejenostjo, s tihim mučeništvom kraljuje v ljubem domu, čuva in neguje vse kot sveto dediščino. Z molitvijo in s svojim drobnim, skrbnim delom podpira povsodi tri ogle in tudi četrti ni trden brez nje. l isto vsakdanje življenje, ki se človeku zdi pusto, enolično, moreče, je merilo pravega junaštva, je »toplomer«, ki kaže, kako visoko se sme ceniti vrednost gospodinje. In v tem drobnem, skrbnem delu za dom, za domačo grudo leži ženska državotvorna in državo - obrambna sila. Z vestnim izvrševanjem dolžnosti je nositeljica tihe radosti, osrečujoče spodbude, je graditeljica sreče v družini in državi.
Odlomki iz kronike.
K šol. letu 1933/34.
Popravni izpiti po § 34. zakona o meščanskih šolali so se izvršili dne 30. in 31. avgusta 1934 s sledečim uspehom:
1. a	razred:	uspelo	je:	4 učenke:	2 učenki nista uspeli
1. h	«	«	«	3 učenk:	
2. a	«	«	«	1 učenka	: 2 učenki nista uspe
2. b	«	«	«	2 učenki:	
3. a	«	«	«	8 učenk:	1 učenka ni uspela;
3. b	«	«	«	3 učenk.	
Šolsko leto 1934/33.
Šolsko leto 1934/33. se je pričelo dne I. septembra z vpisovanjem: vpisovanje se je vršilo še 2. in 3. septembra.
9.	septembra ob 9: Otvoritvena služba božja z antifono: »Veni sancte«. — Uvodna konferenca.
10.	septembra: Pričetek rednega pouka.
16.	septembra ob 10: Sv. maša na Kongresnem trgu.
18. septembra: Strokovna konferenca:	»Beseda	materina bodi
ključ do prave narodne omike« (Slomšek).
26. septembra: Strokovna konferenca: Zasebno dopisovanje ali korespondenca.
1.	oktobra: Strokovna konferenca: Nemščina: Temelji pri tem jezikovnem pouku.
?.—14. oktobra: Teden akcije »Svoji k svojim«. Vedno bolj propada domače blago. .Mnogim se zdi lepo le to. kar je tujega izvora in včasih da blagu veljavo že samo tuje ime. Žalostna resnica je to. Našemu rodu. ki dorašča, moramo vcepiti ljubezen do našega blaga, našega dela. S tem bomo dvignili tudi naše gospodarstvo, pomagali našemu človeku, ki tolikrat željan dela. ne more s svojimi rokami zaslužiti toliko, da bi živel, ker nima odjemalcev.
Jugoslavija je zaplakala.
KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ 9. OKTOBRA 1934
9. oktobra: Kot božji smehljaj je počival na jesenskih gozdovih naših gora sončni soj. rdeče kot kri se je prelil tisto lepo popoldne s planin v doline, mesta in vasi. kot bi hotel doseči, da bi zamrl na naših ustnih nasmeh, da bi utihnila preglasna beseda, ker je tedaj kri našega plemenitega kralja okrvavila francoska tla. Naš veliki kralj je šel v tujino kot neutruden tvorec miru. a tisti, ki jim ni mar človeške sreče, so ga zasovražili in umorili. V tih jesenski večer je padla ta vest in onemeli smo ... Naša srca so v neizrazni bolečini zakrvavela, zaihtela. in grenke solze so nekoliko omilile strašno bolečino. Saj nimamo več očeta ... V nemo žalost se je odel naš zavod dne 9. oktobra.
10. oktobra: Trudno kot starci so se vračali otroci domov, nemo, kot bi jim bolečina izpila vso mladostno srečo, le v očeh so se blestele solze za našim predobrim kraljem, našim mučenikom, ki nam je bil
oče. brat in prijatelj--------saj je tolikokrat hodil med nami in delil
s svojim ljudstvom bridkost in radost. V Bogu počivaj! Nimamo Te, še mrtvega Te ne more objeti naš pogled, le zvonovi plakajo. molijo z našimi neutolažljivimi srci. In z neba skrivnostno prši. nebo joka z nami za Teboj, naš kralj!
11. oktobra: Žalna konferenca.
1>. oktobra: Iz tujine se vrača kralj v domovino. Zvonovi mu zvone žalostinke. topovi grme v žalni pozdrav. Mi pa molimo, kot molijo otroci za očeta, za očeta domovine. In kralj-mučenik je našel svojo domovino takšno, kot jo je želel z zadnjim utrinkom svojega srca: edino, složno, zbrano, močno. Jugoslovansko ljudstvo tvori s svojo l jubeznijo špalir, kot ga ni doživel še noben Jugoslovan, noben vladar.
15. oktober: Komemoracija blagopokojnemu vladarju — očetu, Nj. Vel. Aleksandru f. Zedinitelju — po odloku g. min. prosvete P. br. 36081 z dne II. oktobra 1934:
Polna globoke pietete je bila komemoracija. Do dna duše so nas pretresli žalni uvodni akordi. In na odru: žalno okrašena slika blago-pokojnega Viteškega kralja, obdana od deklic v črnini. Kot tesnobni zamolkli glas iz davnine nas je presunila zborna deklamacija:
Oktoberski večer... ovit v meglo... že pada na zemljo! Prisluhnila sem v noč .. . prisluhnila — in o tedaj — tedaj zaznala sem grozoto vso. in razumela strah v očeh ... Naš kralj, naš ljubl jeni vladar, je
—	mrtev.
fz vse te temine pa je blestel v svetlobi napis: »Čuvajte mi Jugoslavijo!'«, oporoka blagopokojnega kralja, mučenika.
NJ. VEL. KRALJ PETER II
V	domovino pa se istočasno vrača tudi mladi kral j N j. Vel. kral j Peter II. Šibka so še njegova ramena, droben njegov obraz, nežne njegove ročice, a 14 milijonov Jugoslovanov tvori okoli njega močan obramben zid. Bog naj vodi in čuva mladega vladarja!
18. oktobra: Tvoje mrtvo truplo, o kralj, je vrnila tujina, kamor Te je naš narod spremljal v duhu, polnega načrtov in življenja. Na Oplencu bo Tvoj zadnji dom. danes so Te položili, kjer že čakajo vstajenja Tvoji pradedi-----------Pri pogrebnih svečanostih na Kongresnem
trgu je molila vsa naša mladina, da bi I i bila lahka zemlja jugoslovanska. za katero si se bojeval, trpel in trepetal vse dni in še poslednji hip je Tvoje srce prosilo: »Čuvajte mi Jugoslavijo!«. Naš dobri, veliki kralj, čuvali bomo naš nedozidani dom. ob Tvojem grobu prisegamo zvestobo sirotki Tvoji, kralju Petru II., v čigar roke polagamo svoje upanje. Z njim hočemo čuvati Jugoslavi jo. —
Pogrebne svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom l.-Zecl i n i tel jem. — Cerkvene molitve v domači kapeli ob S — nato na Kongresnem trgu, kjer se je zbrala vsa šolska mladina. Žalni govor je imel stolni prošt g. Ignacij Nadrah, ker je Prevzvišeni odšel na pogreb v Beograd. Radijski zvočniki so omogočili, da so razločno čnli govore in petje vsi na širnem Kongresnem trgu. Ljubljančani so ta čas razsvetlili okna in izpostavili v črnino odeto sliko blagopokojnega kralja. Tudi pročelje našega zavoda smo okusno priredili.
11. oktobra: Skupno: Spominska slavnost velikemu Čuvarju Jadrana. — Proslavili smo Jadranski dan tudi s predavanji v razredih. Poudarili smo gospodarsko važnost našega morja, po njem je naša država močna, naš Jadran vžiga v srcih vseh Jugoslovanov vedno nov plamen ljubezni do našega rodu, ki je dolga stoletja siromak, suženj oholih tujcev, brodaril po morju in jokal v onemogli boli za srečnimi dnevi nekdanjih svobodnih časov. Boril se je. upal. molil za svobodo. Zdaj počiva prejasni Čuvar mirno, Jadran je naš, naše je Primorje.
9.	novembra: Komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom T. Cerkvene molitve v domači kapeli, nato žalna proslava v dvorani.
11.	novembra: On. ki je bil kot vojak trd in jeklen junak, je bil v zasebnem življenju nežen in mehak. Vzgojen v trdotah življenja. — je postal sam svetal zgled najplemenitejših vzgojnih lastnosti------------
Za 5 tihih minut nas prosijo žrtve milijonov padlih v svetovni vojni. V nemi molitvi smo prosile za njih pokoj, zaprosile pa smo jih tudi. da rote Vsemogočnega, naj v svoji usmiljeni dobroti prepreči novo prelivanje krvi in da da mir. ki ga svet ne pozna, kateri pa edini vodi k pravi sreči.
