IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in oprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100din. polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 33 — Leto I. Murska Sobota, 6. oktobra 1949 Cena 2 din Sovjetska vlada odpovedalo pogodilo o prijateljstvu In medsebojni pomoči med ZSSR in FLRJ Beograd, 30. septembra. Sovjetska vlada je s samovoljnim sklepom in enostranskim aktom odpovedala 28. septembra sovjetsko-jugoslovansko pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju, sklenjeno 11. aprila 1945. leta v Moskvi. Svoj samovoljni sklep, ki ga je sporočila Jugoslovanskemu odpravniku poslov v Moskvi v obliki note 28. sept. sovjetska vlada izključno opira in motivira z »ugotovitvami« insceniranega procesa v Budimpešti zoper Laszla Raika in druge. V sovjetski noti je rečeno, da se je med razpravo zoper državnega zločinca in vohuna Raika in njegove soudeležence »ugotovilo«, da jugoslovanska vlada že dlje časa izvaja globoko sovražno rušilno dejavnost zoper Sovjetsko zvezo in da so voditelji jugoslovanske vlade izvajali in še nadalje izvajajo svoje sovražno in rušilno sodelovanje zoper ZSSR — in ne samo na svojo lastno pobudo, temveč po neposrednih navodilih tujih imperialističnih krogov, da je sedanja Jugoslovanska vlada v popolni odvisnosti od tujih imperialističnih krogov, da se je spremenila v orodje njihove napadalne politike, in da je to »moralo« in »dejansko pripeljalo do likvidacije samostojnosti in neodvisnosti jugoslovanske republike« Na koncu, obtožujoč jugoslovansko vlado, da je le-ta prekršila pogodbo, končuje nota: »Na podlagi tega izjavlja sovjetska vlada, da se Sovjetska zveza od danes smatra osvobojena obveznosti, ki izvirajo iz omenjene pogodbe.« Opirajoč ta svoj najnovejši akt sovražnosti do Jugoslavije na budimpeštanski proces, — katerega lažnost je očitna vsemu svetu, — je vlada Sovjetske zveze s takim svojim ravnanjem še enkrat pokazala, da je bil ves ta zloglasni proces organiziran zato, da bi nudil novo gradivo za nadaljnja sovražna ravnanja nasproti narodom Jugoslavije. Vlada sovjetske zveze dokazuje poleg tega z odpovedjo pogodbe, ki so Jo narodi Jugoslavije na podoben način, kakor tudi narodi Sovjetske zveze zapečatili s svojo krvjo in smatrali za nedotakljivo svetinjo, da je budimpeštanski proces prav ona sama inscenirala, da bi dobila na ta način odgovor za taka svoja ravnanja. Kakor se je jasno pokazalo v vsej protijugoslovanski gonji, od pojava resolucije Informbiroja, je politika sovjetske vlade do KPJ in njenega vodstva, do vlade FLRJ in narodov Jugoslavije, v resnici predstavljala politiko, ki smatra slovesne pogodbe za košček papirja. To je še enkrat dokazala s tem, da je raztrgala tudi to pogodbo, ki ni povezovala nobenih posameznikov niti s sovjetske niti z jugoslovanske strani, temveč narode dveh držav. Tu je potrebno, da se spomnimo na nekatere izmed določb te pogodbe, s katerimi se vlada Sovjetske zveze v odnosu do narodov Jugoslavije ne smatra več za vezano. Prvi člen govori o tem, da boste obe pogodbeni stranki nadaljevali borbo proti Nemčiji do končne zmage. Jugoslovanski narodi so določbe tega člena skupaj z narodi Sovjetske zveze častno izpolnili in žrtve, ki so jih imeli, o tem najbolj pričalo. Drugi člen pogodbe zavezuje vsako izmed pogodbenih strank, da se posluži vseh sredstev, ki jih imajo, v pomoč drugi pogodbeni stranki, ako bi bila ena izmed njih v povojnem razdobju pritegnjena v vojaške akcije proti Nemčiji, če bi le-ta obnovila svojo napadalno politiko ali s katero koli drugo državo, ki bi se pridružila Nemčiji neposredno ali v kateri koli drugi obliki v tej volni. Tretji člen pogodbe določa, da bosta obe pogodbeni stranki sodelovali v duhu najiskrenejšega sodelovanja v vseh mednarodnih akcijah, ki imajo namen, da zagotove mir in varnost narodov. Stališče Jugoslavije in njenih predstavnikov na vseh mednarodnih sestankih od dne podpisa te pogodbe pa do danes najbolje priča, kako je Jugoslavija izpolnjevala to pogodbeno obveznost. četrti člen zavezuje obe pogodbeni stranki, da ne bosta sklepali nobene zveze in da ne bosta sodelovali v nobeni koaliciji naperjeni proti drugi pogodbeni stranki. Nihče ne more obtežiti Jugoslavijo, da bi s kakršnim koli svojim ravnanjem prekršila določbe tega člena. V petem členu se obe pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta tudi po končani vojni delali v duhu prijateljskega sode- lovanja, da bi še nadalje razvijali in utrjevali gospodarske in kulturne stike med narodi obeh držav. Kdo je pretrgal kulturne in gospodarske stike med narodi Jugoslavije in narodi Sovjetske zveze, kakor tudi kako se je gospodarsko sodelovanje razvijalo, dokler je trajala, )e dobro znano. Znano je tudi dejstvo, kdo danes izvaja gospodarsko blokado — nedovoljeno tudi po določbah te pogodbe in po določbah Ustanovne listine Združenih narodov — ali Jugoslavija ali Sovjetska zveza. šesti člen — zadnji — govori o postopku v primeru odpovedi pogodbe, sklenjene za dobo 20 let, od katere podpisa do njene odpovedi po Sovjetski vladi je minilo komaj 4 in pol leta. Ta pogodba — pravi šesti člen — ostane v veljavi 20 let od trenutka njenega podpisa; ako ne bi nobena izmed visokih pogodbenih strank na koncu 20-letne dobe izrazila željo leto dni pred potekom roka, da odpove to pogodbo, bo ostala v veljavi za prihodnjih pet let in tako vsakokrat dotlej, dokler ne bi ena izmed pogodbenih strank napravila v letu dni pred potekom tekoče petletne dobe pismene izjave o svoji nameri, da prekine njeno veljavnost. Da bi to potrdili, so pooblaščenci podpisali to pogodbo in stavili nanjo svoje pečate. »Po pooblastilu Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je pogodbo podpisal Vjačeslav Molotov, z jugoslovanske strani pa maršal Tito. Ravnanje sovjetske vlade, katere podpis o odpovedi te pogodbe je v imenu sovjetske vlade postavil namestnik ministra za zunanje zadeve A. Gromiko, Je še en dokaz o tem, kdo smatra pogodbe, sklenjene med narodi, za košček papirja« Komentirajoč to novo ravnanje sovjetske vlade, naperjeno proti FLRJ bi njenim narodom, je podal podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj v New Torku tisku naslednjo izjavo. »Dejstvo, da je sovjetska vlada odpovedala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Jugoslavijo, potrjuje pravilnost stališča, ki ga je zavzela jugoslovanska delegacija na tej skupščini, zlasti pa njene ocene protidemokratičnega stališča sovjetske vlade do Jugoslavije. Ta novi korak obeležuje povečani sovjetski pritisk na našo državo s pomočjo groženj. Lahko postavimo vprašanje, kako lahko korake, kakor je ta, spravimo v sklad z izjavami, ki jih je sovjetska vlada dala tukaj v prid mini.« Minister ta zunanje zadeve ZSSR Andrej Višinski je izjavil, ko so ga vprašali novinarji na Generalni skupščini Združenih narodov, kaj pravi o odpovedi te pogodbe, da je »slišal o tem, da pa ne bi želel komentirati v tem trenutku, ker ni videl celotnega besedila note«. Nota vlade FLR Jugoslavije vladi ZSSR Beograd, 1. okt. (Tanjug), Pomočnik zunanjega ministrstva vlade FLRJ Vladimir Popovič je izročil odpravniku poslov ambasade ZSSR Šnjukovu naslednjo noto vlade FLRJ: Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije sporoča vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik to-le: Vlada ZSSR je s svojo noto z dne 28. septembra 1949 enostransko razvezala pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči n povojnem sodelovanju med FLR Jugoslavijo in ZSSR, ki je bita podpisana v Moskvi 11 aprila 1945 z veljavnostjo 20 let. V zvezi s tem se zdi vladi FLR Jugoslavije potrebno poudariti, da je jugoslovanska vlada pristopila k podpisu imenovane pogodbe z najbolj iskrenimi nameni in v prepričanju da bo ta pogodba privedla do še trdnejšega prijateljstva med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze, da bo zagotovila tesno sodelovanje narodov obeh držav in bo zgled iskrenega sodelovanja svobodnih narodov v interesu utrditve miru in mednarodne varnosti ter bo služila nadaljnjemu gospodarskemu razvoju obeh držav. Narodi Jugoslavije so po besedah, ki jih je izrekel ob podpisu pogodbe predsednik vlade FLR Jugoslavije maršal Josip Broz-T to, videli v njej uspeh skupne junaške borbe Sovjetske armade in Jugoslovanske armade m uresničenje svojih teženj, da bi živeli v tesnem prijateljstvu Sovjetsko zvezo. Toda miroljubni in svobodoljubni narodi Jugoslavije in vsa demokratična javnost so priča enostranske in samovoljne razveze prav te pogodbe o prijateljstvu med FLR Jugoslavijo in ZSSR ter prizadevanj sovjetske vlade, da bi izkoristila to kot sredstvo izsiljevanja in pr tiska proti narodom Jugoslavije in njihovi svobodi ter neodvisni socialistični domovini. Vlada ZSSR skuša v zavesti težine tega svojega najnovejšega sovražnega ravnanja nasproti narodom FLR Jugoslav je in odmeva, ki ga bo imel ta nezaslišani korak v mednarodni demokratični javnosti, na svoj običajem način prevaliti odgovornost na vlado FLR Jugoslavije, in navaja klevete o domnevni sovražni polit ki vlade FLRJ nasproti ZSSR, ki temelji izključno na izmišljotinah, navedenih na pred kratkim insceniranem procesu v Budimpešti. Toda dejstva o razvoju odnosov med FLR Jugoslavijo in ZSSR odkrivajo, kakšna je v dejanjih politika vlade ZSSR do Jugoslavije. Znano je, da so skušali predstavniki ZSSR organizirati svojo agenturo znotraj vlade FLR Jugoslavije in Jugoslovanske armade z namenom ,da bi nasilno strmoglavili zakonito jugoslovansko vlado. To surovo vmešavanje v notranje zadeve majhne suverene in neodvisne socialistične države naj bi vsililo FLR Jugoslaviji neenakopravne odnose in jo spravilo v politično in gospodarsko podrejen položaj. Ko uresničenje teh njihovih namer ni imelo uspeha, so posamezni voditelji ZSSR skušali prikriti pravo idejno in materialno bistvo svoje politike, zlorabili so Informbiro kot krinko za izvedbo omenjenih nesocialističnih smotrov. Nekatere vodilne osebe ZSSR, tisk in radio so z vednostjo vlade ZSSR od tega časa začeli odkrito propagirati strmoglavljenje sedanjega socialističnega reda v Jugoslaviji in pozivali jugoslovanske narode k uporu proti njihovi zakoniti vladi. Niso se ustavili niti pri tem, marveč so postali pobudniki in organizatorji sovražne aktivnosti skupine držav proti FLR Jugoslaviji. Na ta način se je vlada ZSSR samovoljno osvobodila obveznosti, ki jih je sprejela nase s pogodbo o prijateljstvu, že davno pred njeno formalno razvezo. Posamezni voditelji ZSSR že drugo leto organizirajo, tisk in radio pa iz- vajata nezaslišano propagandno gonjo laži in obrekovanj proti FLRJ Jugoslaviji. Vlada ZSSR je organizirala gospodarski pritisik na Jugoslavijo, ki se je razvil do skoraj popotne gospodarske blokade po ZSSR v državah, katerim je sovjetska vlada uspela vsiliti neenakopravne odnose. Dajala je vsestransko materialno pomoč izdajalcem in dezerterjem iz socialistične Jugoslavije ter jih izkoriščala kot orodje za svoje protijugoslovanske načrte. Vlada ZSSR je skušala z diplomatskimi notami, ki so bile polne surovih žalitev in groženj in ki so jih spremljala demonstrativna premikanja sovjetskih čet v sosednih državah ob jugoslovanski meji ter z drugimi podobnimi ukrepi zastrašiti narode Jugoslavije in izvajati nanje pritisk, da bi uresničila svoje protidemokratične in protisocialistične nakane proti FLR Jugoslaviji. Ta protidemokratična praksa vlade ZSSR do FLR Jugoslavije je v največjem nasprotju z načeli zunanje politike, razglašenimi po sovjetski vladi med drugo svetovno vojno in po vojni. Glejte, tako-le je formuliral načela te politike sovjetske vlade J. V. Stalin v svojem govoru 6. novembra 1941: »Nimamo in ne moremo imeti vojnih ciljev, kot je vsiljevanje naše volje in našega režima slovanskim in drugim zasužnjenim narodom Evrope, ki od nas pričakujejo pomoči. Naš smoter je, da pomagamo tem narodom v njihovi osvobodilni vojni proti hitlerjevski tiraniji in da jih nato pustimo, da popolnoma svobodno urede življenje v svoji državi tako, kot sami hočejo. Nobenega vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov.