S PREDSEDSTVA OK SZDL
Zaostajanje v razvoju se ne manjša
Poleg dokumenta Ljubljana 2000 (o tem pišemo v zbirnem zapisu) je predsedstvo na svoji zadnji seji posvetilo nemalo pozornosti tudi uresničevanju tekočega srednjeročnega obdobja (1981-1985) z oceno rarvoja. Ena izmed osnovnih ugotovitev, ki jo je podala tudi skupščina SIS za zaposlovanje je nedvo-mno ta, da v razvoju naša občina zaostaja v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi. Dovolj zgovoren je že podatek, da kar četrtina Ijub-Ijanskega prebivalstva živi tu, medtem ko jih je na območju občine zaposlenih le 10,7 od-stotka. Ob oceni nadaljnjega razvoja je prav tako edino opazen isti trend. Ob tem se je postavilo tudi vprašanje čemu tako? Potrebno bo torej ugotoviti ali občina pristaja na to, da nima ambicij v razvoju gospodarstva, ali pa obstajajo drugi činitelji v okviru mesta, ki zavirajo te možnosti.
Na področju kmetijstva je v porastu le proiz-vodnja mleka, zatorej je nujno potrebna te-meljita analiza, čemu ni rezultatov v pridelavi klavnega goveda, še posebej z ozirom na znat-na vložena sredstva. Z ozirom na omenjena finančna sredstva je predsedstvo postavilo tu-di vprašanje dokončanja tistih investicij, ki naj bi bile začete ali končane naslednje leto npr. farma Brest, trgovini na Galjevici (in skladišča) in v Horjulu... Resno je bilo tudi opozorilo o izgradnji vodovoda na Rakitni, ki
je povezan s preureditvijo okrevališča na Ra-kitni (je v programu samoprispevka III.), saj je vsem dobro poznan pereč problem oporeč-ne pitne vode. Med vsemi potrebami po vodo-vodih v občini bi zatorej prav rakitniški moral imeti prednost. Še to. Predsedstvo je izreklo tudi bojazen, da novoustanovljena ljubljanska cestna skupnost zaradi omenjenih finančnih sredstev ne bo mogla realizirati določenih na-log, ki izhajajo še iz prejšnjega srednjeročne-ga obdobja npr. odsek Brezovica-Podpeč, od-sek Pijava Gorica-Želimlje..., kar pa bi bilo povsem nedopustno.
Ko so člani predsedstva spregovorili tudi o informaciji z zasedanja zbora združenega dela SML se je razvila živa razprava o tem, da o kakršnikoli drugi obliki informiranja občanov in delovnih ljudi (skupno glasilo ljubljanskih občin) kot je obstoječe - preko glasila Naša komuna, ni moč govoriti. O obliki racionaliza-cije (po tehnični plati) je potrebno razmišljati, krniti informacije v tej obliki - ki predstavlja-jo tudi edino vez z občani, ki to glasilo že enaindvajset let z zanimanjem spremljajo, pa je nedopustno. Ko govorimo o prolongiranju - zamiku gradenj iz programa samoprispevica III., bo potrebno skrbno pretehtati odločitve predvsem na strokovni podlagi ter potrebe in možnosti uskladiti na ravni Ljubljane ob oce-nah realnih ciljev.