Gorenjska^ Banka Banka d poAubom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA 1 ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE 5 J teL/Fax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVjDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 69 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 2. septembra 1997 Dve novi šoli v kranjski občini Pri nas smo še enega naročili, zdaj ko imamo zopet šolo Tako baje že razmišljajo na Trste ni k u, kjer so po 27 letih spet dobili štiriletno osnovno šolo. Ob novi osemletki pa zadovoljstvo kipi tudi na Orehku, na otvoritvi šole se je namreč zbralo več kot 1000 ljudi. Obe šoli prejeli tudi cerkveni blagoslov. Kranj, 1. septembra - Pretekli konec tedna je Kranj dobil dve novi šoli, v severnem delu občine bodo otroci s Trstenika in okoliških vasi do 4. razreda zopet hodili v svojo domačo šolo, del občine, ki se razteza ob desnem bregu Save tja do meje z Medvodami, pa ima sedaj popolno osemletko na Orehku. Z dograditvijo obeh šol do roka, glavni izvajalec del je bil obakrat kranjski Gradbinec, je uspeh občine še toliko večji, ker sredstva, ki so jih za izgradnjo obljubili na Ministrstvu za šolstvo in šport, zaradi še ne sprejetega proračuna zamujajo. Celotna investicija obnove nekdanje šole in izgradnje male telovadnice na Trsteniku naj bi veljala 73 milijonov tolarjev, od tega naj bi polovico pokrilo ministrstvo. Zaradi adaptacij in delnega povečanja telovadnice so predvideni znesek presegli za 17 milijonov, ministrstvo pa je do sedaj že nakazalo 20 milijonov tolarjev. Precej večji zalogaj je bila izgradnja OŠ Orenek, poleg izgradnje novega trakta z učilnicami na višji stopnji in dveh učilnic v starem delu je tu še velika telovadnica, saj so zanjo planirali investicijo v višini 468 milijonov tolarjev. Nekaj manj kot polovico, 210 milijonov naj bi pokrilo ministrstvo, od tega so v Kranju lani prejeli 30 milijonov, letos pričakujejo 120 milijonov, preostanek pa v naslednjem letu. Trenutno je pokritje večjega dela stroškov izgradnje še vedno na plečih občine. • Igor K., foto: Tina Doki Po skoraj tridesetih letih ponovno osemletka v Poljanah STRAN S mutumum Ministrstvo za kmetijstvo izdalo odločbo za odstrel So leios medvedu na Ratitovcu šteti dnevi? Za medveda, ki mesari na območju Soriške in Dajnarske planine in Kremanta ob Ratitovcu, je izdana odločba o izrednem odstrelu. Ne velja pa za medvedko. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pretekli teden lovskima družinama Sorica in Železniki izdala odločbo o dovoljenem izrednem odstrelu medveda na območju Dajnarske planine - Kremanta in Soriške planine, saj že tretje leto zapored napada ovce. Odločba velja do sredine novembra, posebej pa je opozorjeno, da ne velja za (mladiče) vodečo medvedko. ♦ Š. Ž. Dejan Raj zlati harmonikar Ljubečna, 1. septembra - Dejan Raj, lanski in letošnji gorenjski prvak na diatonični harmoniki na prvenstvu v Desnici, je v nedeljo popoldne na tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne osvojil najvišji naslov. Prejel je zlato plaketo in Poleg Dejana Raja so Go- pokal zlate harmonike Lju- renisko zastopali tudi Matjaž bečne. Dejanov uspeh, ki je Kokalj, ki je prejel srebrno učenec Janez Fabjana iz Bes- plaketo, Andraž Kamnar in I niče (med nadavim sejmom je Klemen Leben pa zlato. Pla- fc bil tudi gost na našem raz- keto Avgusta Stanka za naj- stavnem prostoru), je toliko boljšo ljudsko skladbo je večji, ker je prvi Gorenjec, ki prejela Bernarda Podlesnik je postal absolutni prak za iz Ljubnega ob Savinji, na- zlato harmoniko Ljubečne na slov Naj ljudski godec, tek- dosedanjih tekmovanjih v movanje je bilo pred tednom Ljubečni. dni na Babni Gori, pa je Za naslov se je potegovalo osvojil Miro Magister iz Bel- 28 finalistov iz Slovenije, jaka. • A. Ž. RADIO A A M MH? Z Vami vsak dan —-^^Vj 1 od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Z razstava SLOVENSKI PROIZVOD SLOVENSKA KAKOVOST dodeljevanje^^ znakov GORENJSKI OBRTNI SEJEM predstavitev obrtništva, podjetništva seiem STANOVANJE prodaja - vse za stanovanje tradicionalna velika razstava gob KRANJ od 9. do 12. septembra '97 GOSTIŠČE v Retnjah pri TRŽIČU Uos od 1. do IS. septembra vabi na DNEVE DALMATINSKE KUHINJE 4., 5„ 6., ter il, 12.10 13. septembra Uos bo zabaual Di|0...ixDubrovnika DCKBUSCUF 30. SUSTARSKA NEDELJA TRZIC 7. SEPTEMBRA 1997 SUŠTARSKI SEJEM • RAZSTAVE • MODNE REVIJE • POLETNE PRIREDITVE • ŠPORTNE IN KULTURNE PRIREDITVE • VESELICA PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Proračun šele novembra Ljubljana, 1. septembra - SI. septembrom začnejo teči roki za parlamentarno odločanje o letošnjih proračunskih dokumentih: o proračunu za letos, proračunskem memorandumu, novelah o izvrševanju proračuna ter o poročilu o delu slovenske vlade v lanskem letu. Ves postopek pa po poslovniku državnega zbora lahko traja od osemdeset do sto dni. Proračun za letos bomo tako v Sloveniji dobili šele novembra. Novembra pa naj bi vendarle začeli razmišljati in snovati že proračun za naslednje leto... Če državni proračun ne bo sprejet, mora državni zbor predložiti vladi, da pripravi nov predlog proračuna in tedaj ga poslanci sprejemajo po hitrem postopku. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, saj že sedanji predlog proračuna z vsemi spremljajočimi dokumenti preveč kasni. • D.S. V Italijo z osebnimi izkaznicami Ljubljana, 1. septembra - 1. septembra začne veljati meddržavni sporazum z Italijo o odpravi vizumov. Že lani sta meddržavni sporazum podpisala tedanja zunanja ministra Davorin Kračun in Lamberto Dini. Po izjavah iz zunanjega ministrstva je Slovenija Italijo obvestila o tem in dobila ustno zagotovilo italijanskega zunanjega ministrstva, da bo o tem obvestila pristojne na mejah. Novost novega sporazuma je v tem, da bomo Slovenci lahko po 1. septembru lahko vstopali v Italijo le z veljavno osebno izkaznico. Vendar na našem zunanjem ministrstvu opozarjajo potnike, da se še ne ve, ah bodo obmejni italijanski organi to spoštovali že 1. septembra, zato naj vsak potnik za vsak primer potuje čez mejo tudi z veljavnim potnim listom. • D.S. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Brnik, 30. avgusta - V okviru mednarodnega sodelovanja zračne obrambe in vojaškega letalstva Slovenske vojske koloradskim vojnim letalstvom so bili minuli vikend na prijateljskem obisku v Sloveniji piloti 140. polka Nacionalne garde ameriške zvezne države Kolorado. Štirje ameriški lovci F-16 (dva enosedežna F-16C in dva dvosedezna F-16D) so na Brniku pristali v petek popoldne, v soboto in nedeljo pa so v okviru skupnega usposabljanja z enotami 9. raketne brigade in 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske opravili nekaj poletov. Vodja ameriških pilotov general Mason C. Whitney je po priletu z Danske dejal, da so zadovoljni, ker so imeli priložnost obiskati Slovenijo, ki je po njegovih besedah zelo podobna Koloradu. "Zadovljni smo, da vam lahko pokažemo, s kakšno opremo razpolagamo v Nacionalni gardi," je dodal general Whitney. • S. S., foto: T. D. O^.________________-------^| KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 96/97. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Ministrstva pripravila obsežni odgovor na interpelacijo Vlada zavrača vse očitke Posamezna ministrstva so pripravila odgovore na vse očitke, ki jih vsebuje interpelacija Socialdemokratske stranke. Slovenija ni tako neuspešna pridružena članica Evropske unije, sodišča nimajo toliko zaostankov, kot se običajno govori. Janez Janša Ljubljana, 1. septembra • Socialdemokratska stranka Slovenije je vložila interpelacijo o delu vlade, vlada pa je pripravila odgovor na vse trditve, ocene in očitke, zajete v interpelaciji. Vlada trdi, da se ugotovitve Socialdemokratske stranke opirajo na določene poenostavljene ocene in očitke, iz katerih izhaja, da vlada svojega dela v prvih petih mesecih svojega delovanja ni uspešno opravila. Med drugim vlada odgovarja tudi na očitek o pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo. Predlagatelji interpelacije namreč menijo, da je Slovenija med petimi uvrščenimi kandidatkami dobila najslabše mnenje, hkrati pa sodijo, da bi nas evropska komisija priporočila v ožjo skupino tudi, če ratifikacija ne bi bila opravljena do seje, na kateri se je o tem odločalo. Vlada odgovarja, da evropska komisija znotraj skupine petih uvrščenih kandidatk razlikuje dve kategoriji: Madžarsko, Češko, Poljsko, ki so svojo zakonodajo že precej uskladile z evropsko, Slovenija in Estonija pa sta v prizadevanjih dosegli že dobre rezultate, vendar bosta morali svoja prizadevanja še okrepiti. V notranjem razvrščanju po vseh kazalcih pa je komisija med desetimi državami kandidatkami uvrstila Slovenijo na 4. mesto, za Madžarsko, Češko in Estonijo, a pred Poljsko.. Če Slovenija ne bi ratificirala pridru-žitvenega sporazuma do 15. julija, bi bila edina kandidatka, ki tega še ne bi storila. Ratifikacija je bila ne le bistvenega, ampak politično usodnega pomena za vključitev Slovenije v prvo skupino. Pri pripravi mnenja za članstvo v Evropsko unijo v prvem krogu je Evropska komisija kandidatke ocenjevala na osnovi političnih in ekonomskih meril ter merila sposobnosti prevzeti zakonodajo Evropske unije. Med vsemi je bila najbolj sposobna Madžarska, Slovenija pa bo morala po mnenju komisije še napredovati. V primerjavi z drugimi pridružitvenimi državami ima Slovenija za seboj dolgo obdobje ekonomskih in drugih odnosov z Evropsko unijo. Še v okviru nekdanje Jugoslavije je Slovenija zelo intenzivno sodelovala z državami članicami Evropske unije, medtem ko so druge srednjeevropske države navezovale odnose z unijo šele leta 1989. Slovenija je ekonomsko razvitejša od drugih pridru-žitvenih članic. 70 odstotkov našega izvoza je danes usmerjeno na trg Evropske unije. Dr. Janez Drnovček Slovenska stran je v pogajanjih z Evropsko unijo dosegla pomembne rezultate. Vlada med drugim navaja pomembno zmanjšanje količinskih omejitev ter popolno sprostitev trgovinskega režima za tekstilne proizvode. V kmetijstvu je Slovenija dosegla dvakratno višino koncesij za slovenski izvoz v EU - koncesij v višini 57 milijonov ekujev, medtem ko slovenske koncesije znašajo 27 milijonov ekujev. Koncesije so tudi bistveno bolj prilagojene strukturi slovenskega kmetijstva. Kljub vztrajanju komisije, da Slovenija popolnoma sprosti področje finančnih storitve in pretoka kapitala, je bil v pogajanjih dosežen odlog liberalizacije na tem področju, kar Sloveniji omogoča ustrezno prilagodit-veno obdobje od treh do štirih let. V skladu s svojimi nacionalnimi interesi si je Slovenija začasno do konca predhodnega obdobja šestih let po uveljavitvi sporazuma - leta 2004 - pridržala možnost, da državljanom Evropske unije ne dopusti, da bi ti trgovali ali opravljali posredniške posle z nepremičninami. Slovenski pridružitveni sporazum izključuje iz liberalizacije organiziranje iger na srečo, stav, loterij in druge podobne dejavnosti kot tudi posle in posredništvo s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki in stavbami ter naravnimi rezervati. Šele leta 2004 bo morala torej Slovenija liberalizirati to področje. Slovenija je poleg Bolgarije in Litve edina pridružitvena država, ki vprašanje pravic tujcev za pridobivanje nepremičnin ureja s posebnim ustavnim določilom. Druge države to področje urejajo z zakoni in podzakonskimi akti. Vsi pridružitveni sporazumi vsebujejo jasna določila o tem, kako lahko tujci pod enakimi pogoji opravljajo gospodarsko dejavnost in pridobivajo nepre-mičlnine. Slovenija bo omogočila nakup nepremičnin tistim državljanom držav članic Evropske unije, ki so tri leta bivali na ozemlju Slovenije. Slovenija bo liberalizirala trg nepremičnin za vse članice EU v štirih letih po tem, ko bo sporazum začel veljati - leta 2002. • D.S. Sodstvo ni tako neučinkovito Vlada odgovarja tudi na očitke, da ni dovolj storila za uveljavljanje pravne države. Med drugim v odgovoru navaja, da pri statističnem spremljanju dela pravosodja opažajo veliko število novih zadev. V prvih treh mesecih so okrajna sodišča sprejela v delo 96.141 novih zadev, kar pomeni 11-odstotno povečanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, okrožna sodišča pa 20.850 novih zadev, kar pomeni 12-odstotno povečanje. Opaznejše je število povečanja novih zadev na delovnih in socialnih sodiščih, ki so v prvih treh mesecih prejela v obravnavo 7.307 novih zadev, kar je še enkrat več kot lani. Okrajna sodišča so v tem obdobju rešila 86.610 zadev ali 7 odstotkov več kot lani, okrožna sodišča pa 21.803 zadeve ali 9 odstotkov več, vsa delovna in socialna sodišča pa skupaj 3.052 zadev ali 6 odstotkov več. Število sodnikov se je na okrajnih sodiščih povečalo le za 9 sodnikov, za 8 na okročnih sodiščih in za enega sodnika na vseh delovnih in socialnih sodiščih. Vlada pripravlja neatere ukrepe, tudi to, da bi sodniki delali zunaj rednega delovnega časa z uvedbo posebne nagrade. Nekateri sodni postopki trajajo nekaj let - v primerjavi z drugimi evropskimi državami Nemčijo ali Italijo, kjer povprečni sodni spor traja tri leta, naša sodišča niso ničmanj učinkovita. V kazenskih zadevah je po podatkih prej kot v enem letu na okrajnih sodiščih rešenih 51 odstotkov zadev, na okrožnih pa 53 odstotkov. V civilnih sporih se na okrožnih sodiščih v*enem letu reši 68 odstotkov zadev, do treh let še nadaljnjih 25 odstotkov, nad tri leta pa se rešuje le okoli 5 odstotkov zadev. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE ^---------^---- -----*t Pravice do splava se ne enači s kugo Ljubljana, 21. avgusta • Podpredsednica LDS Vika Potočnik se je odzvala na izjavo dr. Franca Rodeta: "Imeli smo prav, da smo se zavzemali za ustavno in ne zgolj za zakonsko zaščito svobodnega odločanja o rojstvih otrok." Na izjavo ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, da je pri nas družina ogrožena zaradi nebrzdane spolnosti in da je 55. člen slovenske ustave, ki dovoljuje splav, sramoten oziroma nekaj, česar ne poznajo nikjer drugje po svetu, se je oglasila tudi podpredsednica LDS Vika Potočnik. V sporočilu med drugim pravi, da gospod Rode po šestih letih oživlja eno od dilem, ki so povzročile največ razprav in sporov pred sprejemanjem slovenske ustave. Sprejem 55. člena, ki določa tako svobodno odločanje o rojstvih svojih otrok kot tudi dolžnost države, da ljudem zagotavlja takšne materialne razmere, ki ne bodo odločilno vplivale na odločanje 6 rojstvih otrok, je bil* svojevrsten kompromis, ki je omogočil sprejem ustave in s tem prehod Slovenije v sodobno evropsko državnost. Tudi mi bi lahko rekli - pravi Vika Potočnik - da je sramotno početje tukajšnjega cerkvenega poglavarja, ki pravico do svobodnega razpolaganja z lastnim telesom enači s kugo, lakoto in vojnami. Razen tega izkušnje držav, ki uveljavljajo različne prepovedi te temeljne človekove pravice, kažejo, da takšne prepovedi prav nič ne zmanjšujejo število splavov, na drugi strani pa zgolj povečujejo število smrtnih primerov žensk, ki so se prisiljene zatekati k nelegalnim praksam prekinitve nosečnosti. Komu ali čemu je potem namenjena nadškofova skrb -človekovi svobodi in varovanju njegovega življenja ali zgolj vtikanju v človekovo zasebnost. Razumemo in spoštujemo dejstvo, da gospod Rode vidi v spolnosti zgolj vir greha in trpljenja. Mar je preveč in neevropsko pričakovati od njega, da bo tudi sam razumel in spoštoval tiste, ki v spolnoS' ti najdejo radost? Sramotno je tudi to, d* nadškof ne ve, da ustavo" zavarovano pravico dp svO' bodnega odločanja o rojstvi otrok poznajo tudi drug« države, kar pomeni, da fl1 nikakršna posebnost slo' venske države. Obenem pa nas njegove izjave prepričuje; jo, da smo imeli liberalu' demokrati in liberalne de mokratke še kako prav, k° smo se zavzemali za ustavni in ne zgolj za zakonsko zaščit" svobodnega odločanja o rojst' vih otrok, zaključuje svoj« sporočilo Vika Potočnik | LDS. • D.S. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direkt«^ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovni'j Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kratil Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimeseCj obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v c«" časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem) > ms§m glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ O C O O Pogovor s Štefanom Skalarjem, vodjo referata za mamila pri notranjem ministrstvu, o mamilih na Gorenjskem in v Sloveniji Težko verj amem, da niso vedeli, kaj prevažajo "Nekdo na Gorenjskem išče ljudi, mlade fante, ki nato naložijo ta smrtonosni tovor in ga odpeljejo v Evropo" - Za kakovosten pregled enega tovornjaka bi štiri do pet ljudi trdo delalo od šest do osem ur, našo mejo pa vsak dan prestopi tudi tisoč tovornjakov. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj, 1. septembra - V javnosti je močno odjeknilo prijetje že četrtega gorenjskega avtoprevoznika v zadnjih desetih mesecih, v čigar tovornjaku so tuji policisti odkrili heroin. Kaj je zvabilo mlade fante na tvegano pot s smrtonosnim tovorom? Je res zgolj naključje, da so vsi štirje prijeti Gorenjci? Ali Slovenija postaja mamilarski raj? Policija je bila doslej zelo skopa s podatki o tem, kaj je odkrila. To je nenazadnje povsem razumljivo, saj preiskava še poteka, vsak košček informacije, ki neprevidno pricurlja v javnost, pa lahko uniči celotno delo. Kljub temu je v pogovor privolil prvi človek slovenske policije, zadolžen za mamila, Štefan Skalar, vodja referata za mamila pri notranjem ministrstvu. Skalar je Kam-nogoričan, ivi v Kranju, v policiji pa je e 20 let. Kljub dobri volji pa številna vprašanja (zaenkrat) morajo ostajati neodgovorjena. V lanskem letu je slovenska policija pri nas med drugim zasegla 21 kilogramov j heroina, slab kilogram kokaina, 4,5 kilograma hašiša... Toda pri tem gre le za odkrita mamila. Kolikšen delež drog pa ostaja neodkrit? "Policija v povprečju odkrije od enega do deset odstotkov mamil, kar velja za večino držav. Temno polje je torej zelo veliko." Koliko uživalcev mamil je v Sloveniji? "Uradnih podatkov o tem policija nima, razne institucije pa ugotavljajo, da naj bi bilo pri nas okrog pet tisoč uživalcev heroina. Poudariti pa je treba, da ne smemo govoriti le o uživalcih heroina. Odvisnikov, ki uporabljajo ostale droge, je še mnogo več. Javnost pogosto pozablja na marihuano, kokain, amfe-tamine, ecstasv... Problema drog torej ne smemo enačiti s heroinom; uživanje heroina ni edini problem. Zame tudi ne obstaja delitev na trde in mehke droge; jaz ločujem le legalne (cigarete, alkohol, kava) in nelegalne droge." Kakšne vrste mamil so ta hip najbolj "in" med slovenskimi uživalci? "Najbolj razširjena droga pri nas je še vedno kanabis, ki jo tudi sami največ proizvedemo." Kaj pa kokain, ki po nekaterih podatkih pospešeno prihaja v našo državo? "Kokain je na pohodu. Že nekaj let raste število uživalcev te droge, kar dokazuje tudi čedalje več manjših zasegov. Letos smo denimo v Kopru že zasegli 400 gramov kokaina." Kje je v zgodbi o mamilih Kranj? Je res prava mami-larska meka, "Kransterdam", kot piše na nekem grafitu v mestu? "Podobno kot v Kranju, češ da so center mamil, trdijo tudi v Kopru, pa v Mariboru, Ljubljani. Problema droge ne moremo gledati lokalno, po posameznih mestih. Je generalni problem. Jasno pa je, da manjše ko je mesto, bolj je problem trans-parenten, bolj ga ljudje opazijo. Tu pa spet trčimo ob že omenjeni problem temnega polja, ki ni raziskano. Težava pri nas je tudi v tem, da nimamo opravljene strateške raziskave o prisotnosti drog (imamo le nekatere posamezne raziskave), ki bi bila tudi osnova za preventivno delo. Če bi raziskava pokazala, da je denimo največ uživalcev med 14. in 18. letom starosti, bi se lahko načrtno lotili preventivnega dela." Dokazov o povezavi fantov ni Vsi štirje fantje, ki so jih ujeli v tujini s polnimi tovornjaki heroina, so Gorenjci. Težko je verjeti, da gre zgolj za naključno geografsko povezavo. Ali je v ozadju resnejša mafijska povezava, ki ima center prav na Gorenjskem? "Povezave med temi štirimi primeri ni, vsaj zaenkrat je nismo odkrili. Vse štiri primere raziskujemo, analiziramo, iščemo dokaze o morebitni povezanosti, a jih trenutno še nismo našli. Dejstvo pa je, da nekdo na Gorenjskem išče ljudi, mlade fante, ki nato naložijo ta smrtonosni tovor in ga odpeljejo v Evropo." Ali so ti fantje vedeli, kaj prevažajo? "Glede na moje dosedanje izkušnje mislim, da so vsekakor vedeli, da prevažajo mamila. Težko je ne vedeti česa takega. Toda dokler ne bodo pravnomočno obsojeni (z izjemo Oselja, ki ga je srbsko sodišče že spoznalo za krivega), veljajo za nedolžne. Krivdo jim bo sodišče šele moralo dokazati." Za kakšne vsote so bili pripravljeni prepeljati mamila na zahod? "Podatkov o tem, koliko dobijo, nimamo. Morda bo kdo od prijetih kdaj povedal, koliko naj bi dobil. Provizija je odvisna od ljudi, ki tovor naročajo, od količine, tveganja, vloženih sredstev, potrebnih priprav. Nekako naj bi veljalo, da prevozniku pripade od enega do treh odstotkov nominalne vrednosti mamila. Toda pri tem je treba vedeti, da cena heroina ni n*1 & yi& ;ge nt lopa je; im de< kC •itc jst; a RoGoVoR NA SCENI P. oO Oo O Slovenski uživalci porabijo dve toni heroina letno Če statistika pri nas priznava pet tisoč uživalcev heroina in če vsak od njih rabi gram mamila na dan, torej vsi slovenski uživalci skupaj porabijo 5 kilogramov čistega heroina na dan, kar na leto znese skoraj dve toni heroina. Lani pa so ga naši policisti zasegli dobrin 20 kilogramov, torej samo en odstotek! enotna; v Londonu je denimo višja kot pri nas. Dvesto kilogramov heroina, ki naj bi bil v Londonu vreden sto milijonov funtov, je pri nas vredno precej manj." Za Mraka se je v javnosti omenjala številka 15 tisoč mark. Je realna? "Mislim, da ni šoferja, ki bi za tak denar peljal dvesto kilogramom heroina. Zaslužki so dobri, to je dejstvo. Obenem pa ne verjamem, da bi Mrak dobil tri milijone mark provizije, če vemo, da bi bila takšna količina mamila pri nas vredna štiri milijone mark." Je bil Boštjan Mrak na svoji prvi tovrstni vožnji, ali pa je morda to počel že prej? "Imenovani se doslej ni nikoli pojavil v policijskih kartotekah, ni bil niti problematičen niti storilec kaznivih dejanj." Prej ste dejali, da bi bilo v Londonu zaseženo mamilo pri nas vredno manj kot v Veliki Britaniji. Kakšna je cena za kilogram pri nas? "Cena je različna, odvisna je predvsem od količine. Pri večjih količinah, denimo nad sto kilogramov, je cena za kilogram okrog 35 tisoč mark, sega pa vse do cene 50 do 70 tisoč mark. Na cesti pa je cena precej višja, saj je za gram treba plačati tudi od 80 do 120 mark. Še enkrat pa poudarjam, da je ceno težko določiti, saj je odvisna od ponudbe in povpraševanja, zato se tudi zelo hitro spreminja." Ali drži podatek, da je pri nas trg tako zasičen z droga-mi, da je mogoče kadarkoli kupiti tudi deset kilogramov heroina? "Kdor je dal to informacijo, naj pride k nam in z veseljem bomo prisluhnili, kje je na voljo toliko mamil." Skladišča mamil v Sloveniji ni Omenjala sva kokain, ki prihaja v Slovenijo. Prav Po Balkanski poti je po podatkih lnterpola v zadnjih petih letih prišlo okoli 20 ton heroina. Toliko je bilo vsaj odkritega, medtem ko so dejanske številke nekajdesetkrat večje. pred dnevi so ruski policisti prijeli ameriško državljanko, ki naj bi tihotapila sedem kilogramov kokaina, namenjena pa naj bi bila prav v našo državo. "Zdaj že vemo, da kokain ni bil namenjen k nam, ampak v Evropo. Slovenija bi bila le ena od postaj na njeni poti iz Lime ter preko Moskve in Brnika v zahodno Evropo." Kako učinkovit je sploh nadzor na naših mejah? "Nadzor opravljamo na kritičnih linijah, kar pa kriminalna srenja dobro ve, zato se sproti prilagaja. Nadzor torej na naših mejah je, toda s prav velikimi uspehi se ne moremo pohvalili. Eden od problemov, s katerimi se soočamo, je tehnična oprema. V Dolgi vasi tako ne moremo v zadostni meri pregledovati tovornjakov, ker nimamo opreme, prostora in tehničnih pripomočkov. Za kakovosten pregled enega tovornjaka bi štiri do pet ljudi trdo delalo od šest do osem ur! Kot vemo, pa mejo prestopi vsak dan tudi po tisoč tovornjakov." Ali torej imate dokaze, da preko Slovenije vodi tako imenovana Balkanska pot? "Ali glede na zadnja odkritja sploh rabimo več dokazov?! Dejstvo je, da je Balkanska pot spet oživela. Največ heroina k nam pride preko Turčije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, nato pa pot nadaljuje proti Evropi. Vse bolj aktualna pa postaja tudi druga pot, in sicer preko Turčije, Bolgarije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Ti dve poti sta očitno zelo v zagonu." Kje se mamila nahajajo, preden nadaljujejo pot v Evropo? Ali v Sloveniji obstoji osrednje skladišče? "Dokazov in relevantnih podatkov o tem nimamo." V kakšni fazi je preiskava omenjenih primerov in kdaj lahko pričakujemo konkretne rezultate? "Lahko povem le to, da smo večino naših sil usmerili v te štiri primere in da intenzivno delamo na njih. Poudariti pa želim, da je z vidika kriminalne stroke prav tovrstno odkrivanje in raziskovanje eno najtežjih. Nimaš ne storilca ne kaznivega dejanja. Obenem niti kupec niti prodajalec nista zainteresirana, da bi ju policija odkrila, zato sta previdna in za seboj ne puščata sledov. Toda policija ne spi, delamo malodane dan in noč in računamo tudi na konkretne rezultate." U. Peternel AMZS Iz kranjske baze Avto-moto zveze Slovenije so nam sporočili, da so od petka do danes z gorenjskih cest odvlekli 23 poškodovanih vozil, 6-krat pa so nudili pomoč ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so nudili pomoč reševalcem pri iznosu starejše gospe iz hiše, intervenirali pa so tudi po hudi prometni nesreči, ki se je ponovno pripetila na cesti med izvozoma Kranj - zahod in Kranj - vzhod, in sicer v bližini naselja Britof. Pomagali so reševalcem pri oskrbi poškodovancev in policistom pri urejanju prometa in in razsvetlitvi cestišča. Iz tistega dela dogodkov, ki sodijo v "kaj vse se lahko pripeti živemu človeku", pa sodi naslednji pripetljaj: nekdo je po obisku v nebotičniku pri gostiteljih pozabil avtomobilske ključe in je zato prosil gostitelja, če mu lahko ključe vrže Čez balkon. To je ta tudi storil, le da ni pričakoval, da ključi lahko {mstanejo tudi na strehi ekarne. Iz zadrege so nato oba udeleženca dogodka rešili kranjski gasilci. Tekmovalcem - gorskim kolesarjem, ki so se spuščali z Jošta, pa so omogočili, da so lahko takoj po tekmovanju očistili svoja dragocena kolesa. Gasilci iz Davče in Zalega Loga so pogasili goreče gospodarsko poslopje v Davči, gasilci s Trate pa so v Retečah reševali mucka, ki je splezal na električni drog, za spust pa mu je zmanjkalo poguma in spretnosti. Jeseniški gasilci so opravili prevoz z rešilnim avtomobilom, pogasili požar v DoslovČah ter Čistih cestišče, ker se je razlila nafta. NOVOROJENČKI V Kranju so tokrat babice v porodnišnici prvič slišale zajokati 10 novorojenčkov. Od tega je bilo glasnih 6 dečkov in 4 deklice. Najtežja deklica je tehtala 4.340 gramov, najlažjemu dečku pa se ie tehtnica zaustavila pri 2.800 gramih. Na Jesenicah pa je 5 srečnih mamic prvič zagledalo svoje majcene otročičke. Rodile so se 3 deklice in 2 dečka. Tokrat je bila najtežja deklica s 3.600 grami, najlažji deček pa je tehtal 2.900 gramov. URGENCA Na internem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so od petka do danes oskrbeli 41 Dolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na kirurgiji Je bilo takih bolnikov kar 211, na pediatriji 13 in na ginekologiji 8 bolnic. TURIZEM Tudi po gorenjskih turističnih središčih se sezona v glavnem končuje. Na Bledu je iz sobote na nedeljo število gostov padlo iz 1.700 na 1.100, jezero ima 22 stopinj C. V Bohinju je bilo v soboto hotelskih gostov skupaj z tistimi v kampu še 441, v nedeljo 274. Sicer pa je bilo obiskovalcev Bohinja čez vikend zelo veliko, bilo je toplo, Živahno, veliko je bilo kopalcev. Na Sobcu se je sezona v glavnem končala, v letošnjem letu so imeli skupaj 13.00 gostov, kar je kar 29 odstotkov več kot lani. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Tekmovanje prostovoljnih gasilskih društev v občini Trzic Tržič, 1. septembra - Gasilska zveza Tržič je v soboto na Mlaki pri Tržiču organizirala tekmovanje gasilskih enot v gasilsko športnih disciplinah vseh prostovoljnih fasilskih društev v občini ržič. Na tekmovanju, ki je potekalo od 8. do 15. ure, je sodelovalo 27 ekip v vseh starostnih kategorijah: od pionirjev in pionirk, mladincev in mladink, do članov in članic A in B. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrov-kami in v štafeti s prenosom vode, mladinci v mokri vaji z motorno brizgalno 300 litrov in v štafeti z ovirami na 350 metrov, člani pa v hitri vaji z motorno brizgalno, v vaji raznoterosti in v vaji razvrščanja. Razglasitev rezultatov je bila ob 16.uri in ne ob 14.30 kot so najprej predvidevali. Med pionirkami so bile najboljše članice prostovoljnega gasilskega društva Jelendol - Dohna, med pionirji pa člani iz Leš. Med mladinkami so bile prve članice iz Leš, pri mladincih pa so zmagah člani iz Brezij pri Tržiču. Pri članicah A kategorije so največ točk osvojile tekmovalke iz Leš, pri Članih A pa druga ekipa iz Kovorja. Med člani B pa so bili najboljši tekmovalci iz Bistrice pri Tržiču. Najboljši so prejeli priznanja, rezultati pa kažejo, da so tržiške gasilske enote zelo dobro usposobljene. P.B. Podjetja ne plačujejo turistične takse Za naše malčke Kranj, 1. septembra - V okviru praznovanja 50-let-nice Gorenjskega glasa bomo 21. septembra skupaj z Gorenjsko glasbeno agencijo v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju pripravili dobrodelni koncert Za naše malčke. Izkupiček bomo namenili izgradnji novega otroškega oddelka v bolnišnici Jesenice. Več v Gorenjskem glasu v petek, 5. septembra. A. Ž. ^kometih M(f¥ Letonce 4* Golnik. ML it: (»t/461-369 05UKOVANJE TCLEM & CIMFIOVO KPJMO DEPILACUA UČENJE ZA SLOVESNE PRILOŽNOSTI 064/223-111 mmm glas 45 podjetij laže, da nimajo gostov J Občinski inšpektor občine Kranjska Gora je prišel do presenetljivega podatka: kar 45 podjetij, ki imajo v Kranjski C Gori apartmaje, stanovanja ali počitniške domove, sploh ne plačuje turistične takse. v Kranjska Gora, 1. septembra - Po zakonu o turistični taksi in po občinskem odloku morajo tudi vsi lastniki apartmajev, počitniških domov in stanovanj, ki sprejemajo goste, voditi evidenco gostov, število prenočitev in znesek plačane turistične takse. Po občinskem odloku morajo napisati tudi trimesečno poročilo o številu gostov in plačani taksi. Turistična taksa je po zakonu krajevna in prenočitvena, plača pa jo vsak gost, ki v objektu prenoči. Gost je oseba, ki v kraju zunaj stalnega bivališča prenoči vsaj eno noč v objektu, ki je registriran oziroma priglašen za sprejem gostov na prenočevanje. Takse ne plačujejo tisti, ki so po zakonu plačila oproščeni, kot so otroci do sedmih let starosti, invalidi, šolske skupine, planinci v planinskih domovih, študentje. Krajevna taksa znaša 110 tolarjev na osebo in na prenočitev in je prihodek občine oziroma lokalne skupnosti, prenočitvena pa znaša 20 tolarjev in je prihodek državnega proračuna. V občini Kranjska Gora pa že vse od ustanovitve te občine opažajo, da veliko posameznikov in firm opravlja to dejavnost brez ustreznih dovoljenj in torej tudi brez plačila turistične takse - v velikem vikendaškem naselju Jasna, v Čičarah, kjer je veliko apartmajev oziroma počitniških stanovanj in v raznih apartmajih, ki so v zasebni lasti. Zato so se v občini odločili, da zadevo temeljito razčistijo in prijavijo vsakogar, ki bo sprejemal goste in ne bo plačeval takse. Ustanovili so občinsko inšpekcijo službo, ki se ukvarja tudi s preverjanjem vodenja evidence, prijavljanjem gostov in plačilom turistične takse. Že v prvem hipu je občinski inšpektor Alojz Mertelj ugotovil, da kar 45 podjetij, ki imajo v Kranjski Gori stanovanja ali apartmaje sploh ne plačuje turistične takse! To so večinoma ljubljanska podjetja, tudi odprtega tipa, ki pošiljajo svoje zaposlene v apartmaje in stanovanja, ne plačujejo pa nobene takse. Ne podjetja in ne zaposleni, ki so na dopustu in ne tisti, ki pridejo v tako stanovanje ali počitniški dom kot naključni gostje. Kranjska Gora je v prvem polletju letošnjega leta zbrala za občinski proračun okoli 16 milijonov tolarjev takse, predvidevajo pa, da je zaradi izpada podjetij proračun oškodovan za najmanj milijon in pol tolarjev takse. Podjetja pošiljajo zaposlene v svoje apartmaje s ključi, zaposleni plačajo bivanje pri svojem podjetju in na kraj K pameti ne pade nikomur, da bi plačal S1 tudi turistično takso. Firme se na vse; n' mogoče načine sprenevedajo in lažejo, n< češ da so v počitniških domovih zgolj v, otroci, šola v naravi ali invalidi... Če pa y> se postaviš ob kakšen znan počitniški Ti dom še bolj znanega in slavnega 0i ljubljanskega podjetja, pa takojci vi- v diš, da zjutraj lezejo skozi vrata V( mladostni in krepostni uslužbenci in za uslužbenke, njihovi sorodniki in prija- *° telji. s? Ti Zdaj bo tega konec - pravijo na O občini, ki imajo dovolj zastonjkarske- O' ga apartmajskega turizma. Če morajo na vsi zasebniki, ki preko agencij oddaja- °r jo sobe in apartmaje, prijavljati goste in plačevati takso, naj jih tudi firme oziroma njihovi zaposleni, ki bivajo v turističnem kraju. • D. Sedej Tržiški občinski svetniki se bodo sešli prvič po počitnicah Vsega gradiva občinske uprave ni na dnevnem redu Med sedmimi izločenimi točkami je tudi predlog župana za razrešitev podžupana Janeza Bečana. Tržič, 2. septembra - Če bi kolegij občinskega sveta uvrstil vse gradivo občinske upravo na jutrišnjo sejo, bi bilo na dnevnem redu kar 20 točk. Zakaj jih bo le trinajst, bo verjetno pojasnil predsednik Peter Smuk. Vprašanje pa je, kako bo na to odločitev reagirala občinska uprava z županom Pavlom Ruparjem na čelu. Iz tajništva občinskega sveta so najprej poslali le gradivo in obvestilo o predvidenem sklicu 23. seje, vabilo pa je prispelo konec prejšnjega tedna. V njem so napovedali zasedanje zajutri, sredo, 3. septembra 1997, ob 18. uri, ko se bodo svetniki lotili obravnave 13 točk dnevnega reda. Jasno je torej, da je kolegij občinskega sveta izločil predlog za razrešitev podžupana Janeza Bečana, predlog odloka o grbu in zastavi občine Tržič, osnutek odloka o prazniku in spominskih dnevih občine, osnutek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in osnutke odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Tržiški muzej, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja ter Ljudska univerza Tržič. Po potrditvi zapisnikov bo najprej na vrsti predlog za spremembo zazidalnega načrta Mlaka, industrijska cona -levi breg. Nato bodo obravnavali predlog odloka o spre-membah odloka o gospodarskih javnih službah občine in osnutek odloka o proračunu občine Tržič za leto 1997. Odločali bodo tudi o prijavah na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi v krajevnih skupnostih Senično, Lom, Jelendol in Leše ter prioritetah zahtevkov za kan- Prenovijena Partizanska ulica v Tržiču Tržič, 2. septembra - Jutri popoldan bodo odprli obnovljeno Partizansko ulico, kjer so prejšnji teden še potekala ureditvena dela, ta teden pa so položili asfalt. Čeprav je ulica dolga le 200 metrov, so imeli v treh mesecih veliko dela. Ob popolni prenovi vodovoda in ureditvi kanalizacije so obnovili javno razsvetljavo, električno in telefonsko napeljavo, na novo pa so položili plinovod in napeljavo za kabelsko televizijo. Ulica je sicer ostala enako široka, njen izgled pa bo zaradi asfaltne prevleke z muldo iz granitnih kock v sredini precej j drugačen. Denar za okrog 26 milijonov SIT vredno j investicijo so zagotovili iz republiške takse za obremenje- j vanje okolja, dela pa so opravili Komunalno podjetje Tržič | in SCT ter Tegrad iz Ljubljane. Na enak način se bodo v j prihodnosti lotili še prenove Koroške ceste in Trga svobode v Tržiču. • S. Saje SALON POHIŠTVA ACK MAJA. KRANJ, PREDOSUE 34 * yi TEL: 241-031 m Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOgi! ZEIX> UGODNO SEDEŽNE GARNITURE KREDITI T+O Ali termalna voda bo ali je ne bo? V Kranjski Gori že vrtajo Kranjska Gora, 1. septembra - Nafta Lendava pripeljala pet vlačilcev opreme in postavila stolp za vrtino za termalno vodo. Investicija je vredna 83 milijonov tolarjev. Vrtali bodo do 1700 metrov, nato pa, če tople vode ne bo, vrtino poglobili do 2.200 metrov. Šti no bi! si se bo je Jo no didiranje občine na natečaju Qg} za razvojna sredstva demo- tuc grafsko ogroženih območij' KS Svetniki bodo pregledali os- čas nutek odloka o pokopališkem us\ redu in pogrebnih svečanostih žel ter osnutek odloka o občins- za< kem glasilu, ki naj bi gaje potrdili po skrajšanem post- zač opku. Na predlog občinskega s t< urada za pravne zadeve bodo naa ocenjevali nezdružljivost prij funkcij predsednika in dvehLoi članov nadzornega odbora tet za^ se odločali o njihovi razrešitvi oar Pred pobudami in vprašanji j^r. svetnikov bodo obravnavali & huc razpis za sofinanciranje izred' pol nih kulturnih programov Z* mo leto 1997. • S. Saje ni s češ _-sj dan nas V Kranjski Gori so te dni začeli z vrtanjem vrtine za termalno vodo. Delavci Nafte Lendava so minuli teden pripeljali na gradbišče, ki je poleg hotela Prisank, pet vlačilcev opreme in jo namestili na prostor, kjer bodo najprej vrtali do globine 1.700 metrov. Vrtine bodo poglobili do 2.200 metrov, če termalne vode ne bo. Sama investicija je vredna 83 milijonov tolarjev in je po besedah predstavnikov občine pokrita: denar so prispevala kranjskogorska podjetja, občina in posamezniki v višini 3 tisoč nemških mark. Vse krajane, ki živijo v bližini vrtine, so obvestili o investiciji predvsem zato, ker se še ne ve, kakšen bo hrup po Kranjski Gori. Hrup bo v vsakem primeru prekoračen, vendar ga bodo merili in če bo le preveč moteč, potem bo izvajalec poskrbel za dodatno zaščito gradbišča. Občina pričakuje, da bodo izvrtali do 1.700 metrov globine še pred začetkom letošnje zimske turistične sezone - do decembra, če pa bodo vrtino poglobili, i r*zn potem naj bi dela končali ditvi najkasneje do 20. decembra^etu, letos. ™^ In zakaj so izbrali lokacijo j ~° sredi Kranjske Gore? Iv *a. Investitorji pravijo, da s"!?1'." jim tako svetovali geologi.'j"'*' razen tega je nekdanja zele- i . niča poleg Prisanka občinska *° !