« Ob podipsu pogodbe o prijateljstvu med FLR Jugoslavijo in ZSSR je tedanji zunanji minister V. M. Molotov izrecno izjavil, da podpisuje to pogodbo, »da bi mogli itd naši narod: — vsak po svoji poti naprej, po poli nacionalne neodvisnosti in resnične svobode.« Narodi Jugoslavije nikoli niso pričakovali in niso mogli pričakovati, da bo prav vlada ZSSR zanikala pomen njihove revolucionarne borbe in prispevka k borbi proti fašizmu, da jim bo prav vlada ZSSR zanikala prav co, da bi se kot zrel narod sami upravljali in da bo prav vlada ZSSR v odnosih do narodov Jugoslavije tako surovo poteptala pogodbe in razglašena načela miroljubne demokratične in socialistične zunanje trgovine. Izjava sovjetskih vodilnih oseb o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, o svobodni volji narodov, da si sami urede življenje v svoji državi, o miroljubni politiki sovjetske Vlade ostajajo samo prazne besede, če jih pomerjamo s protidemokratično prakso, ki jo izvaja danes vlada ZSSR do vlade neodvisne države, kot je Jugoslavija, ki je do ZSSR in njene vlade vedno izvajala politiko najboljšega prijateljstva in sodelovanja. Ta prijateljska politika vlade FLR Jugoslavijo do ZSSR je bila naraven izraz osvobodilne in revolucionarne borbe ter socialistične preobrazbe, ki so jo izvedli narodi Jugoslavije v svoji državi. V naslonitvi na Sovjetsko zvezo so videli poroštvo za svojo neodvisnost ter neoviran nacionalni in drržavni razvoj. V ta namen je bila tudi sklenjena še pred zaključkom vojne zavezniška pogodba z ZSSR, ki je bila prva pogodba, ki jo je vlada FLR Jugoslavija sklenila z drugo državo. Izvajajoč najiskrenejšo prijateljsko politiko do Sovjetske zveze, je sklenila vlada FLR Jugoslavije s sovjetsko vlado tudi več gospodarskih in drug h sporazumov, da bi čimbolj raz- vila tesne prijateljske vezi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Vlada FLR Jugoslavije je povabila v svojo državo sovjetske vojaške in druge strokovnjake. V Sovjetsko zvezo je poslala svoje najboljše vojaške in druge kadre, sovjetski vladi je zaupala vzgojo jugoslovanskih otrok, ki so bili poslani na šolanje v Sovjetsko zvezo. Vlada FLR Jugoslavije je v skladu s pogodbo o prijateljstvu pred vsemi mednarodnimi forumi in v vseh mednarodnih odnosih iskreno sodelovala in dejavno podpirala stališče ZSSR v zunanja politiki, kar je splošno znano dejstvo. Na ta način je vlada FLR Jugoslavije dosledno izvajala pogodbo o prijateljstvu z ZSSR. Navzlic vsem kršitvam po vladi ZSSR se je stalno sklicevala nanjo in si vztrajno prizadevala, da bi reševali vsa vprašanja med obema državama v duhu omenjene pogodbe. Čeprav so bila vladi ZSSR dobro znana taka prizadevanja vlade FLR Jugoslavije, kakor tudi dejstva, navedena v govoru podpredsednika vlade FLR Jugoslavije in zunanjega ministra Edvarda Kardelja na plenarni seji Generalne skupščine Združenih narodov 26. septembra 1949, da Jugoslavija »ne uživa podpore nobenih blokov, da ni sklenila nobenih tajnih paktov in ni sprejela nobenih kakršnih koli vojaških obveznosti do katerih koli nasprotnikov ZSSR, je navzlic temu enostransko razvezala pogodbo o prijateljstvu s FLR Jugoslavijo. Vlada ZSSR je na ta način dokazala, da ji ni do tega, da bi se odnosi med Jugoslavijo m ZSSR razvijali v duhu prijateljstva in medsebojnega sodelovanja, kakor določa pogodba. Da bi opravičila svoje najnovejše nemiroljubno ravnanje do FLR Jugoslavije, se vlada ZSSR v svoja noti sklicuje na edini dokaz domnevne sovražnosti vlade FLR Jugoslavije do ZSSR na falzifikate, laži in provokatorske izmišljotine, navedene na insceniranem procesu v Budimpešti Ko je protestirala proti takemu izzivanju, ki ga zgodovina ne pozna, ie vlada FLR Jugoslavije še med procesom poudarila, da je ta provokacija potrebna zaradi tega, da bi podtaknila vladi FLR Jugoslavije mračne načrte, ki jih izvajajo posamezni voditelji ZSSR in nekaterih drugih držav proti neodvisni socialistični državi, proti FLR Jugoslaviji. Dejstvo, da se prav vlada ZSSR prva sklicuje na »budimpeštanski proces«, da bi opravičila svoje najnovejše nemiroljubne korake proti FLR Jugoslaviji, jasno odkriva, kdo je bil navdihovalec in organizator te monstruozne protijugoslovanske provokacije, komu in zakaj je bila potrebna. Očitno je, da razlog za razvezo omenjene pogodbe po vladi ZSSR ni v domnevni sovražni politiki vlade FLR Jugoslav je do vlade ZSSR, ki je bila baje ugotovljena na budimpeštanskem procesu, marveč da je bil ta celotni proces konstruiran, da bi opravičili tudi to najnovejše dejanje sovražne politike in napadalnega pritiska, ki ga izvaja vlada ZSSR proti Jugoslaviji. Razveza te pogodbe po vladi ZSSR ni presenetila vlade FLR Jugoslavije. Vlada ZSSR je z več svojimi prejšnjimi ukrepi dejansko prekršila to pogodbo in jo spremenila v mrtvo črko na papirju. Formalna razveza pogodbe je nov težak ukrep, ki razkriva nemiroljubne namene vlade ZSSR do FLR Jugoslavije Tako ravnanje vlade ZSSR koristi samo najreakcionarnejšim krogom na svetu in njihovi vojnohujskaški kampanji pomaga k ustvarjanju vojne psihoze in je resen udarec mednarodnemu sodelovanju in miru. Vlada FLR Jugoslavije ugotavlja, da vlada ZSSR ni napravila podobnega koraka po drugi svetovni vojni proti nor beni, pa niti kapitalistični državi, čeprav je bila označena politika nekaterih (Nadaljevanje na 2. strani) Teden požarno varnosti prikaz velike vloge gasilstva v socialistični državi Od 2. do 9. oktobra 1949 se vrši Teden požarne varnosti, ki ima za naše ljudstvo posebni pomen Živimo v času, ko se v vseh področjih in sektorjih našega gospodarstva vršijo ogromni napori, povečati proizvodnjo, ustvariti čim več dobrin našemu Človeku, skratka zgraditi čim prej socializem. Brez dvoma pa pri tem silnem delovnem poletu, pri tem silnem ustvarjalnem poletu ne smemo pozabiti na budnost, na čuvanje tistega, kar smo ob tako težkih pogojih ustvarili. Teden požarne varnosti ima ravno ta pomen, da opozori naše delovno ljudstvo na to budnost ter na čuvanje pridobitev našega novega družbenega reda. V času, ko se iz vseh strani sveta meče blato ne več samo na naše vodstvo in ašo Partijo ampak na vse naše delovno ljudstvo, ki gradi socializem, v času, ko se prekinjajo na nemoralen način trgovske in prijateljske pogodbe, ko se sabotira proizvodnja ter pošiljajo pokvarjene stroje, ko se pošiljajo k nam čez mejo kriminalni tipi z nalogami, da vršijo pr nas sabotažne in diverzantske akcije, moramo biti še posebno budni in na vsakem koraku pripravljeni na čuvanje našega gospodarstva, ki je marsikomu trn v peti. Po nemoralnem procesu v Budimpešti in še bolj nemoralnem dejstvu, da je Sovjetska zveza prekinila z nami pakt o medsebojni pomoči in nenapadanju, lahko vidimo, da sedaj ne gre več za borbo proti Centralnemu komitetu in tov. Titu, ampak za borbo proti našemu delovnemu ljudstvu — proti socializmu. Pogodbe o medsebojni pomoči in nenapadanju n: vezala Centralni komitet in tov Tita s Sovjetsko zvezo, ampak je vezala jugoslovanske in sovjetske narode, da si v zadregi in sili pomagajo. Jasno nam je torej, da prekinitev te pogodbe n: več nobena načelna borba, ampak je pritisk na delovno ljudstvo, ki si v težkih prilikah gradi svoje lastno gospodarstvo. Če si ogledamo stanje s te strani, vidimo, da ima Teden požarne varnosti ravno v tem času zelo velik pomen. Gasilska organizacija v okraju Murska Sobota ima že staro tradicijo, vendar do pravega razvoja pa prihaja šele se- daj. Okrajna zveza* gasilskih društev v Murski Soboti je za Teden požarne varnosti pripremila več prireditev, med drugim tudi gasilsko razstavo, kjer je na grafikonu prikazan dvig. članstva in gasilskih društev in iz katerega je razvidno, da prav sedaj v zadnjem času članstvo v gasilskih društev, kakor tudi društva sama silno naraščajo. Zgoraj povedano ni slučajno. Dandanes, ko se več ne brani imovina privatnika, ko je večina narodnega imetja splošna ljudska imovina, je razumljivo, da mora Izostati vsak človek gasilec, saj v vsakem primeru brani tudi svoje premoženji. Naše gasilstvo je že z zakonom o gasilstvu dobilo garancijo vse podpore ljudske oblasti in ta podpora se tudi iz dneva v dan gasilskim organizacijam bolj izkazuje. Posebno v okraju Murska Sobota, na katerega mejita dve nam sovražni državi in kjer je udejstvovanje poslanih, diverzantov najlažje, moramo gasilski organizaciji posvetiti posebno pažnjo. Pa ne samo gasilska organizacija, vsak človek je danes dolžan čuvati in očuvati socialistično imovino, zato je nujno potrebno, da si vsak ogleda razstavo, ki jo je pripravila okrajna gasilska zveza v lokalih bivše zadružne železnine na Trgu zmage, ker je razstava zelo poučna ter opozori na marsikako stvar, ki bi ob nedovoljni pažnji lahko imela težke posledice. Za konec tedna, to je za nedeljo, dne 9. t. m. je razpisala zveza nastop s tekmovanjem vseh gasilskih društev jz okraja v Murski Soboti, kjer se bodo pregledale priprave naše budnosti in sposobnost naših operativnih gasilcev za njihove naloge. Pregled gasilskih čet in tekmovanje se začne že zjutraj ob 8. uri ter bo zaključeno s požarnim napadom na poslopje na Trgu Zmage, popoldne pa priredi Gasilska zveza skromno ljudsko veselico. Gasilska zveza iz Murske Sobote vabi, da se pregleda njenih vrst in tekmovanja med posameznimi četami udeleži čim več občinstva, da dobi vse naše ljudstvo vpogled, kako se nova socialistična država pripravlja, braniti svoje premoženje, če bi bilo v nevarnosti. (Nadalievanje s 1 strani) teh držav po vladi ZSSR kot sovražna in protisovjetska. Vlada FLR Jugoslavije ugotavlja, da je prišlo do enostranske razveze pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju po vlad ZSSR navzlic ponovno izraženi pripravljenosti vlade FLR Jugoslavije in njeni noti štev. 415.140 z dne 23. avgusta 1949, »da želi reševati vsa sporna vprašanja z vlado ZSSR v soglasju in v duhu z mednarodnim obveznostmi, ki sta jih sprejeli obe vladi.