Oglasi 2 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 Tretja stran Vsebina Dolgotrajno spreminjanje Gornji Grad Po dolgih letih zaživela poročna dvorana ................. 7 Gavge v Homu Edine ohranjene vislice v Sloveniji bodo dostopnejše turistom .............................. 9 7 ŠS Evropski teden mobilnosti Spodbujali različne oblike mobilnosti na trajnostni način ................................. 10 Center starejših Gornji Grad V projekt Prijatelji srca vabijo nove prostovoljce ... 10 Gradnja nove Mozirske koče Objekt pod streho, denarja za dokončanje pa ni dovolj ........................ 11 10 TA OŠ Blaža Arniča Luče Obujanje starih običajev predstavili tudi gostom iz Srbije ............................... 11 Zveza društev upokojencev Upokojenci zahtevajo: »Nič o nas brez nas!« ....... 14 11 Center Rinka Solčava »Ančka prišla domov« z razstavo slik Stevana Đukića ................. 19 ŠS Okrogla miza v Mozirju O spolnih zlorabah se v družbi premalo govori ...... 20 Razstava fotografij Mihe Voduška Najljubši motivi doma v naravi, na potovanjih ljudje ................ 21 ŠS 21 RŠ Gasilsko tekmovanje na Rečici Kljub manj vajam udeleženci pokazali visoko raven znanja in veščin ................ 25 DP v smučarskih skokih Nika Krašovic državna podprvakinja med mladinkami ....................... 27 25 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 41, 14. oktober 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. V tokratni številki Savinjskih novic izpostavljamo dve sorodni temi: varčevanje in trajnostno mobilnost. V temi tedna lahko najdete kopico uporabnih nasvetov za znatne prihranke pri energetsko najbolj potratnih dejavnostih, kot sta ogrevanje prostorov in vožnja z avtomobilom, v tematski prilogi pa se predstavljajo nekateri ponudniki storitev, ki so povezane z trajnostno mobilnostjo. Že pred časom sem se »srečal« z ugotovitvijo, da trajnostna mobilnost pravzaprav pomeni drugačen življenjski slog. Tega se zavedajo tudi v Porscheju Slovenija, kjer so ob začetku prodaje električnih vozil spoznali, da le prodajati električne avtomobile, ne da bi pri tem poskrbeli za celoten sistem polnjenja in zagotavljanja električne energije, ni ne prijazno do uporabnika in ne trajnostno. Vsak uporabnik (ni nujno, da je lastnik) električnega avtomobila pričakuje, da ga bo lahko uporabljal brez posebnih prilagoditev, torej da bo imel možnost polnjenja, ko bo potreboval električno energijo, kjer jo bo potreboval. Ker se večina polnjenj opravi doma, to pomeni ureditev domače polnilne infrastrukture, po drugi strani pa pomeni kakovostne storitve polnjenja na poti. »Ker bo električnih vozil vse več, se zavedamo, da bomo morali tudi ali celo predvsem tisti, ki na ceste spravljamo električne avtomobile, poskrbeti tudi za to, da na tisoče, desettisoče, stotisoče, milijone električnih vozil ne bo nesorazmerno obremenilo omrežja,« pravi Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost v podjetju Porsche Slovenija. Zato so se usmerili v rešitve, ki so inteligentne in povezljive. V praksi to pomeni, da so domače polnilnice ne le dovolj pametne, da se znajo prilagoditi razpoložljivi moči elektro priključka, ampak da tudi odlično sodelujejo s sistemi za uporabljanje energije, sončnimi elektrarnami. To pomeni zagotavljanje bolj trajnostne mobilnosti pa tudi oskrbo z energijo za gospodinjstva in poslovne prostore. Pri Toyoti so se trajnostne mobilnosti lotili še nekoliko bolj sistemsko. Z Občino Kočevje in partnerjem Sopotniki so zagnali projekt ToyotaGO, ki bazira na aplikaciji, preko katere je mogoče vsak