—» .---: „ ___ni UCen neke vod pril Jen Us p Os pri stir Polj šolsl ni b pač bilo nobenih problemov, kas- neje pa bo manj težav tudi t £l distribucijo termalne vode po Y .111 hotelih, saj so blizu. Na trasi Ly.lc* tako ne bo velikih izgub, ki bi ^Jsk< zanesljivo nastale, če bi vrtali P P° nekje izven Kranjske Gore. s "c Vrtina za termalno vodo )eZ.^ seveda najbolj pomembna *W zato, ker bi Kranjska Gora sf*£el termalno vodo izredno prido; *° Kilo no tn™t;x„; ^n,„m; fJlr'103 Vrtina za termalno Prisank in Garni o vodo v Kranjski Gori - Med hoteloma bila na turistični ponudbi. N'PPS? je Nafta Lendava začela z vrtanjem za pa zanemarljivo tudi to, da %d termalno vodo. Opremo so pripeljali s petimi vlačilci, bo zdaj ugotovila geološkauu v< investicija je vredna 83 milijonov tolarjev, vrtali bodo do sestava tal v tem delu Slove JiCeJi?c globine 1700 metrov ali 2200 metrov. Kranjskogorcem se nije, saj bodo redno, vsafi "obeta kar precejšen hrup, ki pa ga bodo meriti in po potrebi dan, jemali vzorce zemlje. °LJ.e gradbišče protihrupno zavarovali. - Foto: D. Sedej D.S. rai --- ------ -^ >7 Torek, 2. septembra 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Dve otvoritvi šol v kranjski občini i Pri nas smo se enega naročili, zdaj ko imamo zopet šolo Tako baje že razmišljajo na Trsteniku, kjer so po 27 letih spet dobili štiriletno osnovno šolo. ki Ob novi osemletki pa zadovoljstvo kipi tudi na Orehku, na otvoritvi šole se je namreč zbralo več kot 1000 ljudi. Obe šoli prejeli tudi cerkveni blagoslov. aju nO-ičij. os-.cm stih ins- ost-ega odo ost veh tef itvij anji liS« red' Kranj - "Hočeš, nočeš, v šolo greš, hočeš, nočeš, nič ne veš, hočeš, nočeš, vse dobiš, hočeš, nočeš v šolo greš," je v programu, ki so ga pripravili ob otvoritvi šole na Trsteniku deklamira! eden od bodočih učencev. Otroci v šolo hodijo različno, eni z veseljem, drugim je šola zadnja briga. Ampak ko je šola nova, kot sta novi šoli, ki so jih v soboto odprli na Trsteniku in v nedeljo na Orehku, takrat izjeme ni. Otroškemu veselju in smehu na Trsteniku in na Orehku te dni ni ne konca ne kraja. Na Trsteniku zopet štiriletka... Mnenja o obnovi in oživitvi štiriletne podružnične osnovne šole na Trsteniku je bilo pred leti precej, danes so si vsi enotni in zadovoljni, saj se otrokom prva štiri leta ne bo potrebno voziti v 8 kilometrov oddaljeni Kranj. Kot je povedal predsednik KS Jože Lombar, domačinom nova pridobitev pomeni ogromno, za kar gra zahvala tudi zglednemu sodelovanju KS s kranjsko občino. "Dolgo časa nismo verjeli, da nam bo uspelo. Na začetku so bile le želje, premikati pa se je začelo z vrtcem, v katerega je kaj kmalu po odprtju začelo hoditi okrog 20 otrok, s tem pa smo spoznali, da je nazaj na Trstenik potrebno pripeljati tudi šolo," je menil Lombar:"Tudi sam sem bil v začetku sedemdesetih "odtr- fan" iz te šole, dali so me v Lranj in spominjam se, kako hudo je bilo, ko sem druge pol leta v četrtem razredu moral v šolo v Kranj." Krajani so bili v začetku dvomljivi, češ da šola ne bo kvalitetna, danes pa lahko potrdimo le nasprotno, učiteljski kader, vodja šole bo g. Bergantova, prihaja s centralne OS Simon Jenko. Nevenka Škrlj Jože Lombar Ivka Sodnik "Kranjska občina je edina občina v Sloveniji, kjer sta bili v novem šolskem letu odprti dve novi šoli, kar seveda demantira vse govorice, češ ali se v Kranju kaj dela ali pa sploh nič. Obe šoli sta lepi in funkcionalni ter zaokrožata šolsko mrežo mestne občine Kranj. Iz sklepa bivše SO Kranj tako ostajajo odprta vprašanja osemletke na Kokrici, sledijo adaptacije podružničnih šol v Goricah, Mavčičah, Žabnici in na Podblici, šolsko mrežo v občini pa zaključuje gradnja nove telovadnice v StraŽišČu," je o izgradnji šolske mreže v občini dejal kranjski župan Vitomir Gros ter na vprašanje, kako je s pokritjem stroškov izgradnje obeh šol, odgovoril, da je ministrstvo do sedaj za šolo na Trsteniku prispevalo 20 milijonov tolarjev ter v primerjavi s celotno investicijo nekaj malega še za šolo na Orehku. Težava v občini je ta, da moramo pomagati tudi pri izgradnji fakultete, za katero smo dali skoraj 200 milijonov depozita, pravzaprav neke vrste kredit. Sicer gradnja Šole tudi letos nebi bila končana. Brez varčevalnih ukrepov M O Kranj pač ne gre." "V šoli bodo štirje oddelki od 1. do 4. razreda in oddelek podaljšanega bivanja štirje pa bodo tudi učitelji. Od 1 do 4, torej bodo samostojni oddelki, štirje bodo tudi učitelji. Hvaležna sem kolektivu naše šole, današnje otvoritve se ga je udeležilo več kot pol, ki je pripomogel, da smo z učili opremili učilnice in jih pripravili za svečanost," je povedala Nevenka Škrlj, ravnateljica centralne OŠ Simon Jenko: "Šola na Trsteniku bo ena od naših štirih podružnic, od S. razreda naprej pa bodo otroci iz teh krajev še naprej hodili na centralno šolo v Kranj." Najmlajšim šolarji, vseh skupaj jih bo kakih 50, od 12 do 14 v posameznem oddelku, bo tako prihranjena vsakodnevna vožnja v Kranj, tako bodo več časa lahko posvetili obšolskim dejavnostim, za katere so bili doslej praviloma prikrajšani. Na Orehku pa vseh osem let Ko so leta 1973 na Orehku odprli podružnično šolo OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča, je Erve štiri razrede le-te obis-ovalo 115 otrok, vrtec pa je obsegal dve vzgojni skupini. Zaradi povečanja števila otrok v tem koncu kranjske občine so v šolskem letu 77/ 78 prešli na dvoizmenski pouk, v letu 81/82 pa so dogradili še pet učilnic. Lani je šolo obiskovalo 206 otrok. "To šolsko leto vsi začenjamo na novo, smo nov kolektiv in imamo na neki način tudi nove šolarje," Je v svečanem nagovoru dejala nova ravnateljica OŠ Orehek Ivka Sodnik, ki prihaja iz dijaškega in študentskega doma v Kranju. Pred enim letom je šla v šolo za ravnatelje, se po opravljenih strokovnih izpitih prijavila na razpisano mesto in pred kakim mesecem bila izbrana za ravnateljico. "Skupno z učitelji naše podružnične šole v Mavčičah in vzgojiteljicami v obeh vrtcih naš kolektiv šteje 56 zaposlenih, s tem, da bo samo centralno šolo na Orehku obiskovalo okrog 440 učencev. Trenutno se številka vsakodnevno še spreminja, saj se na našo šolo prepisujejo učenci, ki so doslej obiskovali druge kranjske šole, ki so imele enoizmenski pouk. Sedaj, ko smo tudi mi pridobili ta standard, se večina domačih otrok vrača nazaj." Na centralni šoli bo na razredni stopnji 8 oddelkov na predmetni pa 10, v Mavčičah pa bo po en oddelek od 1. do 4. razreda." Posamezni oddelek bo štel med 20 in 28 učancev, le prvi razredi bodo številčno nekoliko manjši. Učiteljski kader je v večini prišel z OŠ Lucijan Seljak, takih učiteljev je 10, na novo pa so zaposlili še 8 učiteljev. • Igor K., foto: Una Doki Uspešen prvi šolski dan Po skoraj tridesetih letih ponovno osemletka v Poljanah Osnovna šola Poljane oziroma kar vsi Poljanci in okoličani so letos še posebej težko pričakovali začetek novega šolskega leta. Po skoraj tridesetih letih je doslej podružnična štiriletna šola postala samostojna popolna osemletka. Poljane, 1. septembra - Prvi šolski dan v Poljanah včeraj ni bil prvi le za prvošolčke, pač pa tudi za vse učence razredne stopnje. Po dograditvi prizidka v letošnjem letu, so v Poljanah ponovno uvedli samostojno osemletko. Do konca lanskega šolskega leta je v Poljanah delovala le stirirazredna podružnična : I šola, popolna osemletka pa fe- le ve,ik korak naprej tako m ;ka solo kot nenazadnje tudi za ' nj učence, ki se jim je pot v šolo aS. nekoliko skrajšala. U z Kot nam je povedala 0 vršilka dolžnosti ravnatelja Jsi Ivica Oblak, so organizacijske priprave na ponovno tali Popolno osemletko potekale (fe nemoteno skozi vse počitnice. ■e Marši so bili pravočasno seznanjeni o spremembah in ,a j začetku delovanja nove šole, jo-tako da so prvi šolski dan jsij pričakali povsem brez težav. , se V Osnovni šoli v Poljanah si šliaod včeraj znanje nabira 360 ve, učencev v šestnajstih oddelkih. Poleg tridesetih prvošolčkov je v Poljansko šolo prvič prišlo približno sto učencev razredne stopnje. Poljanska šola ima tudi podružnični oddelek v Javorjah, tam denimo se bo prvič srečalo s šolo sedem prvošolčkov. Ponovna vzpostavitev popolne osnovne šole pa je zahtevala tudi kadrovske širitve. Pretežni del novih učiteljev je začel iz prejšnje matične šole v Gorenji vasi. V šolski stavbi še naprej ostaja vrtec, zaradi večjega povpraševanja so ustanovili nov oddelek, skupno so sedaj štirje. V okviru šole deluje kuhinja, v kateri za učence pripravljajo malice, ker pa organizirajo tudi podaljšano bivanje, učenci po predhodnem naročilu in proti plačilu lahko v šoli tudi kosijo. Med poljanskimi šolarji je večina vozačev, v šolo se pripeljejo bodisi z avtobusi ali pa s kombiji, slednji pripeljejo prav do šole, tako da je pot v šolo kar najbolj varna. Sicer pa to velja tudi za tiste, ki v šolo prihajajo peš ali se vozijo s kolesi, šolska pot poteka po stari magistralni cesti, po kateri praktično ni prometa, izjema je le lokalni dovoz do bližnjih hiš. In kaj odhoda v šolo ni potrebno prestavljati in usklajevati obveznosti v službah. Pač pa smo se odpravili med petošolce, točneje v 5.a razred. Nad novo šolo so navdušeni, pravijo, da je po dograditvi novega dela v precej boljše, kot v stari. Všeč so jim nove mize in stoli, res pa je, da bi raje videli, če bi se počitnice podaljšale za še kakšen teden. Prvi šolski dan so imeli štiri šolske ure, najprej so . o novi šoli menijo si ogledali šolo ter se naučili, v Šolarji. Prvošolčkov žal nismo kateri učilnici bodo imeli kak-mogli povprašati, saj so se v šen predmet, nato so si ogledali šolo odpravili šele popoldne v urnik, kaj bolj resnega pa se v spremstvu staršev. Za popol- ponedeljek v šolskih učilnicah članski termin so se odločili na še ni dogajalo. Navsezadnje so željo staršev, saj jim tako bile še v nedeljo počitnice! zaradi prvega šolskega dne in U. Špehar DOBROT.I iti SIROTA Akcija zbiranja sredstev in materiala v polnem teku Prisluhnimo svetu tišine Z veseljem lahko zapišejo, da ie akcija zbiranja sredstev in materiala v polnem teku. Gluhi in naglušni se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo, so nam sporočili z Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris. Mi pa ponovno objavljamo njihov ŽR 51500 - 678 - 80298 s pripisom PRISLUHNIMO SVETU TIŠINE. Kot smo že sporočili, društvo AURIS deluje odslej na Hujah, 23/a, telefon in fax 330-575, kjer lahko dobite tudi vse informacije. FRAZER, do.o.. Škofja Loka 5.000 Avtosalon PIVŠEK, d.o.o., Škofja Loka 10.000 Mizarstvo Peternelj Janez, Škofja Loka 5.000 Foto AKI Mohorič Mira, Škofja Loka 3.000 FELIKS Srečko Arhar, Škofja Loka 5.000 Starman Andrej - Anžan, Škofja Loka 4.000 Avtogarant Sadar Igor - Škofja Loka 5.000 Stavbno mizarstvo Jugovič Tine, Škofja Loka 2.000 ARA, do.o., Škofja Loka 5.000 Kovaštvo Zakotnik Pavel, Škofja Loka 2.000 Odvetnik Franc Sever, Škofja Loka 5.000 Kamnoseštvo Furlan Jože, Škofja Loka 1.000 Knific Kati, Škofja Loka 2.000 Stanko Mur, Podlubnik 276, Škofja Loka 15.000 Odvetnica Marjeta Šinkovec, Škofja Loka 3.000 KOLAR Kurah Richard 3.000 Frizerski salon Lucija Fajfar, Šk. Loka 5.000 Elektromehanika Avguštin, Godešič 3.000 Oblikovanje Križaj, Godešič 3.000 Plamen Branko Krajnik, Godešič 5.000 PIZ ZERU A Pri Igliču, Škofja Loka 5.000 Gostilna Pri Sednic, Lojze Kovic, Gorenja vas 5.000 PRAKTIKUM do.o., Grenja vas 3.000 Gostilna Pri Vidmu, Poljane 4.000 SPLOŠNO MIZARSTVO Silvester Rant, Hotavlje 2.500 POLYCAM Iztok Stanovnik, Poljane 2.000 NN, Škofja Loka 1.500 RTV servis Jože Strah, Podlubnik 3.000 FRIZERSKI salon META, Podlubnik 3.000 STARMAN, Godešič 5.000 SLIKOPLESKARSTVO, Tavčarjeva 21, Šk. Loka 50 kg Jupola Humanitarna akcija podaljšana za teden dni Veliko zanimanje za Jutranjo zarjo Kranj, I, septembra - Ves mesec je bila na dražbi slika akademskega slikarja prof. Janeza Ravnika z Bleda, ki jo organizacijski komite Triglavske spominske akcije podarja v dobrodelne namene. Kot nam je sporočil predsednik komiteja Franc Šmit, so akcijo zaradi velikega zanimanja za sliko podaljšali še za teden dni. Že lani smo prireditelji Triglavske akcije in Gorenjski glas pripravili licitacijo podarjene slike, letos pa smo dejanje ponoviti Na dražbi je bila slika Triglavskega likovnega taborja avtorja Janeza Ravnika z naslovom Jutranja zarja, velika 70x100 cm, izklicana cena pa je bila 100 tisoč tolarjev. Slika naj bi zamenjala lastnika Še v tem tednu, ob izročanju umetnine novemu lastniku in denarja pomoči potrebni družini pa bo prisotna tudi soproga predsednika države Štefka Kučan. Kot je še sporočil Franc Šmit, je bilo zanimanje za razstavo v okviru Triglavske spominske akcije izredno veliko, saj si jo je ogledaloveč kot 1.500 obiskovalce. Praznik občine Vodice Kres in maša v Polju Letošnje drugo praznovanje občinskega praznika v občini Vodice se je začelo v soboto s kresovanjem in nedeljsko mašo z blagoslovitvijo v Polju. V Polju pri Vodicah je škof Alojz Uran v nedeljo popoldne blagoslovil prenovljeno kapelico in imel slovesno mašo. Polje pri Vodicah, 1. septembra - V občini Vodice so se konec tedna že začele prireditve ob letošnjem drugem praznovanju občinskega praznika. V soboto zvečer so v Polju pri Vodicah pripravili kresovanje s kulturnim programom. Ob glasbi in pesmih je kulturni večer trajal pozno v noč. V nedeljo popoldne pa je v Polju pri Vodicah škof Alojz Uran blagoslovil obnovljeno kapelico, ki je bila zgrajena že leta 1902, in imel potem pri njej tudi slovesno mašo. Ta teden bodo v občini že jutri (sreda) ob 18. uri v knjižnici v Vodicah odprli razstavo fotografij, v soboto pa bodo ob osnovni šoli v Vodicah odprli športno igrišče, na katerem se bo zvečer začel maraton v v košarki in malem nogometu, v nedeljo pa bo maša pri sv. Tilnu. Glavne prireditve ob prazniku pa bodo naslednji teden, ko bo 9. septembra tuid slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili občinska priznanja. A. Ž. OBISK V TRZINU Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v domžalski občini, v TRZINU in med drugim je naša sodelavka Pegi Berce v Gostilni pri Narobetu v Trzinu delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Sončno dopoldne zadnje sobote v tem mesecu smo polepšali še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v dveh uricah razdelili 13 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, ki so za zaščito pred sončnimi Žarki nadvse primerne. Z vsake čepice smo Že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 13 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 012347 in 012377 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet za eno osebo - v letu 1997 ali v letu 1998); kupona 012345 in ol2375 (nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni čepici, ki ste jo dobili v soboto v Trzinu in imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 5. septemba, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka z obiska v Trzinu izteče. To soboto, 6. septembra, bo Glasov obisk v škofjeloški občini, v BUKOVICI, in za vse, ki se nam boste pridružili, bomo spet pripravili prijetna sobotna presenečenja. Pridružite se nam! MATI K ? MATI K d.o.o. proizvodnja in trgovina z zelišči in dietetičnimi izdelki Smrekarjeva 3 Ljubljana Tajništvo: 061/1593-269 Trgovina: 061/556-937 Fax: 061/557-458 IOC TRZIN Komerciala in računovodstvo: 061/162-13-26 Proizvodnja: 061/162-13-22 Fax: 061/162-13-23 i tisti, ki mislijo, da je Trzin I vedno to, kar so si morda nekd zamislili, da bo ostal, doumeti,< je danes Trzin tako po ekonom* kot intelektualni moči v sam« vrhu v Sloveniji." Takšno sporočilo pa pouda jajo in ponavljajo tudi člani I činskega sveta v občini Dot Žale Franc Mušič, Franc Rajfl in Tone Peršak. • A. Žalar Tone Peršak svojo krajevno skupnost, so se lotili izgradnje obrtne cone za 130 enot. Ta zdaj že živi in je izključno trzinsko delo. Tako je danes Trzin poznan kot ekonomsko trden in med najmočnejšimi po obrtništvu v Sloveniji "Prav to nas tudi jezi, da tisto, kar v Trzinu ustvarjamo, ne dobimo nazaj. V občini in državi so seveda še kako zadovoljni z našim položajem, vendar pa se nam stvari v krajevni skupnosti podirajo na področju komunalne infrastrukture. Kanalizacija, voda, cestna oziorma ulična urejenost so na primer stvari, ki so zaradi predimenzioniranih zmogljivosti tako v obrtništvu oziroma podjetništvu, kot na stanovanjskem področju postale premajhne. Magistralka M10 je danes največji problem industrijsko obrtne cone v Trzinu. Semaforska ureditev bi jo rešila, po drugi strani pa Trzinu manjka središče in tovrstna povezanost Gostilna Pri Narobetu Pri Narobetu v Trzinu je gostilna praktično, od kar pomnijo. Maja Breznik, ki je pred nedavnim predala upravljanje gostilne sinu Boštjanu, nam je povedala, da je hiša z gospodarskim poslopjem stara okrog 500 let, gostilna pa je v njej najmanj 200 let. Ne le, da je najstarejša gostilna v Trzinu in tem de Gorenjske, nekateri trdijo, * je tudi najstarejša gostilna Sloveniji. Gostilna je znana po dortj či hrani. Vedno imajo kis zleje, ajdove žgance, klobas telečjo obaro, konjski zrez^* omaki in kruhove cmok' pozimi pa krvavice, pečeni orto do.o. PRODAJA IN SERVIS Pod gozdom 10, 1236 TRZIN Tel.: 061 71 34 80, 71 48 13, 71 48 42 Fax: 061 71 34 80 SMO POGODBENI DOBAVITELJ ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE IN IZDAJAMO TEHNIČNE (ORTOPEDSKE) PRIPOMOČKE NA NAROČILNICE (RECEPTE) * visoko kvalitetni invalidski vozički priznanih svetovnih proizvajalcev: otroški, standardni, športni, elektromotorni * ortopedski tricikli in terapevtska kolesa * stojke * dvigala: sobna, kopalniška, za transfer v osebni avto * posteljni vložki in blazine za preprečevanje preležanin * ortoze * kondom urinali, urinske vrečke * terapevtske blazine in žoge, anatomsko prilagodljivi sedeži * snoezelen oprema (bazeni s kroglicami, vodni stolpi, taktilne table, svetolobni efekti, vodne postelje - tudi glasbene) * kopalni sedeži in držala - tudi po naročilu * posebni jedilni pribor in pripomočki za samostojnejše življenje * elektrostimulatorji * klančine - tudi po naročilu * individualne prilagoditve in sedeži po odtisu * servis za vse tehnične pripomočke našega programa Pri izbiri ustreznega pripomočka, testiranju in aplikaciji sodeluje nevro ali fizioterapevt z dolgoletnimi izkušnjami. Šunko... Tudi med soboti" obiskom so postregli z dol" čo slamo. V novejšem dj gostilne pa postrežejo tuđ ribami in zelenjavnimi pos* nostmi. Še posebno pozflj pa so po domačih tortah-Narobetu imajo tudi osj sob, pogosta pa so tudi rafl na poslovna srečanja. Odpj imajo vsak dan od 6. do ure, za Martinovo pa odprli tudi vinoteko. A. S si de sti do Gorenjski glas v Bukovici Prihodnji obisk Goi enjskega glasa bo v sobjj to, 6. septembra, med V\ in 12. uro v gostilni H Birt na Praprotnem p' Bukovici, kjer se bon*' ste pogovorili o delu, življeg Da ju m načrtih Bukovice » aki okoliških naselij. Na ve< govor vabimo, poM vse vodstva KS in druŠt«! no predvsem prebivalce, j "m bodo lahko razložili, h nal jih teži in kaj si želijo, i inu vse, ki se bodo oglasil*! mo naslovljenim našim ča$ drž pisom, pa smo pripraV dru tudi darila. F" Kulturno društvo Trzin Najbolj živahno na dramskem področju Kulturno društvo Trzin obstoja že 80 let, zadnje desetletje pa je najbolj delovna gledališka skupina Teater Ci-zamo. Jože Štih, vodja teatra nam je med obiskom predstavil priljubljeno 15-člansko skupino. Gre za poulični teater, ki predstavlja shakespear-iado (Hamlet, Othelo in Romeo in Julija) na klovnovs-ki način. To je druga najbolj znana skupina v Sloveniji in tudi prek meja. Gre za pravi cestni teater, kjer že obvladajo žongliranje, bruhanje ognja in hojo na hoduljah. Prihodnje leto načrtujejo gostovanja v Avstriji, Češki in Nemčiji. Že to jesen pa bodo imeli predstavo tudi v Kranju. Janez Mušič Gledališko dejavnost pri kulturnem društvu je včasih vodil kot režiser tudi sedanji predsednik KS Trzin Anton Ipavec. Zdaj pa ima v svetu KS na skrbi kulturno dejavnost (poleg vzgoje, izobraževanja in prometne varnosti) Janez Mušič. • A. Ž. otj Sami naredili * strelišče tus( Med športniki je še posebno 30 , delovno strelsko društvo, ki ima I strelišče v kleti kulturnega 1 s( doma. "Sami smo naredili pet- stezno strelišče in avtomate. Danes je v društvu okrog 40 aktivnih članov, ljubiteljev pa še več. Bili smo včasih poznani po vsej Jugoslaviji, zdaj pa še vedno uspešno, kot »materiji, "mešamo štrene" tudi profesionalcem. Pred desetimi leti smo imeli v Trzinu najboljše strelsko moštvo v Sloveniji, pa tudi državni prvak je bil iz našega društva," sta predstavila društvo Franc Mušič (na sliki) in Damjan Klopčič. • A. Ž. FIZI0 CENTER TRZIN M.......m«.......■imiiinniwf Zdravilišče v Trzinu V industrijski obrtni coni Trzin, Hrastovec 10 je zdravilišče v malem za zdravje in sprostitev. FCT - Fizio Center Trzin bi lahko imenovali kar zdravilišče v malem. To je namreč center za izvajanje kompletne fizikalne in manualne terapije tako imenovanega gibalnega sistema (hrbtenica, sklepi, mišice) na ambulantni ravni ter za izvajanje preventivno relaksacijskih programov. V centru imajo tudi bazen, podvodno masažo, kombinirano savno, tango obloge... Lahko bi rekli, da je Fizio Center Trzin najbližje gorenjsko zdravilišče. Njegova prednost pa je, da ga lahho obiščemo recimo večkrat na teden in se po nekaj obiskih počutimo že, kot da bi bili dlje časa v zdravilišču. V tem centru z manjšim bazenom in aparaturami za fizioterapijo vam nudijo na primer fizioterapijo po zvinih, izpahih, zlomih, pri bolečinah v vratu, ramah, rokah in bolečinah v križu. V Fizio Centru Trzin vam opravijo limfno drenažo pri oteklinah in po operacijah. Poznane so fango blatne obloge proti revmatičnim obolenjem, Stangerjeve kopeli, hidromasaža in vaje v bazenu. Poleg tako imenovanih kurativnih in preventivnih programov pa imajo v centru tudi sprostitvene programe, med njimi pa so poznani finska in zeliščna savna, biserna kopel z zelišči, medicinska telesna masaža, shiatsu in podvodna masaža. Center je danes nekako podaljšana roka zdravilišč in je hkrati opremljen kot malo zdravilišče, ki bo konec leta obeležil drugo leto delovanja. FCT je že dobro poznan na ljubljanskem območju in tudi v raznih krajih Slovenije predvsem po uspešnem lajšanju težav na hrbtenici in drugih sklepih ter mišicah z manualno terapijo. Manualno terapijo izvaja priznani ruski zdravnik Vladimir Borissov, ki ima v Sloveniji nostrificirano diplomo Medicinske fakultete. Odločite se in oglasite se v centru. Prepričani smo, da se boste po prvem obisku še vrnili. V centru se namreč lahko odločite in prijavite tudi za iridodiagnostiko - odkrivanje bolezni s pomočjo znamenj na očesni šareniti. FCT Fizio Center Trzin lahko obiščete od ponedeljka do petka dopoldne in popoldne. Za vaš obisk se lahko dogovorite po telefonu na številko: 061/162 18 37 ali sporočite po faksu na številko: 061/162 10 97. Preproge malo drugače Prava preproga je srce prostora S pravo preprogo prostor oživi, pravi mojster Dejan Vesel, ki je za svoje umetniško izdelane unikatne preproge pred dvema letoma dobil srebrno priznanje za inovacijo. Trzin, 1. septembra "S preprogo lahko prostor poljubno oblikujemo, spreminjamo, poživljamo in umirjamo," nam je povedal mladi mojster umetnostne obrti Dejan Vesel iz Trzina, in dodal, da je vesel, da se počasi, pa vendarle, spreminja tudi slovenski odnos do preprog. Če se je še do nedavnega preprog držal sloves legla prahu in nesnage, vira najrazličnejših umazanij ali pa prestižnega simbola, če je šlo za tiste najdražje, perzijske, se odnos do tega pomembnega koščka opreme stanovanja zdaj k sreči spreminja, pravi Dejan Vesel. "S preprogo lahko prostor tako rekoč poljubno oblikujemo - optično zožamo tam, kjer je preširok in razširimo tam, kjer je preozek. Poživimo, umirimo, ohladimo ali otoplimo. Seveda je to moč storiti le z zares kvalitetnimi preprogami. Pri nas izdelujemo le takšne, ki so iz stoodstotne volne, v vsem ostalem pa se povsem prilagodimo naročnikom. Preprogo namreč izdelamo v vzorcih, barvah, velikostih in oblikah glede na želje vsakega posameznika. Vsaka preproga je tako unikat in ima status domače in umetnostne obrti." Kot je poudaril Dejan Vesel, se ljudje neupravičeno branijo preprog v svojem stanovanju, češ da so leglo umazanije in prahu. "Resnica je ta, da volna kot naravni material prostor po potrebi napravi bolj vlažen ali bolj suh, odvisno od potreb. Seved vleče prah nase, kar je dobro, saj se tako ne nabira po vsem stanovanju, mi pa ga tako brez težav posesamo iz preproge. DEBELJAK ZLATKO, s.p. Trg svobode 18, 4290 TRŽIČ Tel./fax: 064/50-896 SLOVENIJA Ponovno kvalitetni okulistični pregledi! Informacije in naročila po tel. 50896 Osnovna šola Železniki Otoki 13 4228 Železniki razpisuje naslednje prosto delovno mesto: - KUHARICE - ČISTILKE - KURJAČA za nedoločen čas, za 6 ur dnevno na podružnični šoli Sorica. Začetek dela: 3. 11. 1997 Poskusno delo: 2 meseca Zahtevana izobrazba: KV kuhar Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od objave razpisa na zgornji naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po preteku razpisanega roka. MARIJIN VRTEC CERKLJE TRG DAVORINA JENKA 14 4207 CERKLJE razpisuje prosta delovna mesta 5 VZGOJITELJIC za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: izobrazba določena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja 4 VARUŠKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom KUHARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela za vsa delovna mesta 1.10. 1997. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov do 10. 9. 1997. Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715-265 Želite svojo kreativnost izraziti na tečajih * slikanja na svilo in steklo * oblikovanja iz gline * osnove risanja * šivanja in krojenja ali pa se naučiti * voziti čoln * pomorske radiotelefonije * različnih oblik računalniškega usposabljanja * voditi knjigovodstvo v manjših podjetjih * angleščine, nemščine, španščine, italijanščine ali francoščine * obnoviti angleščino ali nemščino Pridružite se nam in nas pokličite © 715 265 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V galeriji Pungert je na ogled razstava slik Braneta Juga. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Boleslav Čeru, član likovnega kluba Dolik. MOJSTRANA - V razstavnem porstour Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske-slikarske kolonije Vrata '97. POKLJUKA - V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja slike iz obdobja 1996 -97 Franc Vozel. V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive Konrada Peternelja-Slovenca, Jožeta Peternelja - Mausarja, Pavleta Sedeja, Andreja Praha, Josipa Generalica, Ivana Lackoviča -Croata, Martina Mehkeka in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto živečih živali. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno glafično podobo Festivala Radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in elavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljata linoreze Fotini Diamantidou in Jure Zadnikar. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja akvarele z naslovom Utrinki iz Egipta Edi Sever iz Škofje Loke, v galeriji Fara pa je na ogled 9. klubska razstava fotografij in diapozitivov foto kluba Anton Ažbe. SORICA - V Groharjevi hiši razstavljajo člani likovnega kluba Dolik, v ateljeju Urša pa Miro Kačar. Bohinjska Bistrica, 1. septembra - V avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je še do konca tedna na ogled razstava slik domačih umetnikov: Minke Korošec, Franca Podlipnika, Tončke Zupan, Cilke Mikelj in Anglele Hodnik. Petdeset let fotografskega društva Radovljica Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715 265 Velja to Vpisujemo v * visoko upravno šolo * 3-letni program trgovske smeri * prekvalifikacija v prodajalca * trgovinski poslovodja program gostinskih del (2. in 3. letnik) * osnovno šolo za odrasle * enoletni program usposabljanja za računovodje Tel.: 715 265 Informativni vpis: * ekonomsko - komercialni tehnik (1. letnik) * prekvalifikacija iz trgovca v ekonomsko-komercialnega tehnika (3. letnik) ŽLAHTNO FOTOGRAFSKO IZROČILO Radovljica, 2. septembra - V začetku julija so v galeriji Pasaža v radovljiški graščini na ogled postavili prvega od štirih ciklov fotografij, s katerimi Fotografsko društvo Radovljica obeležuje svojo petdesetletnico. Organizatorjem je uspelo zbrati petnajst avtorjev, ki so pomembno zaznamovali delo društva. Nekaj jih še vedno razstavlja, drugi so aktivno udejstvovanje z leti opustili, vsi med njimi pa so pregledali svoj bogati arhiv in predložili odlična dela, nastala pred dvajsetimi, tridesetimi, celo štiridesetimi leti. Tako je nastala kakovostna razstava, na kateri tematsko skorajda ni področja, ki ne bi bilo obdelano. Društvo, ki je nastalo pred petimi desetletji, ta čas šteje blizu šestdeset članov. Sicer pa je bil takratni Foto kino klub leta 1947 ustanovljen kot sekcija takrat že dobro organiziranega in uveljavljenega fotokluba Jesenice. Že po dobrem letu se je spričo pridobljenih izkušenj in povečanega števila članov klub osamosvojil in postal samostojna enota. Prve izkušnje so si člani nabirali pod predsedstvom prizadevnega predsednika Severina Golmajerja, kije klub vodil polnih pet let, naslednjih šest let za njim pa Janez Kocjančič in kasneje Adi Fink. Najvišje število članstva je klub zabeležil leta 1961, ko je štel že 141 članov. Tri leta Ze petnajst let ima radovljiško fotografsko društvo tudi svojo galerijo, postavili so jo v radovljiško graščino in jo poimenovali Galerija Pasaža. Na prvi razstavi so zbrali najboljša dela večine gorenjskih fotografov, tokrat pa v jubilejnem letu predstavljajo najboljše iz lastne bere. V štirih ciklih bodo tako na ogled ddela avtorjev: Janeza Kocjančiča. Štefana in Janeza Božiča, Marjana Černeta, Edija Gnil-šaka, Adija Finka, Mihaela Polde, Ivana Pipana, Jožeta Poljanca, Janeza Korenčana, Jakoba Gnilšaka, Franca Jensterleta, Zdravka Lukana, Joži Lukan in Milene Korenčan. je bil predsednik kluba Janez Korenčan, leta 1967 pa je vodstvo kluba prevzel Ivan Pipan, ki ga je vodil polnih deset let, potem pa ga je nasledil Milan Ropret in za njim Jože Poljanec, Jakob Gnilšak in Jure Logožar. "V javnosti, tudi med mladino, se je vse bolj krepilo zanimanje za našo dejavnost, k temu so veliko prispevali uspehi na razstavah in kvaliteta fotografij naših članov. Velik napredek smo dosegli na področju barvnih diapozitivov in ozko-tračnih filmov, pri tem pa nismo zanemarila črno bele umetniške fotografije, ki je doživela pravi preporod in prav z njo smo dosegli velike uspehe in poželi številna priznanja," je povedal Ivan Pipan. Sicer pa je društvo tudi v zadnjih letih zelo dejavno. Samo lani je tako uspešno izpeljalo organizacijo Mednarodnega fotografskega Ex-Tempora Radovljica, pri- pravilo koledar z barvnimi reprodukcijami in podatki o udeležencih, dobro pa sodelujejo tudi z mladimi fotografi. Tako so skupaj z Osnovno šolo prof. dr. J; Plemlja organizirali in strokovno izpeljali pregledno državno razstavo Mladi slovenski fotografi se predstavljajo - na razpis je prispelo kar 637 fotografij in 163 diapozitivov skoraj sto šestdesetih avtorjev iz vse Slovenije, kar dokazuje, da je zanimanje za fotografijo tudi med mladimi še vedno veliko. Sami in V sodelovanju s sosednjimi fotografskimi društvi pripravljajo številne festivale in tekmovanja, ki se jih tudi sami redno udeležujejo. In ne nazadnje, vsako leto v svoji galeriji Pasaža postavijo vsaj dva-najst fotografskih razstav. "Lepo je ustvarjati s fotoaparatom' Tehnika napreduje, pa nikdar tako zelo, da b o prerasla človeškega duha, njegovo domišljijo in si podredila njegovo izraznost. Zvesto služi, včasih je muhasta, prflV tedaj, ko jih že preveč zaupamo, sicer pa nam omogoča vse bolj pretajeno slikanje, beleženje, predrugačenje podob, ki jih izvabljamo iz svetlobno občutljivih plasti filmskega traku. Lepo je ustvarjati s fotoaparatom. I vesel sem, da nas je veliko. Tudi v naS1 družbi," je v jubilejni informator zapisal član Fotografskega društva Radovljica Benjamin Vrankar. • M.A. KITARSKI KVARTET V ŠENČURSKI CERKVI Šenčur, 1. septembra - Župnija Šenčur je v župnijski cerkvi pod pokroviteljstvom občine Šenčur v nedeljo pripravila koncert enega najkvalitetnejših evropskih kitarskih kvartetov Aleph iz Freiburga. Kitarski kvartet Aleph je bil ustanovljen leta 1993 in je že istega leta osvojil prvo nagrado na tekmovanju komornih skupin v nemškem Karlsruheu. Lani je bil odlikovan s priznanjem slovitega Ensemble Modern v Frankfurtu, kar mu je odprlo vrata velikih kocertnih odrov v Evropi, pripravlja pa se tudi na turnejo po Ameriki, Koreji in Braziliji. Mednarodnost zasedbe (Andres Hernandes de Alba -Španija, Rodger Mason, Francija, Jordanija, VVolfgang Schrin-ger, Nemčija, Klara Tomljanovič, Slovenija) je združila solistične kitarske igre v sintezo elementov španske virtuoznosti, francoske elegance, nemškega profesionalizma in slovenske rahločutnosti. Njihov obširni repertoar obsega klasična dela od obdobja renesanse preko romantike do najsodobnejših del. Neposredno sodelovanje s komponisti mlajše generacije je botrovalo nastanku del, napisanih prav za Aleph kvartet. Nedeljski koncert v Šenčurju je bil njihov edini koncert na Gorenjskem. • Foto: Tina Doki Pestra tržiška jesen SPET PRIHAJA POTUJOČA KNJIŽNICA Tržič, 1. septembra - Kot so sporočili iz tr/lsk* Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, je pred njim' spet pestra jesen. Začela se bo z gledališko predstavo in otvoritvijo razstave ter zaključkom mednarodnega kviza, nadaljevala pa3 urami pravljic. Tako bo že 9. septembra ob 19. uri v Knjižnici dr. Tone'j Pretnarja predstavitev monodrame dr. Zdravka Kaltnekarja \ naslovom Naš človek. Dva dni za tem bo obl8. uri v dvora11 Paviljona NOB otvoritev razstave izdelkov počitniških delavnij ki so v Tržiču potekale vse poletje, ob tem pa še zaključi mednarodnega Knjižnega kviza. Sicer pa bo svoje bralce po poletnem odmoru tretji tede/ septembru spet obiskala potujoča knjižnica: v ponedeljek, K septembra, v Kovorju od 15.30 do 16. ure na obračališču pff' Zeličevo hišo, v Zvirčah med 16. in 16.30 pred trgovino Mavf in v Podljubelju od 16.45 do 17.45 pred gasilskim domom-torek, 16. septembra, se bo potujoča knjižnica ustavila v Križa1 pred ostnovno šolo med 15.30 in 16. uro, v Snakovem p^ trgovino Pod slemenom med 16. in 16.30 uro, na Podvasci p^ Gosarjevo hišo od 16.30 do 17. ure, v Pristavi pred bloki od 1' do 17.30 in v Lomu pred osnovno šolo od 18. do 19. ure. V sredo, 17. septembra, bo potujoča knjižnica svojo V{ začela v Lešah pred šolo, kjer bo od 16. do 16.30, v Hud^ K grabnu pred Smolejevo hišo od 17. do 17.30 in na Brezjah pf3 £ Domom družbenih organizacij do 17.30 do 18.30. V četrtek, \ % septembra, se pot nadaljuje v Čadovljah pred Ankovo hi' £ (med 16. in 16.30 uro), v Dolini pred šolo od 17. do 17.30 \\ $> Jelendolu pred gasilskim domom od 18. do 19. ure. Svojo pot" ^ potujoča knjižnica zaključila v petek, 19. septembra, ko bo" w 16. do 16.30 ure pred cerkvijo v Seničnem, v novem naseljuj | 16.30 in 17. ure, v Sebenjah pred trgovino od 17.30 do 18. 