« Vlada ZSSR pa ne samo da ni odgovorila na ta pozitivni predlog vlade FLR Jugoslavije, marveč se skuša s samovoljno razvezo pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju osvoboditi slovesno prevzetih mednarodnih obveznosti in onemogočiti sporazumno reševanje položaja. ki je nastal zaradi sovražne politike vlade ZSSR do FLR Jugoslavije. S tako svojo politiko in z ukrepi proti FLR Jugoslaviji krši vlada ZSSR tudi mednarodna načela, vsebovana v Ustanovni listini OZN. Ko jemlje na znanje noto vlade ZSSR T dne 28. septembra 1949 o samovoljni razvezi pogodbe o prijateljstvu, vzajemn pomoči in povojnem sodelovanju med FLR Jugoslavijo in vlado ZSSR, ugotavlja vlada FLR Jugoslavije, da je za posledice, ki bi mogle nastati zaradi tega nemiroljubnega dejanja sovjetske vlade do FLR Jugoslavije, odgovorna izključno vlada ZSSR.« f Stran 2 »LJU D S KI G L A S« M. Sobota, 6. oktobra 1949 Za večjo storilnost tekmujejo novi delovni kolektivi Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja v Dolnji Lendavi s tekmovanjem odgovarja na nove klevete Val ogorčenja naših delovnih ljudi proti vse bolj nesramnim in gnusnim klevetam, ki jih Širijo sovražniki našega ljudstva na račun herojskih podvigov naših delavcev pri graditvi socializma, je zajel tudi delovni kolektiv Splošno-gradbenega podjetja v Dolnji Lendavi. Ko so pred nedavnim imeli v podjetju masovni sestanek, so v pismu, medtem ko so obsodili vso sovražno klevetanje, obljubili CK KPJ, da bodo odslej na vse nove klevete odgovarjali z novimi tekmovalnimi uspehi za čimprejšnjo in boljšo izvršitev plana v podjetju. — Sindikalna in partijska organizacija sta pregledali tekmovalne uspehe v avgustu, iti pa ju niso mogli popolnoma zadovoljiti. Predvsem sta smatrali za potrebno povečati storilnost dela, zmanjašti neopravičene, izostanke in zboljšati brigadni sistem dela ter v sami sindikalni podružnici zboljšati sindikalno delo. S pravilnim političnim delom in pripravami z oblastno sindikalno konferenco so se lotili dela, ki je rodilo prve uspehe. Na vseh gradiliščih so uvedli medbrigadne prehodne zastavice. Uvedli pa so tudi gradiliščno zastavico, ki jo pa dobi gradilišče, katero je največ doseglo letnega piana. Tako je gradilišče tovariša B u k o v e c Alojza prejelo zastavico za gradilišče, ko je za 13% preseglo mesečni operativni plan. letnega pa že doseglo za 76%. Zidarska brigada tovariša H e b e r Franca — udarnika, pa že več dni ne izpusti iz rok svoje brigadne zastavice, ker stalno prekoračuje normo od 25 do 30%. Dobro se je izkazala tudi odrarska brigada tovariša Balažič Matije, ki dnevno presega normo do 30% in tako trdno drži v rokah svojo prehodno zastavico. Skupina frontovske brigade, ki dela na betoniranju in ki jo vodi tovariš Čern e Tone, kateri se Je kot demobilizirani borec pred kratkim vrnil z avtoceste Zagreb—-Beograd, pa tudi dnevno prekoračuje normo za 25% in si na ta način zasluženo priborila prehodno zastavico. Znatne uspehe je dosegla skupina delovodje tovariša Berk Franca pri betoniranju betonske plošče, kjer je z novimi prijemi dela in boljšo organizacijo presegla normo za 46% in tako porabila 93 delovnih ur manj kot preje pri betoniranju enakih plošč. Prav tako pa je pri zidanju tričlanska brigada tovariša Berka, ki je predsednik sindikalne podružnice, po novem načinu zidanja v 3. urah sezidala 13.887 qm opečnega zidu in tako prekoračila normo za 220%. Ta pomembni uspeh je močno vzpodbudil ostale brigade, ki so sklenile, da se bodo pri zidanju stanovanjskih blokov oprijele novega načina zidanja in se tako vključile v veliko Sirotanovičevo gibanje za večjo storilnost dela. Med ostalimi uspehi pa so v tem mesecu za 52% zmanjšali vse izostanke, računajoč po normaurah, od katerih so neopravičene izostanke zmanjšali za 56,14%. Za dvig sindikalnih funkcionarjev podružnice pa so v tem mesecu organizirali v podjetja sindikalni seminar, katerega obiskuje 35 sindikalnih poverjenikov in Članov upravnega odbora podružnice, kjer si pridobivajo novega znanja za boljšo organizacijsko in politično delo med kolektivom. In tako, medtem ko se je nedaleč v sosedni Madžarski te dni odigrala res neslavna sodnijska komedija, s katro so hoteli opravičiti svoje kominformbirojevske apetite in temne načrte z mešetarjenjem na račun naših slavnih zmag tako v osvobodilni vojni kot v naši graditvi socializma naš delovni kolektiv složno s celotnim delavskim razredom naše domovine s svojim stvarnim delom zapira usta nenasitnim sovražnikom Partije — našega Tita in naše socialistične domovine. L. A. Veliki uspehi zadružnikov ob avstrijski meji potrjujejo pravilno pot v graditvi socializma Pri zadružnikih v Kramarovcih Na pobočjih valovitega goričkega hribovja ob avstrijski meji je raztresena vas Kramarovci. Po istih pobočjih se raztezajo lepa skomasirana polja, posajena s krompirjem. To je sedež zadruge »Nastje Plešnik«. Že nekaj dni je na poljih obdelovalne zadruge živahno. Brigade kopajo krompir, Z modernimi izkopači gre kopanje mnogo hitreje. Zadruga ima dva taka izkopača. Izkopan krompir je izredno debel. Posamezni plodovi tehtajo tudi 95 dkg. Zadružniki so s svojim pridelkom zadovoljni, domačini pa se čudijo: »Kaj takšnega še nismo videli v naših hribih.« Kot pridelek krompirja so tudi ostali pridelki mnogo boljši, kot kdaj koli prej. To nam pove, da je zadruga v tem letu trdna, da je naredila velik korak naprej v svojem razvoju in se je posluževala novih načinov gospodarjenja v polni men. Tak uspeh pa je odvisen tudi od organizacijske čvrstine in zavesti zadružnikov. Tukaj so zadružniki večinoma kolonisti, ki so prišli v te kraje takoj po osvoboditvi. Pričakovali so boljše, a vselili so se v podrte m zapuščene koče, ki so jih zapustili Nemci, ki so doslej bivali tod. Kašče so bile prazne. živine malo, polja zanemarjena. Mnogi med temi so bili borci NOV in po kratkem premišljevanju so dejali: »Za novo življenje smo se borili in zdaj bomo gradili novo življenje. Ustanovili bomo zadrugo.« Takoj je pristopilo nekaj nad dvajset družin. Združeno je bilo nad 100 ha zemlje. To je bilo v letu 1946, ko se ni mnogo vedelo o zadrugah in ni bilo izkušenj. Bila pa je volja, toda volja brez izkušenj je premalo, posebno v takem slučaju, kot je bil v Kramarovcih. kjer so privatniki pod vplivom reakcionarjev hoteli razbiti zadruge z najrazličnejšimi parolami. Med zadružniki so bili tudi nekmetje in tem je bilo mnogo težje razumeti začetne težave K temu pa še nekaj slabih letin in vsled malih izkušenj slaba organizacija dela in ni čudno, da ni bilo videti niti pravih uspehov in niti pravega poleta. »Tako ne smemo nadaljevati!« so sklenili najzavednejši. Pokrenili so vse za učvrstitev zadruge in sčasoma je uspevalo ob pomoči okrajnih forumov Postopno uvajanje discipline in uvajanje novih agrotehničnih poprijemov se je pričelo in uspeh se je kmalu poznal Težave so se zopet v večji meti pokazale pri sajenju, predvsem krompirja Zadruga je imela semen- skega krompirja vsega za 3 ha. Zato so zbirali kjer se je dalo — zadružniki so ga dajali tudi s svojih ohišnic. Ostanek 70 q, pa so si izposodili od države Poleg drugega so zasejali tudi večje površine pese, računajoč na svinjerejo. Ta dela so končali s sejanjem sončnic in po tem so pričeli z gradnjo novih govejih hlevov in silosov. Za zadrugo je potrebno nakupiti več živine. Toda vprašanje prostorov bo potem pereče. Pričeli so z graditvijo novih hlevov, obenem pa so adaptirali hleve za začasno namestitev živine v skupne hleve. Z delom se je takoj pričelo. Že takoj v začetku je bilo precej težav z materialom. Dve brigadi sta delali na poljih, ena pa stalno na gradnji hlevov, in delo je vidno napredovalo. Na poljih je med tem bujno poganjal krompir, klasje pšenice se je upogibalo in sploh pridelek je bil lep. To je vzpodbujalo zadružnike. Spoznali so, da je le vsak nasvet agronoma koristen, čeprav so včasih dvomili v njih. Odkupili so nekaj živine. Število goved se je dvignilo na 100 glav, število prašičev pa se je dvignilo na 50 komadov. Sporedno z graditvijo novih hlevov in dvigom števila živine so zadružniki pričeli tudi z gradnjo silosov. Ti silosi bodo imeli kapaciteto 145 mc. Pod dobrim vodstvom je delo vedno bolj napredovalo, uspehi so bili vidni in vzporedno s tem so se krepile tudi organizacijske oblike. Tako je vzorno deloval brigadno-desetmski sistem dela in knjigovodstvo je bilo dokončno urejeno. Tudi politično delo je zaživelo. Manj pažnje pa se je dajalo kulturno-prosvetnemu delu. Vsled tega ni bilo posvečeno dovolj pažnje nazorni agitaciji, ki naj bi se izražala v prikazanih grafikonih. V kopici dela in nalog pa so zadružnike pričele ovirati ohišnice in zato so jih zmanjšali na 40 do 50 arov. Začutili so pomoč in prednost zadružnega življenja. Izvršili so tudi temeljito komasacijo parcel, kjer bo možna tudi strojna obdelava. Gradnja hlevov pa je bila delno vzrok, da zadruga še nima uvedenih norm, katere pa že uvaja. Jesen je dala rezultate dela. Dela je bilo toliko, da zadružniki niti opazili niso, kdaj je prišla jesen. Jesen pa je dala njihovemu trudu m delu oblike. Pšenica je dala 20 q na ha, kar predstavlja na tistem hribovju veliko. Koruza je prav tako mnogo obetala. Najboljši pridelek pa je dal krompir. Kontrahiralo so ga 16 vagonov, dali pa ga bodo čez 30 vagonov. Kontrahiralo so tudi 2500 kg sončnic. Prostorni hlevi bodo v kratkem sprejeti 60 glav živine, sedaj se urejajo samo še notranja dela. Težave imajo še vedno z materialom, vendar bo zgradba gotova še pred nastopom zime. Za živino pa bo dovolj krme iz novozgrajenih silosov. V hlevih bodo namestili večinoma krave in mlekarice, ki dajejo lepe dohodke zadrugi. Tako napreduje delo v kramarovski zadrugi, načrtno delo, ki omogoča pravočasno premostiti vse težave in dosegati vidne uspehe. Zadružniki vedo, da bo treba še mnogo načrtnega dela, preden bo zemlja dala to, kar hočejo od nje. Velike načrte imajo za razvoj sadjarstva, ki ima v njihovih hribovitih predelih vse pogoje. Predvidene imajo njivske nasade, ki so najbolj prikladni Intenzivna živinoreja in sadjarstvo bo glavni vir dohodkov zadružnikov. To narekuje oddaljenost kraja, teren in pa težavne prometne razmere. Nujno bo potrebno rešiti vprašanje vode za napajanje živine, kakor za ljudi. Kmalu pa bodo pričeli tudi s popravili stanovanjskih