17. novembra: Naše duše so še razboljene od strašnega udarca kralj, smrti. V filmu smo ga v duhu spremljali na njegovi poslednji poti od Marseilla do Oplenca, kjer počiva.
1.	decembra: V znamenju žalosti smo praznovali spominski dan našega zedinjenja. Saj ni več našega kralja Matjaža, ki nas je osvobodil in je hodil med nami, kot hodi le človek naš, ki razume slovensko dušo. 	S	Teboj pa, Peterček, bomo zvesto čuvali Jugoslavijo!
17.	decembra: V vekovit spomin na Junaka-Viteza današnjih dni: Trda, resna, odgovornosti polna je bila živi jenska pot A iteškega vladarja: vse njegovo življenje je bilo delo. vršitev dolžnosti. Smrt ga je dohitela v triumfu dela. pri vršitvi težkih stanovskih dolžnosti...
V	Cetinju, domu junakov, se je rodil: temu primerna je bila prva vzgoja.
Nato vidimo v duliu nežnega dečka, ki daleč od kraljevega sijaja, živeč v najskromnejših razmerah, hodi v šolo, da črpa tam znanja in modrosti za težke življenjske naloge, ki mu jih je namenila božja Previdnost.
Leta kasneje: Pred nami stoji mladi kraljevič, v preprosti vojaški obleki, podrejen vsem trdotam vojaškega življenja.
Prišel je čas. ko so zadonele bojne trombe, oznanjajoč svetu, da gre srbski narod v boj za »krst častni in slobodu zlatnu«. In tedaj se pojavi pred našimi duhovnimi očmi v vsej svoji mladostnosti očarljivi vitez, prestolonaslednik, kraljevič Srbije.
Pohod v Dušanovo Skoplje. Tužno Kosovo polje je zazrlo svojega rešitelja.
Dalje ga vodi pot proti jugu. na obale Vardarja — in nato se vrne kot zmagalec v Beograd, obdan od hvaležnosti svojega naroda.
Ni še minilo leto dni in napočila je svetovna vojna. —• Mala in izmučena Srbija gre iznova pod orožje.
Na čelu njenih armad vidimo prestolonaslednika in regenta Aleksandra. Zmaga sledi zmagi, za tem pa kalvarijsko trpljenje. V zimskih viharjih iščejo junaki izhoda na morje in v tujino. Z njimi trpi prestolonaslednik Aleksander, vlivajoč izmučenim junakom s svojini zgledom novega poguma in svežih moči.
Vojskovodja ne odloži orožja. Daleč od domovine zbere svojo armado, kratko je bilo njegovo povelje: »V zmago ali smrt!« Njih pohoda ne more ustaviti nobena sila. »Naprej v domovino!« Beograd je drugič proslavil Aleksandra kot zmagovalca.
Jugoslavija je bila ustanovljena.
Dom. ki ga je kralj po toliko mukah postavil, je bilo treba urediti. A ložil je v to delo vse svoje moči.
Za tem pa je usmeril svoje prizadevanje v to, da pribori svoji domovini najugodnejši mednarodni položaj.
Temu domoljubnemu namenu je služilo tudi njegovo zadnje potovanje. s katerega se je vrnilo le njegovo prestreljeno in izmučeno telo, da bo položeno v zemljo, ki jo je tolikanj ljubil.«
Ali ne bomo ob mislih na napore Viteškega kralja spoštljivo obstali.. . — Izpolnjevanje stanovskih dolžnosti je temelj, na katerem sloni prava državljanska zavest.
Iz ostale kronike.
li.	novembra: Otrokom smo razložili pomen »Društva narodov«. 13. novembra: Roditeljski sestanek. Vzgoja k resnicoljubnosti. Čim bolj je človek iskren, odkritosrčen in resnicoljuben, tem lepše odseva božja podoba v njegovi duši. Laž silno kvari človekov značaj.
15.	novembra: Strokovna konferenca: Risanje. Sorodnost med glasovno in barvno umetnostjo.
Od 22.—25. novembra: Sv. Ludovika. Še se nam smehlja na sliki naša lanska blaženka Katarina in nas ljubeče vabi po svoji poti ljubezni za seboj v nebo. A to leto je bila proglašena za svetnico Ludovika Marijak. žena nadčloveške požrtvovalnosti, prelep vzor krščanske ljubezni do bližnjega. Pred nami stoji v očitek našemu samoljubju; pred nami hodi, se sklanja materinsko ljubeče, da dvigne vse trudne, ponižane, vse. ki jih je zavrgel svet. ki nima zanje besede, ne sočutnega pogleda.
To je naša sveta ustanoviteljica ... S slovesno tridnevnico v dneh 22.—23. novembra 19)4. smo jo častili, povišano na oltarju. Premišljevali smo njeno bogato življenje, ki je raslo iz ljubezni, se uničevalo iz ljubezni.
1.—8. decembra: Obrtniški teden. Danes so najbolj gospodarsko močne tiste države, ki imajo dobro razvito industrijo. Pri nas pa mali obrtnik komaj životari, premalo razumevanja imamo za njegovo težko delo in rajši kupujemo cenejše tvorniške izdelke. Pri vseh predmetih smo razmišljali o našem rokodelstvu, da so otroci spoznali, da bi bilo pri nas manj krize, če bi ljudje bolj kupovali domače izdelke.
Od 23. dec. do 11. jan.: Božične počitnice.
Sem li položila božič vsaj v eno strpinčeno srce? In ali sem bližnjemu topel * žarek» od tedaj sleherni dan?
25.	januarja:	Zdravniška	preiskava	učenk I. a razreda
26.	januarja:	Sv. Sava. Predavanje	v telovadnici.
28. januarja: Zdravniška preiskava učenk 1. b razreda.
29. januarja: Nastavniška konferenca.
>0.	januarja:	Zdravniška	preiskava	učenk 11. a razreda.
31.	januarja:	Zdravniška	preiskava	učenk III. a in IV. a	razreda.
1.	in 2. februarja: Prejem sv. zakramentov.
4.	februarja: Strossmayerjeva proslava.
Strossmayer — naš veliki Jugoslovan tistih temnih dni. ko so vsakomur te lepe sanje prinesle preganjanje in nam skoro nerazumljivo trpljenje. A Jurij Strossmayer je vedel, da bo edinost južnih Slovanov prinesla nam vsem novo življenje, lepšo bodočnost. Tega smo se spominjali na njegov rojstni dan.
6.	februarja: Zdravniška preiskava učenk II. b razreda.
?. februarja: Zdravniška preiskava III. b in IV. b razreda.
18.	februarja: Strokovna konferenca: Računstvo. Geslo: Iz življenja za življenje!
12.	marca: Roditeljski sestanek: Smernice o vzgoji doraščajoče mladine. Mladina, ki je lepo poučena, zna ceniti skrivnosti življenja. Prava luč prežene tmine zmote in zablode. Zdrav mora biti naš rod
—	zdrav naš dom. Bog v presveti Evharistiji — li si naša rešitev!
28. marca: Prejem sv. zakramentov.
11.	aprila: Pozivno na odlok kralj. ban. uprave je bila prireditev P. Rd. Kr. Z njo smo združili tudi običajno koncertno prireditev. Akademija — koncert:
Ubrana harmonija klavirja je izzvenela v pozdrav.
Po recitaciji »Domovini« (Jv. Cankar) je zbor meščanske šole umetniško izvajal Adamičev »Venček narodnih mladinskih
pesmi«:
Si jaj, sijaj solnčece .. .
Zima odhaja ...
Bim bom . ..
Jezus sadil je vinograd ...
V	dušo je segla alegorična slika ob spremljavi klavirja »Jezus v sveti hostiji«. Le v tabernaklju je moč slabotnim in pomoč padlim.
Narodne pesmi:
Gor čez jezero ...
Rasti, rasti rožmarin . . .
Slepec ...
Studenček .. .
so nas zazibale v tisto nepozabno dobo otroštva, ko se je mamica sklonila k otroku in mu prva šepetala o lepoti in bogastvu doma in budila kal ljubezni do domače grude.
Ljubek melodram »Pastirček« nam je oživotvoril lepo misel: »Ljubezen zadovolji človeško srce, ne pa blesk in bogastvo!« Telovadkinje so ob akordih klavirja zarajale narodno kolo. zbor je zapel »Zvončki zvonijo« in zaključil glasbeno prireditev s Slomškovo »Preljubo veselje«.
