Izmed vseh cvetic...
zmea vseh cvenc na vrtu tvo]e duše naj h ena napepše cvete. Tako jo postavi, predraga deklica, da ii bo rastla v rahli zemlji in solncu najbliže. Da bo sijala v brezmadežni belini, v veselje očesu in srcu,  da bo dvigala svoj dehteči kelih
visoko in stanovitno v darovanje.
, Tako jo posadi, da ti bo vselej pred očmi in na mar. In če vse rože slanica pomori,  ene ti ne srne nikoli:  lilije
ne, ki je cvetka tvojega čistega srca; belega limbarja ne, ki je
znamenje tvoje dušne lepole!
V  januarju častimo Ijubko rimsko deklico, ki je nesla skozi hude boje in hude muke lilijo vso belo, in jo je šele kri iz njenega mladega vratu rdeče polila.
V januarju slopa nežno jagnjiče med nas, med lilijo nedoUnosti in rožo muieništva nam cvetš dolgolasa nevestica Jezusova, sveta Agneza,   in izpod  meča  krvnikovega  srebrni  k nam njen glas: Blagor njim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gledali . . .
In ti, deklica moja ? Vetrovi na tem svelu so često vsi strupeni, in nebo je dostikrat brez solnca. Brez pomoči Pastirja, ki se n>med lilijami pase«, boš zašla in se izgubila, ovčka ti nežnoruna, in če ne boš vsa z Njo, ki je >HU)a v dolini«, bo zvenela in umrla tvoja lilija — najlepše, kar premoreš.
Svoj kras nam ohrani ti, in s leboj vse, kar vas je naših od Zile zelene do bregov Kolpe, od beneških močvar do zidovja sivega Monoštra!
A. Žužek.