hiš. Kramarovska zadruga je organizacijsko najbolj črvsta od obdelovalnih zadrug v soboškem okraju. To pomeni v rekonstrukciji kmetijstva v Prekmurju veliko. Ljudem je otipljivo novo, napredno, koristnejše življenje v zadrugi. Uspehi so jim predvsem neizpodbiten dokaz. Zidarji gradbenega podjetja ͵͵lskra´´ tekmujejo v novem načinu zidanja Po novi metodi so z da i v soboškem okra u prvič Že v ranih jutranjih urah so se zbrali zidarji gradbenega podjetja »Iskra« na gradbišču zunaj Sobote. Nemirni so bili kot še nikdar doslej. Prvič bodo tekmovali v novem načinu zidanja. Tekmovali bodo Kalamar s svojo skupino in Vaindolfer s svojo. Že mnogokrat so premišljevali o tem, kako je potrebno zidati, da se doseže tako visoka storilnost. Pa so tudi poskušali tako zidati. O tem je največ razmišljal poslovodja tov. Vaindolfer Franc in odločil se je, da bo poskusil. Pričel je z novim načinom zidanja in je v dveh urah zazidal 8 m3 zida. Ta rezultat je dosegel s tremi nekvalificiranimi pomočniki. O tem uspehu se je hitro razvedelo med zidarji. Po diskusiji so končno prišli do sklepa, da je potrebno s tekmovanjem pričeti. Ob 6.45 sta brigadi pričeli s tekmovanjem. Z velikim elanom so pričeli zidati. Niti eden ni hotel zaostajati. Čim hitreje je zidal Vaindolfer, tem hitreje je postavljal zidake Kalamar. Toda že od samega začetka je bilo opaziti pomanjkanje dobrih priprav. Odri niso bili primerni niti za navadno zidanje, a kje še za tekmovanje. Zidaki niso bili pri roki. S časom se je opazila razlika med obema. Kalamarjeva skupina je bila sestavljena iz starejših zidarjev in ti so zidali z umerjenim tempom. Vaindolferjeva skupina pa se je zaganjala in popuščala. Pri Kalamarjevi skupini je bilo vsled umerjenosti opaziti tudi boljšo kvaliteto zidave in večjo štednjo materiala. Vaindolferjeva skupina pa ni bila toliko štedljiva. Hiteli so vsi. Prva tekmovalna razgibanost jih je zajela. Urno gre tako zidanje od rok. Eden zamazuje in preliva opeko z malto, drugi dodaja opeko, tretji zida. »Opeko, opeko !« je bilo slišati večkrat Kalamarja. Nestrpen je bil, čim ni dobil pravočasno opeke. S tem so se gubile dragocene sekunde. Po položeni opeki je pljuskala malta. Lovenjak je prav tako hitel in od časa do časa klical: »Malto! Hitreje prinesite!« »Ni vrag, da jih ne bi prehiteli«, je brundal Grabar. Slične vzklike je bilo slišati tudi pri Kalamarjevi skupini. Vsak od teh se je trudil, da bi bila njihova skupina prva. Po prvi uri zidanja so bili vidni prvi uspehi. Obe skupini sta sezidali 6.98 m3 zidu. Že v prvi uri so naredili dnevno normo po starem načinu zidanja. Ne samo dosegli, ampak presegli so normo zidanja po starem načinu. Norma je 2.40 m3 zidu v 8 urah, to pomeni, da so jo v novem načinu presegli v 1 uri. »Drugič jo bomo presegli še višje«, je bilo slišati. Oglasil se je Možir: »Zdaj vemo, kaj smo narobe naredili. Drugič se bomo pripavili bolje.« Vzpodbujali so se s klici in šalami in delo je šlo živahno, da se je zdelo človeku, da to gradi tista udarna mladina, ki je gradila avtocesto nove proge in nove ceste. Ura jim je hitro minevala. Med odmorom se je živahno razvil pogovor. »Vaindolfer ima to prednost, da je njegov zid brez odprtin«, je bilo slišati Farteka. »Meni bi tudi hitreje šlo, če bi ne imel teh vražjih lukenj«, se je oglasil Kalamar. »Pa vseeno ne zaostajamo.« Po polurnem presledku je delo še hitreje napredovalo. Zid je rastel in rastel. Obe skupini sta hiteli. Slišati je bilo same klice; »Hitreje, hitreje, tekmujemo!« Delali so 5 in pol ur. Delali bi še dalj časa, toda vmes je prišlo nekaj, česar niso predvidevali. Primanjkovalo je delavcev za razkladanje vagonov, ki so pravkar prispeli in morali so priskočiti v pomoč Nestrpni so pričakovali rezultatov Slišati je bilo: »Drugič bomo še boljše tekmovali, še več bomo naredili. To so nam izkušnje.« Kalamar je v tem tekmovanju dosegel lep uspeh. Njegovega zidu je bilo 18 842 m3. Vaindolferjevega zidu pa je bilo 19.549 m3. Sezidal je več vsega 0 707 m3. Skupno 38 391 m3. Če bi nadaljevali s tekmovanjem in zidali z istim elanom, bi sezidali v 8 urah 55.84 m3, kar pride na poedinca 27.82 m3. Tu je treba seveda računati še vse ovire, ki izvirajo iz nepripravljenosti in neizkušenosti v novem načinu zidanja. Tekmovati pa hočejo še večkrat in iz njihovih besed je čutiti prepričanje, da bodo v bodoče dosegali vedno večje uspehe m da s tekmovanjem ne bodo nehali, dokler ne dosežejo res pomembnih uspehov. Tudi to tekmovanje cfokazuje s kakim elanom delajo naši delavci za dvig storilnosti, kako tekmujejo za ovajanje novega, višjega socialističnega tekmovanja. To tekmovanje, ki ga je rodila iniciativa zidarja gradbenega podjetja »Iskre«, je dokaz, kako verujemo v pravilnost socialistične graditve dežele in kako neomajno stopamo po potit ki nam jo je začrtala Partija. Tudi to tekmovanje, kot v lokalni industriji in v industriji sploh, nam dokazuje visoko zavest našega delovnega ljudstva in vero v boljšo in lepšo bodočnost. Za večji pridelek omaric Okraj Murska Sobota napoveduje tekmovanje Odkup sončnic se je pričel v soboškem okraju šele 22. septembra. Štab za odkup in zamenjavo oljnih semen, ki je bil sestavljen pri Okrajnem ljudskem odboru, je bil zaposlen z raznimi drugimi nalogami in vsled tega m posvečal dovolj pažnje tej važni nalogi. K temu se pridružuje še dejstvo, da je v soboškem okraju pridelovanje sončnic šele v razvoju. V prejšnjih letih se gojenju oljaric ni posvečalo nobene skrbi in tudi kmetovalci niso hoteli gojiti oljaric, češ, da ta rastlina močno izrablja zemljo in da ne daje toliko koristi, kolikor je potrebno. Gojitev sončnic se je pospešila še-le v tem letu. Toda tudi tokrat z zamudo. Sončnice so bile sajene 14 dni prepozno in so tudi toliko pozneje dozorele. Ker pa so se izbirala za setev prvovrstna semena, je bil pridelek zadovoljiv, saj je bil ponekod premer pogačice sončnic 30 cm. To je tudi pridelovalce vzpodbudilo v gojenju te važne industrijske rastline. Kljub temu, da v soboškem okraju gojitev sončnic ni razširjena kot n. pr. v ljutomerskem okraju, vendar okraj napoveduje tekmovanje vsem okrajem in sicer v sledečih točkah: 1. Kateri okraj bo prvi izpolnil časovno in količinsko plansko predvidene količine sončnega semena za odkup oz. zamenjavo. 2. Kateri okraj bo v času odkupa sončnega semena uvedel najboljšo evidenco. Štab za odkup oljnih semen pri OLO Murska Sobota. Lepa proslava v Tedu matere in otroka v Radencih V velikem številu so se udeležile v sredo popoldne žene in matere Radenc in okolice dobro pripravljene proslave Matere in otroka v radenski šoli. Okrajna sekretarka je v svojem uvodnem referatu povdarila veliko skrb do otrok in mater v naši socialistični državi. Tovarišice učiteljice so govorile o važnosti roditeljskih sestankov ter o negi in prehrani dojenčka, nakar je sledil bogat in pester kulturni spored naših pionirjev. Vse točke so bile izvrstno podane, posebno so ugajali nastopi najmlajših z vmesnimi dvospevi. V pionirski sobi, ki je bila okusno opremljena, je bila razstava pod geslom »Naši otroci — naša bodočnost«. Po ogledu razstave so materam in ženam razdelili knjige in riž. Žene in matere so nato obiskale Dom igre in dela, kjer so jih tovarišice pogostile s čajem. Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije so poslale žene ob zaključku uspele proslave pozdravno resolucijo, v kateri so obsojale izpade in klevete, ki jih razširjajo danes nasprotniki naše socialistične graditve z obljubo Partiji in Titu, da se bodo še bolj posvetile vzgoji naših pionirjev in sploh naše mladine v smislu naročil, ki jih je dal Tito našim ženam na II. kongresu AFŽ. Literarni večer V Tednu knjige se je v Dol. Len davi vršil literarni večer, V slovenskem jeziku je predaval tov. prot. Čeh Rudolf, v madžarskem jeziku pa prof. Boa Po predavanjih so bili prečitani odlomki iz del M. Gorkega Ivana Cankarja, ter recitirane pesmi Franceta Prešerna, Otona Zupančiča in madžarskega revolucionarja Petöfi Šandorja, Ljudje so z zanimanjem sledili in poslušali. Predavanje pa je vzbudilo še večjo ljubezen do napredne knjige-vzgojiteljice. el. M. Sobota, 6. oktobra 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 KMEČKI FESTIVAL velika manifestacija prekmurskega ljudstva Izvršni odbor ljudske prosvete v Ljubljani je festivalski teden premestil za en teden naprej, ker se istočasno, kot bi se moral vršiti festival v Murski Soboti, vrši sličen festival, v Slovenski Bistrici. Z ozirom na to, da se festivalske prireditve ocenjujejo in ker je izvršni odbor ljudske prosvete razpisal tudi nagrado za najboljši festival, želi oceniti naš festival z isto komisijo kot festival v Slovenski Bistrici. Iz gornjih razlogov Je festival premeščen ter se bo vršil od dne 16. pa do vključno 23. oktobra 1949. V festival je vključen tud. Mladinski teden in teden Naše knjige, zato se festivalske prireditve neko siko izpopolnijo ter je celoten program »Kmečkega festivala« naslednji: V soboto, 15. oktobra se v celem murskosoboškem okraju vršijo na sedežih posameznih kulturno-umetniških društev gledališke prireditve, s katerimi ta društva tekmujejo. Gledališke prireditve bo ocenila komisija, ka- tero je imenoval pripravljalni odbor »Kmečkega festivala« v tednu od 9. do 16. L m. Opozarjamo vse gledališke družine, da morajo za dan, ko jim komisija javi svoj prihod, pripraviti prireditev, kakor jo bodo predvajali za javnost in sicer z oblekami, šminkami, odrom in razsvetljavo, ker se bo vse to ocenjevalo. Skratka, ko pride komisija, morajo imeti pravo prireditev, če tudi publika ne bo navzoča, odreditev za javnost pa mora imeti vsaka družina dne 15. oktobra v svoji vasi. V nedeljo, dne 16. oktobra bo ob 8. ari zjutraj svečana otvoritev kmetijske razstave. Opozarjamo vse razstavljalce, kakor kolektive, tako posameznike, da morajo vsi predmeti, ki se bodo razstavili, biti najpozneje dne 10. oktobra pripeljani v prostore nove gimnazije v Murski Soboti, kjer bo izložena razstava. V slučaju, da kateri kolektiv ali posameznik svojih predmetov ne bi mogel sam poslati na razstavo, naj najpozneje do omenjenega datuma zaprosi za vozilo pri pripravljalnem odboru kmečkega festivala (Okrajni komitet KPS). Po otvoritvi razstave, in sicer ob 9. uri predpoldne, se vrši kolesarska dirka po okraju. Tekmujejo pionirji, mladinci in mladinke ter kolesarji-turisti. Start pionirjev je ob 9. uri zjutraj ter imajo progo dolžine 1 km, in sicer po mestnih ulicah. Mladinci tekmujejo na progi, dolgi približno 15 km, in sicer skozi vasi Krog—Bakovci in nazaj Murska Sobota. Isto progo imajo tudi mladinke. Kolesarji-turisti startajo na progi, dolgi približno 25 km, skozi vasi Černelavci—Gederovci—Petanjci—Tišina in nazaj Murska Sobota. Kolesarjev je dosedaj prijavljenih približno 50, sprejemajo