trenutek naročiti prevoz. Po petih mesecih ugotavljajo, da je zelo težko spremeniti navade ljudi. Od 650 uporabnikov aplikacije je le 95 aktivnih, tistih zares aktivnih, ki so prevoz naročili vsaj desetkrat, pa je le dvanajst. Pri tem cena prevoza ne more biti problem, saj se cene gibljejo od dva do pet evrov, kar je glede na razdalje med kraji v najbolj razseljeni občini v Sloveniji ugodno. Ker je torej trajnostna mobilnost povezana oziroma pogojena s spremembo navad, bo potreben čas. Veliko časa. Pomembno je vztrajati in neprestano izboljševati uporabniško izkušnjo, pa bo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 3 Tema tedna OKTOBER – MESEC VARČEVANJA Z malimi dejanji lahko prihranimo veliko Na katerih področjih vsakodnevnega življenja lahko z majhnimi ukrepi veliko prihranimo? Na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so naredili pregled, s katerimi ukrepi je mogoče prihraniti denar in energijo in koliko nas ti ukrepi stanejo. NISO VSI UKREPI ENAKO POMEMEBNI Danes smo preko različnih medijskih kanalov »bombardirani« s številnimi nasveti glede učinkovite rabe energije (URE), kar lahko ima za posledico, da smo nekritični do njihovih učinkov. Povedano z drugimi besedami, enako pozornost namenjamo varčevanju pri uporabi telefona in uporabi tople sanitarne vode. Ne zavedamo se, da pri ogrevanju sanitarne vode porabimo nekaj redov velikosti (nekaj 10-krat) več energije. Za polnjenje telefona namreč porabimo le toliko električne energije, kot če smo se pri odmerjanju vode za pripravo testenin ušteli za manj kot en deciliter. PET NAJPOMEMBNEJŠIH MALIH UKREPOV V IJS so zato za vsakega od treh tipično največjih porabnikov energije v gospodinjstvu definirali pet najpomembnejših malih ukrepov. To so tista dejanja, ki ne stanejo veliko, zahtevajo pa spremembe naših navad in imajo sorazmerno velik učinek. V ta namen so najprej analizirali rabo energije v slovenskih gospodinjstvih. POVPREČNA PORABA 4-ČLANSKE DRUŽINE Tipično slovensko gospodinjstvo predstavlja 4-članska družina, ki živi v srednje varčnem stanovanju velikosti 4 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 100 m2. Ogrevajo se z zemeljskim plinom (kar za podeželje ni tipično). V prostoru vzdržujejo pozimi 22 °C, poleti pa klimatsko napravo uporabljajo po potrebi kak mesec. Člani družine porabijo v povprečju 70 litrov vode na osebo na dan, od tega 18 litrov vroče vode, ogrete na 55 °C. Imajo en družinski avto, ki v povprečju porabi 5,6 litra dizelskega goriva na 100 km, s katerim letno prevozijo 20.000 km. V družini imajo vse običajne velike gospodinjske aparate, vsak dan kuhajo na steklokeramični plošči, imajo pa tudi računalnik. Pričakovana poraba energentov v opisani družini je 26 MWh, strukturo porabe po porabnikih pa prikazuje graf na sosednji strani. TRIJE KLJUČNI PORABNIKI Iz grafa lahko hitro razberemo, zakaj velja pozornost usmeriti zlasti na tri ključne porabnike: ogrevanje prostorov, mobilnost in pripravo tople sanitarne vode, pri čemer pa bi bilo narobe kar posplošiti, da so drugi porabniki zanemarljivo majhni. Vrstni red priporočil za tipično gospodinjstvo je zato naslednji. 