Izvoz je 
preizkusni 
kamen
S svežnjem ukrepov, ki so jih delegati v zvezni skupščini po burni razpravi sprejeli v ranih urah 3. ju-lija, bomo zagotovili odplačevanje naših obveznosti do tujine. hkrati pa je prižgana tudi zelena luč za podpis dogovorov o refirianciranju nekaterih jugo-slovanskih obveznosti do tujine in za dodelitev neka-terih novih posoji>.
Za pokrivanje naših obveznosti do tujine smo uvedli razne kroge solidarnosti, s fiimer naj bi zago-tovili, da bodo vsi dolžniki pravočasno poravnavali svoje obveznosti. Ker so nekateri preveč zadolženi, je bilo seveda tudi nujno ustvarjanje rezervnih sred-stev, s katerimi bo Narodna banka Jugoslavije lahko reagirala v najbolj kritičnih trenutkih, poieg tega paje uveden še 4,7 odstotni prispevek od deviznega pri-liva za odplačilo obveznosti prekomerno zadolženih. Ker dosedanji 17 odstotni delež deviznih prilivov ni bil zadosten za nakup nafte v planiranih količinah, bodo poslej izvozniki namenjali za nakupe nafte pe-tino od priliva. Ker je treba zbrati tudi sredstva za po-ravnavo deviznih posojil, ki jih uporabniki — gre predvsern za infrastrukturne objekte kot na primer ceste — odplačujejo v dinarjih, je povsem jasno, da bodo izvozniki razpolagali z mnogo manjšim dele-žem deviznega priliva kot doslej. Stevilke kažejo, da naj bi se ta delež v Sloveniji vrtel okrog 44 odstotkov, kar bo mnogim delovnim organizacijam povzročilo precejšnje težave pri oskrbovanju z uvoženimi re-produkcijskimi materiali in surovinami. Če pa upoš-tevamo dejstva o načrtovanem deviznem prilivu in odlivu, pa je jasno, da bodo izvozniki razpolagali še z manjšim delom deviznega priliva. Če ne bomo želeli, da bo padel obseg industrijske proizvodnje, bo edina rešitev v večjem koriščenju Jugoslaviji sicer že odo-brenih blagovnih posojil.
Gospodarstvo se je torej — kot že tolikokr at doslej — sredi leta spet zhašlo pred novimi pogoji gospo-darjenja, ki se jim bo prilagajalo.kakor bo vedelo in znalo. Sevedaje bil sprejenrc zadnjegasvežnja ukre-pov nujen, če msmo želeli reprogramiranja naših deviznih obveznosti, kar bi has še teže prizadelo. Verjetno sedaj nima pomena na dolgo in široko raz-pravljati o tem, zakaj je do vsega tega prišlo, kajti to nam ne bo prav veliko pomagaio, vsekakor pa na to ne smemo pozabiti, kajti nekateri bi že spet radi našli razne luknje v pravKar sprejetih ukrepih in živeli in delali po starem. Če sedaj ne bomo odločno prelo-mili s starimi navadami in miselnostjo prav povsod, bomo zabredli v še večje težave, ne moremo pa pri-čakovati, da bomo probleme v nedogled reševali s solidarnostjo, če pa le-te ni pri naporih za premago-vanje težav. Prvi preizkusni kamen bo uresničeva-nje zastavljenih izvoznih načrtov, kajti samo večji izvoz na konvertibilno področje je tisti, ki nas dolgo-ročno vodi iz težav, vendar se tega — tako kažejo številke o njihovih izvoznih dosežkih — ponekod očitno še ne zavedajo v zadostni meri.