se pa še prijave do 9. t. m. pri okrajnem odboru LMS v Murski Soboti. V ponedeljek, dne 17. oktobra se bodo ob 15. uri vrišle tekme vseh pevskih zborov (tudi pionirskih) ter skupin »Fantje na vasi« (kvartetov in sekstetov) na odru fizkulturnega doma v Murski Soboti. Obenem se bo vršila na dvorišču fizkulturnega doma tekma v odbojki med mladinskima aktivoma OLO in mestnih podjetij. Opozarjamo pevske zbore, ki go oddaljeni ter ne morejo priti z vlakom al kolesi na tekmovanje, naj pravočasno javijo svoj številčni sestav ter zaprosijo kamion, ki jih pripelje na tekmo in jih tudi potem odpelje. Zvečer ob 20. uri je v dvorani fizkulturnega doma koncert najboljših pevskih zborov in skupin »Fantje na vasi«, na katerem sodeluje tudi pevski zbor SKUD »Štefana Kovača« iz Murske Sobote, ki sicer ne tekmuje. Ob isti uri se vrši v kavami Centra šahovski turnir na 20 deskah. V torek, dne 18. L m. ob 15. uri tekma vseh vrst godb v okraju in tekma folklornih ter plesnih skupin (tudi pionirskih). Ob isti uri se vrši na dvorišču fizkulturnega doma tekma v odbojki med mladinskim aktivom Okrajnega magazina in mestnih podjetij. Folklorne skupine in godbe, ki nikakor ne bi same mogle priti na tekmo, naj isto kot pevski zbori pravočasno zaprosijo za vozilo Ob 20 uri bo koncert najboljših godb v okraju ter nastop folklornih ter plesnih skupin. Na koncertu sodeluje tudi orkester SKUD-a »Štefana Kovača«, ki sicer ne tekmuje. V sredo, 19. oktobra je ob 8. uri zjutraj okrajna konferenca ljudsko-prosvetnih delavcev, na kateri se bo izvolil nov okrajni ljudsko-prosvetni odbor. Ob 15. uri je tekma v odbojki med mladinskima aktivoma Okrajnega magaz na in Okrajnega ljudskega odbora. Tekma v odbojki se vrši na dvorišču fizkulturnega doma, okrajna konferenca ljudskoprosvetnih delavcev pa v dvorani okrajnega odbora OF Zvečer ob 20. uri je odrska prireditev gledališke družine, ki bo v tekmovanju dosegla prvo mesto. V četrtek, 20. oktobra je ob 15 uri nogometna tekma med mladinskima aktivoma Okrajnega ljudskega odbora in mestnih podjetij na športnem igrišču. Ob 19. uri ima Ljudska univerza predavanje v dvorani mestnega kina Ob 20. uri organizira mladinski aktiv taborni ogenj na travniku ob novi šoli. V petek, dne 20. oktobra se vrši ob 15. uri tekma solistov-pevcev, godbenikov, harmonikarjev in recitatorev. Ob istem času se vrst nogometna tekma med mladinskima aktivoma Okrajnega magazina in OLO na športnem igrišču. Ob 20. uri je glasbeno-literarni nastop najboljših solistov-pevcev, godbenikov in recitatorjev na odru fizkulturnega doma. Na tem nastopu sodelujejo tudi posamezniki, ki s cer ne nastopajo na tekmovanju. V soboto, dne 22. oktobra obišče ob 14. uri aktiv LMS obdelovalno zadrugo v Tešanovcih, ob 20. uri pa je zaprošeno Slovensko narodno gledališče v Mariboru za gostovanje s primerno dramo. V nedeljo, dne 23. oktobra je zaključni dan fesi vala, kjer se bodo vršile tudi glavne prireditve. Ob 6. uri zjutraj je budnica v mestu. Ob 8. uri se vrši povorka po mestnih Ulicah ter se konča v mestnem parku, kjer se začne takoj sledeči spored: Govor tov. ministra in naših vodilnih funkcionarjev, razglasitev rezultatov tekmovanja v festivalskem času ter nastopi vseh aktivov in posameznikov, ki so dosegli v tekmovanju prva mesta. Pri nastopih prejmejo tudi ti posamezniki oziroma kolektivi nagrade. Nadalje proglasitev zadružnikov-udarnikov in udarnikov na državnem posestvu ter izročitev nagrad. Nato sledi obdaritev povabljenih gostov in udarnikov. Takoj po tem programu sledi 1judsko rajanie v mestnem parku, ki se zvečer nadaljuje v vseh prostorih fizkulturnega doma ter traja do odhoda vseh vlakov. Za vstop na razstavo in veselični prostor služi festivalska značka, ki stane 10 din. Na razstavi bo odprt stalen paviljon z okrepčili ter bo poleg razstavljen h uspehov naših zadrug in državnih posestev prirejena tudi razstava knjig, na kateri se bodo knjige tudi prodajale. Pri večernih koncertih, ki bodo sledili po vsakem tekmovanju, se bo pa pobirala redna vstopnina. Predprodaja vstopnic se bo vrš la v informacijski pisarni Kmečkega festivala. Vse tekmovalce opozarjamo, da bodo dobili v dnevih, ko se vrši tekmovanje, brezplačno večerjo in povrnjene potne stroške. Kmečki festival bo velika manifestac ja kulturnega in političnega življenja v našem okraju, zato vabimo k čim večji udeležbi in sodelovanju kmečko ljudstvo iz vsega okraja. Pripravljalni odbor. Iz življenja in dela sindikatov Na okrajni konferenci so delegati Sindikalnih podružnic sprejeli nove naloge V nedeljo so v Gornji Radgoni delegati 32 sindikalnih podružnic radgonskega okraja razpravljali o delu v posameznih podružnicah, o dosedanjih napakah pri delu ter o važnih nalogah, ki jih bodo sindikalne podružnice reševale v bodoče. Na konferenci sta govorila tudi sekretar okrajnega komiteja KP tov. Šabja Štefan ter član oblastnega odbora sindikatov tov. Juriševič Boža. Tajnik okrajnega sindikalnega sveta je v svojem poročilu ugotovil, da nekateri upravni odbori podružnic nič ne delajo. V podružnicah obstojajo komisije za posamezne sektorje dela le na papirju, vse delo pa opravljata navadno predsednik ali tajnik podružnice. Podružnice samo delno izvajajo sklepe I. plenuma okrajnega sindikalnega sveta, nimajo ne rednih masovnih sestankov ne rednih odborovih sej. V času postavljanja odbora sindikatov za Mariborsko oblast so podružnice sklenile, da se bodo z vsemi svojimi silami borile za izvedbo proizvodnega in finančnega plana, kar se v nekaterih podružnicah prav lepo izvaja. Še vedno pa se najdejo Člani, ki ne pojmujejo pravilno pomena sindikalne organizacije, ki mislijo, da je prav, če bodo samo tedaj v organizaciji »Če bodo kaj dobili...« Taki delavci seveda ne bodo dosegli svojih planov. Tajnik je omenil primer: okrajni sindikalni svet je pismeno sklical upravni odbor sindikalne podružnice krajevne obrti in industrije Radgona, toda tega sestanka se ni niti eden član odbora udeležil. Podružnice bodo še bolj kot doslej zaostrile borbo za zboljšanje kvalitete dela, na kar se bodo vršila po vseh podružnicah redna proizvodna posvetovanja. Važno je, da se postavijo povsod normalne norme, da se vsepovsod izkoristijo vse surovinske baze ter zmogljivost strojnih kapacitet Podružnice kakor upravni odbori podjetij verjetno nimajo pravega pregleda nad ljudmi, ki pri svojem delu zaslužijo naslov udarnika. Sicer ne bi bilo mogoče, kakor je, da je bilo od občnega zbora do danes proglašenih v vseh 32 podružnicah (od teh le v treh sindikalnih podružnicah) vsega skupaj 19 udarnikov. Znano je na primer, da je v okrajni mizarski delavnici več delavcev, ki dnevno presegajo norme, pa kljub temu do danes nimajo niti enega udarnika. Treba je povsod uvesti in razumeti socialistični način nagrajevanja, potem bo v okraju kmalu več udarnikov. Da se dvigne študij, ki ga imajo redno le nekatere podružnice, bodo posegle vmes partijske organizacije ter kulturni referent pri okrajnem sindikalnem svetu. Delegati so na svoji konferenci sklenili, da bodo vse navedene napake popravili do oblastne skupščine sindikatov. Z dobrini političnim delom bodo razčistili in odpravili vse nepravilnosti, napake in pomanjkljivosti v podružnicah in podjetjih. Sekretar okrajnega komiteja KP Radgona je poudaril, da se je po resoluciji Informbiroja očistila naša Partija ljudi, ki so zavirali razvoj socializma, po naših tovarnah in podjetjih, s čimer se je še bolj učvrstil naš delavski razred v borbi za izgradnjo socializma, tovariš z oblastnega odbora pa je razložil pomen sindikalne organizacije, posebno še v okviru snujočega se oblastnega odbora, za katerega so nato izvolili 8 delegatov. Izvoljeni so bili: Kovačič Alojz, Štrukl Milan, Puhar Franč, Horvat Jurij, Novak Alojz Ivanek Peter. Žnidarič Zora in Vuk Alojz. V diskusiji je delegat slatinskega podjetja Radenska Slatina pohvalno omenil, da vodi njih podružnica o tekmovanju in nad izvajanjem norm točno kontrolo. Veliki grafikoni dnevno prikazujejo njihove uspehe ter s tem dvigajo zavest in voljo do dela. Prav tako v opekarni Radgona delavce stalno obveščajo o njihovih uspehih. Ob zaključku so delegati poslali pozdravne resolucije: Centralnemu odboru zveze sindikatov Jugoslavije v Beograd, centralnemu Komiteju KPS, oblastnemu odboru zveze sindikatov in glavnemu odboru zveze sindikatov v Ljubljano, v katerih so izrazili ogorčenje nad obrekovanji Informbiroja ter svojo pripadnost Partiji in Titu. katero bodo tudi z delom dokazali. Kmečki festival KUZMA: V okraju so ustanovili Izobraževalno-umetniško društvo, ki ima izobraževalno in dramsko sekcijo, razen tega imajo pevski zbor in pionirski pevski zbor. Vsekakor je nujno, da zvišajo število članstva v društvu. Ker je uprava društva v rokah delovnih ljudi, verjamemo, da bomo kmalu zvišali število članstva. Na festival se prav pridno pripravljajo. V tednu festivala bodo uprizorili dvodejanko »Srečanje« in bo nastopil pionirski pevski zbor s štirimi pesmimi. Imijo tudi dobrega deklamatorja-delavca, ki bo po možnosti deklamiral pesem »Kovač«. Na festivalu v Soboti bo sodelovala tudi njegova godba. S celotnim programom bodo gostovali v zadružnem domu v Doliču in sicer 16. oktobra 1949. BODONCI: V Bodoncih se vršijo priprave za ustanovni občini zbor izobraževalno-usnetmiškega društva, ki bo imelo izobraževalno in odrsko sekcijo ter sekcijo za domačo obrt. Članice sekcije za domačo obrt bodo izlagale tudi svoje predmete na razstavi v Murski Soboti. Godba iz Bodonec bo tudi sodelovala. Vsekakor je pozdraviti dejstvo, da bo nastopila tudi ciganska godba iz Bodonec. Če bo doma njihov odličen harmonikaš, bo zvišal število točk, s katerimi Bodonci sodelujejo na festivalu. GOR. SLAVEČI: Pletilnica bo izložila na razstavi v Murski Soboti svoje izdelke. Priredila je prav okusno izdelane jopice, puloverje, naglavne rute, torbice, ovoje za knjige, otroške oblekce in rože. Tta delovni kolektiv je pohvaliti zaradi tega, ker je iz različnih »odpadkov« izdelal prav lične predmete. Obenem so izdelali v Gor. Slavečih velik »Dožnjek«. FOKOVCI: V tednu festivala bo prosvetni aktiv uprizoril igro »Volkodlaki«. V okraju se vršijo priprave za ustanovitev izobraževalno-umetniškega društva, ker imajo za to ugodne objektivne pogoje. TIŠINA: Na Tišine ravno tako kakor v Fokovcih iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalno-umetniškega društva vrši predpriprave za ustanovil, občni zbor. Za festival izdelujejo velik državni grb iz klasja. ROGAŠEVCI: V kratkem bo v Rogaševcih ustanovljeno izobraževalno-umetnišiko društvo. Priprave za ustanovitev vodijo prosvetni delavci s člani LMS, in tako bo ponovno oživljeno kulturnoprosvetno življenje v tem kraju, ki ima bogato prosvetno tradicijo. Sirite „Ljudski glasʻʻ ! Dobra knjiga - vzgojiteljica