Od 18. aprila do 7. maj ni ka: Velika noč. Že se odevajo naše vasi v pomladno okrasje, vse zeleni in cvete, vse se pripravlja na Veliko noč. Ljudje hite z delom, s snaženjem, s pripravo na veliki praznik. Pripravlja se tudi mladina — cvet. ponos naših vasi. Manjka le še dijak, dijakinja, le oni. ki študirajo v oddaljenem mestu. 1 i manjkajo, vsa vas čuti živo. da manjkajo. In dobro vaško ljudstvo jih čaka, kot nekaj vzvišenega, idealnega. Tudi naše deklice bodo pohitele na svoje domove. O, da bi bile glasnice globoko verskega, krepostnega življenja! Poneso naj ljubezen, dobroto in milino v svoje domove, pa tudi v sosedne hiše. Naj ustvarjajo one tople odnošaje med sosedi, ki so dihali nekoč po naših vaseh, ko je bila vsa vas kot velika, dobra družina. Dobri sosedje — neprecenljiva dobrota. Izsušene ustnice bodo zopet zapele, mrtva srca zahrepenela, trde roke se bodo zmehčale, ukrivljeni hrbti zravnali. trpeči ljudje zveselili. Da bi zadihalo tudi po vaseh za-jedniško življenje!
il.	maj: Proslava materinskega dne.
16.	maj: Strokovna konferenca: Etična in nacionalna ideja pri pouku srbohrvatskega jezika.
20. maj: Dečji dan.
20.—27. maja: Protituberkulozni teden. Predaval hišni zdravnik gospod dr. Fon. Teden zdravja.
22. maj: Strokovna konferenca: Kako vpoštevamo pri pouku kemije, prirodopisa in fizike gospodarsko-socialni in državljanski moment.
31. maj: Zadnji šolski dan za učenke IV. meščanskega razreda.
5. junij: Po odloku kr. banske uprave Dravske banovine IV. No. 8919./5. od 29. maja 1935. Šolska proslava 85 letnice nadškofa dr. Antona B. Jegliča.
\ eliki možje so narodu največja dobrota. Bog nam je poslal Slomška sredi prejšnjega stoletja, da nas je prebudil: za njim pa smo dobili drugega vladiko, dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ki je njegovo delo nadaljeval in vodil do velikega uspeha: narodnega prerojenja in osvobojen ja.
Silna je bila nadškofova ljubezen do ljubega slovenskega naroda in do vseh ljudi. Kljub odličnim dostojanstvom, kljub vsej izobrazbi, kljub vsem častem Prevzvišeni nikoli ni pozabil, da je človek, kakor so vsi ljudje. Zato je v vsakomer spoštoval in ljubil sočloveka, kateremu je dolžan pomagati. In mi! — Spletajmo mu vence hvaležnosti!
\ dneh od 4. do 28. junija je nadzoroval zavod ministerski odposlanec gospod profesor Fran Jeran. Prisostvoval je pouku v vseli razredih. pregledal pismene in risarske izdelke in ženska ročna dela. administracijo. knjižnice, zbirke učil in drugo ter predsedoval vsem izpitom. Povodom pozdravitve je gospod ministerski odposlanec v vznesenem govoru potrdil mladino v ljubezni do širne Jugoslavije, do Nj. Vel. mladoletnega kralja Petra II. V prijetno iznenadenje je bilo učiteljskemu zboru, ko je gospod ministerski odposlanec v svojem nagovoru izjavil in ugotovil, da »vlada v tej liiši ljubezen«, kar nam je v bodrilo, da je zajedniško življenje pravi način vzgojnega delovanja.
17.	junij: Pričetek završnih izpitov.
19.	junij: Konec šolskega pouka za I.. H. in TII. razred.
26.	junij: Zaključek završnih izpitov.
28. junij: Zaključek šolskega leta z zahvalno službo božjo in Vidovdansko proslavo.
Spored proslave:
1. Slavnostni govor.
2. Preradovič — deklamacija: Pozdrav domovini.
3. S. Darina: Vidovdanski prizorček.
4. Gostinčar — pesem: Neka živi Jugoslavija.
5. Rikard Katalinič-Jeretov — deklamacija: Pjesma o Vidovdanu.
6. Dr. Kimovec — pesem: Otroci Kralju Petru II.
7. Po članku iz Razorov 1934/35, št. 9 — recitacija: Jugoslovanska povest je kakor trnjeva roža: bridka je in lepa.
8. Rape — deklamacija: Ujedinjenje.
9. S. Darina, S. Sholastika — rajalni nastop: Otroci kralju Petru II.
10.	Bože pravde.
V	junijskih dneh je zažarel v bližini zavoda Evharistični križ. zažareli so po hribih in holmih še drugi, vsi oznanjujoč blagovest ljubezni ...
Eno samo leto ljubezni bi zamoglo prenoviti zemljo.
Učiteljski zbor
koncem šolskega lela 1954135.
G.	Vindišar Inan, katehet, poučuje: ve/4a, ve/4b.	ve/5a.	ve/’5b.	ve/2a.
ve/2b, ve/la, ve/Ib.
S. Šušteršič Melodija, nastavnica, tč. šolska upraviteljica, poučuje: pr/la. pr/lb, lig/la.
S. Blejec Vincencija, nastavnica, poučuje: sl/2a; ne/2a: ze/2a; zg/2a; pi/2a.
S. Iskra Oonatila, nastavnica, poučuje: ne/4b, ne/ib; ze/3b; ke/4a. ke/4b, ke/3a, ke/3b: pr/2a: hg/4a. hg/4b. hg/5b,	hg/la,	hg/2a.
S.	k one Darina, nastavnica. pouču je: sl/4b. sl/la:	sh/4b,	sh/la,	sh/4a,
sh/3b; ne/Ib: zg/3a, zg/2b: dn/4b.
Ga. Labernik Marija, stalna učiteljica, poučuje: sh/la, sh/2a, sh/2b: zg/la; ze/2b. ze/3a; hg/2b; pr 2b; te/4b, te/5a, te/la; ri/la (I. in 2. oddelek; st: 2 uri.
S’. Masle Averlina, nastavnica. poučuje: sl/4a. sl/3b, sl/la: ne/4a: ze/4a. ze/la: zg/4a. zg/3b.
S. Pučko Sholastika, stalna učiteljica, poučuje: sl/lb, sl/2b; sh/lb: ze/lb, ze/4b: zg/Ib. zg/4b; fi/3a. fi/3b, hg/lb: ri/lb: pi/lb.
S. Rakovec Cirila, nastavnica, poučuje: ra/la; gm/1a: pe/la. Ib, 2a. 2b, 3a, 3b, 4a. 4b; Zbor. pe. — pi/1 a v dveh oddelkih, ne/la, klavir.
S. Rozman Vasilija, nastavnica, poučuje: ra/4a, ra/4b, ra/3b: gm/4a, gm/4b, gm/3b: fi/4a. fi/4b.
S. Slabič Zvezdana, učiteljica veščin, poučuje: žr/la (2. odd.), žr/lb (I. in 2. odd.). žr/2b (2. odd.). žr/3a (J. in 2. odd.), «p/la (2. odd.), gp/lb (1. in 2. odd.), gp/2b (2. odd.), gp/3a v dveh odd.
S. Slapšak Čila. nastavnica. poučuje: ra/lb. ra/2b: gm/lb, gm/2b: ne/2b; dn/4a: ri/3b. ri/4b. ri/2b v dveh odd.; pi/2b.
S.	Trtnik Blažena, nastavnica, poučuje: ra/5a, ra/2a: gm/3a. gm/2a; ne/5a; ri/4a, ri/3a, ri/2a.
S.	Trdan Bronislaoa, učiteljica veščin, poučuje: žr/la (I. odd.), žr/2a, žr/2b (I. odd.), žr/5b. žr/4a oba odd.. žr/4b; gp/la (1. odd.), gp/2a, gp/2b (I. odd.). gp/3b. gp/4a oba odd., gp/4b.
Ga. Hribar Helena, stalna učiteljica, poučuje: te/3b, te/2b. te/2a. te/lb, te/4a.
Učni načrt
za I., II., III. in IV. razred meščanskih šol z odlokom min. prosv. od 9. IX. 1926. O. n. br. 8122., deloma min. prosv. S. n. br. 31852.
od 8. IX. 1933.