30t( £ na koncu v Žiganji vasi pod lipo od 18. do 19. ure. Ob tem so iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja še sporočili, daj izposojevališče knjig v Bistrici v Domu Petra Uzarja odp^ vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. • M.A. m repertoar Prešernovega gledališča . v sezoni, 1997/98 komedija Jimmie Chinn ^Takšni in drugačni ^prva slovenska izvedba Režiser Zvone Šedlbauer ^ Premiera v oktobru 1997 igra za mlade Več avtorjev O tem se ne govori prva slovenska izvedba Režiser Samo Strelec Premiera v oktobru 1997 drama komedija Anton Pavlovič Čehov Strice k Vanja Režiser Mile Korun Premiera v decembru 1997 Siavvomir Mrožek Policija Režiser Jaša Jamnik Premiera v marcu 1998 28. teden Slovenske drame gledališki festival uprizorjene slovenske dramatike V aprilu 1998 0 Prešernovo gledališče Kranj VEČ AVTORJEV igra za mlade O tem se ne. govori Prevajalec in režiser Samo Strelec Glavni trg 6, 4000 Kranj Telefon 064 222 681 Telefaks 064 223 534 SLAVVOMIR MROŽEK komedija Policija Prevajalec Uroš Kraigher Režiser Jaša Jamnik Kar nekaj avtorjev podpisuje igro, nastalo po švedski predlogi Mortona Harrieja XY-NY(Ti semenčico, jaz jajčece). Igro v prvi vrsti namenjamo mladim, toda prepričani smo, da tudi starejšim ne bo škodilo, če si jo ogledajo. Tako se bodo spomnili, o čem niso smeli govoriti, pa so to verjetno počeli. Igra, ki se lahko uprizori v vsaki običajni šolski učilnici, kratkočasno razpreda o tem, kako seje pametno ljubiti, čeprav pravimo, daje ljubezen nespametna, o tem, kako nastanejo otroci, o tem, kako se je treba ljubiti brez strahu, o tem, kako... Nas in vas ob vsem tem ne bo sram. Zagotavljamo vam, da to ni priročnik za ljubezenske izkušnje in da se ob spotakljivih temah ne bomo spotaknili. Z radoživo gledališko govorico bomo povedali vse tisto, o čemer težko spregovorimo, ker zna biti jezik preokoren, situacija prezapletena in zadeva predelikatna. Štirje mladi igralci vas bodo skozi pesem, ples in smeh popeljali tja, kjer vrata vse prerado zadrlesknemo in mrko odbrusimo, da se o tem ne govori - v svet človeške intime. Če molčimo o ljubezni, o njeni čustveni in čutni moči, potem zatajimo tisto najžlahtnejše, kar nosimo v sebi. O tem se res premalo govori. Gledališče je povsod doma, zato smo se mi odločili o tem spregovoriti brez sprenevedanja in zadrege, prisrčno in duhovito. ... JIMMIE CHINN komedija Takšni in drugačni Prevajalec Henrik Ciglič Režiser Zvone Šedlbauer "Ljudje smo takšni in drugačni, so pa tudi takšni, ki imajo to srečo, da so takšni in drugačni," so modre besede, kijih Jimmie Chinn položi v usta enega izmed glavnih akterjev te komedije z melodramskim priokusom. Glavna junakinja je pravzaprav vsa družina z odločno materjo na čelu, ki jo poleg še vedno samskega sinka Boba tarejo skrbi v zvezi s hčerama Loro in Noro. Saj ne, da bi bilo z njima kaj narobe. Kje pa! Za njuna moža gre. Z zeti je pač vedno križ, in kakorkoli obrnemo, nikdar niso takšni, kakršne bi privoščili svojim hčeram. Tako kot zetje prav dobro vedo, da so tašče ponavadi neusmiljeni zmaji, ki jim čisto nič ni prav: Če se jim dobrikaš, menijo, da imaš kaj za bregom, ko pa ne rečeš nič, ogorčeno razglasijo, da jih ignoriraš. Skratka, v družini je že tako, da se lahko v enem samem sobotnem popoldnevu vse obrne na glavo, če letalo z Malte pristane prezgodaj, če čaj še ni pristavljen in torta ni odmrznjena. Ker vsi vedo vse o vsakem, čeprav se nihče noče vtikati in ker ravno tisti, ki se vtaknejo v vse, ne vedo nič, se dobrodošlica sprevrže v vsesplošen prepir. Ker pa vsak zase misli, da ima najbolj prav, se zapleti in komedijski obrati kar vrstijo. Nazadnje ni prizaneseno nikomur, niti molčečim niti jezikavim, niti miroljubnim niti vzkipljivim, niti resnicoljubnim niti lažnivim. Pravijo, da smo drugačni vsi in vsi enkopravni. Mi pa dodajamo - in vsi nasmejani. Pravijo, da vicev na račun policije ni. Daje vse res! Če bi v rajnki Jugoslaviji kdo napovedal, da bodo ti vrli možje postave - tako imenovani organi reda in miru - čez nekaj let izdali knjižico vicev na svoj račun, bi to obveljalo za še en policajski vic. Pa ni. Vse je res. Dobrovoljnemu razpoloženju, ki ga v novi državi širijo možje v modrem, se pridružujemo tudi mi. Uprizorili bomo komedijo o policiji, ki je v krizi, ker ne ve, kaj naj bi počela sama s sabo. Še zadnji preostali jetnik ves naveličan podpiše priznanje, ko izza rešetk opazi, da so se razmere v državi korenito spremenile. Državljani so zavedni, kmetje zadovoljni, delavci vzneseno hitijo na delo v nove tovarne. Četudi se še najde kdo, ki se gre glas vpijočega v puščavi, češ daje država svinjak, ki zaudarja po gnilem, ga državljani ne cenijo preveč. Takrat, ko se zadnji med disidenti pridruži generalom, začne trda presti policijskemu provokatorju: lojalno ljudstvo ga nabunka, ker tako nesramno žali državo in voditelja. Policijski načelnik pa mrzlično razmišlja, kako bi rešil krizo identitete, v kateri seje znašla policija. Loviti pretkane lopove je malce pretežko, s prometnimi kaznimi se dandanašnji ukvarjajo redarji, potencialni disidenti so vsi že na oblasti, in tako se lahko zgodi, da država policijo kar ukine. Zanj, ki mu ni mar za beneficiran staž, saj spoštuje le eno vrlino - red in disciplino, bi to pomenilo konec civiliziranega sveta. Policija v reformi, ki mora osmisliti svojo funkcijo in vlogo v novih družbenih razmerah, bivši oporečniki na oblasti, razdvojenost med lokalno samoupravo in državo, medtem ko slednja hoče prihraniti kakšen tolar tudi na račun razsipne policije - to res zveni znano. Mrožek v uvodu k Policiji zapiše: "Ko torej vem, kaj ta igrica ni, pa ne vem, kaj je, in to vedeti tudi ne spada med moje dolžnosti. To mora vedeti pač gledališče: In mi vemo. Ta igrica res ni samo policajski vic -ampak čista resnica. ANTON PAVLOVIČ ČEHOV drama Striček Vanja Prevajalec Milan Jesih Režiser Mile Korun Dejansko je vseeno, ali je Čehov zavzel svetovne odre ali so odri vzeli Čehova za svojega: številne uprizoritve dokazujejo, da postaja Čehov vse sodobnejši. Njegovi junaki nam govorijo o rečeh, ki jih takoj prepoznamo kot svoje. Ekološki problemi, relativizem prostora in časa, kriza identitete, odtujenost od sočloveka in narave, depresije, čas "ko imamo opraviti z degeneracijo, razpadom družine kot osnovne celice človeštva" so teme, ki jih vsak po svoje razkrivajo protagonisti te drame. Znameniti ruski avtorje napisal igre, ki so in niso drame, ki so in niso komedije in ki ob vsakokratni uprizoritvi tkejo gledališko vezivo, pisano na duše tako igralcev kot tudi gledalcev. Uprizoriti Čehova pomeni odstreti spektakelsko bleščavo, ki premoti oko, in se zazreti v brezdanje pokrajine človeškega duha od neba do pekla, brez groze ali vzhičenja, brez patosa ali absurda. Cehovski filozofski tloris se izrisuje z mehkimi in ljudomilimi linijami, iščoč brez zgražanja ali razkazovanja tiste poteze, ki homo sapiensa ne opredeljujejo zgolj v horizontu mišljenja, temveč kot celovito in v sebi protislovno bitje. Striček Vanja je izzivalen gledališki zapis internih in intimnih inventur individuumov ob notranjih in zunanjih vzgibih razbrzdanega, razkrajajočega in iztekajočega se stoletja, % ki je že nekajkrat v sebi zamejilo začetek vseobče kataklizme. Mehki cehovski prostor je torej po svojih robovih oster in neizprosen. povabilo k vpisu abonmaja Prešernovo gledališče vabi k vpisu abonmajev za gledališko sezono 1997/ 98, v kateri si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav: • tri uprizoritve Prešernovega gledališča: Jimmie Chinn Takšni in drugačni, Anton Pavlovič Čehov Striček Vanja, Siavvomir Mrožek Policija. • dve predstavi gostujočih gledališč, ki jih bomo izbrali med sledečimi uprizoritvami: Jim Carthwright Dva (PDG Nova Gorica) ali David Mamet Oleana (SNG Drama Ljubljana), ter VVilliam Shakespare Ukročena trmoglavka (SLG Celje) ali Edward Albee Tri visoke ženske (Mestno gledališče ljubljansko). dosedanje abonente vpisovanje abonmajev za nove abonente Vpisovanje bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne), in sicer za • od četrtka 4. septembra, do ponedeljka. 8. septembra 1997 boste dosedanji abonenti lahko obnovili abonma in ohranili dosedanji sedež; • v torek, 9. septembra boste dosedanji abonenti lahko zamenjali dosedanji sedež; • od četrtka, 11.septembra, do ponedeljka, 15. septembra 1997. ZA DOM IN DRUŽINO Tc Moda Kaj hočemo, september je tu, dnevi se krajšajo, noči daljšajo, misliti bo treba le na jesensko garderobo. To jesen bodo v modi izredno lepi hlačni kostimi. Novo blago, nove silhuete, novi stili, pravijo modni kreatorji. Predstavljamo vam eno od najnovejših kreacij: hlačni kostim v temno rjavi, čokoladni barvi, s tankimi svetlimi podolinimi črtami. Hlače imajo zalikan rob, so primerno široke, jakna pa je daljša, elegantna. Zraven se odlično poda modra ali bela bluza. Čevlji pa so rjavi gleinarji z malce višjo široko peto. Eleganten hlačni k Poskusimo Se mi ... pa še nikoli se jih ne naveličamo. Vedno znova segamo po njih, vedno znova smo z njimi zadovoljni. Zdajle poleti, ko jih lahko obogatimo z zelenjavami, zelišči, pa sploh. Krožnik testenin, krožnik solate, pa smo siti. In to z zelo malo truda. Makaroni z zeleno in papriko 300 g makaronov, 1 zelena paprika, 1 rdeča paprika, 100 g zelene, 1 kumara, 1 dl kisle smetane, 1 žlička limoninega soka, poper, sladka paprika, morska sol. Makarone stresemo v vrelo slano vodo in jih kuhamo 8 minut. Pazimo, da ostanejo čvrsti. Kuhane odcedimo, opla-knemo z mrzlo vodo in stresemo v skledo. Papriki drobno narežemo, zeleno nastrgamo, kumaro pa narežemo na kocke, da zadrži vodo. Vso zelenjavo zmešamo s kislo smetano, začimbami in limoni- Testenine - hitre, poceni... j nim sokom in z njo pokrijemo makarone v skledi. Ponudimo ohlajene kot samostojno jed za večerjo z različnimi vrstami narezanega sira. Špageti s paradižnikovo omako / paprika, 2 korenčka, 4 paradižniki, 3 žlice olivnega olja, zelenini listi, peteršilj, 1 žlička rjavega sladkorja, krebuljica, majaron, luštrek, mleti zvezdasti janež, 300 g špagetov, 50 g nastrganega parmezana. Najprej pripravimo omako iz zelenjave: papriko drobno narežemo, korenje nastrgamo, paradižnik olupimo in narežemo. Nato jo dušimo na olivnem olju; najprej papriko, čez čas dodamo korenje in nazadnje paradižnik. Ko vse skupaj nekoliko zdušimo, dodamo še nasekljane zelenine liste in peteršilj, začimbe, solimo in sladkamo. Zdušeno zelenjavo 50 let - P%#li# f%ir ^mm^ Trgovsko podjetje p.o. Kranj . ~ PRAZNUJMO SKUPAJ!!! Vabimo vas, da pomembni obletnici proslavimo z otvoritvijo prenovljenega oddelka kozmetike in darilnega programa v pritlični etaži veleblagovnice GLOBUS. Kdaj se bo to zgodilo? Kaj pa ponudba? Kaj pa cene? Kaj pa kupci? 4. 9. 1997 ob 12. uri parfumi, dekorativna in preparativna kozmetika svetovno znanih blagovnih znamk in domačih proizvajalcev stalnojTej^ajjz^ielkov z do^^0^|^ni^m^enami NOO. kupec ^bo obdarjen v visfr^g|000]n več S|]§|=-ne gle^rJe^ravrelno in vrsto nakupa ilinja PREDSTAVITVE V MESECU SEPTEMBRU • vsakodnevno svetovanje strokovnjakov • izkušnje uporabnikov • promocijske cene Termin Blagovna znamka Dobavitelj 4. - 6. 9. Green Line, Revlon Lek 4. - 6. 9. Margaret Astor * Emona obala Koper 8. - 10. 9. My LR beauty, Vitaskin, parfumi Krka Kozmetika 11. - 13. 9. Gillette " Lomas 15. - 20. 9. Recept, Triocolor, Lidera Ilirija 22. - 23. 9. Sans Soucis Drogerija 24. - 25. 9. Viriana, Jasmin Tosama 26. - 27. 9. Kozmetika Kancilja Tehnochem 29. - 30. 9. Ellen Betrix, Max Factor Orbico demonstracijo make - up proizvodov bo vodil g. Milan Gaćanovič * brezplačna zamenjava staro za novo 100. brivnikov za mokro britje DOLCE &GABBANA GIANNI VERSACE PR0RJMI ZANCASTER Gabriela Sabatini te. Klas REV iT AL lahko pretlačimo, vendar je cela bolj dekorativna. Špagete kuhamo v osoljeni vodi z malo olivnega olja 7 do 8 minut. Kuhane odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo in jih stresemo v ogreto posodo, prelijemo z omako, potresemo s parmezanom in ponudimo z zeleno solato. Testenine z zeljem 25 dag testenin - krpic, 2 žlici olja, 1 dkg sladkorja, 1 čebula, 6 dag suhe slanine, 25 dag svežega zelja, kumina, 2 kocki mesne juhe, rdeča paprika, 1 dl rdečega vina, peteršilj. Na olju zarumenimo sladkor, dodamo narezano čebulo in suho slanino, narezano na kocke. Prepražimo in dodamo narezano zelje, kumino, jušni kocki in rdečo papriko. Prilije-mo malo tople vode in dušimo. Ko je zelje mehko, dolijemo vino, še malo povremo in nazadnje primešamo v slani vodi kuhane in odcejene krpice. Potresemo z zelenim peteršiljem in ponudimo toplo, šu Ka Testenine kuhamo al dente Špagete, makarone, polžke in tovarniške rezance kuhamo v čimveč vode. Špagetov ponavadi ne lomimo, makarone pa prelomimo enkrat. Testenine stresemo v osoljen krop, med kuhanjem jih rahlo mešamo, čas kuhanja pa je odvisen od vrste testenin in tudi od kakovosti. Kuhane testenine oplaknemo - če jih takoj rabimo, z vročo vodo, sicer pa z mrzlo. Dobro odcejene takoj zabelimo, da se nam ne primejo. Tudi testenine kuhamo - podobno kot riž - al dente, to pomeni, da pri ugrizu čutimo na zobeh trdno sredico. si vai fin Šrn vei let« eiu iti h kra nij< od| čer vali dol \ avg sm< Ta mesec na vrtu September - kimavec Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Na Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno. Tilen (Egidij, I.) meglen, grda jesen. Če ptice selivke pred Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. Grom in tresk o Miheli hude vetrove pomeni. Tudi septembra imamo na vrtu veliko opraviti: nekaj|< pospravimo za sproti, nekaj za ozimnico, nekaj pa na novo sadimo, presajamo. Tako sadimo ta mesec Še vedno vrtne jagode, rabarbaro. Septembra je tudi čas za sajenje zimskega česna. Tudi maline sadimo ta mesec in robidnice: za en dolžinski meter rabimo 5 sadik. Zemlji dodamo komposta, tla pokrijemo. Sejemo zimsko solato, špinačo, redkvice, motovileč in rastline za zeleno gnojenje, kot je na primer detelja (pri biovrtnarjenj") Da nam zeljne glave ne bodo pokale in gnile, si pomagamo tako, da njihova stebla razrežemo z nožem do polovice. September je tudi čas za presajanje dišavnic Veliko lepše nafl> bo spomladi rasla melisa, če jo bomo zdaj razpolovili. Čas je tudi za presajanje endivije, rabarbare, rožmarin pa presadimo I zabojčke. Ce smo posejali sladki janež, je zdaj čas, da p razredčimo. Pobiramo pridelke: lečo, fižol, kumare, grah, paradižnik in semena. Fižolove in grahove korenine po obiranju ne izpulimo: rastline odrežemo nad zemljo. Porežemo v# dišavnice in jih sušimo v senci, na zraku. Se vedno pa sproti rahljamo prst, potresemo kompost, zastiramo tla s travo ali \ žaganjem. Če je potrebno, škropimo, vendar z organskimi škropivi. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline, kot so baldrijan, brinove jagodft encijan, hmelj, hrastovo lubje, izop, ogniič, pelin, poprovo metOi sipek, slez, sladki koren, vratič in podobno. S Ci na g« dr lal po po lol še po na Naredimo sami Naslanjač v krpah Zakaj pa ne? Tudi ni nujno, da bi se tako preoblečen stari naslanjač podal le v sobo najstnika. Postavite ga kamorkoli, pomladil vam bo stanovanje! Oblačilo za naslanjač preprosto sešijemo iz krp, ki smo jih izrezali iz zavrženih kavbojk, poživimo pa ga sem in tja s krpo iz modrega kara, pa tudi s kakšnimi modrimi rožicami ne bi bilo slabo kombinirati. Le škarje in šivanko v roke! eleblagovnica GLOBUS Naša Šmarjetna - čista in urejena Šmarjetna gora, 31. avgusta Karavana Toneta Fornezzija si je za svojo zadnjo očiščevalno postajo pred velikim finalom v Planici izbrala Šmarjetno goro. Akcija Slovenija - čista in urejena je letos že drugič zbirala Slovence na nekaterih priljubljenih slovenskih turističnih krajih, z namenom, da odstranijo tisto, kar tja ne sodi -odpadke. Poleg želje po očiščenju Slovenije pa je tekmovalce vodila še vsaj ena želja -dobiti Volksvvagnovega Pola. Vsako nedeljo v juliju in avgustu se je na vseslovenski jsmetarski karavni zbralo pov- prečno tristo udeležencev, po oceni Toneta Fornezzija naj bi v akciji skupno sodelovalo okrog 2500 Slovencev. Nekaj teh se je udeležilo prav vsake akcije, eden takih je bil denimo nekdanji poslanec Brane Eržen z družino, verjetno se še spominjate, da je žreb lani pola namenil prav njegovi ženi. Največ prostovoljnih smetarjev so letos zabeležili v Izoli, kjer je okrog deset domačinov ter nekaj več kot tristo Slovencev iz drugih koncev zbralo kar sedem ton odpadkov. Skupno so letos (brez nedeljske akcije na Smarjetni gori) uspeli zbrati že 25 ton take in drugačne nesnage. Največji obisk pa si organizatorji zagotovo obetajo na finalni prireditvi prihodnjo nedeljo v Planici. Kot običajno se bodo smetarji podali na delo ob sedmi uri zjutraj, tri ure kasneje, ob desetih, pa se bo začel zabavni program z Moped showom, 12. nasprotjem, Čuki, Miho Jazbinškom in njegovimi legendami, nastopil bo tudi Gojmir Lešnjak, ansambel Popendekel, vse skupaj pa bo Srečanje gorenjskih radioamaterjev Crngrob, 30. avgusta - Radio klub Lubnik je minulo soboto na strelišču v Crngrobu pripravilo srečanje radioamaterjev gorenjske in ljubljanske regije. Srečanje je imelo predvsem družabni značaj, poleg druženja in klepeta pa so udeleženci lahko prodali, kupili ali zamenjali tudi nekaj svoje opreme, ponudba je obsegala tako novo kot staro radioamatersko ponudbo. Za popestritev srečanja so organizatorji z lokostrelsko sekcijo športnega društva Partizan pripravili še tekmovanje v lokostrelstvu, v upanju, da bo ta šport popestril dogajanje in nenazadnje tudi pritegnil nove navdušence. i Radio klub Lubnik deluje v okviru Centra slepih in slabovidnih, vanj pa je včlanjenih skupno 79 članov, 33 je slepih in slabovidnih, ostali pa so normalno videči radioamaterji. Klub slepim in slabovidnim omogoča bolj aktivno ukvarjanje s to dejavnostjo, obenem pa se s pomočjo vzpostavljenih radijskih zvez lažje včlanijo v društvo. Kot pravi predsednik kluba Darko Kisovec samo s pogovorom pač ne moreš presoditi, s kom se pogovarjaš. Sodelovanje med normalno videčimi člani in tistimi, ki slabše ali ne vidijo, je po njegovih besedah zgledno. Slepi in slabovidni se ukvarjajo večinoma z radiotehniko, medtem ko se normalno videči lotijo tudi konstruktorstva, seveda pa je pomoč slednjih še posebej dobrodošla pri pripravi srečanj. Člani kluba se udeležujejo tudi vseh tekmovanj radioamaterjev. Zanje je še posebej zanimiv in pomemben Ratitovec, ki slepim in slabovidnim povzroči kar nekaj težav. Vzpon je mogoč le s spremstvom, ki, razumljivo, zahteva precej več Časa in potrpljenja, na vrhu pa se povsem enakovredno kosajo z drugimi svojimi klubskimi tovariši. Omeniti je potrebno, da en dan v mesecu namenijo predstavitvam nove tehnike, saj so prospekti in večina literature za slepe in slabovidne neuporabni. Del materiala jim videči prijatelji prepišejo v brailico, kot pa pravi Darko Kisovec, pa slepi izredno veliko informacij o izdelku lahko dobi z otipom. Med dejavnostmi kluba so tudi tečaji za nove radioamaterje, v tem ali najkasneje v prihodnjem mesecu pa naj bi po vsej verjetnosti pripravili še en tečaj za nove člane. • U.Š. Lanski nagrajenci se letos vestno udeležujejo vseh akcij povezoval Rado Časi. Ob 15. uri bo žreb glavne nagrade -osebenga avtomobila Polo. Izžrebanec bo moral biti v Planici, če ga ne bo, bo avto dobil nekdo drug, srečni lastnik pa se bo še istega dne s svojim novim avtomobilom tudi odpeljal domov. Če letos še niste nataknili smetarskih rokavic, je torej v nedeljo vaša zadnja možnost, seveda če si v garaži želite novega avtomobila. Čistejše Slovenije si tako ali tako želimo prav vsi! • U.Š. Y v i t VI «1 Izšel je učbenik za drugi letnik čipkarske šole Idrija, 2. septembra • V okviru čipkarskega festivala so predstavili učbenik za drugi letnik poklicne Čipkarske Šole in priročnik "Idrijska čipka" v slovenskem, italijanskem in francoskem jeziku. V njem je predstavljenih nekaj tehnik klekljanja, ki jih poznajo le v čipkarski šoli in v muzejskih izdelkih, v praksi pa se ne klekljajo in ne prodajajo v trgovinah, a jih mora kljub temu vsaka klekljarica dobro obvladati. Glavni poudarek je na podrobni obdelavi tipične idrijske čipke ali ozkem risu. To so v glavnem polslepi in italijanski ris ter nekaj tehnik kot denimo nasnutki, in zaključki v konico, dodajanje in odvzemanje parov in druge majhne in pomembne nadrobnosti. V primerjavi s prvim učbenikom je v tokratnem manj besedila in več risb, pri čemer je avtorica slednjih uporabljala vsem klekljaricam razumljivo mednarodno barvno lestvico. Skice so izredno pregledne, k besedilu pa so dodane še fotografije pomembnih detajlov. V pripravi je Že učbenik za tretji letnik poklicne čipkarske šole, ki ga gojenke nadaljujejo na srednji tekstilni Šoli v Kranju. Prva generacija čipkaric se je izšolata brez učbenikov, druga je imela na voljo enega, tretja generacija čipkaric pa se bo pri iskanju znanja že lahko uprla na dva. V nekaj letin bo torej osnovne strokovne literature za bodoče Čipkarice dovolj. • Šef Sveti Jakob spet dobro obiskan Preddvor, 1. septembra - Preddvorski turistični delavci so nedavno letos že devetič zapored pripravili tradicionalni družinski pohod na Svetega Jakoba. Pohodniki so se odpravili iz Podaka, kjer so dobili štartne številke, spominek - zvonček sv. Jakoba ter šilce žganega ali sadni sok za popotnico. Na vrhu ob iskrški koci se je zbralo okrog 300 pohodnikov, cerkvica Sv. Jakoba pa je bila med mašo nabito polna. Za popotnike so s pomočjo preddvorskih in kranjskih podjetij pripravili lepe negrade, tako je denimo pletenico, darilo pekarne Maček iz Britofa sdobil najstarejši popotnik, 84-letni Ignac Tlčar iz Potoč. Za dobro razpoloženje je s svojim mehom poskrbel harmonikar preddvorske folklorne skupine Franci Voga, izlet pa je v Podaku veselo zaključil Trio Storžič. Organizatorji pa že sedaj vabijo na jubiljeni deseti pohod na Jakoba prihodnje leto! Najstarejši pohodnik - 84 letni Ignac Tičar z darilom pekarne Maček Tekmovanje voznikov gasilskih vozil Zmagala Homec in Helios Domžale Preddvor, 1. septembra - Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor je v soboto v obratu Jelovice v Preddvoru pripravilo že 10. tekmovanje voznikov gasilskih vozil. Tekmovanja se je udeležilo 66 ekip iz različnih krajev Gorenjske. V kategoriji orodnih vozil je zmagala tretja ekipa PGD Homec, ki je osvojila tudi prehodni pokal, v kategoriji kombiniranih vozil pa je bila najboljša, in je osvojila tudi prehodni pokal, tretja ekipa IGD Helios Domžale. Pokal presenečenja za najstarejše vozilo je dobila ekipa PGD Jezersko, prireditelji pa so se še posebej zahvalili za delo tudi sodnikoma Miru Globočniku in Vinku Galetu, za organizacijo tekmovan j v desetih letih pa Franciju Celarju. • A. Z. Vse najboljše gospa Angela! Javorniški Rovt, 30. avgusta - Tudi ta konec tedna smo obiskali enega od gorenjskih devetdesetle-tnikov. V soboto se je v gasilskem domu na Javor-niškem Rovtu v čast devetdesetemu rojstnemu dnevu Angele Noč zbralo kar 50 gostov. Gospa Angela, ki je še vedno čila in zdrava, nam je zaupala, da je skrivnost dolgega življenja verjetno treba poiskati v skromnosti. Mi dodajamo, da verjetno tudi v družinski sreči • gospa Angela je poleg dveh sinov rodila še hčerko, ti so 'poskrbeli' za osem vnukov ter 14 pravnukov. Letom primerno so bila lepa tudi darila, posebej pa je potrebno omeniti faksimile Časopisa Slovenski narod točno tistega dne, ko je na svet privekala gospa Angela. Med pomembnejšimi dogodki tistega dne njenega rojstva resda nismo našli, pa menda le zato, ker novinarjem takrat pač še ni bilo jasno, da bo novorojenka dočakala zavidljivih devetdeset in še kakšno leto povrh. Gospa Angela, še enkrat vse najboljše in če prej ne, se vidimo čez deset let! • U.Š. Pol stoletja žirovskega pihalnega orkestra Abraham žirovske 'plehmuske' Žiri, 30. avgusta - Pol stoletja žirovske tovarne Alpine lepo dopolnjuje tudi obletnica ustanovitve istoimenskega žirovskega pihalnega orkestra. V soboto so zato žirovski godbeniki skupaj s svojimi Železnikarskimi godbeniškimi kolegi pripravili svečano godbeno parado skozi Žiri, zvečer pa na koncertu Žirovcem simbolično oznanili, da bo družabnega prijetnega počitniškega poletja žal kmalu konec in da se začenjajo bolj resne stvari. Obema orkestroma so se na koncu pridružili še domači vagabundi, celotno dogajanje pa je povezovala Saša Pivk. Ampak, kakorkoli, pod vodstvom dirigenta prof. Milana Matašiča je v soboto igralo štirideset godbenikov. V soboto so napovedali, da bodo abrahamovski slavnostni končen odigrali 15. novembra, ko bodo predstavili tudi svojo novo kaseto. Na njej bo 10 skladb, poleg koračnic bo tudi nekaj zabavnih pesmi. Tri skladbe so posneli tudi z žirovskimi cerkvenimi pevci ter pevskim zborom društva upokojencev Srebrni (g)las. njihove vrste se lepo pomlajujejo, letos so za potrebe pihalnega orkestra ustanovili tudi glasbeno šolo, vanjo se je vključilo osem bodočih godbenikov, v letošnjem letu pa je v njihove vrste že vstopilo prav tako osem novopečenih glasbenikov. Prav posebenega abrahama pa je skupaj z orkestrom praznoval tudi Kajetan Novak - v orkestru igra namreč že pol stoletja. Orkestru in seveda gospodu Kajetanu čestitke z uredništva Gorenjskega glasa, v upanju, da se bodo uresničile njihove želje po gostovanju v Argentini, kamor so bili povabljeni prihodnje leto. • U.Š. TEST: ŠKODA OCTAVIA 1.6 GLX DUH VELIKIH SPREMEMB Časi, navade in želje kupcev se v avtomobilski industriji spreminjajo včasih z bliskovito naglico. Kdor je v zadnjih nekaj letih pozabil na češko avtomobilsko tovarno Skoda, je zamudil veliko: od vstopa koncema Volkswagen do novega, lansko leto predstavljenega avtomobila octavia. Z octavio se namreč Škoda vrača v elitno druščino najbolj zvenečih avtomobilskih imen in prvič vstopa v avtomobilski srednji razred. Octavia je tako edino pravo (prijetno) avtomobilsko presenečenje, ki prihaja z nekdanjega realsocialističnega sveta. Zagnani češki oblikovalci so na osnovi, kakršno imata tudi audi A3 in pravkar rojeni volkswagen golf četrte generacije, naredili nekoliko svojsko Notranjost deluje nekoliko puščobno. Pod prtljažnimi vrati je prostoren prtljažnik. 4,51 metra dolgo limuzino, na kateri je opaznih tudi nekaj kubističnih oblikovalskih prijemov. Sama po sebi oblika sicer ne izraža posebne originalnosti, saj je podobno masko hladilnika mogoče opaziti tudi na kakšnem drugem avtomobilu, da o zadku, ki je navidezno f>odoben vsaj dvema avtomobi-oma, niti ne govorimo. Seveda samo navidezno, ker octavia ni OBIŠČITE NAS! SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Smidova 1 3, Cirče 4000 Kranj telefon 064/323-419 fax 064/326-739 Volkswagen Group CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA OPEL ASCONA RUMENA 1976 1.250 popust 100 dem TOV.VOZILC VW245 MODRA 1981 1.610 darilo PEUGEOT 305 GL MODRA 1984 2.015 260 dem popusta OPEL KADETT 1,3 BELA 1982 1.880 darilo ZASTAVA JUG055 KORAL RDEČA 1989 1.900 darilo JUGO FLORIDA 1.4 BELA 1990 2.725 235 dem popusta FIAT UNO 45 S RDEČA 1987 3.670 330 dem popusta ŠKODA FAVORIT 135 L BEŠ 1991 3.790 240 dem popusta FIAT PANDA 750 L RDEČA 1990 3.765 darilo ŠKODA FAVORIT 136 L RDEČA 1990 3.765 darilo NISSAN SUNNV 1,6 GL M. SIVA 1986 4.150 360 dem popusta CIMOS AX 1,1 SREBRNA 1988 3.975 180 dem popusta CIMOS . AX1,4D M. SIVA 1989 4.840 440 dem popusta FORD FIESTA XR 2 RDEČA 1987 5.095 460 dem popusta RENAULT 9GTD CORSA 1,2 BEŠ 1989 5.420 490 dem popusta OPEL S RDEČA 1987 5.190 225 dem popusta HYUNDAI P0NY 1,3 M. SIVA 1990 5.190 460 dem popusta RENAULT EXPRESS1,4 RDEČA 1988 5.970 260 dem popusta HYUNDAI P0NY 1,3 L SREBRNA 1990 6.750 290 dem popusta MAZDA 626 1,8 LX • M. SIVA 1990 10.130 880 dem popusta CITROEN ZX1,9D M.ZELENA 1993 12 730 2.000 dem popusta MAZDA 323 1,61 RDEČA 1991 12.170 550 dem popusta OPEL VECTRA 2,01 M. MODRA 1989 13.010 600 dem popusta PEUGEOT 605 3,0 SR M. MODRA 1993 22.880 1.000 dem popusta RENAULT 19 RT 1.8/5V M. SIVA 1992 14.500 323 dem na 5 let KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 2. 9. 1997 CENA do registracije: 2.425.000 (Avtoimpex, Ljubljana) Prepričljivost srednjega razreda: škoda octavia. limuzina, ampak kombilimuzi-na, z velikimi prtljažnimi vrati in razkošnim prtljažnikom, ki so mu odmerili kar 528 litrov prostora. Tudi potniška kabina se lahko pohvali s solidno prostornostjo, posebej spredaj, kjer sta dobro nastavljiva sedeža, medtem ko je za daljša kolena na zadnji klopi dolžinskih centimetrov nekoliko premalo. Toda to je davek nekoliko krajše me-dosne razdalje, ki pa na same vozne lastnosti nima bistvenega vpliva. +++oblika ++prostornina prtljažnika +solidna izdelava/ —puščobna armaturna plošča -preglednost nazaj -prostor na zadnji klopi Najpogostejši očitek, ki ga opazovalci namenjajo octavii, leti na puščobnost armaturne plošče, ki je v celem odeta v sicer kakovostno svetlo sivo plastiko, iz katere izstopajo merilniki z nekoliko prevelikimi številčnicami. Nekaj življenja je mogoče vdahniti z dodatki iz imitacije lesa, nekaj pa je tudi stvar navade, saj preglednosti in uporabnosti voznikovemu delovnemu okolju ne kaže očitati. Za osnovni pogonski agregat octavii služi 1,6-litrski štirivalj-nik s 75 konjskimi močmi. Skoraj povsem enak se vrti tudi v manjši felicii, toda z drugačnim menjalnikom v octavii je občutno učinkovitejši in kljub sorazmerno skromni na-zivni moči deluje kar prepričljivo. Že v spodnjem območju vrtljajev je lepo prožen, energije mu zmanjka le pri prigan-janju v zgornje območje, zato je potrebno bolj pogosto preti-kanje. Octavia je lahkotno vodljiva, čeprav so previsi preko koles precejšnji, dobro pa požira tudi cestne grbine, za kar imajo največ zaslug 15-palčna platišča. Še bolj prepričljive in pohvale vredne so zavore, ki se tudi pri daljši obremenitvi ne preg-rejejo in tudi brez protiblokir-nega dodatka vedno poskrbijo za varno ustavljanje več kot 1.200 kilogramov težkega avtomobila. Skratka, Škoda je z octavio naredila velik korak naprej, zato so si tudi najbrž upali na avtomobil nalepiti tako velik hišni logotip. Marsikomu to ni všeč, saj se je te češke znamke do nedavnega držal slab sloves, ni pa všeč tudi tistim, ki jim ni prav, da se ponovno prebija v ospredje. TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi. Mere: d. 4510 mm, š. 1730 mm, v. 1430 mm, medosna razdalja 2510 mm, prostornina prtljažnika 528/1328 mm. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 171 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 14,6 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,2 / 7,7/ 9,5 litra neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 8,8 l. • M. Gregorič Mercedes-Benz M v Izgubljenem svetu Huda konkurenca med avtomobilskimi proizvajalci, narekuje tudi kar najbolj učinkovite prijeme za promocijo novih modelov, s katerimi se dobrikajo bodočim kupcem . Eden od bolj posrečenih načinov je tudi nastop avtomobilov v filmskih uspešnicah, in prav to se je zgodilo tudi povsem novemu Mercedes-Benzovemu avtomobilu razreda M, ki ga izdelujejo v ameriški Tuscaloosi. HYUr)DHI LUŠINA iKOFJA LOKA. GOSTEČE 8 .......TEL.j06±632_286......... pooblaIS ličarske in kleparske storitve RCCENT popust v septembru IQQQ DEM \*MM-KUPIŠ LRMRO. DOBIŠ ŠE KOLO "UGODNI KREDITNI P060JI "DARILO PRI NAKUPI VOIltAKTUNDAl Mercedesov novinec namreč nastopa v najnovejšem filmu Stevena Spielberga Izgubljeni svet, ki je nadaljevanje slovitega Jurskega parka. Premiera najnovejšega filma ravnokar poteka tudi v Sloveniji, prikazovali pa ga bodo tudi v prihodnjih štirih tednih. Medtem je Izgubljeni svet že v prvem tednu predvajanja v Združenih državah Amerike, v kinematografske blagajne prinesel 92 milijonov dolarjev. V Izgubljenem svetu se torej pojavlja sodobna tehnologija v stalnem boju s prazgodovinskimi pošastmi, ki so seveda nastale s pomočjo izredne računalniške animacije. Vozilo so za filmske potrebe pripravili in opremili v Mercede-sovem oblikovalskem studiu v mestu Irvine v Kaliforniji, režiserja pa je med drugim presenetilo tudi lahkotno vodenje po sceni. Vse kaže, da bodo z novincem zadovoljni tudi kupci. M.G. Na cesti: Seat Arosa Nova merila pri najmanjših Priljubljenost majhnih avtomobilov v zadnjem času precej narašča in tako bo tudi v prihodnjih letih, pravijo avtomobilski strategi. Zato so se tudi pri španskem Seatu lotili najmanjšega avtomobilskega razreda, ki ga bo zastopal 3,5 metra dolgi malček z imenom arosa, prvi španski avtomobil narejen v nemškem VVolfsburgu. To seveda ni nič nenavadnega, saj Seat sodi v nemški koncem Volksvvagen in uporablja njegovo tehnologijo, arosina osnova pa bo služila tudi Volkswagnovemu malčku lupo, ki naj bi ga začeli izdelovati prihodnje Teto. Arosa je v vsakem pogledu sodoben avtomobil, kar dokazujejo zaobljena oblika, prostorna notranjost in varčni ter zmogljivi motorji. Potniška kabina ie izkoriščena do zadnjega kotička in daje vtis prostornosti večjega avtomobila. Sedenje na vseh sedežih je zato sorazmerno udobno, žal pa so morali avtomobil nekoliko prikrajšati za večji prtljažnik, ki tako meri vsega 130 litrov. Je pa res, kot pravijo pri Seatu, da je vanj mogoče brez težav naložiti dva zaboja s pijačo in ga po potrebi tudi solidno povečati. Potniška kabina je dobro zaščitena pred trki, kar so dokazala tudi poizkusna trčenja, zato je arosa trenutno eden najbolj varnih majhnih avtomobilov. Pri osnovni različici sicer ni varnostne zračne vreče, vendar ie za doplačilo mogoče dokupiti vrsto opreme, med njimi tudi obe: varnostni zračni vreči, proti-; blokirni zavorni sistem, me-glenke in klimatsko napravo. Najbolje opremljena različica je na voljo za dvakratno ceno osnovne. V motorni paleti sta bna. voljo 1,0-litrski ali 1,4-litrski štirivaljnik, z zmogljivostjo 37; kVV/50 KM oziroma 44 kW/ 60 KM, oba sta prožna in avtomobilu nudita precejšnjo poskočnost, močnejši je ob 5-stopenjskem ročnem na voljOj še s 4-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Prihodnje leto prihaja tudi arosa i novim 1,7-litrskim dizelskim motorjem z neposrednimi vbrizgom goriva. Letos nai bi pri zastopnika Porsche Slovenija za aroso našli kakih 250 kupcev. Najcenejša različica bo na volje-; za 13.945 mark, kar je bistveno ceneje jot na drugih evropskih trgih, kjer stane, skora toliko kot večja ibiza. I • M.G. JESENICE M w ^ ^ CJ.Fmigarja .M O.O.O, tel:064/861-570 AKCIJA do 18® 9B "91 Darilo za vsakega kupca novega vozila RENAUf Neverjetna priložnost menjave KATRCE za TIVINGO KREDITI že od T+0% DAUt NAGRADNA IGRA - DISNEYLAND PARjJ TRŽIČ, Prcdllulška 16 tel.: 53-934- ZIBER1 Servis in prodaja vozil 'HONDA CIV1C 5 VRAT_ "HONDA CRV-JEEP [1 Mm&. i že za 21.990 PEM w seruskaopi&i za kupce vozil na zalogi presenečenji BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 GOSPODARSTVO UREJA: Marija volčjak__ Koliko denarja bomo letos namenili promociji turizma Za promocijo turizma le drobtinice Razvite turistične države za promocijo namenjajo najmanj en odstotek deviznega priliva od turizma, pri nas pa borih 0,14 odstotkov - Bodo poslanci vendarle odrezali večji kos proračunske pogače? Ljubljana, 1. septembra - S koncem avgusta turistični delavci že ugotavljajo uspešnost letošnje turistične sezone. Po prvih podatkov so ti dokaj razveseljivi, saj je v osmih mesecih v Sloveniji letovalo 1,3 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili 4,8 milijona nočitev. Te številke kažejo, da je naso državo v letošnjih osmih mesecih obiskalo za deset odstotkov več gostov kot v enakem lanskem obdobju; presenetili so zlasti tuji gostje, ki jih je bilo za 18 odstotkov več, medtem ko je bilo domačih za dva odstotka več. Toda kljub tem razveseljivim številkam se našemu turizmu ne obeta svetla prihodnost, glavni vzrok temu pa je pomanjkanje denarja, opozarjajo na Centru za promocijo turizma. Osnutek letošnjega proračuna namreč za promocijo in razvoj turizma predvideva samo 285 milijonov tolarjev. In to kljub temu, da so vse strokovne ustanove slovenskega turizma, pa tudi vlada, zagotovile polno podporo turizmu, je dejal direktor centra Franci Križan na novinarski konferenci prejšnji teden v Ljubljani. Pristojne ustanove naj bi se strinjale, da situacija v slovenskem turizmu zahteva takojšnja izdatnejša vlaganja in učinkovite tržne aktivnosti na ciljnih tujih trgih. Le s tem bi v petih letih lahko dosegli devet milijonov nočitev ter dve milijardi deviznega priliva. Kljub tem argumentom pa je bilo namesto predlaganih 793 milijonov tolarjev centru za promocijo dodeljeno le 285 milijonov tolarjev, kar je le 36 odstotkov predlagane vsote, opozarja Križan. Glede na to, da je center za prvih devet mesecev že prejel 270 milijonov tolarjev, bi mu za zadnje tri mesece ostalo le še 15 milijonov. Kot so prepričani Kako Center za promocijo turizma porablja denar in na kakšen način promovira naš turizem? V letošnjih prvih osmih mesecih so opravili 388 neposrednih stikov s tujimi novinarji, od tega jih je 142 obiskalo Slovenijo (pripravili so več študijskih potovanj zanje), tuji tiskani mediji pa so objavili 600 člankov o naši državi. Med drugim se je Bled pojavil na naslovnicah treh največjih katalogov tour-operaterjev. Redno so komunicirali s tujimi strokovnimi organizacijami ter organizatorji potovanj. Pripravili so tudi obsežen promocijski material ter izdali vrsto novih prospektov, začeli so tudi z vzpostavitvijo turistične informacijske mreže, ki bo povezala celotno slovensko turistično gospodarstvo, ter še nekaterimi drugimi dejavnostmi. VeČina blejskih hotelov bo pristala na razvojni družbi! Minister Dragonja je na novinarski konferenci med drugim omenil, da bo z uveljavitvijo zakona o zaključku lastninjenja veliko število podjetij s področja turističnega gospodarstva prešlo pod okrilje Slovenske razvojne družbe (bivši sklad za razvoj), saj se iz različnih razlogov ne bodo uspela avtonomno olastniniti. Tako jim bo lastnike poiskala razvojna družba, ki bo kot začasna lastnica tudi v večji meri odgovorna za njihovo poslovanje. Kot je napovedal Dragonja, bo ta usoda doletela večino blejskih hotelov na Centru za promocijo turizma, pa je to odločno premalo. Glavnina akcij tržnega komuniciranja v turizmu se namreč izvaja prav jeseni in pomladi, ko se postavljajo temelji nove sezone. Priprava turistične sezone 1998 je zato zelo vprašljiva, opozarja Križan, in če se financiranje promocije turizma do dokončnega sprejema proračuna ne uredi, bo vodstvo centra začelo z izrednimi ukrepi. Tako bo začelo ukinjati predstavništva in informativne urade v tujini, odpovedalo bo sodelovanje na sejmih in predstavitvah v tujini, odpovedalo bo naročila za izdelavo promocijskih publikacij, zmanjšalo obiske tujih novinarjev ter ukinilo vse ostale načrtovane promocijske aktivnosti, so napovedali. "Predvidena sredstva nikakor ne bodo zadoščala za izvedbo programa, kaj šele za kakovostno promocijo slovenskega turizma. To pa ne bo toliko prizadelo Centra za {»romocijo turizma, temveč ce-oten slovenski turizem," so še opozorili predstavniki centra. Vendarle dodatnih 200 milijard? Pa obstajajo kakšne možnosti, da bi za promocijo turizma v letošnjem proračunu vendarle namenili večji kos pogače? Novinarske konference se je udeležil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, saj turistična dejavnost (zaenkrat še) sodi Elanovci bodo potrpeli do oktobra Begunje, 1. septembra - Opozorilne stavke, s katero so zagrozili delavci Elana, ker se njihove plače že 15 mesecev niso povišale, ne bo. V četrtek je namreč prišlo do dogovora med razširjenim odborom Svobodnih sindikatov in pomočnico predsednika uprave za finance Boženo Ključarić, po katerem bodo zaposleni počakali do oktobrskih plač. Ključaričeva je delavcem jasno povedala, da poslovni rezultati Še ne omogočajo dviga plač, povečanje plač pa bi tudi ogrozilo letošnji cilj - pozitivno poslovanje Elana, ki sicer že nekaj let tone v rdečih številkah. V oktobru, ko bodo izpolnili večino obveznosti do kupcev, pa bo morebiti ostalo kaj več sredstev, ki bi jih namenili za okoli petodstoten dvig