1. OGREVANJE PROSTOROV (PRIČAKOVAN PRIHRANEK 15–20 %) Eden najpreprostejših in najpomembnejših ukrepov pri ogrevanju prostorov je znižanje temperature ogrevanih prostorov za 1 ali 2 °C. Seveda tega ne moremo storiti vedno in povsod, a nam takšen ukrep lahko zniža porabo energije za približno 8 % za vsako stopinjo, ki jo znižamo. Ogrevamo le tiste prostore, ki jih uporabljamo. Ogrevalni sistem nastavimo na najnižjo temperaturo ogrevalnega medija, ki še ogreje prostore na nastavljeno temperaturo. Da bi to lahko dosegli, moramo uporabiti vse radiatorje ogrevalnega sistema, na katere namestimo termostatske ventile in glave z nastavljeno temperaturo prostora. S tem ko imamo večjo površino za oddajo toplote v prostor (več radiatorjev), se namreč lahko zniža temperatura ogrevalnega medija/sistema, kar poveča izkoristek ogrevalne naprave, še posebno če imamo kondenzacijsko plinsko peč ali toplotno črpalko. Intuitivni ukrep »varčevanja«, da v prostoru, ki ga ogrevamo, zapremo čim več radiatorjev, je napačen. Če imamo klimatsko napravo, preverimo, ali omogoča način ogrevanja. Naprava je namreč kot toplotna črpalka, ki je zelo učinkovita, kadar je temperaturna razlika med ogrevanim prostorom in okolico majhna, zato je zlasti v prehodnem (pomladnem, jesenskem) obdobju lahko zelo ugodna rešitev za ogrevanje ali dogrevanje. Stanovanje prezračimo nekajkrat dnevno: hitro, v nekaj minutah, in to »na prepih«. Če uporabljamo prezračevalno napravo, prostore prezračujemo z minimalno potrebno izmenjavo zraka. 2. MOBILNOST (PRIČAKOVAN PRIHRANEK 15–20 %) Podobno kot ogrevanje prostorov je tudi uporaba osebnega avtomobila povezana z eno najintenzivnejših rab energije v tipičnem slovenskem gospodinjstvu, zato je prvi ukrep zmanjšati število nepotrebno prevoženih kilometrov. V to je usmerjena tudi danes vse bolj uveljavljena možnost dela od doma. Tudi službena in turistična potovanja velja omejiti na razumen obseg. Kadar je le mogoče, namesto osebnega avtomobila uporabljamo javni prevoz ali druge načine prevoza (kolo, pešačenje). Pomenljiv je podatek, da okoli 50 % poti v mestih ljudje opravijo z avtom na razdaljah, manjših od 5 km. Na avtocesti znižamo hitrost vožnje na 110 km/h oziroma tako, da je varno, skladno s predpisi in da ne oviramo prometa. To za čas vožnje lahko pomeni do približno 20 % manjšo porabo goriva. Če ni nujno potrebno, klimatsko napravo v avtomobilu ugasnemo. Toliko bolj pomembno je to storiti pri starejših avtomobilih, saj tam vključena naprava ves čas deluje pri nazivni moči, ne glede na nastavitev temperature v potniški kabini. Ugasnjena naprava lahko prihrani do 0,5 litra goriva na 100 km. Tema tedna, Anketa Strešne nosilce odstranimo takoj, ko jih nehamo uporabljati za prevoz tovora (koles, strešnega kovčka, smuči …). 3. OGREVANJE VODE (PRIČAKOVAN PRIHRANEK 15–20 %) Tretji karakteristično največji porabnik energije doma je priprava tople sanitarne vode. Da bi razumeli, kako zelo energetsko intenzivno je ogrevanje vode, si predstavljajmo, da za pripravo 1 litra čaja porabimo približno toliko električne energije, kot bi jo potrebovali, če bi osebni avto dvignili na vrh 30 m visoke stolpnice. Kdo bi si mislil? Za 1 liter čaja. Redkeje se kopamo, namesto tega se prhamo. Oprhamo se hitro. Skozi ročko prhe dobesedno odteka 20 kW, kar je veliko več, kot so nazivne toplotne izgube velike stanovanjske hiše. Minuta prhanja v povprečju pomeni porabo 10 litrov vode in 0,3 kWh akumulirane energije. Za spiranje in splošno uporabo pazimo, da namesto tople vode uporabljamo hladno vodo. Ocenjena letna raba energije v tipičnem slovenskem gospodinjstvu Odpravimo morebitno puščanje. Čeprav se to dogaja redkeje, si velja zapomniti, da je pol ure puščanja tople vode, ki se s kapljico na sekundo zdi zanemarljivo majhno, primerljivo s porabo električne energije za Naša anketa Na kakšen način varčujete v vašem gospodinjstvu? Suzana Časl, Prihova V današnjem času je potrebno biti ozaveščen glede porabe energije. Stremeti moramo k manjši porabi in posledično