Obvezni predmeti	Razred			
	I |	II	III |	IV
Verouk		2	2	2	2
Slovenski jezik	4	4	4	3
Srpsko-hrvatski jezik	2	2	2	2
Nemški jezik	3	3	5	3
Zemljepis	3	3	2	2
Zgodovina 		2	2	2	2
Botanika in zoologija	3	3	—	—
Fizika .	—'	—	2	i
Kemija z mineralogijo	—		>	2
Higijena	1	1	1	1
Računstvo s knjigovodstvom	3	3	4	4
Geometrija	2	2	2	
Prostoročno risanje	3	5	2	2
Pisanje ....	1	1	—	—
Petje	1	i	1	i
Telovadba	1	i	1	i
Zensko ročno delo	2	2	2	2
Državoznanstvo . .	—			—	2
Gospodinjstvo	1	1	1	1
Skupaj .	34	34	35	34
Neobvezni predmeti v tekočem šolskem letu so: stenografija, zborovo petje in klavir. Stenografijo poučuje ga. Marija Labernik, zborovo petje in klavir pa s. Cirila Rakovec. Pri zborovem petju vadi umetne pesmi, kaj rada goji učiteljica ljudsko petje, ko pojo hkrati vse učenke meščanske šole. Ljudsko petje uporabljamo tudi pri službi božji.
Seznani učnih knjig za šolsko leto 1934/35.
Št.	Ime:	Naslov knjige:	Odobrenje:	Za j razred:
Verouk				
1	Ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo	Katoliški katekizem	Ministrstvo prosvete Sn. br. 17.409 z dne 12. julija 1934	L. II., III.	in IV.	r.
2	Dr. Alfonz Levičnik	Zgodbe sv. pisma I. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 10.495 z dne 19. aprila 1932	L r.
3	Or. Alfonz Levičnik	Zgodbe sv. pisma II. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 17.409 z dne 12. julija 1934	II. r.
4	Alojzij Stroj	Liturgika III. izdaja	Ministrstvo prosvete Sn. br. 24.710 z dne 24. julija 1934	Ul. r.
5	Janko Mlakar	... Katoliški verouk	Ministrstvo prosvete On. br. 84.590 z dne 3. decembra 1930	IV. r.
Slovenščina				
6	Bajec. Rupelj, Sovre, Šolar	Slovenska čitanka in slovnica	Ministrstvo prosvete Sn. br. 18.540 z dne 14. junija 1931	1. r.
7	Bajec, Rupelj, Sovre, Šolar .	Slovenska čitanka in slovnica za II. r. -red. šol	Ministrstvo prosvete Sn. br. 25.896 z dne 24. avgusta 1932	II.	in III.	r.
8	J. Briimr	Slovenska čitanka za mešč. šole IV. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 24.477 /. dne 12. avgusta 1933	IV. r.
9	Dr. Anton Breznik	Slovenska slovnica za sred. šole	Ministrstvo prosvete Sn. br. 17.857 z dne 10. avgusta 1932	III.	in IV.	r.
Srbohrvaščina				
10	Tomo Jederlinič |	Druga srpska ili hrvatska čitanka	Ministrstvo prosvete On. br. 49.877 z dne 22. julija 1933	I. r.~
št.	Ime:	Naslov knjige:	Odobrenje:	Za razred:
11	Tomo Jederlinič	Treč-a srpska ili hrvatska čitanka	i Ministrstvo prosvete On. br. 68.365 z dne 6. septembra 1932	11. r.
! 12	Dr. Mirko Rupelj	Srbohrvatska vadnica III. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 26.715 z dne 2. septembra 1932	III.	in IV.	r.
Nemščina				
13	Dr. Bezjak	Nemška vadnica I. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 24.622 z dne 18. avgusta 1930	I. r.
14	Dr. Bezjak	Nemška vadnica II. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 24.622 z dne 11. avgusta 1930	II.	in III.	r.
15	Dr. Bezjak	Nemška vadnica III. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 6095 z dne 31. maja 1934	IV. r.
		Zgodovina		
16	J os. Bučar	Zgodovina starega veka za niž. razr. srednjih šol	Ministrstvo prosvete Sn. br. 38.468 z dne 22. julija 1932	I. r.
17	Dr. Melik-Orožen	Zgodovina Jugoslovanov I. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 38.468 z dne 22. decembra 1932	II. in IV. r.
18	Dr. Melik-Orožen	Zgodovina Jugoslovanov 11. del	Ministrstvo prosvete Sn. br. 2401 z dne 15. marca 1930	III.	in IV.	r.
Prirodopis				
19	Dr. Bevk .	Prirodopis živalstva in rastlinstva	Glav. prosv. savez S. br. 372 z dne 22. aprila 1932	I.	in II.	r.
Zemljepis				
20	Fink	Zemljepis za meščanske šole	Ministrstvo prosvete On. br. 91.649 z dne 20. novembra 1928	I., 11. in III. r.
I
I
Št.	Ime:	Naslov knjige:	Odobren je:	Za razred:
21	Orožen	Zemljepis Kraljevine Jugoslavije za IV. r. sred. šol	Ministrstvo prosvete Sn. br. 38.484 z dne 22. decembra 1932	IV. r.
22	Senoa	Geografski atlas J ugoslavije	Ministrstvo prosvete Sn. br. 17.068 z dne 21. junija 1954	1., H., III.	in IV.	r.
Fizika in kemija				
23	Maks Prezelj	Kemi ja in mineralogija za nižje razrede sred. šol	Ministrstvo prosvete Sn. br. 14.612 z dne 16. maja 1931	III.	in IV.	r.
24	Kunc	Fizika za nižje razrede sred. šol	Glavni prosv. savez Sn. br. 23.36" z dne 20. julija 1934	III.	in IV.	r.
Računstvo				
25	A. Črnivec	Računica za mešč. šole 1. del	Glavni prosv. savez S. lir. 364 z dne 22. aprila 1932	I.	in II.	r.
26	A. Črnivec	Računica 11. del	Ministrstvo prosvete On. br. 51.526 z dne 6. oktobra 1932	III. r.
27	A. Črnivec	Računica III. del	Ministrstvo prosvete On. br. 57.411 z dne 16. avgusta 1932	IV. r.
Šolske naloge.
A.	Slovenske:
I.	a razred: čudežni studenček. (Po pesmi »Kanglica«.) — Črne zastave plapolajo. (Po obnovi.) — Miroljubni Vladko. (Po spominu.) — Če bi imela čudodelni prstan . .. (Po pravljični pesmi »Pastir«.) — Snežinke plešejo. (Razredni spis.) — Na početku novega polletja. (Po razgovoru.) — Moja mama. (Po opazovanju.) — Naprodaj nismo Sloveni nikdar! (Po ber. sestavku.) — Pomlad pri nas. (Opis.)
I.	b razred: Kako je že bilo? (Narek.) — Naš ljubljeni kralj — zbogom. (V spomin na 9. oktober.) — Moje misli o miru. (Po razgovoru.)
—	Je stopil zopet na zemljo svetnik dobrotni. (Po razgovoru.) — V
zvezdicah žari nebo. (Prost spis.) — Dobro delo — srce veselo. (Obnova po pesmi »Zlata ptička«.) — Mati — zlata zvezda mojih dni. (Prost spis.) — Veliki petek in velika nedelja. (Primerjava.) — Planine vabijo. (Prosto po ber. sestavku »Na planine«.)
II.	a razred: V Martinovem gozdu. (Obnova po pesmi.) — Jugoslavija ovita v globoko žalost. — V miru je vsa sreča. (Po razgovoru.)
— Miklavževi spomini. (Po razgovoru.) — Ob jaselcah. (Razmišljanje.)
— Moje gospodinjstvo. (Po razgovoru.) — Nonni — zakaj mi ugaja. (Po prečitani knjigi. Karakteristika.) — Mati, sonce mojih dni. (Prost spis.) — Ti krasna si. krasnejše ni. kar jih obseva zarja dneva. (Prost spis.)
II. b razred:	V	jesenskem jutru. (Po razgovoru.) — Naš zasuž-
njeni svet. (Narek.) — Praznik miru. (Prost spis.) — Mejnik. (Po obnovi.) — Božična zgodba. (Prost spis.) — V deželi pravljic. (Po obnovi.)
— Mati. tvoje ime je sveto. (Po razgovoru.) — Vstajenje. (Po opazovanju.) — Domovina vabi. (Po Cankarju.)
III. a razred: Samo dober človek je tudi dober Jugoslovan. (Razmišljanje.) — Tam za zadnjo goro, tam je naša Drava, tam so tuje pesmi naše preglasile. (Po razgovoru.) — Njegovo zadnje naročilo. (V spomin na 9. oktober 1914. leta.) — Miklavžev večer nekdaj in sedaj. (Opis.) — Svetonočni zvonovi pojo. k ljubezni novi vabijo... (Moje božične misli.) — Da sem jaz ptičica... (Domišljija.) — Moji mamici v spomin. (Direkten govor.) — Pri Borštnikovih. (Z ozirom na I'. S. Finžgarjev igrokaz »Naša kri«. —- Mary. (Poskus črtice.)