plač, kakršnega zahtevajo delavci. • U. P. Bodo zaposleni v Elanu višje plače dočakali oktobra? pod okrilje ministrstva za gospodarske dejavnosti. Kot je dejal Dragonja, v proračunski diskusiji kljub poskusom ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev za izvedbo programa promocije našega turizma. Zato bodo ob predaji proračuna v državni zbor na ta problem vnovič opozorili in skušali prepričati poslance, naj podprejo zastavljeni program z več sredstvi. Po ministrovem mnenju naj bi Centru za promocijo turizma namenili vsaj dodatnih 200 milijonov tolarjev. Kot je še poudaril, pa dosedaj predvidenih 285 milijonov tolarjev sredstev za promocijo pomeni skoraj 23-odstotno rast glede na lani, ta rast pa je tudi v skladu z rastjo celotnega prorauna. Dodal je še, da letošnji proračun poleg sredstev za promocijo turizmu namenja še 70 milijonov tolarjev za sofinanciranje turističnih programov po vsej državi ter 66 milijonov tolarjev za investicije, obnovo in razvoj turističnih objektov. Dodatna sredstva pa ministrstvo prispeva tudi iz naslova privatizacijskih kupnin (15 odstotkov sredstev namenijo turističnim projektom). Sedež novega ministrstva bo v Ljubljani Minister je tudi povedal, da delež turizma v bruto domačem proizvodu ta hip znaša tri odstotke, v prihodnjih petih letih pa naj bi se povečal na pet do šest odstotkov. V zvezi z novim ministrstvom za turizem in malo gospodarstvo, ki še vedno ni začelo delovati, pa je Dragonja dejal, da upa, da bo čim hitreje začelo z delom. Aktivnosti za ustanovitev še niso stekle, ker še ni ustreznih kadrovskih rešitev; po ministrovih besedah je resor v rokah Slovenske ljudske stranke, ki bo tudi postavila njegovo vodstvo. O željah, da bi bil sedež novega ministrstva v Mariboru, pa je Dragonja dejal, da z organizacijskega vidika verjetno ni realno, da bi se resor selil iz Ljubljane. • U. Peternel Pogovor o tržiškem čevljarstvu Tržič, 2. septembra - Jutri, 3. septembra 1997, ob 11. uri bo v upravni stavbi tovarne Peko okrogla miza z naslovom Čevljarstvo v Tržiču. Na srečanje v organizaciji občine, območne obrtne zbornice in turističnega društva iz Tržiča so povabili podjetnike in obrtnike, ki se ukvarjajo z obutveno dejavnostjo. Po kratki predstavitvi 30. Šuštarske nedelje bo absolventka ekonomske fakultete Meta Dobrin spregovorila o stanju v obutveni panogi, strateške povezave v tej panogi pa bosta opisala Slavka Zupan iz občinskega urada za gospodarstvo in Bojan Možina iz Poslovno podpornega centra Kranj. Problematiko obrti in podjetništva v obutveni dejavnosti bo predstavil podpredsednik OOZ Tržič in direktor MM Style, d.o.o., Miran Markič. Pred razpravo bo predsednik uprave tržiškega Peka Janez Bedina pojasnil vizijo sodelovanja tovarne z obrtniki in podjetniki. • S. Saje Slovenija za promocijo namenja stokrat manj denarja kot Izrael DrŽave s konkurenčno tujo ponudbo namenjajo za svojo promocijo in trženje vsako leto najmanj en odstotek deviznega priliva iz turizma. Glede na to, da smo v Sloveniji lani zabeležili 1,22 milijarde deviznega priliva iz turizma, bi letošnjih 285 milijonov tolarjev (oziroma 1,7 milijona dolarjev) pomenilo borih 0,14 odstotka. Za primerjavo: država, ki največ vlaga v promocijo, je Izrael, ki je v letu 1995 za to namenila 203 milijone dolarjev, sledi ji Španija, ki je za promocijo porabila 135 milijonov dolarjev, tretja pa je Tajska z 92 milijoni dolarjev, namenjenimi promociji in trženju države in njene turistične ponudbe. Ministrstvo za delo predlaga zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku Več denarja za naložbe, manj za rast plač Zakon bo zajezil rast plač, saj bodo del denarja, ki bi ga sicer namenili za plače, podjetja lahko usmerila v razvoj - Po treh letih delavcem obogaten denar, pa še davčne olajšave Kranj, 1. septembra - Eko- tretji možnosti se bo zaposle- nomisti že dalj časa opozar- ni sam odločil, ali bo izbral jajo, da plače v Sloveniji gotovino ali delnice, po četrti rastejo hitreje, kot to dopus- možnosti pa bo del dobička čajo gospodarski rezultati, prejel v gotovini, del pa v kar je že začelo ogrožati obliki delnic. Izjema so le • • v . . st_i___*___ ____i_i____: a ~i----: i,: u~~ konkurenčni položaj našega gospodarstva. Zato so na ministrstvu za delo pred počitnicami oblikovali predlog zakona o udeležbi za vodstveni delavci, ki bodo sredstva lahko dobili le v obliki delnic; s tem se bodo bolj vezali na usodo podjetja. In v kakšne namene bo poslenih pri dobičku družbe, družba lahko uporabila tako s pomočjo katerega naj bi pridobljena sredstva? Zakon zajezili rast plač in denar natančno določa, za kakšne namesto v višanje plač pre- naložbe se sredstva lahko usmerili v naložbe in s tem porabijo. Podjetje jih bo razvoj podjetja. lahko namenilo za investicije Doslej smo pri nas poznali v nakup oziroma adaptacijo le udeležbo delničarjev pri poslovnih prostorov ter nak- dobičku, vendar zakon o up opreme v družbi, z denar- gospodarskih družbah dopušča, da delniška družba omogoči udeležbo pri dobičku tudi zaposlenim, ki niso delničarji. Kot menijo na ministrstvu, je pri nas treba začti spodbujati takšne oblike nagrajevanja zaposlenih, ki izhajajo iz dejansko ustvarjenih jem bo lahko uresničilo razvojne projekte, lahko pa ga bo naložilo tudi v finančne inštrumente (denimo vrednostne papirje). Za tako usmerjena sredstva bodo zaposleni lahko uveljavljali davčne olajšave, vendar le pod določenimi pogoji. Zapo- rezultatov poslovanja. Po sleni se bodo dobičku morali predlogu zakona naj bi delav- odpovedati za najmanj tri leta, ci del denarja, ki bi ga sicer namenili za plače, raje usmerili v naložbe in razvoj podjetja. Če bo podjetje omejilo rast plače, bo s tem zniževalo stroške, zaradi esar bo lahko povečalo varčevanje, tako pridobljena sredstva pa bo namenili za naložbe in razvoj. Vložek se bo zaposlenim seveda po nekaj letih povrnil, obenem pa bodo deležni tudi davčnih olajšav. Kot je zapisano v predlogu zakona, naj bi bila odločitev višina tako usmerjenih sredstev pa ne sme preseči petine ustvarjenega dobička. Obenem posameznik ne sme biti udeležen pri dobičku z zneskom, višjim od njegove povprečne mesečne plače. Pogoj za davčno olajšavo pa je tudi, da se v tem obdobju ne povečajo bruto plače v podjetju, kar je navsezadnje tudi glavni cilj zakona. Toda to ne pomeni, poudarjajo v ministrstvu za delo, da bodo omejene tudi mase plač, torej zaposlenih za takšno obliko zakon ne bo omejeval novega varčevanja prostovoljna; z zaposlovanja. družbo naj bi sklenili pogod bo, ki bo določala, kolikšen del dobička bodo usmerili v naložbe in v kakšnih rokih bodo dobili ta sredstva povrnjena, v njej pa bo dogovorjen tudi način ude- Podobno ureditev, kot jo prinaša predstavljeni predlog zakona, poznajo v mnogih evropskih državah, denimo v Franciji in Angliji. Analize namreč potrjujejo pove-zavo med udeležbo ležbe pri dobičku. Na voljo so zaposlenih pri dobičku in štiri možnosti, in sicer bodo rastjo produktivnosti, delavci lahko dobili svoj Državni zbor naj bi zakon delež pri dobičku izplačan v sprejel po hitrem postopku, gotovini, v obliki delnic, po • U. Petemel , d.o.o. Kidričeva 55, 4220 Škofja Loka, tel. 064/634-466 "Smo vodilno slovensko podjetje na področju izdelave kovinskih peči - večino izdelkov izvozimo na zahtevne evropske trge" Za dosego visoko postavljenih ciljev iščemo ambicioznega VODJO PROIZVODNJE Od vas pričakujemo: - vodstvene in organizacijske sposobnosti, - višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri, - izkušnje na področju planiranja, - poznavanje programske opreme VVord in Excel, - najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Nudimo vam: - zanimivo in dinamično delo, - ustrezno plačilo in stimulativno nagrajevanje, - možnost strokovnega usposabljanja. Pisne prijave pošljite v gornji naslov. 8 dneh po objavi razpisa na POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votčjak Ob začetku šolskega leta je treba kupiti tudi vozovnico za avtobus ali vlak Kako je letos poskrbljeno za "vozače" Tako Slovenske železnice kot avtobusni prevozniki nudijo popuste pri nakupu letnih in Kmalll tudi Slovenski pomfrit mesečnih vozovnic - Tudi plačilo na več obrokov Kranj, L septembra - Kar nekaj gorenjskih učencev oziroma dijakov se v šolo vsak dan vozi z avtobusom ali vlakom. Nakup mesečne oziroma letne vozovnice je precejšen strošek, zato v večini prevozniških podjetij in na železnici že nekaj let omogočajo ugodnejše nakupe in popuste pri nakupu vozovnic ter plačilo z več čeki. Na Alpetourju v Kranju denimo letos ponujajo dijakom nakup letnih in polletnih vozovnic s komercialnimi popusti. Ob plačilu z gotovino priznajo dodatni 10-odstotni pusta, ob odlogu plačila obeh kupcem letnih in polletnih popust. Možno je tudi plačilo obrokov za en mesec pa pet vozovnic omogoča dodatne na dva obroka (polovica ob odstotkov popusta. Letno vo- ugodnosti, med drugim podar-nakupu, polovica pa v pri- zovnico je mogoče plačati tudi ja darilni bon avto šole v hodnjem mesecu), pri čemer v petih enakih obrokih s čeki. vrednosti 8000 tolarjev, ugod-priznajo sedem odstotkov po- Ob tem pa Alpetour vsem nejši dostop do interneta, popuste na sezonskih linijah do Portoroža, Poreča, Vršiča, Bovca in drugo. Tudi ob nakupu mesečnih vozovnic Alpetour prizna popuste. Kot poudarjajo v Alpetourju, naj učenci in dijaki k nakupu vozovnice s seboj prinesejo originalno potrdilo o vpisu za šolsko leto 1997/98. Podobne popuste in ugodnosti nudijo tudi v ostalih gorenjskih avtobusnih podjetjih. V jeseniškem Integralu je za letno vozovnico v medkrajevnem prometu treba plačati le osem namesto deset mesečnih vozovnic (torej prihranimo dve mesečni vozovnici), za Brezplačna vozovnica za šolarje z nevarnih Šolskih poti Osnovnošolci, ki imajo do šole več kot štiri kilometre, ie vsa leta dobijo brezplačno vozovnico za avtobus. Letos pa je stekla tudi akcija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranju, preko katere bodo letos vsi osnovnošolci, katerih pot v šolo poteka po prometno nevarnih odsekih (kjer ni pločnikov, so nevarna križišča in podobno), dobili brezplačno vozovnico za avtobus. Denar za to bo prispevalo Šolsko ministrstvo. V Kranju bodo tako učenci, ki so v preteklih letih dobivali vozovnice le za zimske mesece, zdaj dobili vozovnico za vožnje prek celega leta, prav tako pa se bodo odslej lahko zastonj vozili tisti Šolarji, ki so doslej pešačili ali so karte za avtobus plačevali sami. Gre za učence iz naselij Zgornje Bitnje in Čirče ter učence nižjih razredov v podružničnih šolah Besnica in Mavčiče. Odslej tudi SInet internet omrežje pri Telekomu Telekom postal največji ponudnik interneta Podjetje NIL, ki je bilo doslej največji ponudnik internet omrežja SInet, je le-tega predalo Telekomu - Elektronski naslovi ostajajo enaki cij, ameriškega podjetja Cisco Kranj, 1. septembra - Z včerajšnjim dnem je Telekom postal daleč največji ponudnik interneta v Sloveniji. Doslej največji ponudnik - ljubljansko podjetje NIL, ki je dosedaj upravljalo omrežje SInet, je namreč to omrežje predalo Telekomu. Omrežje Sinet, ki je največje komercialno internet omrežje pri nas, se bo tako vključilo v Telekomovo omrežje SiOL. Kot so sporočili iz ljubljanskega podjetja NIL, je združitev omrežij rezultat pogodbe, ki sta jo aprila letos podpisala NIL, d.o.o., in Telekom. S to pogodbo je NIL predal svoje omrežje Telekomu, obenem pa je posodobil Telekomovo obstoječe omrežje s tehnologijo vodilnega svetovnega proizvajalca podatkovnih komunika- STIKALA ISKRA STIKALA D.D, KRANJ 4000 KRANJ, SAVSKA LOKA 4 objavlja JAVNO LICITACIJO dvostebrne ekscentrske stiskalnice Schuler, ki bo dne, 10.9.1997 ob 14. uri v delovnih prostorih družbe Iskra Stikala, d.d., Savska loka 4, 4000 Kranj. Tehnični podatki o stroju: - tip: P2ESs 50 x 0,64 - del. pritisk v tonah: 50 - hod paha: 25 mm - število udarcev paha na min: 70 - 300 - brezstopenjska regulacija - leto izdelave: 1965 Izklicna cena znaša 450.000,00 SIT. - ogled bo možen na dan licitacije - na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, če pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se šteje v kupnino oziroma se vrne takoj o zaključku licitacije - kupec mora plačati kupnino in kupljeno osnovno sredstvo prevzeti najkasneje v sedmih (7) dneh po licitaciji, sicer varščina zapade - stiskalnico bomo prodajali po sistemu "videno -kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali - prometni davek plača kupec - informacije po telefonu 26 40, interna 32 72 od 7. do 10. ure Svstems. Kot poudarjajo, je Telekom zagotovil, da bo prehod za uporabnike kar najmanj opazen, zato elektronski naslovi (e-mail) ostajajo nespremenjeni, torej se še vedno končujejo na eunet.si, prav tako pa ostanejo v rabi lastne domene. Prav tako ostajajo gostujoče internet strani, ki so jih imela nekatera podjetja pri NIL-u. Vsi uporabniki storitve Personal EUnet pa morajo po 1. septembru na svojih računalnikih nastaviti novo klicno številko 9710, uporabniško ime, geslo in ostale parametre, o čemer jih je Telekom že obvestil. Če želijo ohraniti svoje naročniško razmerje, pa morajo najkasneje do 12. septembra Telekomu poslati izpolnjene prijavnice, ki so jih prejeli skupaj s Telekomovim obvestilom. Uporabniki Personal EUnet-a se odslej lahko za pomoč, potrebno za prehod na novo omrežje, obrnejo na SiOL (telefonska številka 061 133 9333). Telekomu lahko pošljejo tudi e-mail ali faks. Kot poudarjajo v NIL-u, uporabnikom pomoči ne morejo več nuditi, ker ie Telekom s pogodbo prevzel nase tudi to obveznost. Vsi poslovni uporabniki, ki so v SInet povezani z najetimi linijami ali preko ISDN, lahko svoje nastavitve zaenkrat pustijo nespremenjene, o morebitnih spremembah pa jih bo Telekom pravočasno obvestil. In zakaj sta se NIL in Telekom odločila za združitev? Kot pravijo v NIL-u, sta se za to odločila zato, da bi dvignili kakovost interneta v Sloveniji ter omogočili enostavnejšo ter cenejšo dostopnost do medmrežja. V NIL-u poudarjajo, da prvi odzivi javnosti potrjujejo pravilnost te poslovne odločitve. • U. P. polletno pa namesto petih le štiri. Mogoč je tudi nakup na dva oziroma tri čeke, prav tako pa je na dva čeka mogoče plačati letno vozovnico za mestni promet na Jesenicah. V Integralu v Tržiču je možen nakup mesečnih ali večmesečnih vozovnic (od enega do deset mesecev). Mesečno vozovnico je mogoče plačati z dvema čekoma, do šest mesečnih vozovnic s tremi, desetmesečno vozovnico (torej letno) pa na največ šest čekov. Tržiški Integral omogoča tudi nakup kuponskih vozovnic, ki pa so bolj dobrodošle za Študente, ki nimajo vsakodnevnih predavanj. V kamniškem Kambusu bodo dijaki ob nakupu letne šolske vozovnice namesto desetih mesečnih kart plačali le osem in pol mesečnih vozovnic. Sicer pa je pri Kambusu mogoče kupiti tudi kombinirano mesečno vozovnico (vlak ali avtobus in ljubljanski potniški promet) ter tedenske karte. Vse vozovnice pa je pri tem prevozniku treba plačati ob nakupu, saj plačila na več obrokov ne omogočajo. Popuste pa omogočajo tudi Slovenske železnice za vse tiste šolarje, ki dan za dnem uporabljajo vlake. Pri nakupu šolske letne vozovnice je tako treba plačati le osem mesečnih vozovnic namesto dvanajstih, možno pa je tudi plačilo v dveh ali tren obrokih. Toda v tem primeru je cena vozovnice nekoliko višja; pri plačilu na dva obroka je treba plačati 8,6 mesečne vozovnice, na tri obroke pa 9 mesečnih vozovnic. • U. P. Na radgonskem kmetijskem sejmu, ki je svoja vrata zapt včeraj, so predstavilitudi nove sorte krompirja nizozemskegi podjetja Hettema. Ta velja za enega največjih žlahtnitelje' semenskega krompirja v Evropi in v svetu z več kot stoletni tradicijo. Predstavniki podjetja so prikazali sodobne tehniki pridelovanja semenskega krompirja, kako je potrebno semefJ pripraviti ter obenem tudi svetovali, katere sorte bi bili najprimernejše za slovenske pridelovalce. Povečini gre t nizozemske sorte, ki so uvrščene tudi na uradno slovenski sortno listo. Med zgodnjimi je potrebno omeniti adoro i primuro, med srednjezgodnimi felsino ter med srednje poznim bimonde in morende. Nekaj teh vrst je primernih za predelavo' čips in pomfrit, zato so na predstavitvi predstavili tudi možnost za postavitev take tovarne pri nas. Trenutno v Sloveniji delujef trije obrati, ki proizvajajo čips, cvrtje pomirita pa bi prečil zmanjšalo količino, ki jo vsako leto uvozimo iz tujine. Nizozemske sorte krompirja so v slovenski pridelav zastopane z osmimi desetinami. Naši povprečni pridellj znašajo med 20 in 25 tomani na hektar, medtem ko so ij Nizozemskem tudi do trikrat večje. Zaostajanje gre pripisal izrojevanju sort, pridelovalci, ki sejejo sodobne nizozemsi sorte pa z pospravijo tudi do 50 ton gomoljev s hektarja. Nojereja v Sloveniji Na sejmu so se letos že četrtič predstavili tudi rejci noje Čeprav bi živali morda utegnile vzbujati eksotične asociacije,] letošnjem aprilu ustanovljeno Društvo nojerejcev Slovenij misli resnoi. Trenutno naj bi se v Sloveniji s to kmetijsk* dejavnostjo ukvarjajo 120 kmetij, na sejmu pa so predstavljal svoje načrte. Med njihovimi cilji je poletg povezovanj1 nojerejcev tudi želja po čimprejšnjem sprejemu zakonodaje i nojerejo ter postavitev specializirane klavnice, saj nič C naštetega v Sloveniji še nimamo. Nojereja velja v svetu za eno najbolj perspektivnih vf* živinoreje. Noj ima menda najboljše meso , bilo naj bi cel' boljše kot goveja pljučna pečenka, ker vsebuje le poldruf odstotek maščob. Za kilogram prirasta poje pol manj krme k? ostala živina, zato je nojereja rentabilna, možno pa je uporabi1 prav celo ptico - perje je dekorativno, zaradi njegov elektrostatičnosti ga uporabljajo za izdelavo omel za pral nojeva koža pa je izjemno primerna za izdelavo usnjen1 galanterije, njena cena pa doseže tudi 300 nemških mark. belsad INTERSPORTooo rffi Športni klub kranj ci^SUm ^gUVCnUU Turistična zveza Slovenije TIr gm* /*w << bo^e w PROJEKT KOLESARSTVO IN TURIZEM I. MEDNARODNI PROMOCIJSKI KOUSflnSKI MARATON S TEKMOVALNIM VZPONOM NA UVttti TREH DEŽEL - BREZ MEJA - SENZA CONFINI - OHNE GRENZE PRUAVNINA IN STARTNI NA: GOSTIŠČE DEŽMAN KOKRICA - predhodna prijava na gornji naslov z vplačilom stanarine 4000 Si vsak dan od 9. do 23. ure start bo v soboto, 13.9. ob 8. uri izpred Gostišča Dežman na Kokrici Predsednik organiziajskega komiteja _„ JELKO KACIN TJ Diieldor maiatona LOJZE DEŽMAN zapi kegi elje' letn< mik« mefl bili e Zi nski o ii '.nim IVO' nosi ujejf rec« elav V I%JC#IV1IL Jutri se bo nadal/eualo sončno in toplo vreme. V četrtek se bo nekoliko pooblačilo, vendar padavin ne bo. LUNINE SPREMEMBE Danes je polna luna nastopila 1.52, to pa tudi po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo vreme. .°J6 'H eni] ijsfl vljai fanj' je 2 i d vrs cel' iruj ; k« abi jrat I i KABELSKA TV U^LJ^j KAMNIK • DOMŽALE * Maistrova 16/ Kamnik _telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! KAJ SMO PISALI NEKOČ V gradu Brdo pri Lukovici, o katerem je bilo govora v sestavku prejšnji teden, je živel v prejšnjem stoletju slovenski pisatelj, znan predvsem po Kmetskih slikah, Janko Kersnik. Zgleda, da vam slovenska literatura kar gre, saj smo prejeli kar zajeten kup vaših pravilnih odgovorov, naslednjim petim izžrebanim pa so namenjene nagrade: 1. Miha Praprotnik, Begunjska 49, Tržič; 2. Ferdo Špeglič, Strniševa 26, Ljubljana - Črnuče; 3. Pavla Mušič, Kolodvorska 2b, Mengeš; 4. Francka Kavar, Jelendol 9, Tržič in 5. Metka Rutar - Piber, Alpska c. 1, Bled. čestitamo! Človek je star že 10 milijonov let? Švicarski znanstvenik dr. Johanes Hurzeler je letos avgusta našel v rudniku rjavega premoga blizu italijanskega mesta Grosseta severno od Rima popolno okostje človekovega prednika, staro 10 milijonov let. Učenjak trdi, da najdeni ostanki pripadajo bitju, ki ga naravoslovci že dalj časa poznajo pod imenom "Oreopithecus Bambolii Gervais". (GG, 12. decembra 1958) Tokrat pa smo našli gornji sestavek o najdbi nekega davnega našega prednika. Ob tem sprašujemo, kako je ime "človekinji", o kateri smo nedavno pisali v našem časopisu. Odgovore pošljite do 5. septembra 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrede v vrednosti po 1.000 tolarjev. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Uroš Špehar Glasbeniki meseca so AVIA BAND Ko zasijeta dve sonci Pandora naj že enkrat zapre skrinjico, da bom skozi teleskop pogledal, če sta onadva že odšla v katrco, saj si tako ali tako želim le tebe, še posebej, ker sijeta dve sonci. Pa šalo na stran. Poznavalci ene naših najboljših glasbenih skupin že veste, da sem se poigral s petimi hiti Avia banda, seveda pa je hitov še več, še posebej na njihovi novi plošči z naslovom Dve sonci, ki je izšla v začetku poletja. Za skupino Avia band je dolgo, vroče delovno poletje. V junijo je luč poletnega sveta zagledala njihova nova plošča, ki poleg nekaj že dobro znanih hitov prinaša seveda še cel kup novih. Med dobro znanimi je na njej Teleskop, pa Rdeči šal, Vedno ob tebi in pa remiks skladbe Vsaj še trenutek. In sprehod med novostmi - Tebe si želim je že osvojila slovensko poslušalstvo, tudi po zaslugi domiselnega videa, ki je popolna parodija na besedilo. Le tebe si Želim je sila preprost stavek, in ob poslušanju seveda ni moč izluščiti kaj ozi-roma kdo je to TEBE, pa vendar si v spotu nekdo želi to, spet drugi nekaj drugega. Zaključni stopnički realizacije se približuje tudi videospot naslovne pesmi Dve sonci. Na albumu najdete tudi pesmi Bleščeči Prah ter Ko bi ji misli bral, sicer pa smo vam našteli že dovolj razlogov za to, da svojo diskoteko obogatite še s to ploščo. Za prvič naj bo z njihovo najnovejšo fotografijo dovolj, seveda pa na koncu obvezen poziv - svinčnik v roke, na spodnji kupon napišite IZVIRNO vprašanje. Za najboljše se bo zagotovo našla kakšna nagrada, do prihodnjega torka pa adijo, teleskope na plan, katrce pa imajo tako ali tako povsod prednost! GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKI MESECA - KtPO\ Moje vprašanje za Avia band: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj J Poletje se počasi izteka in politična Slovenija se že pripravlja na svoje nove afere in aferice, ki so in bodo v resnici majhne, tako kot je majhna Slovenija. Recimo: predsedniške volitve. Kakor zdaj kaže, nas v resnici čaka en majhen dolgčas, kajti resni predsedniški kandidat je samo eden. Dosedanji predsednik kajpak, ki ima že danes toliko naskoka, da bo zanesljivo in prepričljivo zmagal. To vedo prav vsi resni morebitni pretendenti, kajti z lučjo pri belem dnevu se išče resni kandidat in se • ne najde. In se tudi ne bo, kajti vsak resni kandidat ima že toliko v glavi, da ve, da je bolje, da počaka nadaljnjih pet let, ko dosedanji predsednik, ki ga je domala nemogoče vreči s trona, ne bo mogel več kandidirati. In zakaj ima Kučan toliko prednosti? Zato, ker bo danes enemu resnemu protikandidatu domala nemogoče nastopati s protikomunističnimi parolami, kajti kljub vsemu že premoremo toliko demokracije in smo tako globoko zakorakali v tržno gospodarstvo, da se slehernemu volilcu svita, da je komunizem Že odkljukan - razen morebiti v glavah tistih, ki še za vsakim voglom vidijo komunistične hu-dičke. Če pa že so na nekaterih vodilnih gospodarskih položajih, komunistični hudički namreč in vlečejo svoje pokvarjene poteze, potem za njimi prav nič ne zaostajajo novodobni pokvarjeni vragi, ki jih je spočeta demokracija. Vprašajte delavce: če je direktor pokvarjena roba, je pokvarjena roba. Pa naj izhaja iz komunističnih časov ali pa je novopečeni manager mlajših let, neobremenjen s politično preteklostjo. Pa zato ima Kučan prednost, ker je - predvidljiva količina. Kar pomeni, da se natančno ve, kaj lahko od njega pričakuješ in česa ne. To je tako kot v slovenska politika spravi v normalne tirnice. Minulih pet let političnih afer in aferic je menda že dovolj in čez glavo. Take politike, ki se je šla politiko zadnja leta, so se volilci oh kako zelo naveličali. Kdorkoli Že je minister in kogarkoli od svoje žlahte vabi v svoje dvore -pa naj jih, kaj končno mene to Tema tedna Glosa Reforma, kjer pade glava Poslanci so se z Jadrana vrnili vsi spočiti, polni elana in energije, tako, da jih tistih 40 odstotkov Slovencev, ki si morja ne more privoščiti, kar z veseljem pogleda. Zdaj bodo veselo naskočili pokojninsko reformo... medsebojnih odnosih: nihče ne mara nekoga, ki ima to minuto ene misli, te hvali in treplja po ramenih, naslednjo minuto pa se ti roga in te opravlja. Samo tisti nekaj velja in tistega se ceni, za katerega se ve, da je človek predvidljivih načel in še bolj predvidljivih dejanj. Kakšnega posebnega spektakla nam očitno ni pričakovati, pa saj je že skrajni čas, da se tudi briga! Kje so že časi, ko so po parlamentu skrivnostno nosili ene kufre polne nekih skrivnih dokumentov, se obmetavali z udbovci in mafijo, vsa Slovenija pa je živčno navijala zdaj za eno zdaj za drugo stran! Zdaj pa se lahko prekucnejo na glavo, Slovenija odmahne z roko in gre -na morje. Ne, na morje pač ne! Skoraj polovica Slovencev letos ni videla Jadrana. Ja, Jadrana. Kajti Slovenci večinoma ne gredo na svoje, slovensko morje, ampak na hrvaško obalo. Z ministri vred in z ministri na čelu. Še pomnite, tovariši, kako je bilo prva leta po osvobodilni vojni, ko so nekega slovenskega ministra z družino zasačili na Visu? Bil je domala narodni izdajalec, kajti tedaj je bilo domoljubno dejanje letovati na domači obali. Ne daj, da si odfrcal na Jadran, saj si takoj izdal domovino! Zdaj pa je vse normalno in vsak letuje tam, kjer misli, da se bo najbolje počutil. Oziroma tam, kjer lahko letuje - no, naši poslanci lahko s svojo plačo letujejo kjerkoli, medtem ko povprečni Slovenec s svojo plačo ali socialno podporo večinoma sploh ne letuje.. Kar strah me je popadel oni dan, ko od ministra za pokojninsko reformo preberem intervju, v katerem nonšalantno zamahne z roko in pove, da so v vzhodnih državah uradniki, ki so vodili pokojninske reforme, popadali dol od groze in jih je kar v resnici kap. Njega očitno ni strah, ker vse ve in tudi mene zatorej ne more biti strah za naše ministre pokojninskih reform, da bi jih kap. Ne moreš pa se načuditi neskončni samozavestnosti in globoki zaverovovanosti v svoj prav - kot da bi šlo za kilo suhih hrušk, ne pa za reformo, pri kateri povsod po vzhodu in zahodu v resnici padajo glave. • D. Sedej ŠIFRA: NESREČNA Zanima me: ljubezen, zdravje, denar in moja prihodnost nasplošno. Lepo se vam zahvaljujem za odgovor in vas pozdravljam. ARION: Zelo pridna in zanesljiva oseba ste, včasih se obremenjujete za zadeve, ki jim pripisujete prevelik problem. Zelo velik problem je nihajoča samozavest. Sposobni ste trdnega in natančnega dela. V letošnjem letu se dogaja v vas velika osebnostna sprememba. Zelo močan vpliv na vašo osebnost ima znamenje Škorpijon. Morala se bosta naučiti, kako ravnati z viškom svoje energije, ki se pojavi povsem spontano in nepričakovano. Velikokrat imate občutek, da nimate moči, vendar morate najti način, kako to energijo sprostite. V letošnjem letu se bodo dogajale velike spremembe, lahko govorimo o nekakšni prelomnici. Zelo pomembno je, da se boste naučila živeti v skladu sama s seboj. Prenehajte živeti v skladu s tradicijo, modo in s tem, kaj drugi mislijo o vas. Vaše energije so usmerjene v zakon, oziroma v partnerstvo. To se dogaja že od leta 1994, pa vse do danes. Na tem področju je nujno, da se pogovorite sama s seboj, kako naprej. Na finančnem področju vas v letošnjem letu ne čaka nič pretresljivega, pričakujete lahko, da bo prišlo izboljšanje v prv polovici naslednjega leta. V zdravstvenem pogledu imat občutljiv živčni sistem, zato morate težave in problerr reševati izključno z razumom in ne s čustvi. Veliko pozom morate posvetiti krvnemu obtoku, vsekakor s primerr prehrano in veliko gibanja po svežem zraku. Priporočal vam, da popijete ogromno tekočine (vode), saj se bodo tako lahko izločile strupene snovi, ki so v vašem telesu. Na splošno se vma izkazujejo pozitivne spremembe, ki izraz vašega pozitivnega pogleda na življenje. Prav je, i malce več časa posvetite sama sebi, saj boste le tako lah, našla harmonijo, po kateri tako zelo hrepenite. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■ : 063/481-891 CENA 1 MIN -158 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI V službi rokenrola Cerklje, 29. avgusta - V že rahlo poznem terminu poletnih koncertov se je še en velik dogodek zgodil v Cerkljah - Peter Lovšin in Križarji. Dopoldanska deževna ploha je dajala močne dvome o koncertu, a se je vreme kasneje ustalilo in spet smo bili priča eni boljših ročk zadev zadnjih časov. Ja, bi lahko rekli v Cerkljah veliki petek. Veliki petek pa zato, ker se je Lovšin vrnil v Cerklje šele po kakih šesith, sedmih letih. V tistem času je okoli drvel še s Sokoli, a četudi je bil takrat to bend z veliko slave, je bilo takrat čutiti zelo majhno obiskanost. V vzdihljajih zadnjih časov, pa je bilo čutiti val nove punk mladine (konkretno na plesišču polovico, če ne tri četrtine punk publike, kar je praksa tudi iz letošnjega kranjskega sejma). Tako, da je bilo na ta veliki petek kar dovolj obiska. Obiskovalci pa so bili deležni dobršen del odlične glasbe. Koncert je začela predskupina Bad Law iz Železnikov, ki je publiko le ogrela na prihod velikega moža Petra Lovšina. Pero pa je na oder stopil v poznih večernih urah, tako da je že težko pričakovan, dobil še večji aplavz, kot bi ga drugače. Preigraval je klasične stare in pa seveda tudi nove pesmi, tako da za nepozavnost glasbe ni bilo treba skrbeti. Vse se je zaključilo okrog ene ure zjutraj, koncert pa smo zapustili v družbi dobrih občutkov, nostalgičnih misli in slave. • Primož Kosec 522684 SREDA, 3. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.25 Včeraj, danes, jutri 9.30 Videoring 10.00 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 Svatba, tajvansko-ameriški film 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.05 Glasba treh dežel 15.45 V močvirjih rdečega srpača, nemška poljudnoznanstvena oddaja 16.25 TV prodaja 16.55 EPP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 A. Lindgren- M. Ogorelec: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Moji konji 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.35 EPP 18.40 Kolo sreče 19.10 EPP, Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Made in Slovenia 21.55 Epp, Včeraj, Danes, Jutri 22.00 Odmevi, Vreme 22.35 Šport 22.45 EPP22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Umetniki in modeli, ameriški film 1.00 Made in Slovenia, ponovitev 1.30 Videoring _ TVS 2 9.00 Euronews11.20 Svet poroča, ponovitev 11.50 Vojna najde pot 12.20 Harold Lloyd classic comedies: Končno na varnem, ameriški film (ČB) 13.35 Obiski 14.05 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National geographic, ameriška dokumentarna serija 15.20 Studio city 16.05 Kir Royal, nemška nanizanka 17.05 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.30 EPP 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 19.55 EPP, Včeraj, Danes Jutri 20.00 Tenis Grand slam, četrtfinale, posnetek iz New Yorka 22.30 Orchestra Di Padova E Del Veneto, 1. oddaja 23.20 Izobraževalna oddaja, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna zanost 11.40 Korak za korakom 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 AJo, alo 13.50 Bergerac, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Rdeče morje, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Mark Fuhr-man 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, nanizanka 20.30 Sredin večerni film: morilcu na sledi 22.10 Mantis, ameriška nanizanka 23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.35 Oprahin gost: Demi Moore 0.20 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 1.10 Živeti danes: Dim srca, dokumentarna oddaja 1.35 Išče se bog, dokumentarna oddaja 1.55 TV prodaja 2.15 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Ne meč'te se stran, ameriški film 21.45 Pri nas doma, nanizanka 22.15 Taksi, nanizanka 22.45 Nedotakljivi, nadaljevanka 23.30 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 0.30 24 ur 1.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.20 Vera in čas, ponovitev verske oddaje 17.20 TV prodaja 17.30 Luka, risana serija 18.00 Živali 18, ponovitev 18.30 TV prodaja 18.35 Notredamski zvonar, risani film 19.30 Luka, risana serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, nadaljevanka 22.00 Življenje rastlin, dokumentarna serija 22.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.35 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15Turistični magazin 21.00 Portreti: Hovvard Hughes 22.00 Opazovalnica 22.25 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.25 Vzreja konjev, madžarski film 1.05 Poročila HTV 2 12.10 TV koledar 12.20 Mož iz San Fernanda, ponovitev ameriškega filma 16.20 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Danger-»ield, ameriška nadaljevanka 21.20 Slepa ulica, angleški film 23.05 Koraki 23.55 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Alf, ponovitev 9.25 California High School 9.50 Obalna straža 10.40 Columbo: Umor v veleposlaništvu, ponovitev ameriške kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-Team 16.25 Obalna straža 17.15 Duet za tri: Poročni zvonovi 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 19.00 Pri nas doma 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Ubijalski virus - V trojih žilah teče smrt, ameriški triler 21.45 Pogledi od strani -Fashion 22.00 Kraj zločina: Jekleni valček, nemška kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.35 Očetje in sinovi: Moč in nezavest 1.45 Ubijalski virus - V trojih žilah teče smrt, ponovitev filma 3.15 Posel s strahom, ponovitev nemškega političnega trilerja 500 Hišica v preriji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.30 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mornarja na planini, ponovitev nemškega filma 10.35 Drzni in lepi 11.10 Živali našega sveta, dokumentarni film 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Ljudje iz St. Benedikta, družinska serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schlejokom, talk shaw 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Help TV, oddaja 22.00 čas v sliki 22.30 Kako naj postanemdober Američan? dokumentarni film 23.05 Apropos film 23.35 Moli Flanders, ameriški film 1.35 Pogledi od strani 1.40 Mednarodna video nagrada 2.05 Čas v sliki 2.35 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 3.35 Dobrodošla, Avstrija 5.20 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 14.40, torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina Vsak kraj ima svojo posebnost, v Tržiču je to četrtkov, 28. 8., POKROVITELJ GOSTILNA PR'SLUG s tradicijo, dobro hrano in prijaznim osebjem. Preživite ob koncu tedna prijetne trenutke ob šumenju Tržiške Bistrice. Z ansamblom Svežina in Jožetom Gramcem. Posebno pestro bo v času Šuštarskih prireditev. Poelg zanimivih specialitet vam nudijo: pečene piščance, odojka in tržiške bržole. Pustite se presenetiti v gostilni Pr'Slug v Tržiču, tel. 50-450 LAČHO DIVE V četrtkovi oddaji smo vas popeljali v svet Romov. Nekaj misli in kulture dodaj tudi danes. Legenda pravi: Adam In Eva sta imela veliko otrok in sta jih pred Bogom nekaj skrila, zato je Bog rekel: "Za otroke, ki sta jih pokazala, bom skrbel, za ostale bosta sama. Ti bodo Cigani in bodo živeli po gozdovih." Romi so potujoče nomadsko ljudstvo, ki izhajajo iz Indije. V Evropi so se pojavili,, v 14. st. V obdobju srednjega veka so jih poimenovali berači, reveži, prerokovalci. Istočasno pa so to ljudje, ki so polni vedrine, smeha, gibanja, spretnosti, petja in plesa. Včasih so se ukvarjali s kovaško obrtjo, prerokovanjem, nabiranjem zelišče.. Avtohtone Rome pri nas delimo v 3 skupine (Gorenjski, Dolenjski in Prekmurski). Romi niso novajeni zajtrkovati in ne uporabljajo besed zajtrk, kosilo, večerja. Njihova hrana je preprosta (makaroni, baklave, zelenjava, regrat, enolončnice, Tudi njihovi običaji in kultura nekje izumira, nekje jo ohranjajo. Napisali smo le nekaj drobcev; če boste želeli se več nam pišite. Vprašanje: Katerega leta so znani priv zapisi prihodov Romov pri nas? Radio Tržič, Balos 4 "Tudi drugje je lepo" Tržič. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 558 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Vrt viharnik 20.30 Moj otrok pa že ne - 1. 21.05 Glasbeni spot 21.10 Poročila Gorenjske 558 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu 22.45 Poročila Gorenjske 558 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva: "Juriš na Vršič 1996" 18.55 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.-05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Novi pravilnik za okužene z virusom HIV pri transfuziji 9.50 EPP 10.20 Prodaja rabljenih knjig 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Prodaja rabljenih knjig 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z novostmi in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, precej počitniško okleščena. Poročila radia Deutsche VVelle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Botri niso kar tako. Oglasili se bodo v studiu v Glasbeni sceni ob 18.25. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragojevič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Tednik -Občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovinotehna 12.00 BBC 12.30 Akcija naj zdravnik 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. - 17.009 DJ Dekky 17.15 Novice 17.25 Črna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovale: 1 teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ. 