Letnica 1551 predstavlja važen mejnik v razvoju slovenskega ljudstva: takrat Je izšla — kmalu bo 400 let tega — prva tiskana slovenska knjiga. Skromna knjižica naj bi bila mejnik v politični zgodovini naroda, bi kdo vprašal. Da, prav nič manj kot to. Ta preprosta, z današnjimi očmi gledano — nepomembna knjižica — je za nas prelomnica, začetek nove dobe, delo, ki je prednikom dalo slutiti, da se vendarle začenja življenje. Imamo še premnoge priče o nezmagljivi sili knjige, bi često posega globoko v življenje posameznikov in ljudstev ter jih preobraža, za nas pa je dogodek iz leta 1551 najznačilnejši. Zato sem ga tudi izbral, da bi se ob njem na nocojšnji večer, ki je v okviru Tedna knjige, ca nekaj kratkih trenutkov zamislili. Kadar obiščem znanca, prijatelja ali da sem gost v tuji hiši, me vse zanima: gostitelj, njegova družina, stanovanje, oprava, pač vse kar morem z očmi zaznati Toda predvsem se v znan če vi hiši zanimam za njegove knjige. Če mi le dovoli, stopim k polici ali prosim, da nu odpre omaro in pogledam vanjo. Često se dogaja, da mi ta pogled o človeku več pove. kot vsa ostala opažanja. Ni mi težko v najkrajšem času ugotoviti, ali se v hiši zanimajo za knjigo ali ne. Potolažen sem, če vidim, da je polica dobro založena. Nato malo pobrskam po naslovih in začenjam spoznavati — lastnika. Knjige mi povedo skoraj vse, zlasti pa, kakšen je odnos do kulture v hiši knjižna omara mi zaupa, ali je moj znanec ljubitelj umetnosti, ali ga bolj zanimajo vprašanja iz znanosti, knjižna omara mi tudi prišepne, kaj misli mož o politiki, družbi, narodu, državi. Kratek pomenek o tej ali oni knjigi mi še razodene, ali je znanec z zanimanjem prečital dela, bi jih hrani na polici ali v knjižni omari. Vse spoštovanje pa se razblini v nič, če spoznam, da sem v hiši, kjer kupujejo knjige samo zaradi lepe vezave in zato, da jih gostje občudujejo, domači pa jih puščajo nedotaknjene, neizkoriščene. Naravnost mučno pa mi je v hiši brez knjig. Tedaj se mi zdi, da sem v lepo opremljeni sobi brez stanovalcev, ali pa da govorim s človekom brez duše, brez srca. Tako mi knjige povedo o značaju, mišljenju in zanimanju mojega znanca več kot on sam. več kot njegove besede, njegovo obnašanje, njegova dru- žina in njegov dom. Če je tako moči spoznavati osebnost posameznikov in jih ocenjevati, velja isto tudi za življenje narodov, saj so narodi občestva posameznikov. Dušo naroda, njegovo preteklost in sedanjost, njegove težnje in stremljenja bomo spoznali, čim bolj se bomo poglobili v stvaritve, ki so ovekovečene v knjigah. Priznajmo torej knjigi njeno veliko vrednost in borimo se proti predsodku, da je knjiga le za tistega, ki nima pametnejšega opravila, kakor da brska po njej in tako preganja čas. Če že pripisujemo tolikšno vrednost in pomen, pa se ustavimo za h p pri njenem razvoju! Vse na svetu se razvija, torej tudi knjiga. Nekaj dogodkov je za razvoj knjige važnih pa tudi zanimivih. V sivi davnini so pisali na kamenite plošče, pergament, papiros, z voskom prevlečene dešcice, na glinaste plošče. Asirija — dežela Prednje Azije — je bila v davni preteklosti, kulturna dežela. Duhovniki te dežele so se ukvarjali z znanostjo in vrezovali klinasta znamenja v glinaste ploščice. Car Asircev, Asurbanipal, je postal znamenit zato. ker je kot izobražen mož svoje dobe dal zapisovat: vse, kar se mu je zdelo pomembno. Tako je nastala za tiste čase ogromna knjižnica, ki se je kljub strašnim pustošenjem po Asurbanipanovi smrti in pozneje shranila do danes ter šteje sedaj 30.000 s klinopisom napisanih glinastih ploščic. Ta dokaj velika knjižnica zavzema prostor več velikih dvoran. Poleg Asircev so pisali tudi drugi narodi in imeli pri čuvanju svojih umotvorov srečo, ki je bila zelo opoteča in odvisna od materiala, ki jim je bil na razpolago. Tako je šlo več tisoč let Iznajdba tiska pa je bil velikanski dogodek, pravcata revolucija, ki je dala tudi Slovencem prvo knjigo. V zadnjih pet sto letih, odkar krožijo po svetu tiskane knjige se je njihova oprema prav v marsičem izpopolnila, polepšala — rekli bi modernizirala — v bistvu pa sta ostali knjigi prababica iz 15. stoletja in njena pravnukinja iz 20. stoletja isti, res pravi sorodnici. Človeški duh pa snuje v svojem nemiru vedno dalje v dir in globino. Vse izsledke in vsa odkritja je treba zapisati in jih ohraniti potomstvu. Knjig je vedno več in te knjige zavzemajo nemajhen prostor, cele palače. Stiska za prostor in borba za preglednost nad šte- vilnimi zvezki rasteta iz dneva v dan. Iz zagate je bilo treba najti izhod in našli so ga. Poslušajte kako! Zamislite si okroglo, približno dva prsta visoko in enako široko škatlico iz bakelita aii aluminija! V škatlici je — knjiga. Knjiga z 250 stranmi! To je majhna, mikroskopska knjiga — mikro-knjiga. Vsaka stran ni večja od poštne znamke. Kako pa naj jo beremo? Za branje take knjige so napravljeni posebni aparati, ki vse mnogokrat povečajo. Mikroknjiga namreč ni navadna knjiga, ampak knjiga — kino. Njene strani sestavlja majhen filmski trak, katerega vsaka sličica je posnetek dveh odprtih strani navadne tiskane knjige. Film-knjiga je navita na kolescih, projicirana kakor v kinu na filmsko platno in sličice strani se vrtijo s hitrostjo branja. Sliko na platnu lahko povečamo ali pomanjšamo Z mikrofilmanjem bi lahko knjige, ki jih je polna naša knjižna omara, spravila v majhen kovčeg. Leninova knjižnica v Moskvi ima poseben oddelek za mikrofilmanje knjig. Lansko leto je ta oddelek filmal komplete dnevnika Pravda, glasila CK VKP(b). List izhaja že od leta 1912 in vse njegove številke, komplet vseh 35-tih let napolnjuje nekaj sob. Po snemanju pa spravijo mikrofilme v eno samo ne preveliko škatlo. Pa zaključimo krog in se vrnimo h knjižnici cara Asurbanipala. Več velikih dvoran je potrebnih za glinaste ploščice. Če bi vse te ploščice mikrofilmali, bi vsa knjižnica obsegala le kakih sto mikrofilmov, kar bi zavzelo nekaj kubičnih decimetrov veliko škatlo. Knjiga je za vsakega njenega ljubitelja nekaj živega, nekaj kar zasluži vso našo pozornost, našo skrb in nego. O tem nam zgovorno priča tudi to, da je Francoska akademija literarnih umetnosti pred nekaj leti izdala obsežno enciklopedično delo, ki govori samo o nastanku knjige danes. To delo, ki so ga napisali sami slovstveni strokovnjaki, nas v podrobnosti pouči o tem, kako knjige nastajajo, kako jih razpečavajo in čuvajo. Kljub obsežnosti dela je bila kritika mišljenja, da delo še ni dovolj popolno in izčrpno. Ni časa za to da bi obširno govorili o teh stvareh. Toda, kadar stopimo v knjigarno in si omislimo knjigo po svojem okusu, smo le prečesto nagnjeni k sklepanju, da knjigo pač ne bo kdo ve kaj težko narediti. Prav zato se pomudimo za trenutek v tvornici knjige! Najprej, obiščmo pisatelja, pri katerem bi se morali zadržati najdalje časa. On je izvor in tvorec knjige, on daje knjigi vsebino, od njega je odvisno, ali bo knjiga dobra, koristna, ah bo našla pot do bralca in ga vodila tja, kamor hoče pisatelj. Skratka: kakršen pisatelj — takšna knjiga. Ko pisatelj dokonča rokopis, se poda znjim k založniku, izdajatelju- Tu se odloči marsikaj: kolikšno bo plačilo za pisateljev dolgotrajni trud, kakšna bo materialna kvaliteta knjige in kakšna naklada. Založnik si poišče tiskarja, s katerim le-ta sporazumno z avtorjem podrobno določi vrsto papirja, format in tisk. Nato dobe rokopis v roke stavci. Polo za polo vračajo avtorju, ki vrši korekturo. Korektur je več in čim več jih je, tem boljša je knjiga. Po končanih korekturah in tisku romajo pole h knjigovezu. Tedaj napravi arhitekt načrt za opremo, po katerem se izvrši vezava in izdelajo platnice. Dotiskana in lepo opremljena knjiga potuje iz knjigoveznice h knjigotržcu na debelo, od tod pa h knjigarnarju na drobno, kjer si odjemalci novo delo ogledajo in nabavijo. Vsa ta dolga pot je potrebna, da pisatelj doseže svoj smoter: razširiti svoje misli med ljudi, šele ko širok krog odjemalcev knjigo čita, je postavljeni smoter približno dosežen. Toda toliko naporov za enkratno čitanje bi bilo pretirano. V ta namen bi zadostovali časniki. Nel Knjige imajo in morajo imeti trajno vrednost ter morajo biti sposobne za večkratno uporabo. Potem, ko je knjiga izdelana, pride drugo, prav tako važno delo: čuvanje knjig. To pa je naloga vseh nas, bodisi da je knjiga zasebna last ali pa da je hranjena na posebnem mestu v knjižnici. Delo v knjižn ci je mnogovrstno, zamotano in odgovorno. To je stroka zase. Približno tako torej knjiga nastaja. Redko se o tem govori, saj je to vsakdanje delo. Včasih pa se moramo vendarle tudi tega spomniti, zlasti nam nudijo dnevi, posvečeni knjigi, priliko zato. Važnejša kot nastanek in oprema je seveda vsebina knjige, tisto kar je hotel pisatelj čim širšemu občinstvu povedati. Knjiga nam daje znanje, posreduje nam lepote, ona je človekov prijatelj, knjiga pa je tudi orožje in sovražnik. Zakaj so katoliški protireformatorji na grmadah zažigali prve slovenske knjige? Ker so čutili, da je knjiga nevarno orožje. Zakaj so oblastnika stare Jugoslavije ovirali in preprečevali razvoj marksistične literature? Ker so vedeli, da širi resnico, ki so jo sovražili. Zakaj so nemški okupatorji pobirali slovenske knjige in jih uničevali? Ker so se za- vedali, da slovenska knjiga že sama po sebi kliče na upor. poziva na boj, zahteva maščevanje. Knjiga širi požar, vnema srca, kliče k orožju, povzroča revolucije. Francosko meščansko revolucijo so pripravili francoski enciklopedisti s svojimi znanstvenimi deli. Ali si moremo zamisliti izvedbo Oktobrske socialistične revolucije brez ogromnega knjižnega dela klasikov Marxa, Engelsa, Lenina in drugih marksističnih pjsateijev? In naša ljudska revolucija? Izvedli so jo naši voditelji, ki so se predhodno temeljito kalili ob napredni in znanstveni socialistični knjigi Por naprej, k lepšemu, boljšemu, višjemu, to nam kaže dobra knjiga. Razodeva nam, kakšna je srečnejša bodočnost človeštva pa tudi katera so pota, ki vodijo tjakaj. Knjiga, ki vrši tako poslanstvo, pa najsi bo leposlovna ali znanstvena, je napredna knjiga. Tako knjigo ljubimo in jo moramo ljubiti, pa četudi bi nas vodila skozi viharje in požare Onkraj vsega bo zablestela lepota. V vseh prelomnih dobah, kakršna je tudi sedanja, ostro ločimo napredno od manjvredne, nazadnjaške knjige. Morda nismo pravični? O, pač! Gleda, brezvsebinska knjiga zavira sama po sebi in često nehote prehod iz ene družbene oblike v drugo, hromi revolucijo, ki naj bi bila čimprej končana. Teden knjige naj služi kot poziv in vzpodbuda, da se z ljubeznijo oklenimo knjige in to dobre, napredne knjige. Z njeno pomočjo in pod njenim vodstvom stopimo v zakladnico misli in čustev, v zakladnico razuma in srca! Če se bomo pomudili v tej zakladnici le nekaj časa, bomo