III. b razred: Na ljubljanskem trgu. (Opazovanje.) — Žalost je odela mojo domovino. (Po razgovoru.) — Mir prinaša blagoslov. (Po razgovoru.) — Slemenice in Polesek. (Po romanu »Deseti brat«.) — Božične počitnice. (Opis.) — Jurij Kozjak se vrne v domovino. (Po prečitani povesti.) — Spominček tebi. ljuba mati! (Po opazovanju.) — Na Mozolovem domu. (Po romanu »Rokovnjači«.) — Narava je zaživela. (Opis.)
IV. a razred: Še letos — in potem? (Razmišljanje.) — Mlada Breda. (Po narodni pesmi.) Viteški kralj, dasi mrtev, nam glasneje govoriš kot kdaj. (Prosto po razgovoru.) — Ljubezen do domovine in še kaj. (Nauk iz povesti »Carski sel«.) —Siromak pozimi. (Razmišljanje.)
— Ne razdiraj sreče, raje osrečuj! (Dostojevski. »Ponižani in razžaljeni«.) — Kreposten narod — srečna domovina. (Misli iz romana »Pod svobodnim soncem«.) — Matere skrbijo in križe neso. (Opazovanje.) —
V	meni in krog mene je pomlad. (Razmišljanje.)
IV. 1) razred: Delo vir sreče in zadovoljstva. (Razmišljanje.) — Obstali smo in zajokali. (V spomin na težke oktoberske dni v letu 1934.)
— V miru se razvija narodna kultura. (Razmišljanje.) — Strelčeva Tinka. (Označitev osebe iz F. K. Meškove drame »Mati«.) — Kraška božična legenda. (Božična misel na naše neosvobojene brate in sestre.)
— Knjiga. (Razprava.) — Motiv materinske ljubezni pri naših pisateljih. (Z ozirom na materinski dan.) — Naša narodna pesem. (Z ozirom na učno snov.) — Oj zdaj gremo... (Moje misli pred malo maturo.)
Poučne ekskurzije.
I.a razred:
Poldnevne:	22.	septembra:	Zemljepisno-zgodovinska:	Ra-
kovnik, ljubljanski Grad. — 17. novembra: Kino Matica, Ljubljana: Kulturni film. Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. — 19. junija 19>5: Gospodinjsko-higijenska: Sanatorij »Leonišče«. — Celodnevna: 18. juni ja: Jarše, Homec, Mengeš.
I. b razred:
Poldnevne: 12. septembra: Zemljepisna: Ljubljanski Grad.
—	19. septembra: Zeml jepisno-prirodopisna: Šmarnu gora. — 27. septembra: Prirodopisna: Na Orle. — 17. novembra: Kino Matica, Ljubljana: Kulturni film. Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Zedinitel jem. — Cel o d n e v n a : 18. junija: Zeml je-pisno-prirodopisna: Martuljek, Kranjska gora.
II. a razred:
Poldnevne: 17. septembra: Zemljepisno-zgodovinska: V Tivoli in na Rožnik. — 24. septembra: Gospodinjsko-zemljepisna: Ježica, Posavje, Črnuče, Savlje, Kleče, Vižmarje, Št. Vid in Šiška. — I7.no vembra: Zgodovinsko-zeml jepisna: Kino Matica, Ljubljana: Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — Celodnevna: 18. junija: Zemljepisno-literarna: Javornik, Dobrava. Vintgar, Bled, Lesce.
II. b razred:
P o 1 d n e v ne : 21. septembra: Gospodinjsko prirodopisna: Preko Rožnika v Krekovo gospodinjsko meščansko šolo v Zg. šiški. —
17.	nov embra: Kulturni film: Kino Matica, Ljubljana: Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. — Dne 29. marca: Zemljepisna: Šmarna gora. — 19. junija: Higi jensko-gospo-dinjska: Sanatorij »Leonišče«. — Celodnevna : 18. junija: Kamniška Bistrica.
III. a razred:
Poldnevne: 18. septembra: Zemljepisno-zgodovinska: Šmarna gora. — 22. septembra: Gospodinjska: Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški. — 17. novembra: Kino Matica, Ljubljana. Kulturni film: Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — 13. junija: Literarno-zemljepisna: Koseze. Podutik. Kamna gorica, — Celodnevna: 18. junija: Literarno-zeml jepisna: Vrhnika in okolica.
III.	b razred:
Poldnevni : 18. septembra: Dobrova in njena okolica. — Dne
12.	aprila: Kemijsko-fizikalna: Tovarna za klej. — Celodnevni : 26. septembra: Zemljepisno-literarna: Črnuče, Rašica. Dobeno. Mengeš, rojstna hiša Janeza Trdine, Groblje. Domžale. — 18. junija: Zemlje-pisno-zgodovinska: Barje. Ig. pod Krim.
IV.	a razred:
Poldnevne: 18. septembra: Zemljepisno-zgodovinska: Šmarna gora. — 17. novembra: Zgodovinska: Kino Matica. Ljubljana. Kul-iurni film: Pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — 28. maja: Gospodinjska: Kuhinja v državni bolnišnici. — Celodnevna: 26. septembra: Zgodovinsko-literarna: Črnuče, Rašica, Dobeno. Mengeš. Groblje. Domžale.
IV.	b razred:
Poldnevne: 18. septembra: Zemljepisno-zgodovinska: Dobrava pri Ljubljani. — 12. aprila: Kemijsko-fizikalna: Tovarna za klej v Ljubljani. —	17. novembra:	Zemljepisno-zgodovinska:	Film:	Po-
grebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zedini-
—	Celodnevna: 20. septembra: Zemljepisno-zgodovinsko-literar-na: Jarše. Mengeš, Lukovica, Brdo. Št. Vid. Domžale.
Vzajemno delo šole in doma in dijaška udruženja.
Predstojništvo zavoda in učiteljstvo je v tesnem siiku s starši. Vsak mesec so razredne seje učiteljstva, ki o morebitnih nedostatkih učenk vsakokrat obvešča starše, odnosno hišno predstojništvo.
Za starše prireja zavod roditeljske sestanke, na katerih se obravnavajo važna praktično-življenjska in vzgojna vprašanja. Po sestanku je učiteljstvo staršem na razpolago: pa tudi sicer se ti lahko porazgo-vore z učiteljicami v odmorih in v zato določenih urah. Starši radi uva-žujejo nasvete učiteljstva. Šola in dom postajata eno.
P. R. K.
Društvo P. R. K., ki je poleg P. J. S. ustanovljeno na šoli. se živahno razvija in praktično udejstvuje, predvsem na karitativnem polju. »Ljubi bližn jega kakor samega sebe, pomagaj mu v nesreči in bodi mu dober, četudi nimaš sam od tega nikake koristi!« Sredstva za to črpajo dobre in iznajdljive Podmladkarice s štedenjem in malimi prireditvami.
P. J- S.
P. j. S. šteje 247 članic. Med letom so imele 8 sej. sodelovale pa so pri vseh šolskih prireditvah. Delovanje Podmladka je spremljala misel na tragično smrt viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja — velikela ljubitelja morja, očeta pokrovitelja udruženja P. J. S., Nj. Vel. kralja Petra II.
12.	maj je bil naš naj lepši dan. Pred 10.000 glavo množico navdušenih Stražarjev smo sprejeli nov prapor s trobojnico. Naša kumica je bila blaga gospa Matilda Turkova. Proslava je poživila medsebojno
ljubezen in skupnostno delovanje članic. Zaznale so znova, da je le v skupnosti in medsebojnem umevanju moč in uresničitev naših skupnih stremljenj.
Ferijalni savez.
Ferijalni savez šteje 17 članic. Zveza je priključena podružnici F. S. pri uršulinkah v Ljubljani.
Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje je bilo v preteklem šolskem letu v splošnem zadovoljivo, le meseca marca je epidemično nastopila gripa. Pouk se je kljub temu vršil nemoteno. Učenke v zavodu je v zdravstvenem oziru nadziral hišni zdravnik g. dr. Fon: vnanje učenke pa so se obračale na državno polikliniko, ki jim je radevolje nudila pomoč; sicer so si pa učenke krepile moči s smotrenim gibanjem na obširnem dvorišču, ob slabem vremenu pa na prostornih verandah. Vrhu tega so prirejale tudi izprehode v ljubljansko okolico.
Arhiv, zbirke učil. knjižnice.
1.	Arhiv.
Varuhinja: s. Metodi ja.