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTICKARST-VA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvone-tom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... pod pokroviteljstvom trgovine Dona Tržič... ... odlikuje pisana izbira najboljših slvoenskih skladb po Vašem okusu... slišite jih lahko že to soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... nagrajuje vse povprek, tokrat Janez« Štanta iz Škofje Loke in Ireno Škrjanec iz Radovljice... želite biti z nami? ... piSite do 6. septembra... Radio Trži, Balos 4, 4290 Tržič... ker pa imamo Tržičani ta konec tedna praznik (šuštarska nedelja!) bomo radodarni še boli kot ponavadi... Vabimo Vas Dušan, Tomaž in Mojca ... in srečno do prihodnjič... LESTVICA TA DOBR'H 10 1. POP DESIGN -Kjer je sreča, tam si ti 83) 2. AVIA BAND - Tebe si želim (2) 3. CALIFORNIA - Moje hrepenenje (2) 4. 12. NASPROTJE - Ko se zdani (2) 5. ADI SMOLAR - Gospa natakarica (5) 6. REGINA - Ne čakja pomladi (novost) 7. HAPPY BAND - Dolina Logarska (novost) 8. RAF - Ne morem nehat mislit na njo (novost) 9. ŠUKAR - Keme merav (novost) 10. JANKO ROPRET- Jesen (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. SANJSKO MOŠTVO ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR prem.glasb. drame GEORGIA ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. OKUS PO MINNESOTI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film IZGUBLJENI SVET ob 18.30 in 20.45 uri ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.45 Videoring 10.15 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 10.40 Umetniki in modeli, ameriški film 12.30 Bilo je nekoč v Avstraliji, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Made in Slovenia, ponovitev 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, ponovitev angleška nanizanka 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.35 EPP 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 EPP 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 21.55 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 22.00 Odmevi 22.35 Šport 22.40 Epp 22.45 Omizje 0.15 Tednik, ponovitev 1.10 Forum, ponovitev 1.20 Videoring 1.50 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.10 izobraževalna oddaja 13.40 Orchestra Di Padova E Del Veneto, 1. oddaja 14.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 15.05 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.30 Izobraževalna oddaja: računalništvo 16.00 Tenis: Grand Slam, polfi-nale ž., posnetek iz New Yorka 17.00 Lozana: SP v gimnastiki, ekipno Ž, prenos 19.15 SP v veslanju, polfinale, posnetek iz Aiguebeletteja 20.00 Lozana: SP v gimnastiki, ekipno M, prenos 22.15 Podoba podobe 22.45 Paul Claudel, francoska dokumentarna oddaja 23.40 Alica, evropski kulturni magazin 0.10 Podoba podobe, ponovitev KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo, ponovitev 13.50 Mantis, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah show: Tina Turner 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humroistična nanizanka 20.30 četrtkov večerni film: Zasvojeni 22.05 Remington Steele, nanizanka 23.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Vojak naj bo, nanizanka 0.25 Dannyjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV prodaja/ Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Nedotakljivi 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Plavbov: Pozno ponoči, 11. del erotične serije 0.30 24 ur 1.00 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 Komercialne predstavitve 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Mož z masko - ponovitev risanega filma 17.15 TV prodaja 17.30 Luka, ponovitev risane serije 18.00 To trapasto življenje, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Luka, risana serija 20.30 V priporu, nadaljevanka 21.30 Tečaj francoščine, ponovitev 22.00 Utrinek 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Otroški program 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Izobraževalna oddaja 20.45 Kulturna panorama 21.45 Reševalci, dokumentarna serija 22.35 Opazovalnica 23.00 Senifeld, ameriška humoristična nanizanka 23.25 Filmska noč ' Sherlockom Holmesom: Brez sledi, ameriški barvni film 1.10 Poročila HTV 2 13.55 TV koledar 14.05 Dekle, ki I omelo vse, ponovitev ameriškega filma 15.15 Potovanja, dokumentarna serija 16.10 Svobodni Francoz, ponovite" 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05Hugo18.3d Hollivvoodski ustvarjalci akcije 19.Od Županijska panorama 19.30 DnevniK 20.10 Kviz 20.30 Dosjeji X, ameriški nanizanka 21.20 Petinpetdeset dni V Pekingu, ameriški film AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.50 California High School 9.15 Obalna straža 10.0» Greedy, ponovitev ameriške komedij* 10.50 Otroški program 14.50 Hišica * preriji 15.40 A-Team 16.25 Obaln* straža 17.15 Duet v troje 18.05 Aj 18.30 Družina za umret 19.00 Hope • Gloria: Moja najljubša sovražnica 19.2J Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.5J Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Špon 20.15 Komisar Rex, avstrijsko-nemšKj kriminalistična serija 21.05 Dosjeji * ameriško-kanadska serija 21.55 Dosje) Jessica - Primer za Teddyja Hoffmanaj ameriška kriminalistična serija 23.2» Ognjeni zmaj, ameriški pustolovsH film 1.00 Lovec na jelene, ponovite11 ameriškega filma 3.55 Posel s strahom politični triler 4.50 Dosjeji X, ponovite« 21 šc bi 2( Ll kc 2: I vi C( Bil Dl VC 18 Se od I Na Kr; Vid Vrt lits Vid AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas' ed^ sliki 9.05 Romanca v Benetkah, Por>°' ■•■ r vitev avstrijskega filma 10.35 Drzni I mmm lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežej ■ danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sh* fli 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Na prizor išču, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.1 10.( Ljuba družina 13.55 Ljudje iz Sj 19.< Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.1 19.; Bogati in lepi 16.00 Vsak dan 1 20.( Schiejokom, talk show 17.00 čas! arhi sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.* spo Kuharski mojstri 18.59 Zvezna deže> danes 19.25 Money maker 19.30 čas' -sliki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Mor*j r maker 20.02 Pogledi od strani 20^ Vrtiljak popevk, zabavno-glasbena <£ 5.3c daja 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22-' nap< šiling 23.00 Mnogoženstvo, dokumej rs tarni film 23.50 čas v sliki 23.55 Go* česi bambutijev, dokumentarni film O.'dnev Down under - Mit o Avstraliji, dodamo mentarni film 1.30 Pogledi od stra'8.40 i35 Mednarodna video nagrada 2.' q'$q as v sliki 2.30 Ozri se po dež«1 d' ponovitev 3.15Vsak dan s Schiejokom «„ talk show, ponovitev 4.15 Dobrodos» ? pd Avstrija £*PC( Repe 12.3( Vinar: Pese ^pevel RUŠ STEREO 89.8 91.2 96.4 dane: ček Dogo 16.2C EPP enjsk mach progn 24.00 Kranj RADIO SORA DAM JE ZAPOLNJE Z VAMI SMO TUDI PONOČI - vsa ' vsa Poz< PRW Nudi spec ( CENTER amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 16 18-3* 16.$ Odgo' K Odr Nas in 21. uri STORŽIČ prem. amr. psih. thrill. POPOLNA OBLAST ob 16^ 21. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama ZELO OSEBNO ob 18. in 20.^ Pripise 3VLJICA - LINHARTOVA DVORANA fran. kom. SMEŠNO ob Nasvit 18.45 in uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA fran. kom. SMbSNU OD uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MODRI OBRAZ ob 20.30 uri ŽELEZN"". amer. avant. film IZGUBLJENI SVET ob 20.30 uri 1 I ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1997 I I.OO >čila /da, J.15 nka 1.15 ram aža, >.10 iev-D.45 alci, ival-nor- odi. I ci i« ilma erijJ /itev alje-8.30 9.00 ivnik -iSW Ini « I 3rni{ O.05 edij' ca« ialnj 51 19.2 19.51 Dporl nšK« Jji * osje) ian* £3.2« »vit* hom .vite« TELE-TV KRANJ ... videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 55919.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Miha Pavliha - otroška oddaja, 7. zasedanje otroškega parlamenta 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Ljubelj 96 -gorski preizkus starodobnikov 20.30 Kontaktna oddaja: Predstavljamo vam jezikovno šolo Evorepa, d.o.o. Bled (v živo, voditeljica: Suzana P. Kovačič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 559 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skupina Mambo Kings v pivnici Sodček 22.35 Glasbeni spot 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 559 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Vama pot v šolo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok20.20 Iz produkcije RTV Zasavje 20.50 EPP blok 20.55 Gorski tek na Lubnik, reportaža 21.05 Letni koncert komornega pevskega zbora Loka 22.13 videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Serijski film 20.00 Darja in Tatjana v oddaji "Bum" ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kraljica Bleda 18.52 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva: "Juriš na Vršič 1996", ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA s&... £aSi eda 20.00 Telemarket ... Telemarket )0n0' ... Napoved sporeda ... Videostrani zni J -lezel IMPULZ KAMNIK irizflj 13.1 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja z 1 19.05 Otroški program, Mladi vedež 15.1; 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot lan ' 20.05 Glasbeni mix 20.30 Oddaja iz ias ! arhiva 21.30 Glasbeni mix 22.00 Top 18.' spot 22.05 Nočne videostrani leže« S RA KRANJ 20J ia o? 5.30 Začetek programa, uvodna 22* napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 jmejRS - druga jutranja kronika 7.20 Go? Čestitka presenečenja 7.40 Pregled 0-* dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Ozir-d?,«iamo se 8,30 Hov. ne znam domov st^8.40 Pregled tiska 8.45 Radio Capris iež'e'?'50 EPP 900 Gcenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gost škofjeloški "jK župan Igor Draksler 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Kdo bo koga 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Reportažno oglašanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13 00 Pesem tedna 13.40 Novinarski pris-^pevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas - oddaja o kulturi 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej bomo v terenskem studiu poskušali povedati nekaj več o občini Vodice, ki praznuje sovj praznik 9. septembra. Ob 14.40 bomo povedali, daje tudi čisto drugje lepo. Ob 15:30 bomo Spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kanseje bomo skelnili splet pogovorov o občini Vodice. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo tekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v urendištvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Slevcem 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 11.15 Brezplačen sejem rabljenih učbenikov na Radiu Triglav 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "šport za vse" 13.00 Tečaj poslovne angleščine "Victor's venture" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.50 Naš gost: Zavarovalnica Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec): Delo ZKO Jesenice in slikar Polde Obka razstavlja na Jesenicah 18.00 Tednik -Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Voa 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 -10.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Novinarejv gost 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC news 1245 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 14.00 Pasja obvestila 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 -17.00 DJ DEKKY 17.15 Novice 17.25 Črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.45 Današnji komentar 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH • vsako nedeljo na Radiu TVžK ob 14 30 - vsak torek v Gorenjskem glasu pmMr^L^Kr^^^^?^ OPTIKA PR|MC - MARIJA PRIMC, C. NA KLANEC 3a, tel. 064/324-465. Nudijo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi stekli Zeiss in Alcom. Izdelujejo na recept ali brez nejga Ugodni plačilni pogoji. Delovni čas: od 8.00 do 12 00 in od 15.00 do 17.30 torek, sreda - popoldan zaprto, sobota - zaprto. ZA DOBER VID - OPTIKA PRIMC. Nagradno vprašanje: Kakšna očala lahko dobite pri današnjem pokrovitelju? optika rime PRIMC MARIJA tel.: 064/324 465 KUPON Odgovor: Naslov: 6Xi °do-.ovore pošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s 20.1 pripisom "za Kolovrat domačih". 2Q.Jjj Nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.55 Včeraj, danes, jutri 12.00 Videoring 12.30 Koncert študentov kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani, 1. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.35 Videostrani 13.50 Omizje 15.20 Bog obvaruj Indijo, dokumentarna oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja: Šentjernej v finalu 21.35 Epp 21.40 Meje v vesolju: Mesec, Mars in onkraj, ameriška dokumentarna oddaja 22.30 EPP, Včeraj, danes, jutri 22.40 Odmevi, vreme 23.10 Šport 23.15 EPP 23.20 Murphv Brown, ameriška nanizanka 23.45 Brane Rončel izza odra: Melvin Tavlor 1.10 Izobraževalna oddaja, ponovitev 1.40 videoring 2.10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 9.25 Tedenski izbor: Mostovi 9.55 izobraževalna oddaja 10.25 Paul Claudel, francoska dokumentarna oddaja 11.20 Alica, evropski kulturni magazin 11.50 Podoba podobe 12.20 Forum 12.30 Zgodbe iz školjke 13.00 Frasier, ponovitev ameriške nanizanke 13.25 EPP 13.30 Snažna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 14.20 Majken, švedska nadaljevanka 15.00 Lozana: SP v gimnastiki, mnogoboj Ž, prenos 17.30 SP v veslanju, polfinale, posnetek in Ai-guebelettrja 18.15 Tenis Grand slem, polfinale M, posnetek iz New Vorka 19.25 EPP 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 19.55 Epp, Včeraj, Danes, Jutri 20.00 Lozana: SP v gimnastiki, mnogoboj, prenos 22.30 EPP 22.35 Parada plesa 23.35 Slovenski jazz iz kluba Gajo: Slovenska jazz seleetion TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze - Voya-ger, serija 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Nevdajmse cetino, dokumentrana oddaja 20.50 Show program 22.20 Opazovalnice 22.40 Potovanja: New York, dokumentarna serija 23.30 Pravi divji zahod, dok. serija 0.20 Poročila HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 Seinfeld, serija 14.20 Žbji kralj, koprodukcijski film 15.50 Hišice v cvetju, serija 16.35 Dvorec Hohenstein 17.30 Acapulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hollywoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Madson, serija 21.15 Popolna tujca 21.45 Vse najboljše za otroke, ameriški film 23.20 Detektiv 23.50 Moj demonski ljubimec, ameriški film KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show, ponovitev 12.50 Tv prodaja 13.20 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Šteele, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Cosbv 17.50 Drzni in lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Gola bomba 23.55 Ulica ljubezni, nanizanka 0.25 Karma: Tarot, oddaja o mejnih vedah 1.30 TV prodaja 1.50 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Nedotakljivi, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Niklta, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 22.00 Noč čarovnik, ameriški film 0.00 Seks s... 0.30 Plavbov: Pozno ponoči 1.00 Slavni dnevi, erotični film 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Risanke 16.45 Živali 17.15 TV prodaja 17.30 Luka, risana serija 18.00 Tropska vročica 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Luka, risana serija 20.30 Tropska vročica 21.30 Nož v hrbet, film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 0.00 TV shop HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mlade 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, serija 13.15 Santa Barbara, serija 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Program za otroke in mladino 16.40 Mladostne izpovedi 17.10 Glas domovine AVSTRIJA 1 6.10 Sailormoon 6.35 Smrkci 6.50 Tom in Jerrv 7.15 Junaške želve 7.40 Bugs Bunny 8.15 Rožnati panter 9.00 Kalifornijska gimnazija 9.25 Bavvvatch 10.10 Imela bo otroka, ameriška komedija 11.50 Nils Holgerson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrkci 12.55 Šport 14.20 Rožnati panter 14.50 Naša mala kmetija 15.40 A - Team 16.25 Bavvvatch 17.15 Dvoboj v troje 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Proti vsem možnostim, ameriška kriminalka 22.15 Ognjene ptice, ameriški akcijski film 23.35 Čas v sliki 1.15 Primer Jessica, ponovitev 2.50 Dosmrtno, francoski film AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Plešoče srce, nemški film 10.35 Bogat in lep 11.20 Avstrija danes 12.00 Čas v siiki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ljudje Iz Sv. Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Ljudje iz Sv. Benedikta 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.25 Money maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Money Maker 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Srtari 21.15 Naš svet, Vsakdanje zgodbe 22.10 čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Novo iz kabareta 23.35 Nitebox 0.35 Eurodnevi 1.05 Kultbox 1.50 Alabama koncert 2.35 Mednarodna nagrada za video umetnost 97' 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV, TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 560 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Kamera presenečenja, 93. oddaja: Pri Mihove v Priničah 20.30 Glasbeni spoti 20.40 Razvoj šolstva na Gorenjskem do leta 2000 21.10 Poročila Gorenjske 56021.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Martin habjan 22.10 Razstava pasemskih mačk 22.30 Glasbene novosti: Marjan Zgonc - če je ljubezen iskrena 23.00 Razstava: Hiša metuljev 23.10 Aura - elektomagnetno energijsko polje človeka 23.10 Skrivnost je v človeku: Vedeževanje 23.50 Poročila Gorenjske 560 00.05 Z vami smo bili... nasvidenje 00.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.42 Nočni zabavni erotični program 2.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant Avia Bend 18.57 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Kraljica Bleda, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 th tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADIOv OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 8.9. 1997 Popevke: 1. KO BODO ČOLNI ZADNJIČ V NOČ ODPLULI - TOMO JURAK 2. ČAS ZACELI RANE - ALENKA GODEC 3. UJEMI DIH POLETJA - CASINO BAND Nz - viie: 1. NAJLEPŠA SI OD VSEH - ans. VITA 2. BREZE - ans. MIHOVEC 3. LE UČI SE, LE UČI - JANI PIRŠ Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. TEBE SI ŽELIM - AVIA BAND 2. POLETJE S TEBOJ - ans. FRANCA M1HELIČA VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Jasnovidka Karin 21.40 Iz produkcije ZLTV Slovenije 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Gost v studiu - prof. dr. Jože Majdič 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zversen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo zaceli s ponovitvijo prve lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijsak mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pridete z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" polj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas tik pred 16.00, tokrat izjemoma. Nato pa bo na vrsti glasvoanje za Tržičana leta. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 10.00 Brajnikov memorial 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mer-kurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa KINO R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA. 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 Vicdcneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 vlc dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljana in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planinsekga sveta 14.00 -15.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 - 17.00 D J Dekkv 17.25 Skriti mikrofon 17.30 Zmajčkov mozaik 18.30 Črna kronika 18.45 vlc dneva 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program /4h* 7K*U, ji«..*. **. 04m*t TU. */ 064/46/-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKUDA, SOLARIJ CENTER amer. pust. spekt. IZGUBLJEN! SVET: JURKSI PARK ob 16., 18 30 in 21. uri STORŽIČ amer. psih. thrill. POPOLNA OBLAST ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. SEDEM ob 17.30 uri, amer. ljub. drama ZELO OSEBNO ob 19.45 uri, predprem. amer. kom MOŽJE V ČRNEM ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. OKUS PO MINNESOTI ob 20.30 uri BLED tranc. kom. SMEŠNO ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MODRI OBRAZ ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. film IZGUBLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri Salto z dvojnim obratom Branko Grims, zunanji sodelavec PREJELI SMO Latinski pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja. Utemeljitev starega pregovora je bilo mogoče najti tudi v nedavno objavljeni trditvi g. Slavoja Žižka, da podpira večinski volilni sistem. Marsikdo g. Žižka šteje za (neuradnega) ideologa LDS, zato njegovih izjav ne gre kar prezreti. Tisti, ki so upoštevali staro pravilo, da se učimo vse življenje, nad njegovo izjavo o podpori večinskemu volilnemu sistemu niso bili presenečeni. Bolj kritični državljani, ki še niso pozabili zelo ostrega nasprotovanja večinskemu volilnemu sistemu s strani istega g. Žižka v času zbiranja podpisov za neposredne in poštene volitve pred dobrim letom dni, pa so bili mnogo bolj presenečeni. Mnogi so zastrigli z ušesi in začeli ugibati, kaj je v ozadju velike spremembe stališč g. Žižka, še posebej zato, ker je v nekem intervjuju tudi povedal, da ne gre le za njegovo osebno mnenje, ampak da "govori v imenu struje v LDS". Nekateri štejejo izjave g. Žižka le kot obliko javnega pritiska LDS na koalicijsko SLS. Slovenska ljudska stranka si ne more privoščiti volitev v koaliciji z LDS in si zaradi vse bolj neugodnih izidov anket javnega mnenja kakšnih predčasnih volitev najbrž niti ne želi. Predvolilna koalicija LDS-SLS bi po vsej verjetnosti dobila- manj glasov, kot bi v seštevku dobila vsaka od teh dveh strank posebej. Večinski volilni sistem se od obstoječega proporcionalnega (sorazmernega) namreč bistveno razlikuje. Tudi g. Žižek je v utemeljitvi svoje podpore večinskemu volilnemu sistemu navedel argumente, ki zagotovo držijo: večinski volilni sistem daje možnost volivcem, da v resnici odločajo o ljudeh, omogoči enakopravno zastopanost vseh volilnih okrajev v parlamentu, država dobi stabilno in zato bolj učinkovito vlado. Najbolj pomembna posledica uvedbe večinskega volilnega sistema pa je nujnost povezovanja sorodnih(l) strank še pred volitvami. Sorodne stranke morajo nastopiti s skupnimi kandidati, ti pa morajo še pred volitvami ponuditi volivcem že usklajen program bodoče vlade. Tako volivci v resnici vedo, o čem se odločajo, zato je večinski volilni sistem bistveno bolj pošten do volivcev kot sedanji. Povolilne razprodaje načel in etike ter sklepanja raznih "zgodovinskih" koalicij v večinskem sistemu ni. Kot ponavadi, je bistvo skrito v podrobnostih. Kdor želi resneje analizirati ozadje Žižkovega salta Z dvojnim obratom, bi moral vedeti tudi to, kakšen večinski sistem g. Žižek podpira. Poznamo namreč dva zelo različna večinska volilna sistema: enokrož-ni ali enostavni večinski volilni sistem, ki ga ima na primer Hrvaška in dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga je podpisalo 43.710 volivcev in je bil po merilih bavarskega referendumskega sistema na lanskem referendumu tudi izglasovan (prejel je 259.687 glasov ZA in le 139.384 glasov PROTI, pri drugih dveh je bilo bistveno več glasov PROTI kot ZA). Razlika med obema je izjemno velika, saj enokrožni večinski volilni sistem lahko privede do prav absurdnih situacij. Le za primer: če se po enokrož-nem večinskem volilnem sistemu 200 volivcev odloča o sto kandidatih, je lahko izvoljen že nekdo s samo tremi (!) glasovi. V dvok-rožnem večinskem volilnem sistemu pa je lahko izvoljen le nekdo, ki uživa zaupanje večine tistih, ki so glasovali in bi torej moral v navedenem primeru za izvolitev prejeti vsaj 101 glas (tridesetkrat več kot v enokrožnem...). Enokrožni večinski volilni sistem tako favorizria najmočnejšo stranko (ob - naivni? - predpostavki, da se preostale ne bodo povezale v predvolilno koalicijo), dvokrožni pa v vsakem primeru pripelje do povezav in koalicij z jasnim programom. Ali gre pri izjavah g. Žiika za poceni politično računico, za pritisk na koalicijskega partnerja ali za uresničitev tistega pregovornega "bolje spregledati pozno kot nikoli", bo jasno zelo kmalu. Lanska referendumska zgodba je še vedno na Ustavnem sodišču. Povsem mogoče je, da bo glasovanje na referendumu ponovljeno. Le koliko novih salt z dvojnim vijakom bi povzročilo ponovno neposredno odločanje o (dvokrožnem) večinskem volilnem sistemu? O glavobolih ver-olomnežev rajši sploh ne govorimo. Misel poljskega filozofa J. Leca: "boljši salto mortale kot salto morale" očitno še vedno velja. Branko Grims je član SDS 180 Druga plat zvona o splavu V petek, 22. avgusta, ste skoraj celo 2. stran v Gorenjskem glasu posvetili splavu, v glavnem zagovornikom splava. Naj bralci slišijo še drugo plat zvona, besedo strokovnjaka - zdravnika, poštenjaka. Dr. Anton Brecelj je bil skoraj pol stoletja upoštevan družinski zdravnik. Leta 1938 je napisal knjigo: Ob viru življenja. Na straneh 126 - 128 takole piše. Umetni splav spričuje nravstveni propad zdravništ-va pod vplivom posnovnega svetovnega nazora. Po krščanskem pojmovanju je plod živ človek z vsemi človeškimi pravicami, posebno s pravico do osebnega varstva, ker se sam ne more braniti. Splav pomeni navaden umor nedolžnega človeka. Izgovori, da "nedolžen" plod ni nedolžen, marveč nevaren škodljivec svoje matere in da je zategadelj upravičena odstranitev ali izločitev, da je torej zdravstveno splavljanje pravzaprav reševanje mater in da je vsekakor bolje, da se reši vsaj mati, kakor da gresta po zlu mati in plod, vsi ti izgovori ne drže, ne nravstveno ne zdravstveno. Primera splavitve s silobra-nom zelo šepa. Silobran je upravičen nasproti nasilnemu napadalcu. Ali je razvijajoči se plod napadalec? Materinstvo je naravni ženski poklic in javna družabna služba. V vsaki službi so nevšečnosti in nevarnosti, ki jih pameten človek že naprej presodi in tvega, ki jih pošten človek voljno prenaša in se tudi žrtvuje, dokler je v službi. Ali naj pastir pobegne, ko pridejo volkovi nad njegovo čredo, ali naj se nočni čuvaj potuhne ali zbeži, ko vdirajo tatovi v skladišča? Vsaka služba zahteva zanesljivost in zvestobo. O zdravstveni strani splavl-janja je bilo že omenjeno, da je presojanje zdravstvenih nevarnosti med nosečnostjo ali zavoljo nje vobče napačno, ker sloni na enostranskem in zastarelem naziranju o življenju in boleznih. Navzlic propadlim zdravniškim nra-vem je nekaj odličnih zdravnikov ostalo zvestim svojim že izza starogrške dobe podedovanim izročilom, da iz načelnih razlogov ne odobravajo in ne izvršujejo splavl-janja. Tako zatrjuje vseučiliški profesor, ki se je k njemu na kliniko zateklo nad 60.000 Žensk v najtežjih nosečnostih in porodnih zadevah, da ni nikdar nobeni napravil splava in da so bili njegovi zdravniški uspehi boljši in številčno ugodnejši kakor drugod s splavijanjem... Sicer pa naj bi vsak zdravnik do dna premislil svojo poklicno nalogo. Kot zdravnik je čuvar zdravja, ki naj bolezni preprečuje in zdravi, ki naj neozdravnim bolnikom lajša tegobe; kako naj zdravnik prevzame vlogo sodnika... kako naj te svoje samolastne sodbe sam izvršuje kot krvnik?! Zdravnik kot sodnik in krvnik? Zdi se vendar jasno, da zdravniški posel neha, ko ne more več služiti življenju. Končajmo to žalostno poglavje, ki je sramotni madež naše tako hvalisane dobe prosvete in omike - brez duše in brez srca! Tako je sodil o splavu zdravnik, družinski oče, velik Slovenec, pa noben fanatik! Vojko Seljak Mar naj bi mi ravnali drugače Prisrčno snidenje partizanov Kokrškega odreda z domačini iz vasi Pod Dobrčo Bilo je v nedeljo, 23. avgusta, ko so se nekdanji partizani Kokrškega odreda na tradicionalnem srečanju sešli z domačini begunjskega območja pod gorami iz vasi, ki so v letih boja pomenile glavno zaledje in obenem materialno in moralno oporo bojujočim se partizanskim enotam. Vse priznanje in zahvala prebivalcem podgorskih vasi Slatne, Srednja in Zadja vas, Paloviče, Hudi graben, Leše in Brezje, ki so v letih boja pokazali veliko poguma in hrabosti ter kljubovali hudemu pritisku in nasilju okupatorjev in domobrancev, obenem pa so nudili nesebično pomoč partizanom. Takšno priznanje pa jim je tudi izrekel javno na srečanju eden vodilnih gorenjskih par-tiaznov in prvoborec Franc Štefe-Miško, ki je spregovoril nekdanjim borcem in domačinom v imenu pripravljalnega odbora. Posebej prisrčno se je zahvalil Trlejevim, domačinom in gostiteljem znane partizanske kmetije v Srednji vasi nad Begunjami, ki je bila med vojno glavna postojanka partizanov, danes pa turistični kmečki hram, koder je pravzaprav potekalo nedeljsko srečanje. Tako je bilo pri Trlejevih prav veselo in zabavno. Zbralo se je več kot dvesto udeležencev. Borcem Kokrškega odreda so se pridružili tudi predstavniki gorenjskih koroških partizanov, Gorenjskega odreda, gorenjskega vojnega območja, pa predstavniki skupnosti borcev Prešernove brigade, predsedniki območnih odborov, Radovljica, Tržič in Kranj in krajevne skupnosti Begunje. Posebej prisrčno pa so navzoči pozdravili vse tri Trlejeve hčere Francko, Marico in Milko, ki so med vojno nesebično pomagale partizanom, in v katerih hiši so vedno našli topel dom. Prav zanimivo je bilo, ko je partizan Miloš Rutar, ki je skrbel za nemoten potek srečanja, pokramljal z njimi o nekdanjem dogajanju ter o napetih prizorih in pripetljajih, ko so Nemci in domobranci zalezovali partizane po tamkajšnjih pobočjih in hribih, in pogosto tudi okoli Trlejeve hiše! Pa vendarle! Domačini so vedno zaščitili partizane. Vsa vojna leta tamkaj, v vaseh pod Dobrčo ni bilo izdajalca! To ugotovitev govornika so vsi navzoči pozdravili z zadovoljstvom in odobravanjem, domačini in prebivalci teh krajev pa so na to ponosni. Med bogatim kulturnim programom so na srečanju nastopali partizanski harmonikarji, recitatorji ter instrumentalisti, vmes pa je nekdanji partizanski komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj - Stane spregovoril o bojni poti te gorenjske partizanske enote, ustanovljene pred 55 leti, in poudaril velik delež prebivalstva, zlasti kmečkega, za preskrbo enot in pri delu v organizacijah na terenu.Kako trdna je bila nekdaj vez med prebivalstvom in partizani, med bojujo-čimi se silami in zaledjem, pa je pokazala številna udeležba domačinov in predstavnikov lokalnih skupnosti na partizanskem družabnem srečanju Otroci, čigavi ste: USODE Piše: Milena Miklavčič na Trlejevi domačiji v Srednji vasi. Med drugimi je zbranim zaželel dobrodošlico tudi predsednik krajevne skupnosti Begunje ing. Drago Finžgar, prav prisrčno pa je podzravila zbrane partizane sedanja gospodarica Trlejeve domačije in gostiteljica mlada Ana, hčerka Trlejevega Franceta, partizana in nekdanjega kurirja Kokrškega odreda, ki pa je po vojni prezgodaj umrl. Srečanje nekdanjih gorenjskih partizanov z domačini ji potekalo v veselem razpoloženju ter obujanju spominov in kovanju načrtov za prihodnost. Kdo od navzočih bi st spraševal, ali je v tistih časih, ko so tvegali svoja življenja, potekal narodnoosvobodilni boj ali revolucija, ali so partizani nosili na glavah titovke ali so bili brez njih... Vsi pa so se zavedali, da jt bil čas usoden, narod ogrože* ter da so potekali odločiln1 trenutki za biti ali ne biti Živeti ali umreti. Toda o tert. da se je potrebno bojeval proti zlu in nasilju, vztrajati kljubovati in vzdržati - o tetf pa ni dvomil nihče! Pri tem p ni bilo nobenih razlik mtt partizani in prebivalstvom, 1 jih je podpiralo - vsi so bii enotni kot en mož z edinitf ciljem: boj proti nasilju i' svoboda! Kakšno ločevanje duhov p1 ideologiji - to je bilo partizt nom tuje in nepomembno U nesmiselno. Zato dandanes povsem nt mogoče zvenijo očitki tistih ki so se bojevali na nasproti strani, češ da je bil naroo noosvobodilni boj nekakŠi* komunistična revolucija... Take trditve le dokazujef kako absurdno je opraviti vanje domobrancev, ki | sodelovali skupaj z nacisti boju proti lastnemu narodi ki je bojeval neizprosen i obstanek in osvoboditev. Dandanes bi moralo W jasno vsem, da so tisti, ki i se bojevali na okupatorji strani, izdali narodnoosvo^ dilno gibanje in zadali udaf( protinacistični zvezi evrof kih narodov in ZDA drugih izvenevropskih drl] ki so sodelovale v velij koaliciji v bojih proti nad1 mu in fašizmu. Zato je ost sedanje s\ venske skrajne desnice 1 vseh privržencev okrog td imenovane Slovenske zave-naperjena proti NOB povS$ nezgodovinska in do kraja Nadaljevanje na 25. str*1 • • 1 • i? moji ali njem Če povem po pravici, si sploh ne predstavljam, da bi bila v življenju kdaj postavljena pred odločitev obdržati ali ne obdržati otroke. Že sama misel se mi zdi pošastan, kaj šele, da bi se uresničila... Da bi mi, naprimer, brezosebne sodniške odločitve odmerile čas, ki bi ga lahko preživela v njihovi družbi, da bi mi določili, kdaj jih lahko vzamem v naročje, kje in kako smo lahko skupaj... Kako neki bi se počutili otroci, ki so navajeni, da sem nekje blizu vsakič, ko me rabijo... Ta in še cel kup podobnih vprašanj mi je rojilo po glavi, ko sem poslušala Janijevo zgodbo. Jani je po razvezi obdržal hčerko Marijo, boril se je tudi za sina Andraža, toda takrat mu ni uspelo. Nekaj časa mu je bilo zelo hudo, potem pa se je potolažil z mislijo, da ima ob sebi vsaj Marijo. Skrbno pazi, da nikoli ne zamudi termina, ko je "njegov" tudi Andraž. Da se vsaj nekaj časa počutijo kot prava družina... Toda to je že del sedanjosti. Zgodba pa se je začela veliko prej... In to z obljubo večne ljubezni. Tako kot že marsikatera... Takrat, ko sta se Jani in Alma spoznala, je ona imela za seboj že en zakon. Bogvedi, iz kakšnih razlogov se je končal, saj je Jani izvedel le to, da bo žena verjetno težko imela otroke. "Tega mi takrat ni bilo dosti mar, saj sem jo imel rad. Veliko mi je pomenila. Bo že kako, sem si govoril, zakaj pa so zdravniki na svetu?! Zbral sem denar za zdravljenje v Dobrni. Vedel sem, da tam delajo čudeže. Res je pomagalo. Bil sem presrečen. Že od nekdaj sem želel imeti veliko otrok okoli sebe," pripoveduje Jani prisrčno, spominja-joč se dnevov, ko sta bila z ženo še srečna in zadovoljna. Pravil mi je, da ji za kuhanje in podobne reči ni bilo. Ni bila iz takega testa. "Prvič je počilo, saj ne bo nihče verjel, v porodnišnici. Ves čas poroda sem bil pri njej, jo tolažil in trpel skupaj z njo. Res je, da nisem občutil bolečin, pa vendarle.. Zavedal sem se, da se rojeva najin prvi otrok., kakšen nepozaben občutek je bil to! Deklica je, so nama rekli, ko se je zaslišal otroški jok. Bil sem v solzah, pretresen in srečen. Še danes ne vem, zakaj je babica dala otroka najprej meni v naročje. Previdno in nežno sem se dotaknil štručke... Tedaj pa je žena znorela. Kaj se to pravi, je povzdignila glas, ali sem jo rodila jaz ali ti?! Zdelo se ji je povsem neprimerno, da so jo obšli, kot da ni bila ona tista, ki se je matrala in trpela. Hotel sem ublažiti njeno jezo in užaljenost, toda ni mi ravno uspelo. Še dolgo potem je bila jezna name in držala malo, ko je nanesel pogovor na minute po porodu. Pa nisem bil prav nič kriv..." pojasnjuje Jani. Potem se je, hote ali nehote dogajalo, da ji je sin, ki se je rodil pozneje in ga je prva dobila v naročje ona, pomenil zmeraj več kot hči. Jani pravzaprav nima za tako trditev v roki nič otipljivega, le neprijeten občutek, ki ga je obšel vsakič, ko se mu je zazdelo, da žena dela med otrokoma razlike. Jani nadaljuje: "Pri nas doma je postajalo vedno bolj čudno. Žena se je gospodinjstvu izogibala, namesto da bi nam skuhala kaj pametnega, smo za kosilo jedli ribje konzerve. " Pa ste kar mirno prenašali? sem ga vprašala. (Iz "domaČih" in tujih izkušenj sem vedela, da bi ob taki hrani marsikateri moški znorel in hitro naredil red!) Jani je skomignil z rameni. "Kaj sem pa hotel?" je rekel čez čas. "Zgrda se nisem upal, že tako je nekajkrat klicala policaje, ko ji nisem nič naredil." Potem so se začeli težki časi. Alma je izgubila službo (bila je trgovka), odpravnino pa je vložila v hišo, ki je počasi rasla v bližini. Tudi Jani je moral na čakanje in marsikateri načrti so se podrli. Če ne drugega, je obstalo delo pri hiši, saj je bilo denarja komaj za sproti. Rodil se je že Andraž. "Mislim, da se je žena začela dolgočasiti.. ali pa se je naveličala večnih problemov Rada je bila lepo oblečena, rada se jt pokazala v družbi. Jaz in otroka pa smo pričakovali, da bo doma in se posvetila nam-Nič ni bilo iz tega. Otroka je ponavadi zaklenila v stanovanje, da ju ni bilo treba loviti okoli hiše. Jaz sem bil potem tisti, ki sem ju spustil malo na svež zrak. Ženo sem iz dneva v dan manj razumel. Toda nisern imel moči, da bi jo spremenil. Potem jt začela še "izginjati". Sprva le za kakšno uro, sčasoma pa kar za vse popoldne. Še zmerti je bila brez službe in zato je imela časa zas* več kot dovolj. Nobena pametna beseda m nič zalegla, noben pogovor. Bil sem popol' noma brez moči... Po najboljših močeh serfl se trudil, da vsaj otroka nista bila prikrajšana za ljubezen in pozornost." Čez čas je Jani dobil novo službo. Bila je všeč. Vrgla je tudi nekaj več denarja, kije Jj domačem proračunu še kako prav prišel. * kolegi se je zelo dobro razumel. Toda neko* ga eden izmed njih preseneti z vprašanjerrh kaj je njegova žena delala na blokih. "Bil sem šokiran, izvedel sem, da so j° videli z nekim moški. In to ne prvič. Zdelo S1 mi je popolnoma nemogoče. Saj sva vendal poročena, sem si govoril, kaj bi hodila ' drugemu!!! Doma sem jo vprašal, če je r& Nič te ne briga, mi je zabrusila nazti' Odvihrala je skozi vrata in pol noči je ^ bilo domov..." (nadaljevanje prihodnjič) ok t 1 Pc - r - v -fi n a) ' b) ' Z i; ne( PO! Pis dni 42, dni POSLI IN FINANCE UREJA: Marija VoJčjak _ Borzni komentar tedna Letos že sedemodstotna inflacija Borzni posredniki so pretekli teden sklenili več kot 2600 borznih poslov v skupni vrednosti čez 2,2 milijarde tolarjev. Največ poslov so ponovno sklenili z delnicami, zabeležili pa smo povečanje prometa s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Z obveznicami so sklenili za 88 milijonov tolarjev prometa, kar predstavlja 4 odstotke skupnega prometa. Največ zanimanja pri delnicah so borzni posredniki pokazali za delnice Krke Novo mesto. Tedaj je pot navzdol začel le v ponedeljek, toda v torek smo ponovno zabeleiili malenkosten porast v višini 20 tolarjev. V sredo so delnice postale ponovno draije, saj se je večina borznih poslov sklepala v območju 26.300 tolarjev. Porast tečaja se je nadaljeval tudi v četrtek, ko smo v prvi polovici trgovanja zabeleiili pozitivne vibracije, saj so se borzni posli sklepali tudi čez 26.500 tolarjev. Toda proti koncu trgovanja smo zabeležili količinsko večje prodaje delnic, kar je povzročilo umik povpraševanja in nilji tečaj. Strah pred padcem se je odrazil predvsem v petek, ko so tečaji vseh vrednostnih papirjev v povprečju padli za več kot odstotek. Tako smo pri delnicah Krke zabeleiili borzne posle pod 25.500 tolarji, delnice Petrola so se prodajale v območju 24.750 tolarjev, delnice Leka Ljubljane v območju 35.550 tolarjev itd. Splošni padec ni imel kakšnega pravega vzroka, saj je večja ponudba prihajala le iz določenih borznih hiš, kar bi lahko pomenilo metno niianje cen. Lahko pa so nekateri investitor- ji začeli prodajati delnice, ki so jih kupili pred spremembo omejitve pritoka tujega kapitala v Slovenijo (nakup delnic v začetku julija), saj bi s prodajo realizirali kapitalske dobičke. Ne glede na razlog povečane ponudbe so prodajalci ponovno priklicali strah malih investitorjev, saj smo v petek zabeleiili marsikateri zaskrbljujoči telefonski klic. Medvedji oziroma negativni trend pa ni veliko vplival na gorenjska podjetja. Z njihovimi delnicami se je v preteklem tendu bolj malo trgovalo, zabeleiili pa smo zniianje tečaja delnic Gorenjskega tiska, ki jih trenutno lahko kupujete okoli 1150 tolarjev, delnice Loke Škofje Loke pa lahko dobite za okoli 850 tolarjev. Matej Toma/in, Ilirika TOM ta mesec je spet visok - 10,18 odstotka na letni ravni storitvah pa so se najbolj dvignile cene v izobraževanju - za povprečno dva odstotka, komunalne storitve so bile dražje za 1,9 odstotka, stanovanjske pa za 1,3 odstotka. Cene življenjskih potrebščin, ki naj bi že prihodnje leto zamenjale cene na drobno pri merjenju inflacije, pa so se avgusta povečale za 0,2 odstotka, v letošnjih osmih mesecih skupaj pa za 6,2 odstotka. ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G in B, TERMO ŠK. LOKA, ŠreCKRTJA BLED, COLOR MEDVODE, GORENJE VELENJE, LOKA §K. LOKA B in C GORENJKA LESCE, CEMENTARNA TRBOVLJE, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO- "prodajama delnice na borzi "upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^ LJUBLJANA Tel 061/125 80 74 ^ družba za proizvodnjo, trgovino in storitve Titova 49, 4270 Jesenice objavlja prosto delovno mesto VOZNIKA TOVORNJAKA Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - vozniški izpit C kategorije - zaželen opravljen izpit po ADR predpisih Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 3 mesecev, s polnim delovnim časom in z možnostjo stalne zaposlitve. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Plinstal, d.d., Jesenice, Titova 49, Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. kći etH> }j°t o s* l VMKI T ANI A IN MARK A praktično ne da izslediti. Pri nakupih blaga sicer ostane naslov, kamor je bilo blago poslano, toda ob morebitni zlorabi se v nekaterih državah lahko pojavijo veliki pravni problemi. Kot so še sporočili iz NLB, si obetajo ureditev stanja na tem področju, in sicer v okviru novih rešitev, ki jih pripravljata sistema Europav International in Visa. Zagotavljali naj bi prepoznavo oziroma identifikacijo vseh udeležencev nakupa - kupca, prodajalca in banke, tako da bo nakupovanje varnejše. • U. P. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 1. 9.1997 NAKUPMfflOOUN! ! HAKbPUiPmMJM -| NAKUPNI/PflODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj EROS(Stari Mayr), Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d-dKranj HKS Vigred Medvode H!DA-tržry ki so približno at'nih dni in na tekmah je nasto- mrau!° PreP°zn° Pns.tah ("» ić'palo več kot 400 tekmovalcev, zma8ah) kasneJ? vzeli kar je do sedaj v svetovnih točke za svetoveni pokal. Tako pokalih rekordno. Takorekoč {? ,tudl,ta zma$a neuradna • je bila pravkar iztekajoča se ™g tega imajo naš, tekmo- sezona /vseh ozirih rekordna, ^f* ? ^.S^AIR ' boljšo deseterico. Razen druga je ekipa Francije in tretja Avstrija. Naša ekipa je na zelo solidnem 12. mestu. Med proizvajalci jadralnih Kljub temu pa Lemaitre' iz Francije/Najboljša Radal Pa Je najy<& točk Pobra! naši jadralni padal- je bila ekipa Francije, najboljši Edel, drugi je FDI-Nova, tretji med proizvajalci pa FDI-Nova. pa Armave Gliders Med našimi tekmovalci je bil v V.Stanovnik pa so zmagovalci letošnje tekme v Preddvoru postali: med dekleti Sandie Cochepan iz Francije med fanti pa Claude Sponzorji prireditve so: LJUBLJANSKA BANKA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO ŠPICA International RADIO KLUB Ljubljana ŽIVILA Kranj AIR SYSTEMS HOTEL BOR Preddvor, telefon 064/451-080 ("competition office") JIM BEAM MOBITEL ŠUPO Kamnik; FUN FLY Ljubljana BETA d.o.o., grafika design marketing MWk. RTC KRVAVEC, d.d M !-2 THERMIK, d.o.o. W^ . / GORENJSKI GLAS V^i«/ OBČINA BLED OBČINA PREDDVOR ČUTI, Bled - 064 741 080 Center za promocijo turizma Slovenije, 061 18 91 840 Turistična zveza Slovenije v okviru projekta "1988 - Leto športa", 061 312 087 GAPActive, d.o.o. - organizacija prireditev, Domžale - 061 716 195 Radio Triglav, Jesenice - 064 861 012 Hamex, d.o.o., pirotehnika, ognjemeti, Ljubljana - 061 15 95103Kmečki turizem Muiej, Selo pri Bledu - 064 78 617 Ozvočenje Nejc Pretnar, Bled Nagrade za zmagovalce svetovnega pokala so prispevali: Planinska koča MERJASEC, Vogel - 064 721 134 DIREKCIJA ZA TURIZEM BLED - 064 748 0130 ALPKOMERC, Bovec - 065 86 101 ALPINUM, hotel Zlatorog, Bohinj - 064 723 441 Turistično društvo Kranjska Gora, 064 881 768 Zavod za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora (v ustanavljanju) - 064 881 846 PRVI DRŽAVNI PRVAK JE MAGMA TEAM Kranj, 1. septembra - Na kranjskem letnem kopališču je v nedeljo potekalo prvo državno prvenstvo v mini vaterpolu. Za prvi naslov državnih prvakov in 1.000 nemških mark vreden nagradni sklad se je potegovalo enajst ekip iz Kranja, Maribora, Kamnika in Renč. V finalu so številni gledalci lahko videli obračun dveh kranjskih ekip. Preprečljivo je slavil Magma Team, ki je nastopil v postavi Matjaž Homovec, Primož Troppan, Žiga Balderman, Tadje Peranovič, Branko Hajdinjak, Krištof Štroma-jer in Žiga Bukovac. V finalu so kar z 10:1 premagali ekipo Pizzeria Orli, ki se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Veliko zanimivejši in bolj izenačen je bil dvoboj za tretje mesto. S 5:4 je Ford servis Trilar Kranj '90 premagal Magerčke. Zmagovalcem iz Magma Teama je pripadel "najdebelejši kos" nagradnega sklada, saj so si razdelili 500 "orlov". Člani ekipe Pizzerie Orli bodo za drugo mesto lahko odšli na dopus v Rovinj, v Fordovem servisu Trilar pa bodo narezali pršut. Najboljši strelec prvenstva je bil z 19 zadetki Elvir Bečič (Ford servis Trilar Kranj '90), ki je dobil zlat obesek. Grafiko akademskega slikarja Zmaga Puharja si je prislužil najboljši igralec finala Krištof Stromajer. MLj^T.Vr J ^ j|s^^^^^^^ jSjjJ L , . ■'•* ■■■ -—_ Rezultati: četrtfinale: Pizzeria Orli: Štajerskih 7 6:4, Ford servis Trilar Kranj '90 : Kamnik 13:0, Magma Team : Pizzeria Košuta 12:9, Magerčki : Pizzeria Romano 4:2; polfinale: Pizzeria Orli : Ford servis Trilar Kranj '90 11:1, Magma Team : Magerčki 7:2, za 3. mesto: Ford servis Triiar : Kranj '90 : Magerčki 5:4; finale za 1. mesto: Magma Team : Pizzeria Orli 10:1. • G. Košir, foto: G.Sinik USPEH ALPINISTIČNE SMUČARKE V PERUJU Meta Boncelj je s smučanjem z višine 6200 metrov dosegla slovenski višinski rekord v smučanju pri ženskah. Kranj, 29. avgusta - Iz Peruja se je pred nedavnim vrnila osemčlanska odprava AO Kranj, ki si je zastavila visoke cilje predvsem pri alpinističnem smučanju. Prvotno namero za smučanje z enega od dveh vrhov šesttisočaka Huascaran je sicer Alenki Hafnar preprečila višinska bolezen, nato pa je Meta Boncelj postavila rekord s smučanjem na 6350 metrov visoki gori Chaupicalci. S prvim delom odprave so 26. 6. 1997 prispeli v Huaraz Alenka Hafnar iz Zgornjih Bitenj, Meta Boncelj z Mlake pri Kranju Stanka Stružnik z Visokega, Janez Krišelj iz Preddvora, Borut Cadež iz Škofje Loke in Janez Jarc iz Naklega. Tam sta se jim 2. julija pridružila še vodja odprave Andrej Kecman iz Kranja in član Borut Fajfar iz Radovljice. Najprej so opravili več aklimatizaciiskih vzponov: Alenka Hafnar in Meta Boncelj na 5495 m visoki Urus, Alenka, Meta in Borut Cadež na 5421 m visoki Haupi, Janez Krišelj in Janez Jarc pa na 5686 m visoki Vallunaraju, od koder je Jarc tudi smučal. Stanka Stružnik se je pridružila Tržičanom pri vzponu na Urus in Ishinco (5530 m). Ob Boruta sta med 11. in 14. julijem splezala na 5947 m visoki Alpamavo po Ferrarijevi smeri. Na 6768 m visoki Huascaran so se 11. julija začeli vzpenjati Alenka in Stanka ter oba Janeza. Stanko je slabo počutje zadržalo že v prvem taboru, Alenkin poskus smučanja z vrha pa je že prej preprečila višinska bolezen. Oba Janeza sta se vzpela na vrh; Jarc je od tam tudi smučal, a le do Gargante, kjer je zaradi serakov in razpok snel smuči. Kmalu zatem, 14. julija, se je Meta sama povzpela na 5752 m visoki Pisco in z njega tudi smučala. Nato so se Meta, Andrej in Borut Fajfar 20. julija odločili še za vzpon na 6350 m visoki Chaupicalci. Zaradi sneženja so se začeli vzpenjati iz baze 22. julija zjutraj. Že istega dne opoldan so dosegli zadnji plato pod vrhom na višini 6200 metrov. Od tam je Meta smučala do dna stene brez prekinitve. Tako je dosegla slovenski višinski rekord v smučanju pri ženskah. "Vesela sem, da sem izpolnila glavni cilj odprave. Doslej sem bila najvišje na 3797 m visokem Grossglocknerju. Že vzpon z vso opremo na šesttisočak je zahtevna stvar. Smuči sem na položnejših delih poti kar privezala in vlekla za seboj, da bi prihranila moči. Že na začetku odprave se me je namreč lotilo slabo počutje zaradi okužbe s hrano, zato sploh nisem upala na vzpon na tako višino. Razen tega so nas ovirale slabe razmere, zlasti kložast sneg. Zaradi nevarnih razpok nisem šla povsem do vrha, ampak sem si pripela smuči na zgornjem platoju. Smučala sem z višine 6200 na 5100 metrov, kjer se sneg konča. Bilo je precej zahtevno in utrudljivo smučanje, pri katerem sta mi z usmerjanjem pomagala Andrej in Borut. Smučanje se je končalo v dobri uri, vsa odprava pa je bila kar dolga, zato vsi vtisi iz Peruja tudi po vrnitvi domov še niso bili takoj urejeni," Smed obiskom v uredništvu Gorenjskega glasa povedala Meta oncelj. S. Saje DOBRO VZDRŽEVANE GORSKE POTI, VEČJA VARNOST Markacisti so obnovili 10 zahtevnih in zelo zahtevnih gorskih poti. Radovljica, 1. septembra - Naše gore obišče vsako leto več kot milijon domaČih in tujih gornikov. Med njimi je precej takih, ki niso niti primerno izurjeni niti opremljeni za hojo po visokogorju. Zato planinska organizacija skrbno vzdržuje najbolj izpostavljene poti v gorah. Letos so popravili rekordno število poti, ugotavlja Tone Tomše iz komisije za planinska pota. Markacisti iz več kot 20 planinskih društev so v 56 dneh obnovili 10 visokogorskih poti. Ves material je prepeljal na delovišča helikopter Slovenske vojske, izvedbo del pa so z izdelki in denarjem omogočili razni sponzorji. Peščica strokovno usposobljenih planincev je vsa dela opravila brezplačno. Skupina 14 markacistov se ie zamudila kar dva tedna s popravilom in nadelavo poti prek Visoke Vrbanove Špice (2408 m) na Spodnjo Vrbanovo Špico (2299 m) in do krnice Pekel nad dolino Kot. Ena najdrznejših in najslikovitejših poti poti v naših Jorah je bila namreč slabo vzdrževana, zato so se člani PD avormk - Koroška Bela odločili za obnovo. Kljub popravilom je pot primerna le za izurjene planince brez vrtoglavice, za druge pa priporočajo spremstvo vodnika. Precej let zaprto pot iz zavetišča pod Špičkom do Kanjskega prevala je obnovila skupina petih markacistov. PD Jesenice je namreč želelo ponuditi nekaj planincem, ki se radi podajo z množično obljudenih poti v predele s čudovitimi razgledi in obilico flore ter favne. Čeprav so pot na novo označili z markacijami in namestili nove kline ter žično vrv, je v slabem vremenu še vedno nekoliko zahtevnejša za orientacijo. Ista skupina je obnovila tudi pot iz Malega Kota na Jalovec (čez Jalovško škrbino). Lani je skupina markacistov obnovila pot do drugega Martuljškega slapa, letos pa so obnovili pot za Ak. Akcijo je omogočilo PD Gozd - Martuljek, ki vzdržuje obe poti. Markacisti PD Medvode in člani tehnične podkomisije KZP so letos popravili lani le zasilno obnovljena varovala na poti Kotovo sedlo - Jalovec. Ob pomoči markacistov PD Ljubljana -Matica je bila popravljena in nanovo zavarovana pot Kredarica - vrh Triglava - kasarna Morbegna na Triglavskih podih, pri enakem delu na poti čez Plemenice s prelaza Luknja na Triglavske pode pa so sodelovali markacisti PD Ptuj. Med manjšo junijsko akcijo so zavarovali del poti iz doline Kot na StaniČev dom. Eno večjih akcij v Kamniško - Savinjskih Alpah so izvedli na poti Vadine - Velika Baba, kjer so kranjski planinci že leta 1975 speljali pot na vrh po slovenski strani. Tam so nadelali celotno pot in jo očistili kamenja, očistili pa so tudi pot skozi Žrelo pod Vadinami in namestili nova varovala. Manjše akcije so potekale še na poteh Bele peči - Loka - Raduha, Grohot - Rogovilec, Logarska dolina - Klemenča jama in Firšt - sv. Duh. Komisija za planinska pota pri PZS je letos poskrbela tudi za markiranje poti do 22 prehodnih mest na meji med Slovenijo in Avstrijo, začela pa je nameščati tudi nove smerne table s podatki o smeri poti, času hoje, zahtevnosti poti in vzdrževalcu. Ob delu komisije seveda ni moč spregledati prizadevanja slovenskih markacistov na poteh, ki jih vzdržujejo posamezna planinska društva. V letu 1998 bodo glavna dela potekala na Hanzovi poti na Prisojnik, poti skozi Kačji greben na Špik, poti iz Drežnice na Krn in poteh na Kaninu, je napovedal načelnik komisije Tone Tomše. • S. Saje GLASOV KAŽIPOT M Koncerti !► V glasbeni šoli Tržič Tržič - V sredo, 3. septembra, bosta v dvorani tržiške glasbene šole imeli koncert Nataša Ostovič, dvanajstletna pianistka iz St. Petersburga, ki je leta 1995 zmagala na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov v Berlinu, in domačinka Barbara Tlšler, članica Slovenskega komornega zbora in gojenka srednje glasbene šole v Ljubljani. Koncert se bo začel ob 20. uri. Jesenska turneja zbora Mihail I. Giinka Organizator Združnje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Giinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: V Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bosta koncerta ob 20. uri 20. septembra in 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti 23. in 30. septembra In 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncerta v Kranju je v TD Kranj, šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma In uro pred koncertom. Obvestila Varno v Žrelo Kranj - Markacisti PD Kranj sporočajo, da so obnovili oz. popravili pot skozi Žrelo. Odslej je spet možen varen dostop do Kranjske koče na Ledinah. Prireditve September, ko se poletje prevesi v jesen Vabljeni na Glasove izlete * Prihodnjo soboto, 13. septembra, torej drugo soboto v mesecu, ko se bo poletje prevesilo v jesen, Vas prvič vabimo na drugi Glasov izlet v Rimske Toplice. To slovensko naravno zdravilišče z izjemno bogato tradicijo ima izredno lepo urejeno termalno kopališče, kar so pred kratkim preverili tudi udeleženci prvega Glasovega izleta v Rimske Toplice. Do tja je z Gorenjske ni daleč in rajža sploh ni naporna. Glasov avtobus bo v soboto peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Mengeš-Rimske Toplice, povratek proti večeru v obratni smeri. Po kopanju v bazenu s termalno vodo bo še kosilo oziroma zgodnja večerja. Prispevek k stroškom tega izleta: 3.100 tolarjev za naročnike in družinske člane (za otroke le 2.500 tolarjev), za nenaročnike tisočaka več. * Še en dober Glasov izlet na slovensko obalo, v Fieso, pripravljamo: z avtobusnim prevoznikom METEOR iz Cerkelj rajžamo v Fieso spet prihodnjo soboto, 13. septembra. Vremenoslovci pravijo, da so morje še cel september dovolj toplo za kopanje na prostem - vendar, če bo 13. septembra slučajno rahlo hladno, se boste v Fiesi lahko naplavali v pokritem bazenu hotela Barbara. Ker ni dobro plavati s praznim želodcem, bo Pizzeria Antonio poskrbela za odlično popotnico; tudi večerja bo, pa še zabavni večer. Odhod avtobusa zjutraj "od doma" iz Cerkelj, z ovinkom do Radovljice, nazaj do Kranja in skozi Škof jo Loko in Medvode do Fiese; na povratku pozno ponoči pa v obratni smeri. Prispevek k stroškom: za naročnike in družinske člane 3.200 tolarjev (za otroke le 2.500 tolarjev), za nenaročnike tisočaka več. * Zadnjo soboto letošnjega poletja, 20. septembra, vabljeni v TERME PTUJ. Glasov celodnevni izlet v starosto slovenskih mest Ptuj bomo začeli na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Na Ptuju si bomo ogledali delček mestnih znamenitosti, popoldne bo namenjeno skrbi za zdravje - kopanje v termalni vodi Term Ptuj, po večerji bo "zur" z nagradnimi igrami, kajti preskok iz poletja v jesen se spodobi obeležiti z dobro voljo. Prispevek k stroškom: 3.400 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!), za ostale pa tisočaka več. * Prvo (koledarsko) jesensko soboto sse dobimo na Grofiji. Vir pri Stični! V sodelovanju z OBČINO IVANČNA GORICA in TURISTIČNO KMETIJO GROFIJA bomo pripravili tradicionalni Glasov piknik s pečenim odojkom, domačim vinom in drugimi grofovskim! dobrotami, z odobro glasbo za ples in družabnimi igrami. Občina Ivančna Gorica in Občinska turistična zveza bosta pripravili ogled delčka turističnega bogastva v tej občini - na njenem območju so, med drugim: Stična; Višnja Gora s Polževim; Jurčičeva Muljava; Krka z izvirom dolenjske lepotice; itd. Občina Ivančna Gorica je med tistimi slovenskimi občinami, ki obsegajo največ naselij in se lahko pohvalijo z velikim številom različnih posebnosti, ki so še kako vredne ogleda. Prijave za tradicionalni Glasov grofovski piknik na Grofiji že sprejemamo - Glasov avtobus bo pelja z Jesenic z običajnimi postanki tako, da bo rajža omogočena čimvečjemu številu Gorenjk in Gorenjcev. Tudi zvečer na povratku bo tako. Prispevek k stroškom: 3.600 tolarjev za naročnike G G + družinske člane, za nenaročnike pa 900 SIT več. * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223-444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/223-111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: PIVOVARNA UNION AKVAJ DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC L MIZARSTVO IN STEKLARSTVO NAGODE, Tržaška c 64, teL 061-741-225 Vprašanje: V katerem kraju se nahaja omenjeno podjetje? Nagrada: Ogledalo v vrednosti 10.000 SIT 2. ZELISČARSTVO "PREŽLA", Begunjska c 23, Lesc«, teL 064-718-340 Vprašanje: Koliko rodov nazaj posega tradicija Zeliščarstvo "Prežla"? Nagrada: Darilno zdravilni bon 7.000 SIT Odgovore pošljtie vsakega na svoji dopisnici do petka, 5. 9. 1997, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 24. 8.1997: • Gostilna in pizzeria Ni-Bi, Sinja Gorica: GROŠELJ ANITA, Kosovelova 17, Idrija • Forum Terma, Rimske toplice: ČUK MARIJA, Kake 49, Logatec Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne Informacije tel. 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 9L1 MHz, Pokličite: 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preiskusite svoj pogumna vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja Prireditve pred Šuštarsko nedeljo Tržič - Jutri, 3. septembra 1997, ob 11. uri bo v upravni stavbi tržiškega Peka okrogla miza Čevljarstvo v Tržiču. Istega dne ob 17. uri bo v križišču pred cerkvijo sv. Andreja v Tržiču svečanost ob odprtju prenovljene Partizanske ulice, ob 20. uri pa bo v glasbeni šoli koncert v organizaciji društva Lumen. V četrtek, 4. septembra, ob 17. uri bodo pri gostišču Smuk v Retnjah odprli muzej na prostem. V petek, 5. septembra 1997, ob 10. uri bodo odprli v trgovskem centru BPT tehnično trgovino ELEKTRO DOM, ob 11. uri pa bo v sejni sobi občine okrogla miza o problematiki malega gospodarstva v tržiški občini. Od 14. ure dalje bo v rotundi A-banke na ogled razstava Od risbe do čevlja, ob 17. uri pa bodo v tržiškem paviljonu NOB odprli razstavo Modna obutev Peko in 2. razstavo tržiške obrti. Pred paviljonom bodo podelili priznanja TD Tržič, ob 19. uri pa bo v restavraciji Raj svečano odprtje 30. Šuštarske nedelje in občni zbor Turističnega društva Tržič. 90. obletnica kronanja milostne podobe Brezje - V okviru 90. obletnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj - Vigilija bo v soboto, 6. septembra, ob 19. uri slovesna sveta maša, pri kateri bodo peli tudi Mašo narodov skladatelja in duhovnika Avgusta Ipav-ca, ki bo zboru tudi dirigiral. Združeni zbor bodo sestavljali: zbor šole z Dunaja, ženski zbor iz Italije, moški zbor in dekleta z Gorenjskega, brezjans-ki fantje bodo pritrkovalci, solista gospa Olga Gracelj in p. Vid Lisjak, za orglami bo prof. Tone Potočnik. Maševal bo nadškof dr. Franc Rode. Po sv. maši bo procesija z milostno podobo po vasi, pete bodo litanije Matere Božje, Marijine pesmi, nato bo v cerkvi blagoslov z Najsvetlejšim. Ob 21.15 uri bo koncert Marijinih pesmi (P. vid Lisjak, tenor in prof. Marko Gašperšič, orgle), ob 22. uri somaševanje letošnjih slovenskih novo-mašnikov, ob 24. uri pa bo polnočnica, ki jo bo vodil provincial slovenske frančiškanske province Sv. Križa p. Polikarp Brollh. Cerkev bo odprta vso noč. V nedeljo, 7. septembra, bo ob 10. uri slovesna sv. maša, ki jo bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Edmond Farhat, pri maši bodo pevci ponovili Mašo narodov, ob 14. uri bo sv. maša za romarje iz župnije sv. Justa iz Podgore pri Gorici, ob 15. uri bo molitvena ura za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda, ki jo bo vodil in sv. mašo daroval provincial p. Polikarp Brolih, v učilnici pa bo I. del tečaja za zaročence. V ponedeljek, 8. septembra, bodo na praznik Marijinega rojstva - mali šmaren svete maše ob 7., 8.30, 11.30, 16. in 19. uri. Ob 10. uri bo vodil praznično bogoslužje upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Spoznajte Kamnik Kamnik - Občina Kamnik in njen Turistično informacijski center vabita na ogled Kamnika, ki bo v soboto, 6. septembra. Ogled bo možen ob 10. in ob 16. uri, strokovno usposobljene vodnice pa vas bodo čakale na Glavnem trgu v Kamniku. Ogledali si boste lahko vse mestne znamenitosti, cerkev Sv. Jakoba, frančiškanski samostan s knjižnico, mestno središče s Šutno, zasebni muzej dr. Sadnikarja, rov pod Malim gradom, po želji grad Zaprice in še kaj. Na Jesenicah Jesenice - Danes, v torek, se bodo ob 20. uri v Kosovi graščini začele jesenske serenade. Predstavil se bo kvartet flavt s francosko glasbo. V petek, 5. septembra, bo čembalistka Irena Kolar predstavila Bachovo glasbo za čembalo. V razstavnem salonu Dolik si lahko še danes in jutri ogledate razstavo slik Boleslava čeruja iz Kranja, člana Likovnega kluba Dolik. Ljubitelje knjig obveščamo, da je na podstrešju Stavbne knjižnice in gledališča na ;ufarjevem trgu 4 spet odprta bukvar-na, in sicer vsako sredo od 15. do 18. ure. Muzejski vlak vozi v Most na Soči vsak četrtek ob 9.15 z jeseniške, železniške postaje. Podrobnejše informacije dobite v turistični poslovalnici Sloveniiaturist, tel.: 84-193. Z letnega kopališča Ukova pa obveščajo, da je kopališče odprto vsak dan od 10. ure dalje in da je vsak dan žrebanje vstopnic za nagrade uprave kopališča in slaščičarne Citv bar ob 16. uri.22. Ribniški sejem suhe robe in lončarstva Ribnica - V nedeljo, 7. septembra, bo v Ribnici ena največjih etnografskih prireditev pri nas. Sejem se bo začel s parado ob 9.30 uri. Po osrednji ulici bodo postavljene stojnice s suho robo in lončarskimi izdelki iri prikazom njihovega izdelovanja, na drugih ulicah pa se bodo predstavili številni prodajalci raznega blaga in zanimivih izdelkov, od strojev, avtomobilov, pa do blaga široke potrošnje. Sodelovala bodo razna društva, kot so gasilci, lovci, planinci, smučarji, kinologi, športni klubi, fotografi, konjeniki, kulturna društva in še mnogo drugih. Spored: V petek, 5. septembra, bo ob 21. uri koncert pop glasbe v ribniškem gradu; v soboto, 6. septembra, bo ob 9. uri regijsko tekmovanje oračev na Ugarju, ob 20. uri pa koncert na Strmici v Sodražici. V nedeljo, 7. septembra, bo ob 9.30 začetek snemanja s parado, v kateri se bodo predstavila vsa društva, klubi in drugi. Naslov prireditve je Sodobni utrip ribniške doline. Ob 10.30 uri bo kulturno-zabavni program v gradu, ob 12. uri pa tekmovanje kinologov v agilitvju in fliballu. Organizirane bodo tudi številne razstave. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Zveza društev prijateljev mladine In Center za socialno delo Kranj ob začetku novega šolskega leta ponovno organizira že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer: v petek, 5. septembra, od 14. do 18. ure, v soboto, 6. septembra, od 8. do 13. ure. Svetovalci bodo staršem in učencem svetovali pri nakupu, prodajalcem pa predlagali višine cen učbenikov in drugih potrebščin. V nedeljo zaključek v Planici Za Slovenijo - mojo čisto deželo f97 Zadnja, deseta in sklepna letošnja akcija "Za Slovenijo - mojo čisto deželo" bo to nedeljo, 7. septembra, z eko piknikom v Planici. Izmed nagradnih kuponov iz tedenskih akcij, ki so od junija potekale po vršacih po celi Sloveniji, bo to nedeljo v Planici izžrebana super nagrada - osebni avto VW polo. Na zaključku lanskoletne podobne akcije je super nagrada ostala na Gorenjskem, saj jo je sreča namenila Erženovim z Loke pri Tržiču! V nedeljo se bo akcija v Planici začela ob 7. uri zjutraj in bo trajala do 14. ure, ko se bo začel EKO ŽUR, zabavna prireditev ž imenitno ekipo nastopajočih: ansambel Dvanajsto nasprotje in Boutique Moped show s Simono, Martinom in Tofom. V nedeljo torej v Planico, tokrat ne zaradi smučarskih poletov, temveč s plemenitim namenom "Za Slovenijo - mojo čisto deželo". Koristno in zabavno bo, zraven bosta tudi Radio Triglav Jesenice in Gorenjski glas. Osebni avtomobil VW Polo je v akciji "Za Slovenijo -mojo Čisto deželo" tudi letos podarilo podjetje Porsche Slovenija, pooblaščeni zastopnik za prodajo vozil VW, Audi in Seat v Sloveniji. Razstave Akvareli in risbe Antona Gosarja Šentvid, Ljubljana - V četrtek, 4. septembra, bo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu ob 20. uri otvoritev razstavi akvarelov in risb Antona Gosarja, župrt i>j ka iz Mekinj. V kulturnem programu W 1 sodelovala dvanajstletna pianistka iz St Petersburga natalija Ostovič, ki je pr* m dvema letoma zmagala na mednarod ci nem tekmovanju mladih pianistov i m Berlinu. KRALJICA SLOVENIJE ZA KRALJICO SVETA '97 Gostje večera: Bajaga. Čuki, Helena Blagne, Pop Design, Marta Zore In Napoleon sobota 6. september ob 20 uri, v novi športni dvorani na Zlatem polju v Kranju Zagotovile si sedež v predprodaji v recepciji hotela Crelna Kranj • v turistični agenciji Odisej Kranj • Kompas Kranj • Kompas Škofja Loka • Aligator Music Shop Kranj*na Gorenjskem glasu (oddelekman oglasi) sp nt Pc ze Ug da in Sr \bi \ra ITa \pn I do pri na, da i \ni, pa< jut dnt ko vsa 1 nar glo --'dej anc Naj živi vesela družba " ti aru Dobimo se v nedeljo, 14. septembra, ob \hizje uri na Andreju nad Skofjo Loko. 2 Andrej nad Škofdjo Loko, 1. septembra - Poleg ansamblov chr Braneta Klavčarja in Tria Rudija Tominca, ki smo ju le not gredstavili, bodo na Andreju nad Škofjo Loko pri IvanOfco/i :uparju nastopilf še ansambli: Laufarji, Rudi Jevšek, Trio;« Planika, Glas Slovenije in Strmina. To bo zares vesela družba.£or kjer prihodnjo nedeljo popoldne zares ne bo dolgčas. g0j Trio Planika deluje pet tyga veliko nastopa po Sloveniji0-^ in tudi v Avstriji. Člani trU'^ so iz okolice Kranja in sicetvod brata Boštjan in Jernej Tišler ter Andrej Ažman. Laufarje od 1993 sestavljajo Darko Tušar (vokal, saksofon), ki je tudi vodja ansaffi' bla in pevka Jožica Brdnik. Kitarist je Jure Lapanja, bas kitaro in bariton igra Marko Erjavec, harmonikar pa je Boštjan Sedmak. Kaseta je Žirovski čevljar, imajo pa več nastopov in snemanj. 1995 Zlati Orfej Ptuj, najboljši kvintet na Steverjanskem festivalu (1994, 1996). Letos zmaga v Steverjanu. Glas Slovenije je začel deloval pred sedmimi leti. Po lastni"1 skladbah so poznani predvseC doma in v tujini. Igrajo, ko pravijo, za lastno veselje. Novo* v ansamblu je pevka Valerija, K je zamenjala Matejo. Na Andrej' nad Skofjo Loko pa se bod' predstavili tudi z dvema lastni' ma skladbama. ™c.,a tdmmiJi GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunj« v petek, 5. septembra (rREvA AVSSNIK s svojim ansamblom v soboto, 6. septembra ansambel KATERMAN Vsako sredo ansambel Gašperji •aFPriieditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na teb Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 ABONMA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Prešernovo gledališče vabi k vpisu abonmajev za gledali sezono 1997/98, v kateri si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav: Vpisovanje bo potekalo: za dosedanje abonente od 4. do 9. septembra za nove abonente od 11. do 15. septembra Podrobnejše informacije so objavljene v današnjem Gorenjskem glasu! A » i Nadaljevanje z 18. strani! nasprotju z evropsko protina-cistično idejo. Prav tako nemogoče pa je poizkus delitev nekdanjih partizanov na komuniste in nekomuniste, poštene in nepoštene, domoljubne in nedomoljubne. Tudi take zle namere nas ne vodijo nikamor: ne v pomiritev ali spravo, ne v srečno prihodnost, najmanj pa nam kažejo pot v Evropo, kamor si tako zelo želimo! Take in podobne so bile ugotovitve udeležencev nedavnega srečanja partizanov in domačinov pri Trlejevih v Srednji vasi pod Dobrčo. Kdo bi jim zameril, če so tako razmišljali in modrovali. Tako jim pač narekuje vest in pravičen ter dosleden odnos do preteklosti in do skupne prihodnosti. Zgodovina je pač zgodovina, kije neizprosna in se je ne da kar tako potvarjati. Preprosti nekdanji partizani, borci ter sodelavci NOB so pač ponosni na svoje domol-7"° ravnanje v usodnih dneh preizkušnje, kot je lahko ponosen na svoje sinove vsak narod. Tako tudi je, saj evropski nfodi in vsi narodi po svetu globoko cenijo domoljubna aejanja svojih rojakov, veteranov vojn in jih tudi ustrezno vrednotijo in počastijo. Mar naj bi mi ravnali drugače! Nismo nikakršna izjema. Za skrb pri negovanju, ohranjanju ter obujanju vrednot narodnoosvobodilnega D°ja in ideje domoljubja vel-JO vse priznanje Skupnosti borcev NOB Gorenjskega, Kokrškega odreda, gorenjskega vojnega območja in koroških partizanov Gorenjske ter njihovemu odboru pod vodstvom neutrudnega Marti- na Koširja in njegovih sodelavcev. Vsem skupaj so številni borci in prebivalci vasi pod Dobrčo na srečanju izrekli prisrčno zahvalo in priznanje. • Jože Bohinc Odprto pismo županu Mestne občine Kranj ing. Vitomirju Grosu Člani Krajevnega odbora SKD Primskovo smo bili nadvse presenečeni, ko smo na TV1 in Radiu Kranj zasledili lažne izjave župana ing. Vitomirja Grosa o prebivalcih Primskovega še posebej o članih SKD Primskovo. Da so v svetu KS Primskovo, prefarbani komunisti krščanski demokrati, ni res. Res pa je, da g. Francka Košnik in g. Bogdan Drino-vec, ki sta člana sveta KS Primskovo, nikoli nista bila člana Zveze komunistov niti Združene liste. Enako velja tudi za ostale člane SKD Primskovo. Od ustanovitve odbora naprej vzorno sodelujemo s krajevno skupnostjo, nikoli ni prišlo do strankarskih nestrpnosti. Če pa sprašujemo o Jezerski cesti, o kanalizaciji, o plinifikaciji, o občinskem denarju - glavarini, ki ga Prims-kovljani ne dobimo, o problemu Kokrškega loga, o naravni nesreči v kanjonu Kokre... in če podpiramo ohranjanje krajevne lastnine, obnavljanje kulturnega doma, če smo ponosni na krajevna društva, šolo in na vzorno farno občestvo, to delamo za napredek kraja in v dobro vseh krajanov. Žal ing. Vitomir Gros za svojo politično listo in svoje sodelavce vsega tega ne more zagotoviti. Očitno je, da ima lažnive prišepetovalce. Zato zahtevamo, da se javno opraviči za obrekovanja poštenih ljudi, ki so bili tudi njegovi volivci. KO SKD PRIMSKOVO predsednik Marjana Marolt Vojska -ne, hvala! Zakaj je potrebna vojska? Da nas brani, seveda. Če bi bili vsi prijatelji med seboj, če bi imeli srce bolj razvito, da ne bi mogli prizadeti ljudi okoli sebe, bi vojske sploh ne potrebovali. Poglejmo vase in se vprašajmo, kaj smo storili za odnose med ljudmi. Vsaka stvar se namreč začne pri nas samih. Svet je dober toliko, kolikor smo dobri mi. Če postanemo bolj srčni, se bo tudi svet spremenil. In kaj je naš cilj, če ne ustvariti boljši svet? Čudovito priložnost imamo za to, samo vsak dan moramo biti malo boljši. Vsak dan moramo prevzeti odgovornost za bližnjega in biti manj sebični, kar se povezuje. Vemo, kaj bi morali storiti za boljši svet, vendar se ustrašimo dela, ki nas pri tem čaka. Najbolj pa nas skrbi to, da moramo začeti pri samih sebi. Vsakdo bi rad spreminjal druge, vendar je to nemogoče. Sebe, ki bi edino lahko spremenil, pa noče. Ker misli, da je dober. Nikoli pa človek ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Zakaj srčnost se ne plačuje z denarjem in ljubezen ne računa. Če bi človek razvil svoje srce, da ne bi mogel prizadeti drugega, bi vojske sploh ne potrebovali. Dokler pa bo človek gledal le na lasten interes in mu bodo ljudje pomenili toliko kot lanski sneg, dotlej bomo ogroženi. Rad bi opozoril še na nekaj. In to je, da smo sami sebi največji nasprotnik zaradi svoje dvojne narave. Hočemo delati dobro in smo obenem sebični. Ne vemo pa, da nas delo za druge najbolj plemeniti. Veliko je stvari, ki jih je človek izumil samo zato, da mu ne bi bilo potrebno delati. In nekaj takih, s katerimi se lahko zabava. Ker je človek po naravi len in se mu ne ljubi delati, gre po liniji najmanjšega odpora. Ker pa je odnos, ljubezen, napor, se ji raje odrečemo, namesto da bi kaj storili. Janez Resman, Kanina Gorica Planinski odmev Doživljaj surovosti gore Pogled na sive skale nad zeleno dolino, ki jih pokriva modro nebo z žarečim soncem, prevzame človeka. Toda, kdor ne izkoristi sožitja narave in duha in gre na turo le zaradi žiga ali zato, da so okrepi organizem, ne doživi lepega dne v celoti. Drobne stvari na poti na goro In na gori ne pritegnejo vsakega planinca, ker jih enostavno ne vidi. Vzeti si moramo čas, potrpljenje in odpreti oči. Tiho srečanje z gamsi ali kozorogi, postavno razkazovanje planinskih kavk, brenčeči čmriji v vetru, drobna cvetlica v skladni razpoki, njen omamni vonj. To nam v tem navidezno mrtvem, neprijaznem svetu približa skromnost življenjskih potreb in boj za preživetje. Kako prijazno deluje skromna planinska koča ali pozdrav naključnega planinskega popotnika! Kako osvežujoče je skrniti požirek bistre studenčnice iz gorskega izvira! To polni dušo in krepi telo. Sem sposoben neokrnjenost narave uživati, da je ne prizadenem, se znam zliti z naravo, da postanem nemoteči sopotnik gora, sem storil vse in ohranil goro tako, kot sem jo našel? S pozitivnimi odgovori si bomo okrepili dušo in nestrpno bo naše pričakovanje novega dneva, ko bomo spet odšli med rušje in skale, kjer tišina šepeta. • Peter Leban V SCORPIO Olševek 30a, 4205 Preddvor - Kranj ZAPOSLI: 1. USNJARJA: torbarja, čevljarja ali sedlarja, ki ima izkušnje iz modeliranja in vodenja proizvodnje 2. PREŠIVALKO USNJA 3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja na varilnih aparatih (robotih) za varjenje verig. V poštev pridejo tudi kandidati, ki so se pripravljeni došolati in imajo končano poklicno šolo kovinske stroke, strojni mehaniki ali strojni tehniki in orodjarji. 4. VEČ KOMERCIALISTOV za trženje programa hrane in opreme za male živali (ZOO program) in trženja verig za goveda, gozdarje (agro program), rudarskih, sidrnih in ostalih ind. verig (tehnični program) Pisne ponudbe s spričevali, opisom izkušenj in tel. št. pošljite na zgornji naslov. UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED S« S« > ><0 h- T- (0 v. jO E 0) o. a> c/> o O) t- > CM 2 "D O _r- CM (Tj a) c^-Š I, raco = ra -jG. }*{ o.2 ._ w c o o >N C Q a> "g .1 O C — rara c o iS a> m "° 2 ra C ^ O) 11« 8|1 il* \lu iut oo 8..