S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
Vse o občinskih poslovnih prostorih
Naša občina razpolaga s 150 poslovnimi prosto-ri in 5. garažami v skupni površini nekaj več kot desettisoč kvadratnimi metri. Največ - 38 po številu - prostorov se uporablja za pisarne, sledi-jo trgovine in druge dejavnosti. Nad vsem tem bedi občinska komisija za oddajo prostorov in njihovo gospodarjenje. V njenem poročilu lahko preberemo, da ne more oddati treh prostorov, ki se neupravičeno uporabljajo za stanovanjske na-mene, vendar zaradi dolgih sodnih poti še vedno niso izpraznjeni, pet lokalov pa je v tako slabem stanju, da jih ne more oddati.
Najemnina za vse omenjene prostore znaša me-sečno 3,8 milijona tolarjev, kar pomeni, da je povprečna najemnina za kvadratni meter 380 SIT. Približno polovici najemnikov je komisija znižala najemnino za čas vlaganja in sicer za 20 do 50 odstotkov. Manj pa plačujejo tudi krajevne skup-nosti in negospodarske dejavnosti (281 SIT na kvadratni meter). In še povprečna najemnina iz najvišje skupine 1.139 SIT na kvadratni meter. V glavnem najemniki svoje obveznosti poravna-vajo, pri nekaterih je komisija nemočna in tečejo postopki izterjave dolga. Kaj storiti s krajevnimi skupnostmi, ki ne plačujejo, njihovi dolgovi pa že gredo proti nekaj stotisočakom? To so KS Velike Lašče, Vič, Zeleni log, Rakova jelša... Pred tedni se je izvršni svet odločil, da so krajevne skupnosti dolžne plačevati najemnino v skladu s pravilnikom komisije, zatorej se mora komisija v primeru neplačevanja poslužiti tudi instrumenta sodne odpovedi in izterjave dolga. Pred tem pa naj bi Javno pravobranilstvo preverilo možnost, da se zadrži del sredstev, ki so v dotaciji občine krajevnim skupnostim namenjena za poravnavo najema poslovnega prostora in se po odločbi so-dišča poravna najemnino.
Prihodek od najemnin je lani znašal 36 milijo-nov SIT, od česar je bilo za vzdrževanje, nakup in obnovo porabljenih 20 milijonov, ostanek denarja pa bo skupaj z letošnjimi najemninami namenjen nakupu, prenovi in vzdrževanju tega poslovnega sklada.
Zanimiv je podatek, da se je lani interes za najem poslovnih prostorov znižal, aktualni so le prostori v mestnem delu občine za živilske trgovi-ne, pisarne in frizerske salone, v zadnjem času pa je močno porastel interes za najem večjih poslovih prostorov sto in več kvadratnih metrov.
Kdaj dvigalo v občinski stavbi?
To vprašanje so občani postavili že velikokrat, vendar zaradi pomanjkanja  finančnih  sredstev
dvigala v občinski stavbi še vedno ni. S preselitva-mi, ki so bile izvedene pred tremi leti, smo dolo-včene službe preselili v nižja nadstropja. S tem pa smo rešili samo del problemov, saj sta sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja ter stano-vanjski referat ostala v III. in IV. nadstropju. Dogovorjeno je, da za stranko, ki ne zmore hoje po stopnicah, pokliče receptor referenta v pritlič-je. Problem dostopnosti še vedno ostane, zato si bomo prizadevali za izgradnjo dvigala v občinski stavbi in zagotovitev finančnih sredstev.
Letos tri investidje na demografsko ogroženih območjih!
V  naši občini demografsko ogrožena območja obsegajo 12.657 ha odnosno 23,28 odstotkov ob-činske površine. Na tem območju živi okrog 4.000 prebivalcev odnosno slabih 5 odstotkov viškorud-niških občanov.
V slovenskem merilu pa to pomeni 1 odstotek demografsko ogroženega območja Slovenije od-nosno 0,2 odstotka slovenskega prebivalstva, ki živi na tem tako označenem območju.
Leta 1991 je bilo po republiških kriterijih odo-breno naši občini dober odstotek sredstev za go-spodarsko infrastrukturo, kar pomeni, da sta bili v višini 2,8 milijona SIT financirani dve investiciji.
Lani naj bi bil naši občini za ta namen na voljo slab odstotek teh namenskih republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, dejansko pa je bilo nakazanih 1,16 odstotka odnosno 12,5 milijona SIT.
Letošnji tretji natečaj predvideva za našo obči-no delež v višini 9,4 milijona SIT (0,94 odstotka) za komunalno infrastrakturo. To pa pomeni, da mora občina prijaviti samo tolikšno vrednost inve-sticije. To pa seveda ni bila lahka ali enostavna odločitev. Na občinskem spisku investicij, pri-pravljenih za prijavo na republiški natečaj za sofi-nanciranje izgranje komunalne infrastrukture na demografsko ogroženih območjih, so štiri naložbe izgradenj odnosno obnov vodovoda, sedem gra-denj odnosno rekonstrukcij cest in izgradnja ene telefonske centrale.
Člani izvršnega sveta so se odločali med več variantami in po dolgotrajni razpravi odločili, da na letošnji razpis prijavijo: - obnovo vodovoda Suhi dol pri Sentioštu v vrednosti 4,2 milijona SIT,
-   izgradnjo telefonske centrale v Šentjoštu v vrednosti 570.000 SIT,
-   dokončanje ceste Polhov Gradec—Črni vrh, odsek Zalog — 4,6 milijona SIT,
-   rekonstrukcijo cveste Mala Slevica-Karlovi-ca v dolžini 1 km — 5,2 milijona SIT.