Arhiv urejujemo na novo po geslicah.
2.	Prirodopisna zbirka.
Varuhinja: s. Donalila.
Prirastek v šolskem letu 1934/55: Slike: Pese in repe (sladkorne in krmne pese) — trave — predivne, oljne in krmske rastline — detelje — vrtna zelenjava — lepotne rastline. — Nagačene živali: divji petelin. 11 prirodopisnih slik. — Storži smreke, jelke, pinije, bora.
3.	Prirodoslovno-mineraloška zbirka.
A. Fizikalna zbirka.
Varuhinja: s. Vanilija Rozman.
Prirastek: I navadni toplomer, 1 toplomer za bolnike, maksimalni toplomer.
B.	Kemijsko-mineraloška zbirka.
Varuhinja: s. Vasilija Rozman.
16 mineralov, 6 steklenih predmetov.
4.	Zemljepisno-zgodovinska zbirka.
Varuhinja: s. Bronislava.
Prirastek v šolskem letu 1954/55: Modestin zemljevid Afrike in zemljevid Evrope. 6 zemljepisnih slik. 2 geološka zemljevida.
5.	Matematično-risarska zbirka.
Varuhinji: s. Blažena in s. ('ita.
S meterskill palic in meterskih trakov.
Letos je bilo nabavljenih 44 lesenih nastavkov z vijaki za uporabo pri perspektivnem risanju. — Predmeti so bili na novo inventari-zirani ter obenem smotreno urejeni.
Zbirki smo nanovo dodali še: 12 map predlog, priprave za lesorez, usnjerez, knjigoveštvo, za gnetenje in oljnato slikanje.
6. Glasbena zbirka.
Varuhinja: s. C irila.
Prirastek v šolskem letu 1954/35:
1. Svetne pesmi. Iz pesmarice Pregelj lil: Adamič. »Venček narodnih mladinskih pesmi«; Državna himna in Pregelj, »Mamica moja«; Tomc, »Himna podmladkarjev Jadranske straže«; razni, »Dobro srečo Kralju«. Od vsake pesmi 30—50 komadov.
2. Cerkvene pesmi. Premrl. »Hvalnica št. I«; Schweizer. »Angelska maša«; Dolinar, »Krstna obljuba«. Mladinske pesmi za evharistični kongres. Od vsake pesmi 150—500 komadov.
7. Telovadna zbirka.
Varuhinja: s. Vasilija.
Prirastek: Telovadna blazina.
8.	Gospodinjstvo.
Varuhinja: s. Zvezdana.
Prirastek: kavna garnitura, 7 kosov namiznega perila, električni samova r.
Učenke s pridom lahko uporabljajo šivalne stroje z vsemi potrebnimi aparati, vrt, gospodinjske in gospodarske prostore.
9.	Knjižnice.
A.	Učiteljska.
Varuhinji: s. Avertina in s. Vincencija.
Prirastek v letu 1954/35 znaša 57 knjig. tako. da šteje ob koncu leta 2291 knjig.
Zavotl je naročen na Dom in Svet. Mladiko, Čas. Popotnik. Slovenski Učitelj. Geografski vestnik. Gradanska škola. Uradni list, Prosvetni glasnik, na razne mladinske liste, na publikacije Slovenske Šolske Matice. Mohorjeve družbe in druge periodične knjižne izdaje.
B.	D i j a š k a.
Varuhinji: s. Darina in s. Sholastika.
Prirastek v šolskem letu 1934/35 znaša 41 knjig poučne in zabavne vsebine.
C.	Podporna knjižni c a.
Varuhinja: s. Zoezdana.
Na novo nabavljenih 35 knjig.
Imenik in klasifikacija učenk.
I.	a razred.
/i'azreclna učiteljica: s. Cirila Rakovec.
1. Bizjak Ivana. Razdrlo pri Postojni.
2. Beno Ana. Stob pri Domžalah.
3. Bogataj Pavla. Dolenje Brdo.
4. Čopič Zdena, Maribor.
5. črnelič Terezija, Ravne p. Brežicah.
6. Dolinar Terezija, Ljubljana.
7. Erznožnik Albina. Dobračevo p. Žireh.
S.	Flander Ivana. Zg. Kokra.
9.	Glavan Frančiška, Malo Črnelo.
10. Godina Marija, Srednja Bistrica.
11. Gogala Magdalena, Boh. Bela.
12. Guček \ ida, Trbovlje.
H.	Habjan Terezija, Vel. Mengeš.
14. Hiti Marija. Mrzlo polje.
15. Janežič Marija, Polica.
16. Jurček Gabrijela, Borovnica.
17. Klemenčič Aleksandra, Stara Lipa.
18. Klemenčič Nada, Rečica pri Bledu.
19. Kopač Irena, Mozirje.
20. Kne Frančiška, Adergas.
21. Košnik Ana. Cerklje.
22. Korenčan Marija, Horjul.
23. Levičar Alojzija, Sela p. Raki.
24. Luštrek Marta. Goriče.
25. Markovič Angela, Ljubljana.
26. Meden Ivana. Begunje.
2”. Mušič Pavla. Mali Mengeš.
28. Nered Franja, Ljubljana.
29. Novak Ivana. Travnik.
”0. Ogrin Angela, Dole p. Borovnici.
31. Ogrizek Marija, Ljubljana.
32. Pavlič Ana, Ljubljana.
33. Pelikan Štefanija, Mozirje.
34. Pirjevec Angela, Ljubljana.
35. Ponikvar Danica, Ljubljana.
56.	Rosulnik Frančiška, Šenkov
turu.
37. Sagmeister Emilija. Zadvor.
38. Sitar Ernesta, Ljubljana.
59. Skok Marija, Pristava Mengeš.
40. Suhadolnik Mar. Dar., Borovnica.
41. Šenk Katarina, Zgor jezersko.
42. Šimenc Matilda, Polzela.
45. Štular Ana, \avtavas.
44. Szwankovsky Ivana. Ljubljana.
45. Tavčar Zlata J., Ljubljana.
46. lepina Marija, Ljubljana.
47. Tomažič Dana. Ljubljana.
48. I omažič Doroteja, Ljubljana.
49. Tomšič Ivana. Zg. Kašelj.
50. Urlep Julijana, Laporje.
51. Vavken Edita. Ljubljana.
52. Vidic Ana, Ljubljana.
55.	Vobič Marija. Semič.
Odličen uspeh: 15 učenk. Prav dober uspeh: 25 učenk Dober uspeh: 7 učenk. Popravni izpit ima 10 učenk.
I.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Sholastika.
1. Belič Nada. Ljubljana.
2. Bezlaj \ era. Ljubljana.
5. Bianchi Vera. Trbovlje.
4. Bizjak Ana. Ljubljana.
5. Božiček Ivana. Rajhenburg.
6. Cimerman Silva. Moste.
7. Cimperman Zofija. Ljubljana.
8. Cotič Zofija. Ljubljana.
9. Dubac Julija. Ljubljana.
10. Drobež Dora. Ljubljana.
11. Ferlesch Marija. Udmat.
12. Fritsch Helena. Ljubljana. *
15. Gale Marija. Ljubljana.
14. Grabnar Marija. Motnik.
15. Gregorc Nada. Ljubljana.
16. Heine Angela. Ljubljana.
17. Jevnikar Ivana, Ljubljana.
18. Jus Danica, Ljubljana.
19. Jančar Neža. Janče.
20. Kante \ icla. Ljubljana.
21. Koman Jelka. Ljubljana.
22. Kitek Vera. Ljubljana.
25.	Kottar Lidija. Ljubljana.
24. Köchler Božena. Radgona
25. Kure Valburga. "\ evče.
26. Klun Majda. Ljubljana.
27. Krapež Zofija. Ljubljana.
28. Lapajne Marija, Velenje.
29. Lenaršič Jožefa, Log pri Brezovici.
50. Lotrič Matilda, Selca nad Škofjo Loko.
51. Matijašič Hilda, Ljubljana.
52. Meglič Boža, Ljubljana.
55. Močnik Marija. Ljubljana.
54. Moškrič Marija. Ljubljana.
55. Omrzu Silva. Ljubljana.
56. Por Ana, Ljubljana.
57. Puc Justina, Ljubljana.
58. Pencelj Jožefa. Trbovlje.
59. Pleško Terezija. Ljubljana.
40. Prek Jožefa, Ljubljana.
41. Sodec Marija, Ljubljana.
42. Sodec Franja. Ljubljana.
45. Suknaič Zora. Ljubljana.
44. Šušteršič Marija. Preska pri Med vodah.