vzljubili knjigo bolj kot zlato in diamant. Naša domovina je med tistimi srečnimi, ki more nuditi delovnemu človeku in izobražencu dobrih knjig v obilni meri, več kot marsikaka druga dežela z bogatim knjižnim trgom. Ljudska oblast daje na razpolago ogromna sredstva za širjenje knjig, ustanavljanje in opremljanje ljudskih knjižnic, kar sem prikazal na tem mestu pred letom dni. Trenutno imamo v materialnem oziru pri izdajanju knjig težave. Vsi vemo odkod izhajajo. Toda nič hudega — prebrodili jih bomo, saj se ne da zatajiti — petletka naša teče Še malo in zavrteli se bodo stroji naše prve velike tovarne celuloze — in že nam bo mnogo laže. Pri vsem pa: kako bi nas naj take malenkosti odvračale od naše neomajne privrženosti lepi in dobri, napredni knjigi. Prof. Ceh Rudolf Stran 4 LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 6. oktobra 1949 Vzorna sindikalna podružnica Sindikalna podružnica Okrajnega magazina je b la v začetku tega leta ena izmed najslabših v Murski Soboti. Navodila in okrožnice za delo podružnice so po navadi ležale v predalih predsednika ali tajnika podružnice. Sestank so se vršili zelo redko Da se delo podruž-nice izboljša, je bil na pobudo Okrajnega sveta sklican nov občni zbor in izvoljeni so bil v odbor ljudje, ki so resneje prijeli za delo. Rezultat je bil kmalu viden Tovariš Seme Jože kot tajnik in Prachl Zita kot predsednik podružnice so se pravilno lotili reševanja svojih nalog. Sestanki se vršijo redno. Postavili so si tudi plan dela za vse mesece Pripravljajo se na otvoritev, rdečega kotička Za volitve oblastnega odbora sindikatov pa tekmujejo v sledečih točkah: 1. Katera podružnica bo za časa tekmovanja vključ la v Sindikat delavce in nameščence stoodstotno; 2 Katera podružnica bo imela najmanj neopravičenih izostankov od dela: 3 Katera podružnica bo imela redne odborove seje izpopolnila vse komisije oo sektorjih dela in grupne poverjenike; 4 Katera podružn ca bo dosegla v plačevanju članarine najboljše uspehe: 5. Katera podružnica bo imela najboljšo evidenco nad, članstvom; 6 Katera podružnica bo uvedla več predavanj; 7. Katera podružnica bo uvedla po odstotkih članstva več študijskih krožkov in pritegnila več članov v študij; 8. Katera podružnica bo vključila več članov v SKUD, aktivnih in podpornih; 9. Katera podružnica bo pritegnila več članov, da bodo čitali knjige in naročili časopise; 10. Katera podružnica bo izvršila na enega člana več udarniških ur; 11. Katera podružnica bo z udarniškim delom odpravila v tednu pozornosti več nedostatkov; 12. Katera podružnica bo z grupami ljudskih inšpektorjev odpravila več nepravilnosti v podjetju; 13. Katera podružnica bo vključila več članov, da bodo imeli hranilne knjižice; 14. Katera podružnica bo dosegla največje povprečje pri vplačilu; 15 Katera podružnica bo pritegnila več aktivnih članov v telovadno društvo? 16. Katera podružnica bo pritegnila več članov odstotno v SSD n telovadno društvo ter pri tem tudi dosegla redno plačevanje članarine; 17. Katera podružnica bo najbolj redno pošiljala sedemdnevna poročila o tekmovanju. Grupa Detalj napoveduje tekmovanje grupi uprave in skladišča v naslednjih točkah: 1. Katera grupa bo imela odstotno več hranilnih knjižic: 2. Katera grupa bo mela najmanj neopravičenih izostankov na grupnih sestankih; 3. Katera grupa bo dosegla stoodstotne obveze v udarniškem delu; 4. Katera grupa bo imela najmanj neopravičenih izostankov od dela; 5. Katera grupa bo imela več aktivnih članov pri SKUD-u. Primer dela in uspehov v delu sindikalne podružnice Okrajnega magazina naj bo vzgled vsem podružnicam v mestu. Ti uspehi so jasen dokaz, da je krivda za vse neuspehe po podružnicah na j večji del prav v načinu dela upravnega odbora in v njihovem odnosu do dela. —ma. Požarno varnostni teden - prikaz pomena gasilstva V radgonskem okra u so se dobro pripravili Gasilstvo je v radgonskem okraju precej močno razvito. V okrajno gasilsko zvezo je vključenih 28 društev odn. čet s 600 aktivnimi člani. V zadnjem času je pristopilo k društvom tudi 20 žena. Velik prispevek so dali naši gasilci k socialistični graditvi. Tako se je udeležilo akcij za sečnjo lesa 117 gasilcev, ki so napravili v 6. tednih 35.10 6delovnih ur in še posebej 7020 prostovoljnih delovnih ur. 89 gasilcev je članov obdelovalnih zadrug. Dalje so vse gasilske čete v letošnjem letu opravile še posebej 2116 prostovoljnih ur pri cestnih delih, pri kopanju jam, košnji itd. Na razstavi lokalne industrije v Ljubljani so razstavili gasilski avtomobil, ki so ga izdelali z lastnimi sredstvi in silami. Sedaj bodo k temu priklopili še motor ko, ki jo bodo napravili iz starih delov. Po osvoboditvi so do danes adaptirali 7 gasilskih domov, prihodnje leto pa bodo zgradili nove domove v Radgoni, v Plitvicah, pri Ani, v Okoslavcih ter na Sovjaku. V polnem teku se vrše priprave za požarno-varnostni teden. V plan so dali med drugim, da bodo od 15. septembra pa do 2. oktobra po vseh četah izvedene po dve dnevni in ena nočna vaja. To svojo nalogo so izvedli v nedeljo, dne 25. septembra po vseh gasilskih enotah. Pri Juriju je sodelovalo pri vaji »Napad na zadružni dom« 10 gasilskih društev s 196 člani. Pri Ani so ta dan položili temeljni kamen za zadružni dom, ki ga bodo. zgradili udarniško na prostovoljni bazi še letos. V Apačah so bile vaje že ob 5. uri zjutraj, v Žepovcih pa ob 9. uri. Udeležba je bila stoodstotna. Gasilsko društvo Gornja Radgona je bilo poklicano na oblastne vaje v Maribor. Izkazalo se je pri disciplini nastopa, v brzini napada ter v obrambi nevarnosti pri požaru ter je bilo kot eno najboljših društev v mariborsk ioblasti pohvaljeno. V požarnovarnostnem tednu bodo v vseh krajevnih ljudskih odborih predavanja. V Radgoni bo razstava prikazala razvoj gasilstva od leta 1945 do danes, razstave pa bodo priredila tudi nekatera večja središča v okraju. Vsaka gasilska četa bo okrasila svoj gasilski dom. Stanje v gasilskih domovih se bo zboljšalo za 50 odstotkov. Okrajno gradbeno podjetje se je obvezalo, da bo izvršilo povsod, kjer bo to nujno potrebno, adaptacijska dela V vseh gasilskih domovih: bodo uvedli Stenčas. 8. oktobra bo v Radgoni slavnostna akademija. 9. oktobra pa bo za zaključek požarnovarnostnega tedna parada vseh gasilskih društev v zvezi s tekmovanjem v izurjenosti posameznih gasilskih čet. Skupno s pripravami bo v tem tednu opravljenih 3000 ur prostovoljnega dela. Ljudska tehnika Dati tehnike ljudstvu — pomeni utrditi organizaci e ljudske tehnike Od vseh panog ljudske tehnike se najbolje razvija avto-moto društvo v Murski Soboti Avto-moto društvo je v soboškem okraju najbolj razširjeno; ima največ krožkov in grup in največ iz- vežbanega kadra. Dejstvo je tudi, da je avto - moto društvo najstarejša organizacija ljudske tehnike v okraju, kljub temu pa v društvu ni čutiti dovoljne discipline, čeprav je tudi po disciplini najmočnejša organizacija v sklopu ljudske tehnike. Kot najmočnejše društvo polaga premalo pažnje vzgoji pionirjev, iz katerih bi izšli nekoč dobri vozači, kar bi pomenilo dobro izšolani kader za naše tovarne in armijo. Mnogo slabše pa so organizacije: letalska grupa in fotoamaterski krožek. Za letalsko grupo lahko rečemo, da je bila morda še pred letom ena od najboljših grup v Sloveniji, toda vgrupo je zavela apolitičnost in razdor med posamezniki, kar je dovedlo do anarhičnega dela in razpadlo. Sicer je še vedno nekaj članov, ki se tu in tam ustavljajo v delavnici, toda ti več ne morejo predstavljali grupe, če ne poseže vmes iniciativni okrajni odbor ljudske tehnike. Prav tako je s fotoamater-škim krožkom Iz tega sledi, da je v teh grupah in krožkih potrata materiala ve- lika in da se ljudska imovina sploh zadovoljivo ne čuva. Precejšnja krivda na tem je na iniciativnem okrajnem odboru ljudske tehnike in pa v zanemarjenju osnovnih organizacij od strani republiških vodstev, ki so bila povezana z istim samo administrativno. Po preformiranju okrožij v oblasti oz. po formiranju oblasti so bili formirani tudi oblastni odbori ljudske tehnike, ki imajo večjo možnost pregleda nad delom osnovnih organizacij in vsled tega lahko nudijo istim večjo pomoč. V zadnjem času je začel agilneje delovati tudi iniciativn okrajni odbor ljudske tehnike in pričakovati je, da bo delo ljudske tehnike postajalo vedno bolj konstruktivno in da bo izvajanje planov poslalo res nečasten zakon vsakega člana. Seveda se bo to lahko iz vršijo le v temeljiti povezavi z masovnimi organizacijami in z n ihovo pomočjo. Tako je pričakovati polno pomoč od stran, okrajnega sveta zveze sindikatov, ki ima v svoji formaciji odgovornega za ljudsko tehniko in tudi poseben kredit za ljudsko tehniko Prav tako se velike naloge postavljajo pred ljudsko mladino. Ena od najvažnejših nalog mladine je vsekakor tehnična, vzgoja mladine in zato je okrajni komite mladine soodgovoren za razvoj ljudske tehnike po vsem okraju. Vsi objekt vni pogoji za razvoj ljudske tehnike obstojajo Nihče ne more zanikati, da je volaa do tehnične vzgoje med mladino posebej pa še med kmečko mladino Dejstva dokazujejo, da se do zdaj ni poskušalo pristopiti k tej mladini in j. pomagati pri formiranju klubov tehnike. Žalostno dejstvo smo že ugotovili, da se m niti razvoju ljudske tehnike posvečalo pažnje v mestu. Cilj organizacije ljudske tehnike pa ni samo vzgoja nov h kadrov, novih vozačev, jadralcev ali fotoamaterjev, ampak utrjevanje znanja tudi pri tistih, ki osnove že obvladajo Le na tak način bomo dosegli tisto, kar je najvažneje: dali bomo tehniko ljudstvu. ma, ob 13.30 uri pa že dosežen rekord brigade Ficka iz Maribora. Ob 14. url je brigada z navdušenjem ugotovila, da je v osmih urah izdelala 44.500 komadov zidne opeke, presegla normo za 85% in s tem tudi zrušila rekord Fickove brigade iz Mariborskih opekarn. Istočasno je brigada Mihalič Franca izdelala 685 komadov slemenjakov in tako presegla normo za 112,5%. Tekmovali so tudi pečarji v obratu Radgona. Brigada Mulec Viktorja je po uvozu v peč prekoračila normo za 56% ter pri izvozu opeke iz peči za 84%. Pečarji obrata Radgona zaslužijo posebno priznanje z ozirom na težke pogoje dela v veliki vročini. To temkovanje naj bo v vzbodbudo vsem ostalim opekarnam v LR Sloveniji, klevetnikom naše domovine pa nov dokaz o zaupanju in ljubezni do' našega vodstva in maršala Tita Fizkultura Konferenca predstavnikov nogometnih sekcij, društev in klubov v Mariboru Preteklo nedeljo Je bila v Mariboru širša konferenca zastopnikov nogometnih sekcij, društev in klubov iz teritorija Mariborske oblasti. Delegati iz vseh nogometnih centrov so uvideli potrebo po formiranju oblastnega foruma, ki bo na ozemlju Mariborske oblasti usmerjal delo nogometnih sekcij in klubov ter poskrbel za vsestranski kvalitetni in množični razvoj nogometne igre na severni meji naše domovine. S formiranjem oblastnega nogometnega odbora bo omogočena tesnejša po* vezava s terenom v organizacijskem pogledu in v pogledu strokovne pomoči. Dana bo možnost, organizacijsko zajeti veliko štev lo nogometnih sekcij, ki so danes še neregistrirane in jih vključiti v redno organizirano tekmovanje. Po nepopolnih podatkih je na področju Mariborske oblasti okoli 50 nogometnih klubov in sekcij, ki se več ali manj redno bavijo z igranjem nogometnih tekem. Da se odstranijo razne pomanjkljivosti in se pristopi k organizirani ureditvi nogometne dejavnosti, je konferenca med ostalimi nasveti in predlogi sprejela naslednje sklepe: 1. Organizirati nogometno poverjeništvo v Murski Soboti in Guštanju ter sam oblastni nogometni odbor v Mariboru in jih organizacijsko utrditi; 2. Organizacijsko učvrstiti vsa obstoječa društva ozir. sekcije ter izvesti registracijo in verifikacijo igralcev in sekcij; 3. Izdelati propozicije ter pripraviti odigranje pionirskega in mladinskega oblastnega prvenstva ter conskih prvenstev; 4. Organizirati sodniški tečaj z zaključnimi izpiti v Mariboru, po možnosti tudi v Murski Soboti in Guštanju; 5. Nuditi strokovno pomoč vsem društvom in sekcijam pri izdelavi načrta za treninge ter vsestransko skrbeti za kvalitetni dvig nogometa v oblasti. Kontrolirati izvedbo zdravniške kontrole nad igralci; 6. Poživet in organizirati med igralci tekmovanje za fizkulturni znak ter vključevati nogometna društva v sodelovanje pri množičnih fizkulturnih prireditvah, konkretno na jesenskem krosu. 