s tem tudi k manjši onesnaženosti okolja, kakor tudi k zmanjšanju stroškov porabe. V našem gospodinjstvu imamo dvotarifni števec za električno energijo, kar pomeni, da imamo v nočnem času in v času vikendov cenejšo energijo. Temu prilagajamo pranje in sušenje perila ter zagon pomivalnega stroja. Ravno tako imamo toplotno črpalko za vodo vklopljeno preko nastavljive ure in se ta vklopi le ponoči. Kmalu nam pridejo montirat celice za samooskrbno sončno elektrarno. Verjamem, da s temi dejanji tudi mi pripomoremo k manjši porabi električne energije. Špela Orešnik, Solčava Težko rečem, da ravno varčujemo, se pa že od nekdaj precej ekonomično obnašamo. Peremo in pečemo bolj ob vikendih, ugašamo luči. Preden kaj kupim, preverim ceno in se za nakup izdelka odločim enkratno polnjenje telefona. Na pipe namestimo perlatorje. To so mrežice na izstopu iz pipe, kjer se rad nabira vodni kamen. Nič posebnega ne počno, razen tega da vodi primešajo zrak v homogeno zmes, zaradi česar si lahko umijemo roke in učinkovito splakujemo posodo z občutno manjšim pretokom. To je tudi njihov namen – zmanjšati porabo vode. Porabo zmanjšamo tudi, kadar pipo zapremo, če vode ne potrebujemo, na primer med ščetkanjem zob ali kuhanjem. Znižamo temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je učinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema. Od vseh naštetih malih ukrepov sta najdražja namestitev termostatskih ventilov in glav na radiatorje in namestitev perlatorjev na pipe. Okvirni strošek prvega je približno 30 evrov/radiator, strošek drugega pa približno 1 evro/pipo. Ta dva ukrepa ne zahtevata spremembe naših navad, vsi drugi ukrepi, ki ne stanejo praktično nič, pa od nas terjajo drugačno vedenje. Tako je tudi sicer v življenju – brez muje se še čevelj ne obuje. Franci Kotnik le, če je zame cena sprejemljiva. Bolj pomembno se mi zdi, da smo samooskrbni in varčujemo s časom in svojo energijo. Tako smo doma vložili v robotski sesalnik, ki nam prihrani veliko časa. Sokovnik nam omogoča, da učinkovito porabimo svoje pridelke in ne kupujemo nobenih pijač, niti čajev. Sestavine zanje namreč naberemo sami. Rok Hvala, Šentjanž V našem gospodinjstvu varčujemo z vodo, ugašamo luči in na splošno poskušamo biti čim bolj samooskrbni. Peremo ob vikendih in po 22. uri, ko je cenejši električni tok. Pri pomivanju posode uporabljamo pomivalni stroj in tako varčujemo z vodo. Prav tako varčujemo pri hrani in poskušamo odvreči čim manj hrane. Franc Osnovnik, Radmirje Na kmetiji imamo sončno elektrarno, imamo pa tudi ogrevanje na sekance. Pri svojem delu pazim, da si vse pripravim in šele potem zaženem stroje, elektromotorji so namreč zalo veliki porabniki. Sicer pa imamo v našem gospodinjstvu stroje v energetskem razredu A, ki so zelo varčni. Tudi z vodo varčujemo, posodo peremo v pomivalnem stroju. Prav tako pazimo pri porabi vode, da nam ne teče kar tako, ugašamo pa tudi luči. Pripravila Marija Šukalo, fotografije: arhiv anketirancev Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 5 Oglasi ODELO SLOVENIJA Odprli vrata številnim obiskovalcem Podjetje odelo Slovenija je v soboto, 17. septembra, na široko odprlo vrata svoje tovarne. Dogodka se je udeležilo okoli 900 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali proizvodne in logistične prostore. Podjetje iz Prebolda trenutno zaposluje nekaj več kot 1500 delavcev, leto 2021 pa so zaključili s 180 milijoni evrov prometa. ZAHVALA ZAPOSLENIM ZA USPEŠNO DELO Obiskovalce sta uvodoma nagovorila lastnik skupine odelo, Ahmet Bayraktar, in področni direktor podjetja odelo