45. Trtnik Dragotina. Ljubljana.
46. Urbanc Ana, Ljubljana.
47. Vižintin Marija. Ljubljana.
48. Vuk Vera, Mirna pri Gorici.
49. Zaletel Dragotina, Ljubljana.
50. Žirovnik Rozalija. Ljubljana.
51. Žitnik Majda. Ljubljana.
Odličen uspeh: 12 učenk.
Prav dober uspeh: 24 učenk. Dober uspeh: 4 učenke.
Popravni izpit iina 10 učenk. Izdelala ni 1 učenka.
II.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Vincencija Blejec.
1. Andlovič Ana. Ljubljana.
2. Ažman Ljudmila, Ljubljana.
5.	Bajda Valburga. Stepanja vas, Ljubljana.
4.	Belič Ana. Ljubljana.
5. Bohinc Alojzija. Trata n. Škofjo Loko.
6. Borštner Tatjana, Ljubljana.
7. Cajzek Cecilija. Stojnoselo pri Rogatcu.
8. Čelihar Vera, Hercegovščak p. Radgoni.
9. Červan Olga, Ljubljana.
10. Erznožnik "Valentina, Dobrače-va — Žiri.
11. Grbic Slavka, Šibenik.
12. Jamnikar Vera Baošiči. Kotor. 15. Janša Marija, Brezje.
14. Juhart Angela, Yrpete p. Frankolovem.
15. Kocjan Emilija. Selo pri Ljub-I jani.
16. Kopčavar Silva. Žiri.
17. Korošec Olga, Ljubljana.
18. Kožuh Jožefa, Ljubljana.
19. Lintlner Jožefa. Litija.
20. Marolt Marija, Ljubljana.
21. Mugerle Draga, Ljubljana.
22. Omrzel Cecilija, Blanca.
25. Pavlič Majda. Ljubljana.
24. Petelinšek Emilija, Reka.
25. Plut Adela, Ljubljana.
26. Reya Ema. Števerjan.
27. Rukavina Štefanija. Sisek.
28. Sežun Ana, Martinjak — Cerknica.
29. Sežun Marija, Martinjak — Cerknica.
50. Sigmund Jožefa. Budna vas.
51. Skočir Marija, Ljubljana.
52. Strniša Stanislava, Sp. Hrušica. 55. Strniša Pavla, Sv. Križ-Svibno.
54. Strniša Ljudmila, Št. Jurij pod Kumom.
55. Suhadolnik Frančiška, Dragomer.
56. Šega \ ida, Ljubljana-Vič.
5". šeme Felicita, Polica.
58. Iiringar Frančiška, Šmarjetna gora.
59. Ušeničnik Valentina. Predtrg.
40. \ al Nada. Ormož.
41. Vidic Milena, Ljubljana.
42. V rol ih Josipina, Polhov gradeč.
45.	Zajc Marija. Znojile.
44.	Zajiček Dominika. Ljubljana.
Odličen uspeh: 9 učenk.
Prav dober uspeh: 12 učenk. Dober uspeh: 15 učenk.
Popravni izpit ima: 7 učenk. Izdelala ni: I učenka.
Neocenjena je: 1 učenka.
Izstopila je: 1 učenka.
II.	b razred.
Razredna učiteljica: s. ( ita Slapiak.
1. Arnatovič Milica. Zemun.
2. Brajnik Marija. Gorica.
5. Buh Ivana, Planina.
4. Cuderman Ljudmila, Rudnik.
5. Černič Marija. Ljubljana.
6. Černe Marija. Stepanja vas.
7. Čuk Antonija. Planina.
8. Dolničar Klara, Moste,
9. Druškovič Nada, Ljubljana.
10. Fister Ema, Ljubljana.
11. Florjančič Stana. Ljubljana.
12. Geršak Ana. Ljubljana,
15. Globočnik Marija. Kodeljevo.
14. Grosman Marija. Ljubljana.
15. Habič Martina, Moravče.
16. Janežič Amalija. Ljubljana.
17. Jazbec Sonja, Ljubljana.
18. Jelnikar Vika. Ljubljana.
19. Jurca Mira, Ljubljana.
20. Kožar Milka. Javorje.
21. Kregar Majda, Štepanja vas.
22. Kučera Albina. Dunaj.
25. Lavtar Margareta, Ljubljana.
24. Maraž Vida, Selo-Ljubljana.
25. Mejač Veronika, Borovnica.
26. Magušar Jožefa, Ljubljana.
27. Mikuš Marija. Malanoga.
28. Narobe Silva, Ljubljana.
29. Palm Roza - Marija, Gradec.
50. Pavšič Danica, Vodmat.
51. Poglajen Marija Marta. Ljubljana.
52.	Purkart Danica. Ljubljana.
55. Rebernik Draga, Ljubljana.
54. Remec Vida. Ljubljana.
55. Robinik Danica. Gradec pri Litiji.
56. Sajovic Marija, Zg. Motnik.
57. Sotler Bogomira. Vod mat.
58. Suknaič Ana. Ljubljana.
59. Strah Bronislava, Ljubljana.
40. Scherian Marjeta, Tezno pri Mariboru.
41. Schwarz Hilda. Vodmat.
42. Špehar Majda, Ljubljana.
45.	Terškan Suzana. Selo.
44.	Tomc Vanda. Moste.
45. Toidi Milena, Stepanja vtis.
46. Vagaja Ana, Selo.
4”. Vresnik Marjeta. Ljubljana.
48. Wenko Ellrida, Dunaj.
49. Zorič Božena, Vodmat.
50. Zupančič Frančiška. Ljubljana.
51. Zupančič Štefka, Ljubljana.
52. Židan Marija, Ljubljana.
Odličen uspeh: 4 učenke.
Prav dober uspeh: 21 učenk.
Dober uspeh: 15 učenk.
Popravni izpit ima: 11 učenk. Izdelale niso: 5 učenke.
III.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Darina Konc.
1. Bidovec Ivana, Zalog pri Goričah.
2. Borštnar Milena, Ljubljana.
5. Butscher Charlota. Ljubljana.
4. Cedilnik Hedvika. Radomlje.
5. Cerar Angela. Lukovica.
6. Erznožnik Miroslava. Žiri.
7. Foltvn J aromi la, Stack y-Sušice, Češkoslovaška.
8. Flerin Marija. Ihan.
9. Gabrovšek Jelena, Ribče pri Kresnicah.
10. Godnjavec Frančiška. Ljubljana.
11. Gorše Marjeta. Dolenja vas.
12. Keržič Ivana. Ljubljana.
15. Kobal Cirila. Vrhpolje.
14. Kotar Marija. Št. Jurij pod Kumom.
15. Lakovnik Matilda, Ljubljana.
16. Marinč Frančiška. Brsnik pri Kočevju.
17. Mehle Gabrijela, Tupaliče pri Kranju.
18. Mokorel Bogomira. Ljubljana.
19. Mugerle Danica. Ljubljana.
20. Outrata Emilija. Ljubljana.
21. Pogačnik Frančiška, Kamna gorica.
22. Pučko Stanislava, Vir pri Domžalah.
25. Pujzdar Angela, Kamna gorica pri Št. Vidu.
24. Pušnik Justina, Celje.
25. Prah Draga, St. Rupert.
26. Ražen Marija, Jesenice.
27. Resman Ana. Radovljica.
28. Resman Valentina, Radovljica.
29. Ribič Marija, Zg. Pirniče.
50. Seljak Ana, Guštajn
51. Senica Cecilija, Ljubljana.
52. Skube Ana, Adlešiči.
55.	Suber Helena, Trst.
54. Sčrbačič Boža. Lesce.
55. Šefnian Milena, Št. Vid p. Stični.
36.	Vukšinič Genovefa. Metlika.
57.	Zajc Marija, Pšata p. Ljubljani.
Odličen uspeh: 12 učenk.
Prav dober uspeh: 11 učenk.
Dober uspeh: 12 učenk.
Popravni izpit ima: 1 učenka. Izdelala ni: 1 učenka.
III.	h razred.
Razredna učiteljica: s. Donatila Iskra.
1. Bobnar Marija, Stepanja vas.
2. Cerk Marjeta, Borovnica.
3. Fajgelj Ana, Železniki.
4. Funtek Milena, Ljubljana.
5. Gorše Ljudmila, Ljubljana.
6. Herbst Draga, Ljubljana.
7. Janša Majda, Ljubljana.
8. Južina Ljudmila. Ljubljana.
9. Ivante Dragomira, Moste-Ljub-ljana.
10. Kerč Alojzija, Ljubljana.
11. Kobald Ljudmila. Ljubljana.
12. konic Ida. Ljubljana.