Ž-8 co "2 o Si o {S t- "55 9* ■~ ra ra ra > io w fi CT 2 O 5 o »*jflJ - ai o > c 92 o N c a> ._ .Ji ■.lili ■lil« "■g__..sLjs 2 Imh a, ra._ O-ra o sllfji a. * o o o E o I s ra •«- .ra ai > i •o o 9 ji is i e KKIMIV1L Vlom v hotelsko sobo in prikolico Kranjska Gora, 29. avgusta - Doslej še neznani storilec je v noči iz četrtka na petek skozi okna Hotela Kompas splezal v več hotelskih sob. Dolgoprstnežu so dišali tehnični predmeti in zlatnina, skupaj pa si je protizakonito nabral za 220.000 tolarjev premoženja. Policisti poizvedujejo tudi za storilcem, ki Je v petek zvečer vlomil v počitniško prikolico v kampu Špik, odnesel pa je televizor in še nekaj drugih tehničnih predmetov, vse v skupni vrednosti 30 tisočakov. Po plen v trgovino Kranj, 29. avgusta - Konec minulega tedna je bil očitno ugoden za vlome skozi okna. Tako si je eden od nepridipravov izbral trgovino podjetja Živila v Preddvoru, kjer je v nči na četrtek razbil okno, splezal v notranjost in se tam oskrbel predvsem s cigaretami in žganimi pijačami. Škodo, ki jo je povzročil ocenjujejo na 121.000 tolarjev, tudi za tem storilcem pa policisti še poizvedujejo. Izginila črni BMW in avtoradio Kranj, 30. avgusta - Sredi dneva je lastnik kovinsko črnega, 12 let starega avtomobila BMW 318i prijavil, da na parkirišču stanovanjskega bloka Planina 7, njegovega štirikolesnika ni več. Avtomobil ima registrsko številko LJ 93-29N in ga še iščejo, lastnik pa je oškodovan za 450.000 tolarjev Na Jesenicah je iz parkiranega avtomobila yugo kopral izginil avto radio znamke Goldstar. Dolgoprstnež je na avtomobilu navrl ključavnico, poleg radia pa si je prilastil tudi vozniško in prometno dovoljenje ter zeleno karto. Škode je za 40.000 tolarjev. Tudi policisti divjajo, mar ne? Prometni policisti vzroke tragedij, ki se dogajajo na naših cestah običajno pripisujejo preveliki hitrosti in objestni vožnji, pri tem pa s prstom kažejo predvsem na voznike avtomobilov. Žal se, kljub temu da bi morali biti za zgled, med tistimi, ki ogrožajo prometno varnost, znajdejo tudi sami Tako nas je več občanov obvestilo, da so bili v nedeljo, ko je bila na cesti proti Joštu gorska kolesarska dirka priča divjanju enega od policijskih avtomobilov kranjske policijske postaje. Njihov službeni avtomobil volkswagen golf z registrsko številko P4-111 ie namreč ob 11.56, ko še ni bilo zapore ceste, z veliko hitrostjo pripeljal skozi vas Pševo in nato nadaljeval pot proti Kranju, za njim pa je pripeljalo tudi črno kombinirano vozilo kranjske registracije. Na policijskem avtomobilu so bile prižgane samo varnostne utripalke, ne pa tudi modra luč in sirena, kakor določajo predpisi za nujno vožnjo. Po navedbah policijske postaje Kranj, naj bi bil namreč avtomobil na nujni vožnji zaradi poškodbe enega od udeležencev kolesarske dirke, kansje pa se je izkazalo, da niti ni bila potrebna. S hitrostjo (po ocenah pohodnikov, ki so se prav v tem času odpravljali na ali z Jošta) okoli 80 kilometrov na uro sta policista tako predvsem nevarno ogrožala pešce, med katerimi je bilo tudi veliko otrok. Eden od ogroženih občanov je zaradi divje vožnje policistov posredoval tudi pri njunem nadrejenem, ki je zatrdil, da sta bila policista na nujni vožnji in da sta vozila s predpisanimi signali. Zgodba bo najbrž dobila epilog s tristranskim soočenjem, ni se pa zgodilo prvič, da so policisti ostalim udeležencem v prometu dajali slab Zgled. M.G. Prvi šolski dan tudi za policiste in odgovorne za varnost otrok Policisti pripravljeni, cestarji zatajili Številne pomanjkljivosti pri cestnih oznakah - Vozniki večinoma disciplinirani Kranj, 1. septembra - Prvi šolski dan običajno ne mine samo v znamenju srečanj otrok po več kot dvomesečnih počitnicah in navodil za izpolnjevanje novih šolskih obveznosti, ampak tudi ob povečani skrbi za varno pot učencev in dijakov do hramov učenosti in domov. V blžini vseh gorenjskih šol bodo zato tudi v prihodnjih dneh številni policisti, ki jim bodo pomagali člani Zveze šoferjev in avtomehanikov, ponekod pa tudi člani avto- moto društev in gasilci. Prometni policisti so na prve šolske dni dobro pripravljeni je zagotovil gorenjski prometni inšpektor Ivan Demšar. V prvih štirinajstih dneh bodo tako zagotavljali varnost na poteh po katerih bodo hodili otroci, ob stalnem opozarjanju in preventivnem delu, pa bodo dosledno kaznovali vse voznike, ki bodo v bližini šolskih poslopij preizkušali zmogljivosti svojih avtomobilov in na ta način ogrožali mlada življenja. Na Gorenjskem občuten porast spolnih napadov na otroke Pripor za dva osumljenca Letos obravnavali že 14 kaznivh dejanj kršenja spolne nedotakljivosti Kranj, 1. septembra - Urad za preprečevanje kriminala pri UNZ Kranj ie letos obravnaval že 14 kaznivih dejanj kršenja spolne nedotakljivosti otrok, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno več. Precej takšnih dogodkov zaradi strahu žrtev ostane neprijavljenih, storilci nekaznovani, kriminalisti pa so zabeležili tudi dva primera krivih ovadb. Pred dnevi so tako na primer kriminalisti ovadili preiskovalnemu sodniku 47-letnega G.S., ki je v kletnih prostorih enega od kranjskih stanovanjskih blokov izvajal spolne aktivnosti z dvema 5-letnima deklicama. Kriminalisti so takoj po odkritju kaznivega dejanja, osumljenca odvedli k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil 48-urno pridržanje, že včeraj pa je na kranjskem sodišču tudi stekel postopek. V Radovljici so kriminalisti prijeli 67-letnega D.R., ki je očitno njihov stari znanec od leta 1990 pa se je spolno izživljal nad osmimi deklicami, zoper njega pa so kriminalisti že pred časom so proti njemu vložili kazensko ovadbo. Zaradi ponovitev kaznivih dejanj kršenja spolne nedotakljivosti so mu pred dvema tednoma odvzeli prostost, zanj pa je bil odrejen sodni pripor. Prav tako je preiskovalni sodnik odredil sodni pripor za U.F. iz Radovljice, ki je osumljen, da je v spolna dejanja prisilil svoji umsko prizadeti hčerki. Kot pravi Simon Velički z Urada za preprečevanja kriminala pri UNZ Kranj, pri primerih spolnega nasilja opažajo vse oblike, tudi spolne napade na umsko prizadete osebe. Število tovrstnih kaznivih dejanj se nedvomno povečuje, zato odkrivanju in preprečevanju v zadnjem času posvečajo več pozornosti, pri čemer jim pomagajo tudi centri za socialno delo. Med povečanim številom prijav, so odkrili tudi dve krivi ovadbi, ki jih pripisujejo predvsem maščevanju, seveda pa so za v obeh primerih zopre te osebe podali ovadbe zaradi suma krive prijave. M.G. Na prvi šolski dan upravljale! državne ceste v Škojji Loki prt blagovnico Nama (za njo stoji osnovna šola) po več kot letu dni nit uspeli obeležiti najbolj pogosto uporabljenega prehoda za pešce, nt čemer so se zgražali tudi na ta dan prisotni policisti, ki so pomagd prvošločkom čez cesto.Domača krajevna skupnost je z rumeno S uspela obeležiti prostor (izginuli pločnik) za pešce, ni pa znano, d bi bil prevelik greh, če bi pobarvali tudi prel hod • S. Z. Kot kaže pa so na začetek novega šolskega leta pozabili upravljalci in vzdrževalci cest. Policisti so namreč konec prejšnjega tedna med ogledom okolice šol s pomočjo pristojnih organov in občanov, ugotovili številne pomanjkljivosti pri cestni signačizaciji. Tako je na območju Škofje Loke in Poljanske doline slabo vidna talna signalizacije, ki bi jo moralo obnoviti Cestno podjetje Ljubljana, ki ima za ta dela tudi koncesijo. Ker so bili nekateri prehodi za pešce nevidni tudi ob koncu prejšnjega tedna so policisti preko Ministrstva za notranje zadeve intervenirali pri Republiški upravi za ceste, v zadnjem trenutku pa je popravilo, kar se je še sploh dalo, Cestno podjetje Kranj. Ponekod so policisti opazili tudi slabo vidne ali zaradi gradbenih del celo odstranjene prometne znake, ki jih izvajalci po končanih delih niso postavili na svoja mesta. V letošnji prvi polovici leta je bilo na gorenjskih cestah 121 nesreč, v ko-terih so bili udeleženi otroci In mladoletniki. X sreči ni bilo smrtnih žrteVt kar 56 nesreč pa so povZ' ročili sami. Med poškO' dovanimi je bilo 14 hudo ranjenih, 28 pa jih M dobilo lažje telesne pol' kodbe. —4 S« Do včerajšnjega pc. na gorenjskih cestah k sreči1 bilo prometnih nesreč, v kat' bi bili udeleženi otroci, saj) številna opozorila in napoved1 postavitvah radarskih meril' kov hitrosti v bližini šol, očii imela vsaj začasni psiholog učinek. Policisti bodo inteni no prisotni v bližini šol tudi naslednjih štirinajstih dneh. m #11 Sagi: t*!lli fltfll lilPi 511 o. "o* -5 "55 »n c > čTcnj « to ■* a> «> n n ra c -O o silili »3 > ° c -SL a> 2 £ ra -g > « ra a 9"° .* ra o c £ o W M Ol-O C 2 •c JU •£ ~ n « -§ ■= ra . 2. 2 o H 1 II .g Olo c o['n ■n ra ra n c 03 N . Sil ra d £ cn.a 1 aS*° S o ° S 2 £ £ -S «" C JO 'N a •* ra .n m P o TJ — B ~ c -E o c w «2 n O- °> fiitif c c ra jO o o> p ._• o ra ČT-O 2 — — i °v s - >._ S w d) 9 5. S.-g ~ I o g>£ > *;jtf — £ o 9 £ o o. -SJ= o -* "c c 9j £ — ^ © »o |2 5 3* 5 a .o m ČL JO 0) «= ar X" W t11 _- P i ()> ra — v_/ >- &> o. O £ c o m Se £ §._ >o ra * 4* s J ■§ —-o-o ra tj S CoOi.N O 1 S B 9S C ra o N iS O o TJ D |& >o C . ra o> "O 2 "S O M 8 (5 i i ? t lili Uli ra g'S'g «11 b. 1*1« n "E tj N ;č3 Ci-S 0)0)0 £ o TJ g 2 > JI 8 ■o. 11 ?1 ra o. §2 ti* Š't/ Cl g) 3 JO w o »I > £ S8. 3 i S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČile la objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064J222-917 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku izredno ugodna. VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjska 1 O, Kranj, tel.: 36-20-20 PRED 7 LETI PRVI - VOZNIŠKI IZPIT ia vse Kateaor.ie DANES PONUJAMO _g ' NAJVEČ • B & B KRANJ - tel.: 22-55-22 •BAB RADOVLJICA - tel.) 714-960 •BAB JESENICE - tel.: 86-33-00 NAKUPO VALNI Madžarska Lenti - 27.9., Palmanova 17.9., - možnost plačila na dva čeka, Madžarske toplice 4 IZLETI dni od 189- d0 21-9-- Trst 23-9 - M-9-. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 VIUEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 METEOR do.o. 422-781 Cilka tel: 411-510 Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. w Dirka v Monzi 7.9., nakupi Italija 11.9., Lenti 18.9. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VII1FM TURIST Nova relacija za izlete na Madžarsko, s Še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in dilidJ PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451 -542 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! TURISTIČNI PREVOZI Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. Gorje AMBROŽIČ JANEZ 15'tel" 725 427 GARDALAND • AQUALAND NOČNI GARDALAND, možen obisk AO.UALANDA Tel. 54-151,53-287 M & CO. d. vsako soboto; cena izleta je 4.000,00 SIT + vstopnine Frizerski salon META Podlubnik 277, Škofja Loka Tel.: 064/622-321 Regionalni izobraževalni center Radovljica Tel.: 714-430 NOVOI NOVO! NOVO! NOVO! Podaljševanje ali zgostitev las, računalniška simulacija pričesk Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA NOVO: Temelji angleščine v dveh urah po metodi ANGLEŠČINA PO MAVRIČNI BLIŽNJICI. TRGOVINA ZA NAJMLAJŠE ŠTORKLJA Tavčarjeva 16, 4000 Kranj, tel./fax: 064 21 10 50 S celotno ponudbo za dojenčke in otroke za starost od 0 do 6 let. Na enem mestu boste našli: plenice, pajace, bundice, majčke, hlače, slinčke, kapice, rokavičke, čeveljčke, vozički, stajice, hojce, posteljice, plišaste igrače, hrano in kozmetiko za dojenčke, dude, stekleničke, kozmetiko in spodnje perilo za nosečnice in mamice in še mnogo drugih stvarT NEMŠČINA, Kranj ŠVICARSKA ŠOLA Učinkovite, intenzivne individualne ure. Vse stopnje, poslovni pogovor, korespondenca, prevajanje, lektoriranje, tečaji v podjetjih, priprava na izpite. Tel.: 312-520 AVTO ŠOLA M i STE R X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki. Tečaj tal.: 624-921. ŠK. LOKA CPP vsak mesec- VožnJa na vozilih P0L0' 0PEL ASTRA, preko celega dneva. Prijave za vožnjo po tel.: 620-211 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-OSO TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONSTANTIN s.p. tel: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA ((CVETKA(iTEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj celega dneva. Prijave za vožnjo po Nakupi Lenti 6.9., Trst 24. 9. 1., 2. razred: pon., 16.30; sre., 15.00; čet., 12.15 3., 4. razred: pon., 13.00; sre., 16.30 5., 6. razred: sre., 13.45; peti., 13.00; sob., 11.30 7., 8. razred: čet. 17.30; peti. 16.00; sob. 16.00 1., 2. letnik: tor., 14.00; pet., 18.30; sob., 10.00 3., 4. letnik: pet., 14.00; sob., 8.30 ODRASLI, ŠTUDENTI: verificirani tečaji od 1. do 5. stopnje; posovni jezik; vikend tečaji Akcijska prodaja spodnjega perila; bluze 3.120, ž. hlače 3.500, ž. tunike 3.500, otroške pajkice do 14 let 800, trenirke za otroke in odrasle, pisane športne hlače "KAC" od 2.500 do 3.900. Del. čas: 9. -19., sobota 9.-12. ure. Vabljeni! GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA Tel.: 061 /831 -425 Ji blejsko poletje ld§ BLED Jutri, v sredo, 3. 9. 1997 Občina Bled 18.00 SVEČANA OTVORITEV ČLANSKEGA EVROPSKEGA PRVENSTVA V CASTINGU Trgovski center: 20.00 VESELO PO DOMAČE - veseli takti narodnozabavne glasbe. Ansambel BORISA RAZPOTNIKA. Nastop folklorne skupine BLED. V primeru slabega vremena se prireditev seli v Bistro Grand hotela Toplice! Četrtek, 4. 9. 1997 Prireditveni prostor Ribno: 900 - 16.30 ČLANSKO EVROPSKO PRVENSTVO V CASTINGU Petek, 5. 9. 1997 Prireditveni prostor Ribno: 9 00 - 17.30 ČLANSKO EVROPSKO PRVENSTVO V CASTINGU Sobota, 6. 9. 1997 Prireditveni prostor Ribno: 8.00 - 14.30 ČLANSKO EVROPSKO PRVENSTVO V CASTINGU Dvorana Kazina: 17.00 ZAKLJUČEK ČLANSKEGA EVROPSKEGA PRVENSTVA V CASTINGU Zdraviliški park / Promenada: 11.00 - 20.00 Slikarsko-kiparske delavnice na Bledu (J/flS GLAS G mimik Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi opolstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Vida Finžgar Veselje z vnucki in - vrtom Kropa, 1. septembra - V Kropi teče življenje mirno in spokojno, vendar vse domačine skrbi, kaj bo s Plamenom. Vida ima skrbno urejen vrt, kjer povrtnina raste kot le kaj. Veselje z vnukom in vnučko. Tokrat smo se odpravili v Kropo, kjer tudi imamo stare in zveste bralce in naročnike Gorenjskega glasa. Med drugimi Kroparji, ki so nam pisno ali po telefonu sporočili, da so naši dolgoletni naročniki, je bila tudi Vida Finžgar. Z vlakom iz Otoč do Kranja "Oh, kje so že tisti časi, ko sem se naročila na Gorenjski glas," pravi Vida Finžgar. "Sami boste takoj vedeli, da sem bila med prvimi naročniki, če vam povem, da sem bila po vojni zaposlena v knjigarni za Globusom in v neposredni bližini je bilo tudi nekdanja redakcija Gorenjskega glasa. Že tedaj sem se na Gorenjski glas naročila in mu ostala zvesta vse do danes." Vida je bila doma na Zgornji Dobravi, v knjigarno - tudi kasneje v Državno založbo -seje vozila vsak dan, z vlakom iz Otoč. Vse bi nekako še šlo, če ne bi bilo njeno delovno mesto tako daleč od doma. "Vsak dan sem vstajala precej pred odhodom vlaka, saj Vida Finžgar iz Zgornje Dobrave do otoč ni tako blizu. Še huje je pa bilo, ker sem delala ves dan, v izmeni, dopoldne in popoldne in sem morala ves dan ostati v Kranju. Včasih sem se vrnila domov tudi šele ob 21. uri zvečer. Moram pa reči, da smo se v knjigarni zelo dobro razumeli in da sem večkrat sama kaj delala v knjigarni preko poldneva, ko je bilo zaprto, tako, da so mi že popoldne dovolili, da sem lahko prej odšla domov. Po celodnevnem delu v Kranju pa me je potem čakal vlak in tisti strm hrib tja gor do Dobrave. Od železniške postaje Otoče še pol ure hoda... A tedaj smo bili še razmeroma mladi in lažje smo vse skupaj prenašali..." Vaša pošta Mama se je uprta V imenu svoje stare mame nam je pisala Adrijana J. iz Kranja: "Pišem vam v Imenu svoje stare mame, ki je že veliko iet naročena na Gorenjski glas. Mama se je nanj naročila, ko je bila še v službi v trgovini v Kranju in od tedaj je zelo zvesta bralka in naročnica. V družini smo ga enkrat že hoteli odpovedati - vendar se je naša mama odločno uprla, da bi Gorenjski glas prenehal prihajati v našo hišo. Dejala je; dokler bom živa, bo Gorenje prihajal na moj naslov. Tako je ostal v družini in nanj smo se vsi navadili. Prebere ga vsa družina in sleherni najde v njem kaj, kar mu je všeč. Ob lepem jubileju vam čestitamo in vam želimo še veliko let ter veliko zadovoljnih bralcev.." Hvala za čestitke Tudi tokrat smo dobili kar precej vaše pošte, za katero se vam zahvaljujemo - še posebej za čestitke, ki smo jih deležni ob našem In vašem jubileju. Vsi, ki ste se nam oglasili, boste dobili dodatna kupona pri velikem, jubilejnem nagradnem žrebanju naših zvestih naročnikov oktobra. Naše stare in zveste naročnike pa čaka tudi kakšno drugo presenečenje... Veselje z vrtom Prijazna in simpatična Vida Finžgar se je nato poročila in z možem Jožetom sta začela graditi hišo v Kropi. Leta 1960 se je zaposlila v Iskri Otoče, zdaj pa je že kar nekaj let upokojena. Njenih let seveda ne bo izdali, saj jih tudi Vida sama ne kaže. Kje pa! Vida zdaj živi mirno upokojensko življenje v svoji hiši in v največje veselje sta ji pač dva vnuka: Ana Marija in Matjažek, ki jo, živahna, kot so vsi majhni otroci, pošteno zaposlita, kadar ju ima v varstvu. A komaj čaka, da prideta. Mož Jože je lovec in seveda tudi strasten gobar, zato so ga tisti dan, ko smo Vido obiskali, "vzele" gobe oziroma bližnje Vodice. Na Vodiško planino zelo rad zahaja, prav tako je rada šla z njim v gozd in na svež zrak tudi Vida, a zdaj večkrat malo umanjka, ker jo nekoliko boli noga. "Sama mu pravim, naj kar gre, saj tako rad zahaja na Vodice, če bo pa kaj gob, se pa seveda ne ve - letos je bila vsaj do zdaj kaj borna sezona, zdaj pa menda že poganjajo rumene lisičke." Vidi so upravičeno v ponos pridne in skrbne gospodinje lepe rože na oknih in na vrtu, še posebej pa lepo urejen in negovan zelenjavni vrt pred hišo. Vrt, ki ga z veseljem pogledaš: Vida je letos pridelala presenetljivo veliko paradižnika, toliko, da ga sama ne more porabiti in ga ponuja sosedom in znancem. Znanci v smehu pravijo: "Saj, tebi tako dobro raste samo zato, ker si tako velikodušna in pridelke rada daš..." Življenje v Kropi teče mirno in spokojno, če... Če ne bi bilo hudih težav, ki jih ima največje podjetje Plamen in v katerem je zaposlenih veliko domačinov. Vse je strah, vsi se bojijo, kaj bo, kajti grozi odpuščanje delavcev. Za Kropo in za domačine bo to res hud udarec. Vida pa zelo pohvali Iskro Upnica, kjer je zaposlena njena snaha in pravi, da je Iskra Lipnica za zaposlene zelo v redu firma: z dobrimi medsebojnimi odnosi, rednim izplačilom plač in regresa. Vidi Finžgar in njeni družini želimo še veliko srečnih in zadovoljnih let in veliko veselja s prebiranjem časopisa, na katerega je naročena že pol stoletja. • D.Sedej Deset številk za deset nagrad po deset dni počitnic ■ šestič Tokrat objavljamo te ŠESTI KROG letošnjih jubilejnih naročniških Irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Iz naročniške evidence smo izžrebali ŠESTO deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad - za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KROSE. V šestem krogu so bile izžrebane naročniške številke: 10964; 17699; 19223; 32287; 34446; 38270; 48119; 49917; 52387 in 62449. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega Irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izirebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno teli, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas - zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, zaradi ureditve formalnosti za koriščenje nagrade. Konec tedna Ptuj 9W V petek in soboto, 5. in 6. septembra, bo na Ptuju že 28. slovenski festival domače zabavne glasbe. Za petek je prijavljenih 18 ansamblov in med njimi z gorenjske Vita, Zarja in Sava z Jelko. Ansambel Blegoš pa je nastop odpovedal zaradi bolezni v ansamblu. V soboto pa bo na festivalu program novih melodij. Prijavljenih je kar 27 novih melodij. • A. Ž. MALI OGLASI izobraževanje ® 223-444 APARATI STROJI Prodamo elektro motor moči 1,5 KW in strgalne kolute za "glozarico", vse novo. ©57-841 20337 Prodam 350 I ZAMRZOVALNO SKRINJO. O461-039_20338 Prodam KOSILNICO FIGARO in tračni OBRAČALNIK SENA širine 2 m. 0731-009 20347 Osebni RAČUNALNIK 486/66 z opremo in tiskalnikom, cena 1200 DEM, prodam. 872-016 20334 MEŠALEC ZA BETON, ohranjen, kupim za razumno ceno. O 332-334 20397 Prodam kombinirano PEČ Feroterm 30% ceneje. 0685-180 20402 Ugodno prodam KOMBAJN za krompir Hafia. 0068/41-421 20438 Prodam strelni dalnogled Svvarovski z montažo. 0718-664 20455 Prodam 100 I prevozni bazen za mleko. 0061/824-104 20479 GR. MATERIAL SUH SMREKOV In BOROV OPAŽ tor LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. 064-103 isese STOPNICE - zavite, okrogle, podstrešne; kovinske zaščitne MREŽE! Zelo ugodni kredit. 0806-026 19241 Prodam 1,5 m suhih smrekovih COLARIC. 0738-851_ 20063 Suha, bukova DRVA prodam. 0061/613-228 20323 SNEGOLOVILCI - rostfrei zelo ugodno, možna dostava. 0332-097 20348 Prodam rabljeno montažno GREZNICO 170x120x235 izdelovalca Gradnja Žalec. Cena po dogovoru. Đ655-250 Zminec 20357 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO. Pokličite 0245-366 20359 Prodam 170 novih 6 valnih SALO-NITK. 0310-619 20381 Kvalitetno izdelujemo ŽEBLJE raznih dolžin in CINKANE SMETNJAKE. Jenkole, Prebačevo 32a 0326-426 20363 Prodam SMREKOV OPAŽ in LATE 4 x 5 cm. ©451-334 20384 Dvižna GARAŽNA VRATA Lip Bled 240x210, prodam. O 061/823-802 20379 Prodam 700 kg bet. železa 10 t 12 mm in "špringl" za cirkular, pre-dpražne mreže 113x75 + 50x40. 0631-320 20486 Instruiram matematiko in nemščino. 0311-353 19195 Ugodno prodam šolske učbenike za 7. in 4. razred OŠ. 0326-619 20309 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0311-908 20338 Zelo ugodno prodam UČBENIKE 20, Stoletje, Presečišče 8, Svet matematike (vwe za 8. razred). 0403-300 20340 Prodam nekaj knjig za 5. in 7. razred. 0800-041 20360 Kupim KNJIGE za 1. letnik smer ekonomsko-komercialni tehnik. O 58-418 20376 KNJIGE od 1. do 4. letnika GIMNAZIJE, prodam. O 310-598 20382 Instruiram SLOVENŠČINO in AN-GLEŠĆINO za OŠ. 0227-255 20423 Prodam KNJIGE za vse 4. letnike Srednje ekonomske šole. 0620-307 20473 UČBENIKE za zgodovino, geografijo, turizem, angleščino in gospodarsko poslovanje za II. letnik Srednje turistične šole, KUPIM. 081-827 20475 Prodam UČBENIKE za 1., 2., 3., 4. letnik Gimnazije. 0730-246 20476 GLASBENA ŠOLA L? Tomšičevo 36, KRAN3 Vpisujemo učence m 4ol»!to leto 1967/98 vsaja 18. ure. Sprejemalo Izpitov in starostnik omejitev ni. tel.:225-078 dopoldan PRODAJA GLASBIL KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Gregorčičeva 8, Kranj 0211-248 ali 471-534_16050 Odkupujemo hlodovino smreke in bora. 064-412 19562 Kupim tiskalnik za računalnik. Radovljica, 0715-987 20355 Kupimo TELIČKA bikca simentalca, starega do 14 dni. 0401-156 20393 Kupim KOTEL za žganjekuho (120-150 I, dvojno dno, mešanje), sobota in nedelja zvečer. Gros, 057-289 20469 LOKALI Prodamo ali oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR v centru Kranja. 0324-330 ali 0609/647-838 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 124. PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_14303 POSLOVNE PROSTORE prodamo -KRANJ 100 m2 v pritličju poslovne hiše, ob cesti s parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/650-123_17195 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - manjši trgovski lokal za specializirano trgovino, 400, DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 in 0609/650-123 17196 Oddamo v Kranju na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr., Cerklje oddamo 47 m2 poslovnega prostora (trgovina, servis, agencije...), opreme ni, tel. in CK; KRANJ oddamo 40 m2 v 1. nads. , dva prostora, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 19724 V Tržiču prodamo nov POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT 650 m2 površine, velikost parcele 1300 m2, lokacija objekta je ob cesti. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221- 785_ 19727 Na Jezerskem prodamo večji GOSTINSKI OBJEKT, parcela 3900 m2, na Jesenicah MEŠČANSKO HIŠO, parcela 5100 m2, v okolici Kranja turistično gostinski objekt, dokumenti v fazi pridobivanja, parcela 1 ha. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 19728 ODDAMO v bližini Kranja - živilsko trgovino z bistrojem z odkupom inventarja; gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Škofje Loke; pizzeriia z odkupom inventarja v bližini Škofje Loke. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19889 ODDAMO KRANJ za trgovino ali servis 20 m2 v pritličju in 18 m2 v mansardi. K 3 KERN, 0221-353, 222- 566, fax 221-785_20303 Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarno. K 3 KERN, 221-353, 222- 566, 20304 V najem oddam skladišče v Žiganji vasi, 7x5x3 m viš. in KASON za M 609 ali Zastavo s ponjavo, dol. 4,20, 2.20 šir. 058-790 20350 V najem oddamo GOSTINSKI LOKAL v Zadružnem domu na Lancov-em. Prijave sprejemamo do 10.9.1997 na naslov: KS Lancovo, Lancovo 30, 4240 Radovljici 20358 Oddamo v Šenčurju oddamo 25 m2 TRGOVINE, SKLADIŠČE 60 m2 in PISARNE 70 m2, v Sp. Besnici 'oddam trgovino 70 m2, v Kranju 20 m2 poslovnega prostora, primernega za trgovino, servis v pritličju in 18 m2 v nadstropju. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -758 20427 Oddamo POSLOVNE PROSTORE - pisarne 70 m2. Tel.: 360-100 Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V starem delu Kranja, ob Pungertu, PRODAMO 137 m2 v pritličju več-stanovanjske hiše, dobra lokacija, primerna za trgovsko ali storitveno dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO poslovno stanovanjsko, gostinsko hišo, 400 m2, cena 1,3 mil DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Klanec pri Komendi, ODDAMO delavnico v zaključni gradbeni fazi, 140 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KOLESA Prodam dobro ohranjen APN 6. 0471-866 20349 Prodam KAVVASAKI KLR 650, letnik 1995, kot nov, nudim garancijo, prvi lastnik, cena 7500 DEM. 0311-369 20353_ MOŠKO KOLO Rog, 5 prestav, rdeče barve, ugodno prodam. O 620-152 20374 YAMAHA VIRAGO, XV 1100 chopper I. 97/5, prodam. 0491-330 20467 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. ©491- 442 18569 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491 -442 is57i CELODNEVNI IZLET Z BARKO OB SLOVENSKI OBALI IN KOPANJE. ■ 491 -442 18572 ŠKOFJA LOKA TodiHbmanovo Gpo '97 Organizator glasbenih večerov v Skofji Loki, Turistično društvo Škofja Loka, objavlja rezultate nagradne Igre, za katero so nagrade prispevale turistične agencije: Alpetour, Kompas, Loka turist in agencija Galerija: nagrada št. nagradnega kupona 1. Ažurna obala 492 2. Izlet za 2 osebi 179 3. Apartma za 4 osebe na Krvavcu 294 4. Izlet na Maltatal 65 5. Izlet v Gardaland 513 6. Izlet za 2 osebi 346 7. Enotedensko potovanje v Španijo 291 Nagrajenci naj se z izžrebanimi nagradnimi kupončki oglasijo v Turističnem društvu Škofja Loka, kjer bodo prevzeli nagrade. Hkrati se zahvaljujemo županu g. Igorju Drak-slerju, Kavarni Homan, Jelovici, Pe-ksu in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi tretjih poletnih glasbenih prireditev v Škofji Loki. r IE Superstar plesna dvorana v Šk. Loki vpisuje v tečaj plesa, aerobike, kickboksa... 9 064/621-683 OTR. OPREMA Zelo dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO, prodam. © 58-391 20371 OSTALO R E S T A VRHI H Jaka Platite 17, Kranj, tel.: 064 324116 KUHINJA PIZZERIJA vsak dan od 8. do 24. ure. ob nedeljah zaprto_ PRIREDITVE TRIO ALI DUO s pevcema igra za ohceti, obletnice, v lokalih. Cena ugodna. ©731-015 20333 gostilna LAKNER na Kokrici Vas vabi na dnevno 3 različne tople malice, kosila - jedi po naročilu Rezervacije po tel.: 245-550 Priporočamo vam tudi gostišče SMUK, tel: 58-458 PRIDELKI SLIVE za ozimnico in vlaganje ter DOMAČE ČEŠNJEVO ŽGANJE - vse zelo kvalitetno, prodam. Cene 80 SIT/kg oz. 1000 SIT/I. ©82-770, Tomšičeva 98 g, Jesenice 20011 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. Prodamo v bližinik Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712 Prodam ustrojene ovčje, kozje in zajčje kože za jakno. ©891-236 20331 Suhe smrekove in javorjeve PLOHE, prodam. © 221-872_20370 Suhe HRASTOVE PLOHE, prodam. © 682-061 20375 Prodam vrtni, okrasni KOZOLEC 2x2. ©64-137_20472 Prodam BARVO za silos, ugodno. ©681-086 20477 STROJENE KOŽE muflona, košuta, divji prašič, tele in goveje, poceni prodam. ©221-872 204as Prodam PRIKOLICO ZA KAMPIRANJE ADRIA 380 z baldahinom, I. 85, registrirana. Oprešnikova 20, Kranj, 0 331-678 HRUŠKE VIUAMOVKE. jabolčni KIS in suho SADJE, prodam. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192 20335 Ugodno prodam ROŽE TRAJNICE in JAGODE. ©403-127 20355 DOBRO VINO, sveče. Dostava na dom. ©53-218 zvečer 20464 POSESTI GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14297 PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14298 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299__ PRODAMO Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., čirče.lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_14300 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 PARCELE KUPIMO zazidljivo parce-lo ali nadomestno gradnjo brez posrednika. 0228-088 16649 MAVČIČE - prodamo starejšo pritlično HIŠO na parceli 250 m2 (ali menjamo za 1 ss) in enonadstropno dvostanovanjsko, na parceli cca. 600 m2, v VODICAH, novejšo, dvostanovanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtom in dvema garažama. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609-650-123 18046__ Prodamo Kranj v bližini mesta staro kmečko hišo za 90.000 DEM, Kranj nadstopno hišo do 3. gr. faze, parcela 2500 m2, cena 300.000 DEM, Kranj v mestnem jedru starejšo hišo za 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19710 Prodamo VRBNJE pri Radovljici dvojček na parceli 397 m2, cena 273.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_19714 Prodamo Dvorje pri Cerkljah hišo z bistrojem, cena 420.000 DEM, Dvorje pri Cerkljah enonadstropno hišo, lepega videza, na parceli 600 rr>2, cena 290.000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19715 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinj.in Kuni Ajdovščina m.S 91,2 10?,9 91.2 Na Podljubelju prodamo 700 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE in 4000 m2 GOZDA, cena 25 000 DEM, v ŽIROVNICI ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, na sončni pregledni legi, cena 60 000 DEM. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19729 NAJEM: oddamo polovico HIŠE v Bitnjah ali Britofu ali v Kranju, 1 ss na Planini z vso opremo, 400 DEM/mes, predplačilo. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19730 Prodamo STRAŠIČE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaža, parcela 599 m2, cena 198.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, faX 221-785_198« STRUŽEVO - starejšo hišo z velikim vrtom prodam. ©061/1321-103 dop., 064/245-208 popoldan mn Prodam GRADBENO PARCELO Z» nadomestno gradnjo v K.O. Bistrica. Inf. po 20. uri na ©53-581 203« ZA ZNANE KUPCE Z GOTOVINO IŠČEMO NA GORENJSKEM VE0 ZAZIDLJIVIH PARCEL DO 1000 M2 ALI STAREJŠE HIŠE, POTREB^ ADAPTACIJE. POSING d.o.O, ©222-076 2041« V okolici Šk. Loke ali Kranja takoj kupimo ENODRUŽINSKO HIŠO 1 vrtom. POISNG d.o.o. ©222-076 20421 M Prodam v BOHINJSKI BISTRICI HIŠA DVOJČEK, parcela 500 m cena 170 000 DEM, stara 30 let. $ KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 I" fax 221-785_2042* Prodamo v Lescah 1/2 HIŠE \ delavnico, cena 450 000 DEM. K> KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 i" fax 221-785 20] \ sti ofc ze po A( (0« \ ms zei 20 22 dvi ga Kr« 49: V hiš go: kirr lep, za nlci Kra 499 Prodamo RETEČE pri Šk. Loki: v zazidljivo parcelo, 550 m2, na njsl pan stoji leseni vikend, cena 80 000 DEM 0zir Kranj - zazidljiva parcela 368 m2 # Den gradnjo vikenda, cena 25 000 DEM sta, K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-56* atj in fax 221-785 m* __1 BLED - REČICA ugodno prodaj ltaNi HIŠO, 120 m2, 1000 m2 vrta, l4 000 DEM. NOVAK NEON d.o.o. 9 „;5 fax 862-877 204* star gra< PODMEŽAKLA - prodamo 612 mj ^ol zazidljive parcele, sončna stran, * aruf OOO DEM. NOVAK NEON d.o.o. 0i zast fax 862-877_zo4> ali (C JESENICE - na "Cesti Revolucij* v prodamo GARAŽO, 6 500 DEM; fazi, NOVAK NEON d.6.0. ©/fax 862-87? Zg. i 20*35 ^ mož Kranj - okolica do 10 km kupijj^ zazidljivo parcelo od 500-800 m* H3J plačan telefon. ©225-743 po 18. ^ ~^J~ 643- ZASTOPSTVO IN PRODA Rib hišo; rih m 1680 priklji cena (064) BSM EfVCSi OO 118 I " P#W MAS je denar \mEtm~; ; vedno več ;fok IZPOSOJA SON* VIDEO KAM0^a2i?°5 Jlavni 3VETI CANKARJEVA 5, KRA*' TEL.:064 222-055 . ' ^ Na ( Tistarejš V centru Kranja prodamo 46 ja 554 poslovnega prostora v prvem ^epre stropju primerno za računovo^L__ servis ali podobno dejavnost z ^ v bi mi priključki, cena po dogov''novpjjl AGENT Kranj (064) 223-48«'m2 jf. (0609)643-493 >DEM -"«112 V okolici Kranja ali Ljubljane '*L-__L__ tudi dolenjska smer kupimo Ng m2 zemljišča obvezno v enem 'noveišf lahko stara kmetija obvezn"iiorisl samem, lahek dostop, vsaj n2>5o qq zemljišča zazidljivega ali nadoffJJj|N£ , na gradnja za znanega kupca, m J ' po dogovoru. AGENT Kranj ' k\Z~d 223-485 ali (0609) 643-493 ^dqlo^ Na Primskovem prodamo nostanovanjski objekt na ^^AZ_ m2 zemljišča, hiša dimenzije 1'*j~T, ~ poslovna dejavnost v obrato^ N<* Bi možnost prevzema takoj, z ur^a™>Jiv parkiriščem, vredno ogleda, c«n^e/! df dogovoru. AGENT Kranj (064) ^EPREi 485 ali (0609) 643-493 STORITVE V okolici Kranja kupimo manjšo, ^ starejšo hišo, potrebno adaptacije IOJ obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 ^zemljišča ali starejše gospodarsko .poslopje. Cena po dogovoru. L?AGENT Kranj (064) 223-485 ali y0609) 643-493_ l|s|0 V okolici Kranja, nujno kupimo /£6 manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj ^zemljišča za znanega interesenta do 31^260.000 DEM. AGENT Kranj (064) j.0,223-485 ali (0609) 643-493 204*-- —" Na Drulovki kupimo hišo, lahko aMdvojček ali končna vrstna, za znane-0 'ga kupca do 270.000 DEM. AGENT 6 Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-^493 v RlC---- rtiJ V Prašah prodamo starejšo vseljivo t (dhišo, ob cesti možnost izgradnje 36 <9°st. objekta, z manjšim gospodarskim poslopjem, na 2.200 m2 ravne JMepe parcele, z lokacijsko dokument. SEjza izgradnjo avtomehanične delav-|. Knice, cena po dogovoru. AGENT 66 Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-20*93 niL V okolici Kranja kupimo zazidljivo » "parcelo, po možnosti z lok. dokum. Df'bziroma z obiektom v začetni arad- "e^eni fazi ali z obstoječo nadomestno Dt^tavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 2-5*11 (0609) 643-493 20*__ jgfli Na vašo željo vam izdelamo cen-^{tev, uredimo stanje zemljiške knjige, l< fvetujemo pri izdelavi in popravilu °- ^tarejše ali nove hiše, izdelamo —gradbeni načrt vse s posvetom 12 flrtrokovnih sodelavcev in še marsikaj n Jrugega, pokličite nas, posvet je O.'dastonj. AGENT Kranj (064) 223-485 204)i (0609) 643-493 olleLV Stražišcu kupimo hišo v tretji gr. Dtazi, obvezno podkleteno, lahko tudi 52-^g. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po __^ožnosti visoko pritlično.AGENT ku^ranj (064) 223-485 ali (0609) 643- )0 18. V Dvorjah nujno prodamo novo seljivo visokopritlično hišo z vsemi priključki CK, telefon, na 600 m2 ^■emijišča, komplet podkleteno, vsel-'o po izplačilu, cena po dogovoru. GENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) •3-493 iRibno pri Bledu prodamo starejšo Išo z nadgradnjo, v spodnjih prosto-ti možnost poslovnih prostorov, na 680 m2 zemljišča, z vsemi ostalimi fiključki, možnost prevzema takoj bna 200.000 DEM. AGENT Kranj ■64) 223-485 ali (0609) 643-493 NEPREMIČNINE .n Jdomplan kranj, p.o. \\Rm kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lltel.064/268-700, |fax:064/211-864 iravljanje in vzdrževanje stanovanj Rrjomet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost Ij^gotavjjata zanesljivost in uspeh. t okolici Kranja prodamo poslovno Inovanjsko stavbo v 3. gradbeni Jti, 570 m2, parcela 877 m2, ob nivni cesti. Cena 360.000 DEM 'lET NEPREMIČNINE, 330-112. Ja Orehku pri Kranju prodamo .irejšo pritlično hišo, 75 m2, parce-"'554 m2, cena 110.000 DEM. SVET vem.PREMIČNINE, 330-112 uno^- ost bližini Preddvora PRODAMO dog a/ojšo visokopritlično hišo, 140 3-" L parcela 1600 m2, za 350.000 SVET NEPREMIČNINE, 330- 'lia^jj---——_ "lVa Loki pri Tržiču PRODAMO ^eZ'1iIej«LGOROČNI NAJEM nedograjene mo r^rHT13]« aH sobe, 160 m2. SVET m°ccfREMIČNINE, 330-112. ™. —.__ 3brVa Breznići nad 2irmi PRODAMO , z učljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v da, CocflitJ«. cena 35 DEM/m2. SVET ff^REMIČNINE, 330-112. TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). ©222-004 17574 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje LAMI-NATOV. © 422-193 18170 TLAKOVANJE in ASFALTIRANJE, PREVOZI, IZKOPI in DRUGA GRADBENA DELA. GARANCIJA ZA KVALITETO. KONRAD Kranj, tel, 242-356 ali 0609/626-834 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom in izračunom). © 0609/643-925 18I88 ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorojenih rokih in po konkurenčnih cenah. ©064/245-379 ali 0609/641-662_18201 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 18725 Rolete, žaluzije, lamelne zavese in harmonika vrata izdelujemo, montiramo ter popravljamo. ©211-418 ali 7 1 4-51 9 19328 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI In mi INF:Tel.:061 /811-579 *Mob.:0609/619-615 RAZNO PRODAM Odlično vino, kvalitetne sveče. Dostavimo na dom. ©53-218, zvečer 20328 Prodam mešana bukova + hrastova drva. ©688-501_ 20332 Prodam PRENOSNO KOVAŠKO OGNJIŠČE Z EL. VENTILATORJEM. ©84-177 20388 KAVČA - ležišči, obnovljena KUP-PERSBUSCH, PEČ na olje, TER-MOEL PEČI, nova OKNA 80 x 120 60 x 60, prodam. ©225-176 20396 STAN. OPREMA Ugodno prodam KUHINJO Marles Svea, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Šilar, Kutinova 3, Kranj, ©332-455,332-015 19833 Prodam HLADILNIK Gorenje, 2 stola in klop 15000 SIT. ©51-290 20329 Sedežno garnituro kotno, ugodno prodam. 