prehoda na obnovljivo energijo. V avgustu so namreč pričeli s postavitvijo solarnih celic, ki jim bodo omogočile delno samooskrbo, poleg tega so namestili polnilno postajo za električna vozila, v proizvodnji pa razvijajo proces ponovne uporabe granulata. VODEN OGLED PROIZVODNJE Družinski člani zaposlenih, njihovi prijatelji, znanci, odelovi poslovni partnerji, krajani Prebolda in številni drugi obiskovalci so se nato v okviru organiziranega vodenega ogleda po posameznih točkah seznanili s procesi izdelovanja zadnjih luči za avtomobilsko industrijo. POSEBNA POZORNOST PREDSTAVITVI VARSTVA PRI DELU IN GASILSKEGA DRUŠTVA Obiskovalci so lahko občudovali razstavo avtomobilov premium znamk Mercedes-Benz, BMW in Audi, med njimi tudi modele, ki jih na naših cestah zelo redko srečamo. Posebno pozornost so namenili predstavitvi varstva pri delu in gasilskega društva PIGD odelo Prebold, ki skrbi za požarno varnost v podjetju. Skupina odelo po vsem svetu razvija in proizvaja inovativne svetlobne sisteme s sodobnim dizajnom. Odelo je eden vodilnih dobaviteljev na področju svetlobnih sistemov za proizvajalce vozil premium razreda kot so družbe BMW, Mercedes-Benz, Audi in druge. V letu 2019 je skupina odelo ustvarila 418 milijonov evrov prometa in trenutno zaposluje približno 3500 ljudi. Sedež za raziskave in razvoj deluje v Stuttgartu, v Nemčiji, operativni sedež pa je v Bursi, v Turčiji. Skupina je s svojimi podružnicami prisotna v Turčiji, Sloveniji, Nemčiji, Bolgariji, Mehiki in na Kitajskem. Slovenija, Borut Kocbek, zaigral je Pihalni orkester Prebold. Ahmet Bayraktar se je v svojem nagovoru zahvalil vsem zaposlenim za uspešno delo in s tem za rast in razvoj podjetja. SLEDIJO TUDI TRENDOM PREHODA NA OBNOVLJIVO ENERGIJO Direktor, Borut Kocbek, je poudaril, da v odelu Slovenija sledijo trendom Obiskovalci so lahko občudovali razstavo avtomobilov premium znamk Mercedes-Benz, BMW in Audi, med njimi tudi modele, ki jih na naših cestah redko srečamo. (Foto: arhiv podjetja) Najmlajši so uživali v barvanju panjskih končnic za odelov čebelnjak ter barvanju pobarvank. (Foto: arhiv podjetja) 6 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 ANIMACIJSKI PROGRAM ZA ODRASLE IN OTROKE Animacijski program je navduševal najmlajše, ki so uživali v barvanju panjskih končnic za odelov čebelnjak, se preizkusili v vožnji avtomobilčkov in poznavanju cestno prometnih predpisov. Odrasli so lahko preizkusili pijana očala in simulator prevračanja pod okriljem Centra varne vožnje. Poskrbljeno je bilo za pogostitev z odličnimi vaflji ter slastnimi štručkami s hrenovko pod šotorom. OBISKOVALCEM PRIPRAVILI NEPOZABEN DAN Obiskovalci so pohvalili urejenost proizvodnje, sodobno tehnologijo, predvsem pa strokovnost in prijaznost zaposlenih. S sodelovanjem, dobro organizacijo in pozitivnim razpoloženjem so v odelu ustvarili nepozaben dan. PR Iz upravne enote in občin UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Veljavnost roza vozniških dovoljenj podaljšana za deset let Rožnatim vozniškim dovoljenjem se po veljavnem zakonu o vozilih rok veljavnosti izteče januarja prihodnje leto, zato je letos precejšen naval na upravne enote, ki jih izdajajo. Vlada se je zato odločila, da z novelo zakona podaljša veljavnost rožnatim vozniškim dovoljenjem do leta 2033. ROZA VOZNIŠKA DOVOLJENJA V OBTOKU DO 19. JANUARJA 2033 Podaljšanje roka za zamenjavo je predvideno pri vozniških dovoljenjih, ki so bila izdana do vključno 19. januarja 2013. Roza vozniška dovoljenja bodo tako v obtoku do 19. januarja 2033. Po podatkih infrastrukturnega ministrstva je v