13. Kus Silva. Ljubljana.
14. Kveder Marija. Ljubljana.
15. Lajmiš Jožefa, Ljubljana.
16. Likar Silva, Ljubljana.
17. Novak Karolina. Brezovica-Log.
18. Ošaben Milena, Ljubljana.
19. Papež Justina, Krmelj-Krško.
20. Perne Antonija, Moste-Ljubljana.
21. Pertinjak Ivana, Moste-Ljublj.
22. Poglej Marija. Ljubljana.
23. Polak Breda. Ljubljana.
24. Praznik Valerija, Ljubljana.
25. Sedlar Marija, Ljubljana.
26. Štembal Stanislava. Moste-Ljub-Ijana.
27. l ome Vladimira. Ljubljana.
28. Ujčič Bogomila. Ljubljana.
29. Ulčar Majda. Ljubljana.
30. Ulčar Zdena, Ljubljana.
31. Vidmar Jolanda. Ljubljana.
32. Zorič Nada. Ljubljana.
33. Žitnik Pavla, Stepanja vas. Odličen uspeh: 6 učenk.
Prav dober uspeh: 18 učenk.
Dober uspeh: 4 učenke.
Popravni izpit ima: 5 učenk.
IV.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Aoertina Manic.
1. Anžur Olga. Ljubljana.
2. Bučar Leontina. Ljubljana.
3. Čemas Marija, Zilje pri Vinici.
4. Dobida Frančiška. Vrbnje pri Radovljici.
5. Erjavec Marija, Vel. Vodenice pri Kostanjevici.
6. Furlan Antonija, Trbovlje.
7. Golovač Stanislava, Hrib pri Moravčah.
8. Hartman Olga. Ljubljana.
9. Jakoš Terezija, Dole pri Litiji.
10. Jenko Pavla, Ljubljana.
11. Keržlin Zora, Vetrinje pri Celovcu.
12. Koman Ljudmila. Čres. Italija.
13. Koman Nada. Radovljica.
14. Korošec Antonija. Ljubljana.
15. Ločniškar Albina. Drežnica, Italija.
16. Lukač Zofija. Ljubljana.
17. Marušič Olga. Ljubljana.
18. Meden Zdenka, Begunje pri Cerknici.
19. Mlakar Terezija, Kozarišče pri Logu.
20. Novak Ana. Ljubljana.
21. Pečar Angela. Ljubljana.
22. Pešec Albina, Ljubljana.
23. Pirc Olga, Ljubljana.
24. Petrca Vera. Ljubljana.
25. Rakovec- Anica. Ljubljana.
26. Resman Marija. Radovljica.
27. Schaffer Marija. Radovljica.
28. Skobrne Agica. Korčula.
29. Sclnvarz Marija. Ljubljana.
30. Sotler Kristina. Sromlje p. Brežicah.
31. Špendal Veronika. Stari trg pri Ložu.
52.	Stocklinger Darina. Ljubljana.	59.	Zdešar Angela, Horjul pri \ rh-
35.	Šušteršič Frančiška, Ljubljana.		niki.
54.	Šušteršič Ivana. Kamna gorica.	40.	Zajec Ema, Ljubljana.
55.	loplikar Ana, Ljubljana.		
36.	1 roha Adela. Babno polje pri	Izstopila: 1 učenka.	
	Starem trgu.	XB	.: \ ostalem glej: Završni izpiti!
57.	A ole Ivana. Rateče.	K ;	završnemu izpitu se ni javila:
58.	N rolih Olga, štepanja vas pri		1 učenka.
	IV. b	razred.	
	Razredna učiteljica:	s. Vasilija Rozman.	
1.	Banko Milena, Ljubljana.	16.	Krulc Štefanija, Konjice.
2_	Bastič Marija. Horjul.	17.	Kubelka Rozalija. Ljubljana.
5.	Bedekovič Terezija. Maribor.	18.	Kurent Marija, Jevnica.
4.	Bojt Darina, Moste - Ljubljana.	19.	Mosettig Ana, Ljubljana.
5.	Demšar Nada. Železniki.	20.	Novak Zora, Št. Vid pri Luko-
6.	Dobrillovieh Bernarda. Ljub-		vici.
	ljana.	21.	Obid Živka, Krško.
7	Dragar Agata, Novi Vodmat.	22	Pogačar Stanislava. Begunje pri
8.	Erčulj Kristina, Podgorica.		Lescah.
9.	Franko Alojzija, Moste-Ljub-	25.	Puc Ljudmila. Spodnja šiška.
	ljani.	24.	Saksida Marija. Štangarske Po-
10. Grive Marija. Ledina-Sevnica.			ljane pri Litiji.
11.	Hrovat Olga. Ljubljana.	25.	Scagnetti Margareta. Ljubljana.
12.	Jevnikar Ivana. Ljubljana.	26.	\ ojska Valentina, Selo p. Ljub-
15.	Jurkovič Ana, Čolnarji.	K završnemu izpitu so se prijavile	
14.	Kozamernik Ana, Ljubljana.	vse	učenke.
15.	Krašna Alma, Ljubljana.	NB.: \ ostalem glej: Završni izpiti!	
Statistika učenk.
Številčno stanje učenk; učenke po starosti.
Razred	Številčno stanje učenk		Število	učenk po	starosti
	V začetku šolskega leta 1934/55	koncem šolskega leta 1934/35	manj kot 12 let	od 12 do 14 let	nad 14 let
1. a	53		 :> i	7	51	5
I. b	51	51	15	52	4
II. a	44	45	—	55	10
II. b	55	52	2	58	12
III. a	5?	57	—	9	28
lil. b	35	55	—	15	20
IV. a	40	59	—	1	58
IV. b	26	26	—	1	25
Skupaj	557	554	24	158	142
Statistika učenk po uspehu.
Razred	Odličen uspeh	Prav dober uspeli	Dober uspeh	Skupaj izdelalo razred	Popravni izpit imajo	Razred ponav- ljajo	Neoce- njene
I. a	13	23	7	43	10	—	—
I. b	12	24	4	40	10	1	—
II. a	9	12	13	34	y	1	1
II. b	4	21	13	38	11	3	—
III. a	12	11	12	35	1	1	—
111. b	6	18	4	28	5	—	—
IV. a	7	30	2	39	—	—	—
IV. b	3	14	9	26	—	—	—
Vseh	65	154	64	283	44	6	1
Zavržni izpiti
ob koncu šolskega leta 1954/55.
Gospod minister prosvete je z odlokom S. n. br. 20.545. od dne
50.	maja 1955. imenoval za svojega odposlanca na tukajšnji šoli za šol. leto 1954./55. gospoda profesorja Fran Jerana. Gospod ministerski odposlanec je predsedoval vsem završnim izpitom, ki so bili od 17. do
26.	junija.
K izpitu se je prijavilo v celoti 74 učenk in sicer iz 4. a razreda 58 učenk, iz 4. b razreda pa 26 učenk.
Učenke so polagale izpit iz slovenskega jezika pismeno in ustno, iz srbohrvatskega jezika, matematike, zemljepisa in zgodovine pa ustno.
Tema pismenega izpita za 4. a razred:
»Lepa moja domovina se je zmračila, celo sinji Jadran je za-plakal«.
Za 4. b razred pa:
»Domovina — zadnja misel Viteškega kralja.«
Izpit so napravile vse učenke in sicer v 4. a razredu:
Z odličnim uspehom: 10 učenk.
S prav dobrim uspehom: 28 učenk.
V	4. b razredu:
Z odličnim uspehom: 5 učenk.
S prav dobrim uspehom: 18 učenk.
Z dobrim uspehom: 5 učenke.
Gospod ministerski odposlanec je 26. junija zbranim absolventkam razglasil uspeh s primernim nagovorom.
V obvestilo učenkam:
1. Popravni izpiti bodo 50. in 31. avgusta.
Pričetek 30. avgusta oh 9.
Za popravni izpit se je treba pismeno prijaviti upraviteljstvu. Tozadevne prošnje, spisane na celo polo. morajo biti opremljene s kolkom za Din 5.—, za vsak predmet še s kolkom po Din 10.—.
2. Vpisovanje: K vpisovanju naj prinese vsaka učenka letno izpričevalo in krstni list. Vsaka učenka izroči nadalje točno izpolnjeno in od roditeljev podpisano prijavo, opremljeno s kolkom za Din 5.—.
Pri vpisu plača vsaka učenka tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku Din 20.—.
3. Disciplinska pravila veljajo v polnem obsegu tudi za počitniško dobo.
V	Ljubljani, dne 27. junija 1935.
Vodstvo zavoda.
-
-pr-i