0 66-469 20380 Otroško POSTELJICO z jogijem, ter KAVČ in dva FOTELJA, prodam. © 324-603 20383 STKOJIVO i/hi io\ 1 v/i; ostri hov Klemene tel.471-813 0609/632-047 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov, ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. ŠPORT Prodam KOPAČKE št. 41, 3500 SIT. ©431-231 20446 Vabimo Vas na obisk v Fitness studio POVVER FIT Prebačevo, Kranj, vsak dan, razen nedelje, med 16.00 in 23.00 uro. Nudimo Vam: • strokovno vodeno ali individualno fitness vadbo - ure aerobike (step, kalestenika, za starejše) - finsko savno - sončenje v najsodobnejšem solariju Ergoline - masažo - klubski bife Vse informacije po tel. 064 320 062 ali 064 326 346. SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA ©328-169 19873 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 19874 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovznih poti. ©0609/ 628-140 19963 OPOZORILO! TOMIČ Anri - montaža ter popravilo centralne kurjave in vodovodov, Dražgoška 6, 4000 KRANJ ima odločbo za priglasitev del, NIMA PA OBRTNEGA DOVOLJENJA! Delavci, ki jim ni izplačal honorarja naj pokličejo ©064/225- 686 20022 POMLADNI VE11K 090 43 01 PO0OVOR1ST1KI-POKLIĆ1 KA I čiščenje, itisona, tapisona, vinas ploščic, toplega poda, sedežnih garnitur. ©211-338 ?oo<« Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. ©331- 199 20131 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. ©634-665 20335 S.P. TESARSTVO IN ZIDARSTVO opravlja sva TESARSKA in ZIDARS-KA DELA. ©411-451_20368 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. ©061/813-642_20390 Iščem izvajalca za gradnjo gozdnih VLAK (bagar). © 66-778, Marjan 20398_ SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. ©324- 45 7 20444 Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni, imamo svoj "grušt". ©325-594_20455 ALUMINIJASTA OKNA, vrata, zimski vrtovi, vhodi. PASCO.d.o.o. Jesenice, Prešernova 26 b, ©861-680 20474_ Polagam keramiko, ugodno in kvalitetno. ©241-596, po 19. uri 20490 STANOVANJA PRODAMO: BLED novejše 50 m2/ PR v mirnem zelenem okolju, nizek blok, 110 000 DEM, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko, 2 ss/lll, 85 m2, CK, tel. 1600 DEM/m2, KRANJ Planina I - 2 ss + 2 kabineta, 92 m2 v 5. nadstr., 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14292 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I. ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVUICA, ss, 50 m27IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14293 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 14296 KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00 in 0609/ 650-123_ 17198 STANOVANJA PRODAMO LJUBLJANA MOSTE 45 m2/l., 1 xx + 2 kabineta, 106.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 19230 V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo komfortno 2.5 ss stanovanje, 71.22 m2, s posebnim vhodom. ALPDOM d.d. ©715-662 19484 V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo komfortno 2.5 ss stanovanje z galerijo 80.38 m2. ALPDOM d.d. ©715-662 19485 V Šorlijevem naselju ugodno prodam 3 ss stanovanje, cena ugodna! ©226-797 19491 Prodamo KRANJ v mestnem jedru 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena m2 = 15/0 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19599 Prodamo Kranj 1 ss 52 m2 v pritličju, cena 90.000 DEM, cena 50.000 DEM, 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo KRANJ več atrijskih stanovanj na Planini, atrijsko stanovanje 2 ss + 2 K menjamo za 2 ss na Planini. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_ 19/01 Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss 45 m2 v 1. nads., Frankovo nas. cena po dogovoru, 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas., cena 1700 DEM/m 2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785_19702 Prodamo Kranj 1 ss 34 m2 v 2. nad., na Kebetovi, cena 65000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500" DEM/m2, 3 ss 66 m2 na Zlatem polju v visokem pritličju, cena 81000 DEM, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 79000 DEM, 2,5 ss 82 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19703 Prodamo v Kranju 3 ss 83 m2 v 11. nads. cena 126.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini 1 v 2. nadstropju, cena 99200 DEM; 3 ss 85 m2 v 5. nads. na Planini cena 125.000 DEM, 2 ss 49 m2 v I. nads. na Valjavčevi ulici, cena 69000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19704 Prodamo KRANJ 4 ss 92 m2 v I. nads., cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 2,5 ss 68 m2 na Planini, 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/ m2, 2,5 ss 68,30 rn2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads., cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 U UUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v programe za pridobitev izobrazbe: PRODAJALEC Prekvalifikacija v PRODAJALCA - 8 mesecev EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prekvalifikacija iz PRODAJALCA v EKONOMSKO KOMERCIALNEGA TEHNIKA Prijave in informacije - telefon: 656-136 izberite svojo pot do znanja Prodamo v Radovljici 1 ss 37 m2 v I. nad., cena 65000 DEM, v Tržiču 2 ss 62 m2 v 3. nads. , 1 ss 42 m2, v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Škofji Loki 2 ss 61 m2 v Podlubniku, cena 95000 DEM, v Radovljici 2 ss 58 m2 / zasedeno), cena 76000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19708 K R A NIK RAČUNALNIŠTVO Kidričeva 66a, Skofia Loka teUfax:634-63l E-mail: info@krajnik.si http.V/vvvvvv. krajnik.si Računalniki Pentium Tiskalniki HP in Epson na 6 IN 12 OBROKOV KRANJ ZLATO POLJE - prodamo 3 ss stanovanje, 69 m2, obnovljeno, plinska CK, za 105 000 DEM. POS-ING d.o.o. ©224-210_20407 KRANJ PLANINA 1 - prodamo 2 ss stanovanje, 63.40 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 89 500 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20408 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, komfortno, nadstrešek za avto, za 80 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 20409 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NA-SELJE - prodamo 2.5 ss stanovanje, 68 m2, komfortno, za 122 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20410 KRANJ - za zdravstvenim domom 3 ss stanovanje, 69 m2, komfortno, kompletno adaptirano, za 105 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 20411 KRANJ PLANINA 1 - prodamo 2 ss stanovanje, 60 m2, komfortno, za 95 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20413 KRANJ Gorenjskega odreda - prodamo 4 ss stanovanje 90 m2, komfortno, takoj vseljivo, cena 140 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 20414 BLED - prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, komfortno, za 65 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 20415 VEDEŽEVANJE 090-43-47 GARSONJERO, 1 SS ALI VEČ SS STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO ZA GOTOVINO. Posing d.o.o. ©222-076 20420 KRANJ PLANINA 2 - prodamo GARSONJERO 33 m2, komfortna, vzdrževana, za 65 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210 20405 KRANJ - bližina centra; prodamo atraktivno 2 ss stanovanje, 55 m2 + 20 m2 galerije, komfortna, vredna ogleda, cena 90 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20406 Prodamo v Radovljici 2,5 ss 54,50 m2 v pritličju bloka, z garažnim nadstreškom, cena 90.000 DEM, v Zgoši pri Begunjah 2 ss 60 m2 v pritličju hiše, cena 55000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 _W09 V Ljubnem oddam enosobno opremljeno stanovanje v hiši. ©327-067 20024 KRANJ VALJAVČEVA - prodamo mansardno GARSONJERO 22 m2, takoj vseljiva, za 45 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20404 JESENICE ŽELEZARJEVA UL. -prodamo 6 ss stanovanje, 132 m2, ali 2 x 3 ss stanovanje, 66 m2, 1 .nadstr., takoj vseljivo, cena 110 000 DEM oz. 2 x 60 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20416 JESENICE TITOVA - prodamo 3 ss stanovanje, 61 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 61 000 DEM. POSING d.o.o. ©224-210_20417 JESENICE - prodamo 3 ss stanovanje, 71.50 m2, 2. nadstr., nizek blok, komfortno, za 72 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-076 20418 Prodam PIRAN 3 ss, 60 m2, adaptirano, z novo opremo, 1. nadstropje, cena 120 000 DEM, PORTOROŽ 3 ss, 82 m2, pritlično v Seči, z dostopom do morja, cena 170 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 20424 JESENICE - takoj ugodno prodamo 2.5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, CK, tel., 65 000 DEM. NOVAK NEON d.o.o. ©/fax 064/ 862-877 20430 JESENICE - ugodno prodamo 3 ss v stolpnici nad Murko, 75 m2, 70 000 DEM, možnost plačila na obroke, JESENICE - prodamo komfortno, 3 ss v stolpnici, 3. nadstr., 72 m2, 72 000 DEM, JESENICE - prodamo 2 ss na Bokalovi v bloku, 3. nadstr., 50 m2, 50 000 DEM. NOVA NEON d.o.o. ©/fax 862-877 20433 Prodam 2.5 ss opremljeno stanovanje. ©325-922 20439 Oddam 2 ss opremljeno stanovanje, 56 m2, Ck, tel., CATV na Planini I. ©246-750 20443 Prodam 2 ss obnovljeno na Valjavčevi. Plin do stanovanjskih vrat. Cena po dogovoru. ©222-759 20450 Na Drulovki oddamo 63 m2 stanovanja, 80 m2 eksotičnega atrija. ©222-657, 332-555 20452 Sem mamica samohranilka z dvema otrokoma in nujno najamem v Kranju samostojno stanovanje do 300 DEM mesečno. ©403-297 20491 STROJNI TLAKI tiitro in pocesii "7 ^ ■■HIIHiHlIHHH * Zlato polje 1 ss, 45,5 m, 1700 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20493 ZLATO POLJE 2 ss, 47 m2, 85000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 20494 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. novo, 2 ss + k. 56,20 m2 + 27 m2 atrija, 115.000 DEM. DOM NEPREMIC-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 20495 Prodamo 2 ss STANOVANJE s kabinetom na Deteljici pri Tržiču 64 m2, komfortno, sončna stran, klet, bližina šole... Telefon v oglasnem oddelku. 20496 V Kranju nujno najamemo opremljeno garsonjero z vsemi priključki za dobo enega meseca od 19. 09. 1997 do 20. 10. 1997, za profesorja matematike, tujca, plačnik inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko iz Ljubljane. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo garsonjero 28,50 m2, v tretjem nadstropju, v mirni okolici, z vsemi priključki, lepo vzdrževano, brez balkona, vseljivo po dogovoru, cena 55.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranjski gori kupimo eno-dvo ali trosobno stanovanje.za znanega interesenta, po možnosti z vsemi priključki, v mirni in urejeni okolici, vseljivo v čimkrajšem času, plačljivo v gotovini. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, prodamo enosobno stanovanje 44,30 m2, v enajstem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na Zlatem polju prodamo enosobno stanovanje z vsemi priključki, 41.50 m2, v pritličju s pripadajočim atrijem (cca.30 m2), bivalno kuhinjo in zastekljenim balkonom, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 45 m2, v drugem nadstropju, nizek blok, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 76.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več enosobnih stanovanj na območju Kranja kupimo, lahko so starejša potrebna adaptacije, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko pritličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 70.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju na prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2 v četrtem nadstropju z vsemi priključki, brez balkona vseljivo po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje v šestem nadstropju z vsemi priključki, balkonom na vzhodni strani, v izmeri 65,00 m2, vseljivo po dogovoru, cena 100.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, Šorlijevo naselje prodamo dvosobno stanovanje v četrtem nadstropju, z balkonom-pogled na Storžič, brez CK, možnost kurjave na plin, priključki in vseljivost po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 68,20 m2, takoj vseljivo, v pritličju z vsemi priključki v Frankovem naselju, cena 119.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Dvosobno stanovanje v Škofji Loki 56 m2, v drugem nadstropju z vsemi priključki prodamo za 85.000 DEM, prepis takoj vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Kranju prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 64.10 m2, vseljivo takoj, z vsemi priključki, kuhinja bivalna, balkon zastekljen, kopalnica in stranišče ločena, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Škofji Loki na Partizanski ul. prodamo dvosobno stanovanje 56 m2, v prvem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo ob kompletnem izplačilu, prepis možen takoj, cena 93.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Čirčah prodamo manjše dvosobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše, brez CK, s pripadajočim vrtom in drvarnico komplet obnovljeno, vseljivo takoj, cena 61.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 51 m2, v drugem nadstropju z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Kranju Šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 70 m2, v devetem nadstropju od devetih, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, možnost zamenjave za dve manjši garsonjeri. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 * i/7/71 NEPREMIČNINE r^/J^J Liub|iana-Tacenska95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117, 622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Partizanska 2 ss, I. nadstropje, 58 m2 4. Prodamo Podvrti lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na relaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 12. Prodamo več 1 SS v Frankovem naselju 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 15. Kupimo - Partizanska c, Groh. nas., Podlubnik 3 ss do 4. nadstropja 16. Prodamo Mestni trg Šk. Loka 2 ss mansardno 17. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 18. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 19. Prodamo Podlubnik 2 ss, I. nadstropje, 53 m2 20. Kupimo Podlubnik -1 ss in 2,5 ss 21. Prodamo - Gorenja vas - 2 ss, 60 m2 in 3 ss, 73 m2 22. Prodamo - Dražgoše -polovico hiše z drvarnico in garažo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 1 ss (42m2), Zlato Polje, prenovljeno; cena: 77.000 DEM. 2. Prodamo 1 ss (59 m2), predelano v 2 ss, Planina; cena: 95.000 DEM. 3. Prodamo 1 ss s kabinetom (44 m2), Planina, cena 72.000 DEM. 4. Prodamo 2 ss s kabinetom (60 m2), Šk. Loka. 5. Prodamo 2 ss (62 m2), Tržič; cena: 81.000 DEM. 6. Prodamo 2 ss (58 m2), Planina; 95.000 DEM. 7. Prodamo 2 ss (41.30 m2), Kranj, 65.000 DEM. 8. Prodamo 2 ss (55 m2), galerijsko, 85.000 DEM. 9. Prodamo 3 ss (62.5 m2), Zlato Polje, 105.000 DEM. 10. Prodamo 3 ss (69 m2), Zlato Polje, 107.000 DEM. 11. Prodamo 3 ss (70 m2), Šorlijevo naselje, 125.000 DEM. 12. Prodamo 3 ss (85 m2), Radovljica, 160.000 (dva obroka). 13. Prodamo 4 ss (92 m2), Planina, 145.000 DEM (dva obroka). 14. Prodamo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 275.000 DEM. 15. Prodamo hišo v Hotemažah, parcela 1600 m2,330.000 DEM. 16. Kupimo enodružinsko stanovanjsko hišo v Stražišču. 17. Kupimo več stanovanjskih hiš, potrebnih adaptacije. 18. Prodamo zazidljivo parcelo, Lancovo, (3260 m2), 80 DEM/m2. 19. Najamemo 1 ss v Kranju, nujno. 20. Najamemo hišo v Kranju ali okolici. 21. Prodamo hišo in vikend na Štajerskem, v okolici Ruja, cena ugodna. PIA JESENICE S 863-145 1. Moste - Žirovnica - opremljena dvostanovanjska hiša, parcela 1.200 m2, cena: 390.000 DEM. 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel., 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. V Bohinju prodamo 4 ha parcele s hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 6. Kr. Gora - garsonjera, 30 m2, cena: 88.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Gozd Martuljek - stanovanjska hiša - 250 m2, cena: 250.000 DEM. 9. Pokljuka - kupimo vikend. 10. Jesenice - Radovljica takoj najamemo 1 s. st. - 2 s. st. za znane kupce. 11. PODKOREN - prodamo domačijo ŠERC - priznan opremljen gostinski lokal, 351 m2 koristne površine, terasa - 60 sedežev + vrt. 12. KROPA - prodamo gostinski lokal - kovaški hram, 134 m2 uporabne površine, v pritličju. Cena: 115.000 DEM. 13. VRBA - prodamo 1800 m2 parcele, lepa, primerno za vzrejo konj. 14. Jesenice - 2 stanov, hiša, 103 m2 st. površine, 340 m2 parcele. 15. Bled - okolica - 2. stanov, hiša, 2000 m2 parcele, cena: 390.000 DEM. 16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše. 17. Bled - Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. V Kranju prodamo trisobno stanovanje v prvem nadstropju, 74 m2, WC in kopalnica posebej, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 m2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 37 m2, za 62.000 DEM in 40 m2, za 75.000 DEM; dvosobno stanovanje, 53 m2, za 90.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 m2 za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2. nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO obnovljeno garsonjero v mansardi nizkega bloka, brez CK, 22 m2, za 45.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2. za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Zlatem polju v Kranju PRODAMO obnovljeno enosobno stanovanje s CK, v prvem nadstropju. Cena 78.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na Gosposvets-ki cesti v Kranju imamo naprodaj več trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosobnih stanovanj, za 72.000 do 80.000 DEM, več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 95.000 do 120.000 DEM in več tri in štirisobnih stanovanj, od 136.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. VARSTVO Občasno popoldansko VARSTVO za 1,5 letno deklico iščemo v Kranju ali bližnji okolici. ©242-775 20327 Študentka Pedagoške fakultete nudi VARSTVO OTROK na vašem domu, lahko tudi pomoč pri učenju. © 224- 809_20373 Nudim VARSTVO manjšim otrokom lahko celodnevno. ©632-683 20447 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 18840 Prodam 4 GUME 175 x 70 x 13 in PLATIŠČA za LADO 2105. ©622- 075 20345 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 3525_ ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. ©325-981 in 041/668-283 17576 AVTOPRIS.d.o.o., ODKUP, PRODA-JA, MENJAVA staro za staro in KREDIT. ©312-255 19397 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARKO vsak teden. 0491- 442 18568 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491-442 18570 Odkupujemo LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202_19440 Prodam OPEL ASCONO, letnik 81, reg. 7/98. ©460-035 19862 Prodam PEUGEOT 405 1.6 GLI, I. 90, lepo ohranjen, rdeče barve, prevoženih 107.000 km. ©431-142 20182_ Prodam PEUGEOT 806 SR 2.0,1. 95, kov. modra barva, klima, radio, prevoženih 86000 km. ©431-142 20183_ Prodam PEUGEOT 205 GR 1.4 letnik 1989, kov. siva barva, tonirana stekla, šibedah. ©431-142 20184 Prodam BMW 520, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©326-619 20310 FORD MONDEO karavan, 1.8 i, 16 V, CLX, 1.11/94, 70 000 km, metalno zelene barve, klima, ABS, servo volan, strešno okno, AIR BAG, centr. zakl., radio, garaži ran, redno servisiran, prodam ali menjam za cenejše vozilo, ©624-385 ali 061/ 613-228 20324 Prodam Z 101, I. 88, reg. do 2/98, cena po dogovoru. ©723-210 20343 Prodam R 4 letnik 12/87. ©245-410 20344 UGODNO PRODAMO: R 5 EX-PRESS 1.4 FURGON I. 94, CLASSIC 1.6 RN sreb. met. nov. 24.600 DEM, MEGANE ALIZE 1.6 RN modra met. nov 25.200 DEM, CITROEN BX I. 84, JUGO 45 I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. 0428-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerklje 20356 ra GfiNTfiR HYUnDHI SALON JAVO RN IK V mesecu septembru 1000 DEM popusta za vozila ACCENT model '97 V septembru: KUPIŠ LANTRO -DOBIŠ ŠE VREDNO GORSKO KOLO Ugodni kreditni pogoji + leasing DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE tcL/fax:064/863-430 KREDITI že od T+5% Prodam R 4,1.87, reg. do 6/98, cena 1200 DEM. 0733-090 po 17. uri 20367 ALFA 33 1.3, letnik 1992, črne barve, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. © 620-454 ali 061/185-42- 01 20369 FIAT UNO 90 CS, letnik 1991, bele barve, 72.000 km, prodam. © 224- 809 20372 GOLF D, letnik 1979, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Urh, Vopovlje 12, Cerklje. 2037a YUGO 55 karamboliran, letnik 1989, prodam. 0 731-086 20385 HYUNDAi PONY 1.91, 1. lastnik, servisna knjižica, dobro ohranjen. 0801-453 20387 AVTO SOLA ng. HUM AR I 312 NAJUSPEŠNEJŠA AVT0S0LA priporoča vam jo tudi Primož S311-0351 Kupim JUGO 45 ali 55, lahko brez motorja aH drugo poškodovano vozilo. 0041/679-208 20400 Prodam Z 101 GTL 55, I.86, reg. do 5/98, cena 600 DEM. 078-221 20442 TIPO 2.0 16 v, letnik 1993, srebrna metalna barva, zelo ugodno prodam ali menja. ©0609/649-244 20445 Prodam SEAT IBIZO 1.2 friend, letnik 1993. Trilar, Stražišče, ©311-720 20451_ Prodam R 5 letnik 1992, 5 v, metalik barve, cena 6200 DEM. 0411-893 20457_ Prodam JUGO 551. 86, reg. do 8/98, avtoradio, cena 1200 DEM. 0411- 893 20458 GOLF JXD 1.3 D letnik 1986, reg. do 4/98, enkratno ohranjen, ugodno prodam. 0451-170 20460 Prodam FIAT 126 P, I. 87, zelene barve, dobro ohranjen. 0622-654 20481 _ AX 1.1 TGE, I. 90/5, cena 5700 DEM. 0041/677-553. 624-941 20462 Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH J\&* SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH C^T bi«,l«v fMONROE? amortizerji SAi :id/ *4- L r og rvir zde '0351 Nuc kole sreč JUGO 45 koral, letnik 12/88, cen£i!l] 1400 DEM. ©624-941, 041 -677-5$ nr _-NAT AUDI 80 2.0 E, I. 92/93, 110.000 km^ff bele barve, prodam. ©53-268, 5& Za 102 204%0|0 —*io: NISSAN MICRA, dec. 92, prodam, I-lastnik. ©78-728 204* Za ---kate Prodam karamboliran JUGO 45, 'Slov 90, reg. 3/98. ©731-253 22 T LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX prodpreh več vozil: GOLF 1984, 87, OPBgost VECTRA 2.0 I 90, AUDI 80, flf°395 PEUGEOT 205 89, ALFA ROMP|še 33 86, 92, LANCIA Y 10 1.1 IE 94, Un 4 GTL 90, R 5 82, R 9 87, VOLVO 3^ GL 86, LADA NIVA 1600 86, FlAVes REGATA 100 SIE 87, JUGO FLORlD»SDre 1.4 89, TALBOT HORIZON 84. MoLHm na menjava staro za staro, nakup kredit. ©224-029 20«"0' -t Prodam R 5 letnik december 1991""*" metalne barve, tonirana stekl* ©633-538 20« Prodam HYUNDAI LANTRA 1 GLS, L. 93, bela, HYUNDAI POK 1.3 LS, I. 91, GOLF JX, I. 87, GOV JXD, I. 86. 0 064/632-286 Prodam PRIKOLICO ZA KAFvtP RANJE ADRIA 380 z baldahinom, 85, registrirana. Oprešnikova 2' Kranj, a 331-678 i C SERVIS s AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽARNICA, SP. BITNJE t TEL: 0641311-965 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativj akviziterje za prodajo medic. priR močkov. ©55-446, 50-274, O&f 651-737_^Sod ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami[zad industrijskih strojih, doma iz Krart takoj zaposlimo. ©041/630-102 19627 __. Nova igralnica v Kranjski gori zap* več oseb. Ponudbe na p.p. 32< 1001 Ljubljana_jj Honorarno zaposlimo dekle - ®ft^m dentko za strežbo v pizzeriji in KJ baru. ©451-356__2^—" Zaposlimo ZOBNEGA TEHNIH laboratoriju v Kranju. Šifra: ZO§ TEHNIK_ Iščemo samsko gospo, staro d°j let, lahko z enim otrokom, Slovak za nego in strežbo starejši Q°\ (stari 85 let) na njenem dof Nudimo brezplačno bivanje in lo po dogovoru. Ponudbe pc pod Šifra: LETALIŠČE Dekle dobi delo v strežbi. ©310^ Zaposlimo KOMERCIALISTA za der^ z nepremičninami. PIA*— nepremičnine, podružnic^ Kranj, tel.: 312-622, od 9. do 13. ure__ Takoj zaposlimo več SLIKOP1! I KARJEV. ©245-340___' | Iščem gospodinjsko pomočnicj || delo 1 x tedensko. ©715-773J | Ste podjetni in trenutno brez Pjj ga dela? Imate vsaj srednjeg izobrazbo? Podjetje TRGODOji svoj novi program SLOVE^k POSTELJE išče samostojne *\ valce. Če se boste nad i?! navdušili, potem je uspeh zaSjl jen. Pokličite ©311-377 ali 31^ od 8. do 12. ure ali od 16. do 1*j se j ?ism ^Jahv ogr ožr za p vsak delavnik! tel: 064/24 21 21 G S RTI KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG1 BREZVRVIČNI TEL, SGH-200 A\ v m CENTRALE,GSM TEL., O0 MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, ^ \&*n*Z} TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>-A UJ>T— jSANDEX, d.o.o. Kranj zaposli KV ClDARJA, slikopleskarja in pečarja. ■411-638 20325 I Z najboljšo ponudbo in najboljšimi aogoji do ustvarjanja. Smo med arvimi s ponudbo in odličnimi pogoji Izdelka tujega partnerja. O324-561 •R0351 Nudim zastopniško delo v prijaznem ;olektivu, kjer se z našo pomočjo srečate s preprostim delom in dobrim en(zaslužkom. ©311-101 20354 55- GOSTILNA PRI ŽUPANU zaposli ^-NATAKARJA-ico. ©064/692-247 krt*3362_ 5* Zaposlimo TRGOVKO z trgovsko °*%olo v živilski trgovini. ©221-281 —■70377 TV- :04li Zaposlimo mlajšega VOZNIKA C —•kategorije z izkušnjami za delo po 5, feloveniji. Inf. na © 323-031 20389 »04» 2 TRGOVSKA POTNIKA za prodajo odprehrambenih izdelkov, po trgovinah, pEbostiščih, ZAPOSLIMO. © 714-853 8J20399_ Iščem SKUPINO za ročni izkop. a- 4> 041/638-748 PJSVesten, izkušen ŠOFER B kategorije "Ppprejme delo, lahko razvoz s kombijem. Nastop dela možen takoj. PJJB332-706, Ivo 20422 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA -VARILCA, lahko priučen, možnost zaposlitve za nedoločen čas. ©421-015 20431 KLUB SUPERSTAR išče 2 dekleti za strežbo. ©621-683_20141 KAVA BAR v Škofji Loki honorarno ali redno zaposli pridne, zanesljive NATAKARICE z veseljem do dela. ©625-133 20456 ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 20484 Zaposlim 2 MESARJA SEKAČA. ©245-398 20487 ŽIVALI_ Kupim bikca ali teličko do en teden starosti. ©460-091 20330 Prodam tri mesece staro KOZO in KOZLIČKA. Pipanova 44, Šenčur, po 20. uri 20334 Prodam simentalca, starega 14 dni. ©738-327 20341 Prodam čb BIKCE, stare teden dni. Gorice 13 20366 Kupim BIKCA SIMENTALCA, težkega od 200 do 300 kg. © 736-793 20361_ Prodam PRAŠIČA ZA DOPITANJE. ©242-288 20395 Prodam TELIČKO, staro 10 dni. Malo Naklo 5 ©472-670 20412 Prodam 9 tednov starega BIKCA simentalca. Rezar Pavel, Sr. Vas 12, Golnik 20436 BIKCA simentalca do 400 kg težkega, kupim. ©725-254 20437 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. ©682-745 20449 Kupim KRAVO simentalko po teletu. ©423-009 20454 KOZLA in KOZO stara 5 mesecev, prodam za pleme. ©64-114 20471 DALMATINCI čakajo dobre gospodarje. Enkratni, cepljeni. ©332-400 20480 PURANE za zakol lahko očiščene, domača hrana, ugodno prodam. ©246-514 20481 Prodam MLADO KOZO in kozo s kozličkom. ©211-404 20483 Prodam sedem dni starega BIKCA sim. ©721-916 20488 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 91. letu starosti umrla draga sestra in teta ANGELA PRESTOR šivilja v pokoju Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 2. septembra 1997, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara od 8. ure zjutraj v tamkajšnji mrliški vežici. Žaluj oci: vsi njeni ZAHVALA itM Ob boleči izgubi naše drage MIMI KRANJC i0, 0 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim 3 sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni -11 zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Godcu za ganljiv poslovilni obred. rart 2 322 -> . J» Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Milan, hčerki Mojca in Bea z družinama ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre DANE KACIN iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče in spremljanje na njeni zadnji poti. Hvala njenemu zdravniku dr. Koselju, osebju bolnišnice na Jesenicah, g. kaplanu Judežu za pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: mož Boris in sin Samo z družino ZAHVALA "Breme tega sveta je pretežko, da bi ga nosil samo eden in ialost tega sveta je preveč grenka, da bi jo trpelo eno samo srce." (Oscar Wilde) Ob nenadni izgubi moža, očeta in dedija ALOJZA LIKARJA * se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena in pisna sožalja, vsem darovalcem cvetja, sveč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre GRS Tržič, bratu Zoranu ter svaku Zvonku. Hvala g. župniku za lep tolažilni pogreb, pevcem, g. Zupanu za poslovilne besede, zakoncema Kajtna iz Šutne, g. Marku ■Soznaiju za vsestransko pomoč, g. Miranu Drnovšku, Bistri, d.o.o. Škofja Loka, g. Jeriču tjza pogrebne storitve ter pogrebni službi Škofja Loka. Iskrena hvala Špeli, Nataši Bajt, Branki, Majdi, Juretu in Romanu. Vsem in vsakemu posebej hvala. ^ V tihi bolečini: žena Cvetka, hči Nevenka, vnučka Maša ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji smrti moje predrage mame MARIJE ŠUŠTAR roj. Pančur se iskreno zahvaljujem dr. Bohnecovi, dr. Krečevi, vsemu zdravstvenemu osebju, g. prejšnjemu in sedanjemu župniku iz Podbrezij in Goric, sosedom za pomoč in pevcem ter vsem, ki ste čutili z njo in jo pospremili na zadnji poti. Hčerka Vida ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga mama, sestra, babica in tašča ZOFKA PREZELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Demšarjevim in Rozalki Šturm za nesebično pomoč. Sodelavkam in sodelavcem kolektivov Alplesa, Domela in Peko trgovini Ljubljana, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo Zvezi borcev Železniki, pevcem iz Naklega, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Akris, d.o.o., za lepo izveden pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Vanja, sinova Milan in Franci z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Ob smrti dragega moža, očeta, strica, svaka in ata RAJKA ROZMANA z Ovsiš pri Podnartu Je premalo besed, s katerimi bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v zelo težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, številnim znancem in prijateljem za izkazano sočutje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo družinama Šolar in Vovk za nesebično pomoč. Iskrena hvala g. župniku, gasilcem in bivšim sošolcem za poslovilne besede, pevcem za ganljive pesmi slovesa, gasilcem za organizacijo in izvedbo pogreba, Sindikatu Iskraemeco, Organizacijski in Kadrovski službi Iskraemeco, bivšim sodelavcem Iskra Mehanizmi ter Še posebej vaščanom Ovsiš. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Prezgodaj in za vedno je odšel od nas naš zlati atek, brat, stric in tast MAKS GASER Zali Log 55 Ob njegovi izgubi se za pomoč iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, članom AMD Železniki in Škofja Loka, pevcem pevskega zbora Domel, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku in gospodu kaplanu, reševalni postaji Škofja Loka. Posebej hvala vsem prijateljem, ki ga tudi v času bolezni niste pozabili in za vse lepe urice, ki jih je lahko preživel v vaši družbi. Hvala dr. Janezu Erženu za ves trud in mnoge dragocene spodbudne besede. Žalujoči: hčerki Meta in Monica z družinama, brata Lado in Tone, sestre Francka, Julka in Marica ZAHVALA Potočki z gora proti morju hitijo, pretakajo solze in tiho ihtijo; "zapustil si dragi domači naš kraj, ne boš se več vrnil nikoli nazaj... V 83. letu starosti se je ustavilo plemenito in vedro srce dragega očeta FRANCA DOLENCA Davčenovega Frencka iz Četene Ravni v Poljanski dolini Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala zdravnici Andi Perdan m patronažnim sestram za prijazno pomoč in obiske na domu. Bog povrni kanoniku Rafku Lešniku za besede tolažbe, vere in upanja, župniku Vojku Seljaku in številnim duhovnikom za lep pogrebni obred. Lepa hvala Gorenjevaškemu oktetu in domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za pesmi slovesa na domu, v cerkvi in na pokopališču, prav tako pihalnemu kvartetu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej, ki ste se ga spomnili s hvaležno mislijo in molitvijo, darovali za cerkev v Četeni Ravni in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, prisrčna hvala in Bog povrni. Žalujoči: žena Marica, hčerki Marinka in Bernarda z družinama, sinovi Bogdan ter Peter, Dane in Marjan z družinami Četena Ravan, 27. avgusta 1997 ZADNJE NOVICE 1 OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Stoletnica Cojzove koče na Kokrskem sedlu Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... fWI! bomo pisali Dežurna stran Gorenjskega glasa je tokrat enajsta, kot pa boste lahko prebrali, smo bili na očiščevalni akciji na Šmarjetni Gori, pol stoletja so praznovali lirovski godbeniki, srečali pa so se tudi radioamaterji v Crngrobu. In kako kaže vnaprej? Zaenkrat je gotovo to, da se bom oglasil na Trebiji, kjer bomo razjasnili pred dobrim tednom nastal nesporazum. Sicer pa sem vam ves preostali čas na voljo! Če se pri vas dogaja kaj zanimivega, nenavadnega ali nasploh posebnega, prosim pokličite. Pa do petkove številke oziroma morebitnega srečanja lep pozdrav! G.G. Med obiskom Gorenjskega glasa v Trzinu, smo izvedeli, da so Trzinci iznajdljivi in podjetni pa tudi ie od nekdaj poznani kot zelo sposobni. Fantje se po izkopani kamniti sekirici v kamnolomu imenujejo Skirce. O Trzinkah pa govori tudi pesem. Trzinci so na primer Turke premagali. Skupaj z Mengšani pa so avstro-ogrski vojski pomagali, da so Francoze potolkli. Do 1952. leta so imeli v Trzinu tudi občino. Od takrat naprej pa bolj ali manj (ne)uspešno sami oblikujejo poslovnost in urejajo prostor v krajevni skupnosti. Kate pa, da prej ne bodo dobili svoje občine, dokler ne bodo še enkrat, če ne drugače podobno kot včasih, potrdili svojih sposobnosti na podlagi tradicije. pticarvbSirJOim° Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel BLOVENSKI OPtOATBB NMT & 0«M httpv/vvvvvv mobitel ii OSD Gorenjska borzno posredniška družba, di Koroška 33, Kranj, teL 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" KERAMIKE Ss aIIimek i nt. KRANJ-ZLATO POLJE 3k 22^013 223 l>Z0 Kraj, kjer je največji hotel v kamniški občini ( Kočo, ki jo je zgradila stoletnici dobilo v last Kokrsko sedlo, 31. avgusta -Prvotne stavbe iz macesnove-ga lesa praktično ni več, saj je doživela vrsto povečav. Kamniški planinci so jo po drugi svetovni vojni vztrajno prenavljali in ob 95-letnici društva, leta 1988, odprli sodoben dom. Kot je planince pohvalil kamniški župan Tone Smolnikar, imajo v stoletni koči največji in, na žalost, tudi edini hotel v občini. Praznovanje je dopolnil slovesen podpis listine o prenosu lastništva koče s Planinske zveze Slovenije na Planinsko društvo Kamnik, kar je prvi tak primer pri nas. Kranjska sekcija Nemškega in avstrijskega planinskega društva, ki je že prej upravljala Frischaufovo kočo pod Kokrskim sedlom, se je odločila za gradnjo koče na 1791 metrov visokem prevalu med dolinama Kamniške Bistrice na vzhodu in Kokre na zahodu. Kočo, ki so jo poimenovali po znanem naravoslovcu in ljubitelju slovenskih gora Karlu Zoisu, so odprli 29. avgusta 1897. Kot je moč izvedeti iz poročila v Planinskem vestni-ku, je bila koča iz macesnove-ga lesa, 10 m dolga, 7 metrov široka, imela pa je 2 kleti, sobo in 2 spalnici spodaj ter zgoraj spalnico, sobo za vodnike in oskrbnika. Kot vse druge koče na našem ozemlju je tudi Cojzova koča leta 1919 prešla v last Slovenskega planinskega društva, leta 1946 pa jo je poleg koče na Jermano-vih vratih dobila v upravljanje kamniška podružnica SPD. "Planinsko društvo Kamnik je v polstoletnem obdobju sledilo povečanemu zanimanju za planinstvo in spremenjenim zahtevam obiskovalcev. Leta 1962 je napeljalo tovorno žičnico iz doline Kamniške Bistrice, dve leti pozneje je končalo prvo večjo prenovo koče, leta 1986 pa je zgradilo vodovod od 900 metrov oddaljenega izvira. Takrat se je začela tudi razširitev doma, ki je bil posodobljen do 95-letnice ustanovitve Kamniške podružnice SPD v letu 1988. Odtlej ima 120 sedežev v jedilnici, 105 postelj v 17 sobah in še 30 skupnih ležišč. Ljubiteljem zasneženih gora je na voljo zimska soba z 12 ležišči. V društvu smo ponosni, da je koča dočakala jubilej v takem stanju, pa da bomo v njej še naprej skrbeli za dobro počutje obiskovalcev," je med Kranjska sekcija Nemškega in avstrijskega planinskega društva, je ol Planinsko društvo Kamnik. Prenos lastništva koče na kamniško društvo. nedeljsko svečanostjo opisal zgodovino koče in prizadevanja 2800 članov predsednik PD Kamnik Slavko Rajh. Koča v lasti društva, najlepše darilo za praznik "Ob današnjem jubileju imam kar nekaj razlogov, da so čestitke Planinskemu društvu Kamnik, ki vsa leta doslej skrbno in vzorno upravlja s kočo, še bolj prisrčne in občudujoče kot sicer. Čeprav se v planinski organizaciji zavzemamo za številčnejše močna in po vsebini kompletna društva, pa jih resnici na ljubo ni na pretek. Zato je toliko bolj hvale vredno dejstvo, da je PD Kamnik drugo po velikosti v Planinski zvezi Slovenije, da skrbi tako za redno delovanje planinskih koč kot tudi za bogat program izletov po gorah in da so pota redno vzdrževana. To je pomembno toliko bolj, ker skrbi za del planinskega sveta, ki je strateškega pomena za planinsko organizacijo," je med drugim dejal predsednik PZS Andrej Brvar. društvo, kar je prvi tak printf pri nas. Seveda je to bil' najlepše darilo za praznil ne pa tudi edino. KamniŠl^ župan Tone Smolnikar, ki j ugotovil, da je na Kokrsket sedlu največji in žal edi hotel v občini, je za oki točilne mize v koči pokloi steklenico z likom Marti Krpana, vzornika nosače raznovrstnih tovorov. Mozifi ki planinci so Kamničan prinesli veduto Mozirj Športna zveza iz tega kri pa je predsednika Rajha gradila z zlato plaketo. Kot obljubil Franc Ekar iz Kranj, bo po prenovi čez Taško na vrsti tudi obi va markacij k Cojzovi k< Tako bodo planinci iz ttt dolin še prihajali lačni in žejf v kočo, ki naj jim bo miren topel dom, je zaželel predse nik Kodre iz PD Celje. No, v nedeljo ni nihče v Cojzovi koči niti lačen d žejen. Tudi duševne hrane manjkalo, saj so v kulturn«* sporedu nastopili pevci prvej slovenskega pevskega druŠfl Lira iz Kamnika, citrar Tort1 Plahutnik, harmonikar Bol Matičič in pevec Janez Maj* novic, recitatorka Marija 0 lob in igralec Franc Pestotfl* Predsednik PZS in predsednik PD Kamnik sta pred Kdor se je raje izognil mm kočo na 1791 metrih višine ci, je že dopoldan odšel podpisala listino o prenosu koče proti Grintovcu ali K" lastništva koče na kamniško ni. • Stojan Saje V petek zvečer krajša pozdravna slovesnost na letališču Brnik Veličasten sprejem kipa Fatimske Marije Brnik - V petek zvečer nekaj po 21. uri je fl* brniškem letališču pristalo letalo s slovenskih romarji, ki jih je vodil ljubljanski pomožni ško Uran, v spremstvu pa so še bili duhovni^ redovnice ter narodne noše, ki so spremljali ki? Marije romarice iz Fatime na Portugalskem. I krajši pozdravni slovenosti na letališču Brnik se j! zbralo okrog tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije številne narodne noše, Štajerski rogisti iz N