7. Izvedba predlaganega proračuna; 8. Izvedba jesenskega pokalnega tekmovanja;. 9. Izvedba medoblastne tekme Ljubljana—Maribor; 10. Vsestransko vzgojno delo med aktivnimi nogometaši, spoznavanje igral- cev s pravili, navajanje na disciplino in športno obnašanje; 11. Oblastni nogometni odbor bo predlagal na oblastni fizkulturni konferenci tudi svoj proračun za l. 1949 v znesku 350.000 din. Nadalje so delegati na konferenci izvolili iniciativni oblastni nogometni odbor, ki ima sledeči sestav: Predsednik: Fortič Dušan; podpredsednik: Rajbenšu Janez; sekretar: Vaupotič Ferdo; referent za mladino: Novšak Rudolfi referent za fizkulturni znak: Božičev Drago; gospodar: Hreščak Gujo; zdravstvo: dr. Lovrec Rudolf; propaganda: Pocajt Maks; predsednik sodniškega zbora: se izvoli naknadno; člani: Kavčič Tone (Studenci), Slamič Franč (Kovinar), Pliberšek Alojz (Pobrežje). dr. Tassotti in Kranjc Ivan (Naffa), Kranjčič Ladislav in Hakl Henrik (Sobota), Novak Rudolf (Drava), Sinko Bojan in Gomolj Marjan (Branik), Ermanc Jože in Podpečan Franč (Železničar), Vlodiga Ervin (Fužinar), Rogaška Slatina in Konjice imenujeta naknadno zastopnika. Nadzorni odbor: Jošti Evstahij, Mihelič Peter, Šušteršič Milan. Disciplinski odbor: Mozetič Milan, Hreščak Gujo, Bezjak Valter in Sinko Bojan. Ob zaključku konference je bila sprejeta in odposlana pozdravna resolucija Nogometni zvezi Jugoslavije n Nogometni zvezi LR Slovenije. Pjt Oh tednu matere in otroka Dolnja Lendava 29. septembra je bila v Dolnji Lendavi prireditev v okviru Tedna matere in otroka. Akademijo je otvorila tovarišica Kranjčeva. Kar v začetku so nas presenetili in pozdravili Cicibančki: Mamica, bodi brez skrbi, meni se v DID-u dobro godi! Nato so še izvedli nekaj posrečenih točk. Sledil je govor tov. Krampačeve. V svojem govoru se je omejila bolj na zdravstveno zaščito matere in otroka. Predavanje je bilo preveč naštevajoče, premalo življenjsko. Povedanega ni bilo nič o življenju otrok v DID-u, v Dečjih jaslih, na katere še nekatere matere z nezaupanjem gledajo. Predavanje je bilo tudi v madžarščini. Sledile so prisrčne deklamacije pio- nirjev. Občutno pa je poživil prireditev mali orkester SKUD-a »Miško Kranjec« ter mali harmonikaš Banfi. Prireditev sta zaključila pionirka Dobošičeva ter tov. Bačič z violinskim duetom. —el. Murska Sobota V tekmovanju pred letošnjim tednom matere in otroka je organizacija žena v Murski Soboti dosegla lepe rezultate. Organizirala je višje strokovna in zdravstvena predavanja. Na iniciativo mestnega odbora žena v Murski Soboti je odprta pionirska restavracija in pionirsko igrišče. Žene so organizirale v tem tednu tudi dobro pripravljeno akademijo. Brigada Štefana Antolina je v Ljutomerskih opekarnah dosegla nov uspeh Ljutomer. — Dne 29. septembra se je sestala v obratu Boreči Ljutomerskih opekarn brigada Antolin Štefana, ki je dosedaj že dvakrat uspešno tekmovala za višjo storilnost pri izdelavi zidakov Predmet sestanka je bil, kako zrušiti rekord. katerega je postavila brigada Ficka Franca v Mariborski opekarni. Brigadir tovariš Antolin predlaga da se zamenjajo sita. skozi katera se gnete ilovica Tovariš Žabota predlaga, da se v glino- kopu uredi boljša organizacija nakladanja vagončkov Strojnik tov Peršak se obveže, da bo navrl regulator pri lokomobili, da ne bo med obratovanjem pešal. Dan tekmovanja se je določil na 30. septembra. Na dan tekmovanja je vladalo v brigadi živahno razpoloženje. Delovodja je vsako uro sproti javljal rezultate. Ob 10.35 uri je bila dosežena dnevna nor- Poravnajte naročnino! Statut Zveze pionirjev Jugoslavije (Konec) VI. Delo Zveze pionirjev 23. V pionirskih odredih in četah se organizirajo sestanki odredov in čet, zbori odredov in čet, konkurzi, turnirji, obveščanje o dogodkih doma in po svetu, prireditve, literarni sestanki, srečanja z znanimi osebami, taborni ognji, veseli večen, ekskurzije, izleti, razna družbeno koristna dela itd. 24. Zveza pionirjev goji pri svojih članih ljubezen za spoznavanje in proučavanje pridobitev znanosti, tehnike in umetnosti. S tem namenom organizira krožke, skupine in sekcije. Sekcije se ustanavljajo v okviru odreda iz več sorodnih krožkov in skupin, krožki pa v okviru ene ali več čet. Krožek ima največ 15 članov. Krožke in sekcije vodijo pionirji-predvodniki, pri delu pa jim pomagajo pionirski voditelji in inštruktorji Krožki in sekcije se ustanavljajo tudi v pionirskih domovih, v deč- jih domovih in v drugih ustanovah, kjer delajo pionirji. 25. Odredi Zveze pionirjev organizirajo s pomočjo telovadnih in športnih društev različno fizkulturno delo: delo v vaditeljskih kategorijah podmladka in pionirjev, tekmovanje za pionirski fizkulturni znak, pionirske krose, štafete, tekmovanja v različnih športnih panogah, vojaške športne igre, pohode in taborenja. 26. Odredi Zveze pionirjev se pripravljajo na proslave pionirskih in ljudskih praznikov. Prazniki Zveze pionirjev so: začetek šolskega leta 29. november, Novo leto. Pozdrav pomladi. 25. maj — rojstni dan tovariša Tita in Pionirski dan na koncu šolskega leta. 27. Za delo in zabavo članov Zveze pionirjev ustanavljajo ljudske oblasti, ustanove Zveze pionirjev. Ustanove Zveze pionirjev so: pionirski domovi. postaje mladih naravoslovcev, postaje mladih tehnikov, železnice in pristanišča, kinematografi in pionirska gledališča, parki, igrišča, letovišča in pionirska mesta. VII. Nagrade in kazni 28. Pohvale in nagrade se podeljujejo najboljšim pionirjem za dobro delo in jih vzpodbujajo, da svoje obveznosti in naloge izpolnjujejo še bolje Pohvale in nagrade se podeljujejo odredom, četam, ustanovam Zveze pionirjev in posameznim članom Zveze pionirjev ob dnevih pionirskih in ljudskih praznikov, na slavnostnih sestankih odredov ali čet Zveze pionirjev. 29. Če ne izpolnjujejo obveznosti in nalog, lahko da članu Zveze pionirjev štab čete ali odreda ustmeni opomin, da za določen čas ne nosi pionirske rute in drugih znakov. To kazen izreka štab odreda v soglasju s pionirskim voditeljem odreda. Če pionir s slabim delom v šoli in z nedostojnim vedenjem sramoti ime pionirja in čast organizacije, ga lahko kaznujejo z najtežjo kaznijo — z izklju- čitvijo iz Zveze pionirjev, in se mu ob tej priliki odvzamejo vsi znaki Zveze pionirjev in članska izkaznica. To kazen izreka štab odreda na predlog čete, toda v soglasju s pionirskim voditeljem odreda. Izključeni pionir, ki se poboljša, se lahko vrne v svojo četo. VIII. Pionirji skrbe za mlajše tovariše v Podmladku 30. Štabi odredov in čet Zveze pionirjev in vsi pionirji skrbe za svoje mlajše tovariše v Podmladku. Čete pionirjev se obvezujejo, da bodo pomagale Podmladku kakšnega razreda. Člane Podmladka uče razne igre in pesmi, pripovedujejo jim pravljice, bero jim pionirske liste, izdelujejo jim učila in igrače, in pomagajo, da se čim bolje uče. Vabijo jih v pionirski dom. na postajo mladih tehnikov, postajo mladih naravoslovcev in jim kažejo svoje delo. Podmladek lahko dela skupno s pionirji v postaji mladih naravoslovcev, kakor tudi pri vseli drugih lažjih delih, pri katerih lahko pionirjem pomagajo Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije OBVESTILO Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov, Okrajna uprava invalidskih podjetij in Okrajni odbor Zveze borcev NOV so se preselili iz Titove ulice v Ivanocijevo ul. štev. 3 (Kodrova hiša). Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna. Naši bralci pišejo Prašiči so jih izdali Le s točno evidenco je mogoče odmeriti pravilen odkup živine m ugotoviti točno stanje živine v okraju. To je vsakomur jasno. Zato pa se je tudi vršil popis živine od strani oblastvenih organov. Ta popis so izvršili aktivisti in zastopniki krajevnih oblasti. Popis je lepo potekal in že iz tega je razvidno, da so ljudje pravilno razumeli ta popis. Seveda pa so med temi bili tudi takšni, ki jim je špekulacija v krvi in kot povsod so tudi tukaj hoteli prikriti dejansko stanje. Skrivali so svoje svinje v slamo in v slična skrivališča. Primer takšnih špekulacij je ugotovljen v Krogu. Takšen slučaj je bil pri posestniku Lutar Francu, kjer so po izpovedi malega Frančeka odkrili v drvah svinjak, v katerem so bili sicer nameščeni angorski zajci, toda pravi prebivalec pa je po vsem videzu odromal v lonec. Ta se je torej srečno umaknil. Večja nesreča pa se je zgodila 120 kg težkemu prašiču Karasa Franca, katerega je gospodar, namesto da bi ga oddal, kot je imel obvezo, zaklal. Ta dva primera izigravanja povesta dovolj delovnim kmetom, ki vestno izpolnjujejo obvezno oddajo. Komisija pa je ugotovila še en sličen primer — tega pa že proti večeru. Ta primer se je zgodil pri Lapoši, kjer sta se ustavila po dolgi hoji od kmetije do kmetije v času popisovanja. Da se odpočijeta, sta se popisovalca vsedla v šupi in se pogovarjala. Pa ju je zmotilo kruljenje. Pogledat sta šla, kaj to pomeni, in ugotovila, da je siromak prašič sam sredi kirpa slame. Toda tem bolj čudno je bilo to, da je tudi hlev bil sredi slame. Tore kaj drugega kot špekulacija. Zgovorno je to in pomembno, kar se je odkrilo v Krogu. Ta odkritja nam odkrivajo potrebe po še večji budnosti nad špekulantskimi elementi. Ti primeri pa zahtevajo za povzročitelje primerne kazni. kj.