obtoku še približno 308 tisoč roza vozniških dovoljenj. Ker bodo letos še dvojne volitve, napovedani pa so še razpisi treh referendumov, bi zamenjava starih vozniških dovoljenj pomenila še dodatno delo za uradnike, teh pa je, kot opozarjajo na upravnih enotah, premalo. SPREMEMBE PRI UGOTAVLJANJU NEZMOŽNOSTI ZA VOŽNJO Spremenjena določila zakona o voznikih, ki jih bo moral potrditi še parlament, določajo tudi, da mora oseba v primeru predhodno ugotovljene začasne telesne in duševne nezmožnosti za vožnjo motornega vozila ponovni zdravstveni pregled za ugotovitev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila opraviti pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in ne pred posebno zdravstveno komisijo. V primeru predhodno ugotovljene GORNJI GRAD Po dolgih letih zaživela poročna dvorana Občina Gornji Grad je nekdanji obrambni stolp Štekl lani dodobra prenovila. Zamenjana je bila kritina in prenovljena notranjost. V Šteklu dogodkov ne manjka, od konca septembra se je tam po štirih desetletjih mogoče spet civilno poročiti. Že ob začetku prenove je župan Anton Špeh izrazil željo, da bi v tem objektu imeli poročno dvorano, kar se je sedaj uresničilo, v prostoru pa potekajo tudi razne razstave in dogodki. Ob svetovnem dnevu turizma je bil prvič predvajan promocijski video občine Gornji Grad, v katerem so prikazana posamezna naselja in bogato dogajanje v občini v času po epidemiji. V videu so prikazane tudi športne dejavnosti in aktivnosti za obiskovalce, predvsem pa naravne in kulturno zgodovinske znamenitosti občine. Štefka Sem Prvi par se je v novi poročni dvorani v Šteklu poročil zadnjo soboto v septembru. (Foto: arhiv občine Gornji Grad) Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale: »Ne čakajte na zadnje roke.« (Foto: Benjamin Kanjir) telesne in duševne nezmožnosti za vožnjo motornega vozila pa mora oseba pregled opraviti pred posebno zdravstveno komisijo. OSTREJŠI NADZOR NAD ŠOLAMI VOŽNJE Spremembe v zakonu bodo prinesle tudi ostrejši nadzor nad šolami vožnje. Odvzem pooblastila pooblaščeni organizaciji ali izbris šole vožnje iz registra šol vožnje bo odslej možen tako na podlagi ugotovitev predhodno izvedenega strokovnega nadzora Javne agencije RS za varnost prometa kot tudi na podlagi obvestila inšpektorata, pristojnega za promet, in policije, kadar so v postopkih inšpektorata in policije ugotovljene kršitve. ZARADI PODALJŠANJA ROKA ŠTEVILO ZAMENJAV POSTOPOMA PADA Milena Cigale, načelnica Upravne enote Mozirje: »Za zamenjavo vozniških dovoljenj ni krajevne pristojnosti in ljudje lahko zamenjavo uredijo na katerikoli upravni enoti. Glede na to smo imeli pred podaljšanjem roka za zamenjavo na Upravni enoti Mozirje velik porast zadev, saj so iz večjih središč prihajali na manjše upravne enote, kjer so hitreje prišli na vrsto. Ugotavljam, da se zaradi podaljšanja roka za zamenjavo število zamenjav vozniških dovoljenj postopoma zmanjšuje. Vsem, ki zamenjave še niso opravili, svetujem, da to uredijo ob priliki obiska upravne enote in ne čakajo na zadnje roke.« Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 Iz občin LJUBNO OB SAVINJI Nataša Pirc Musar napoveduje podeželju večji pomen Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je predzadnji četrtek v septembru gostil kandidatko za predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar. »Za majhne občine je takšen obisk priložnost, da izpostavimo probleme, ki jih imamo, in se pohvalimo s tem, kar smo dosegli,« je po obisku povedal Naraločnik. Občina Ljubno, ki je bila izbrana za najbolj napredno podeželsko skupnost v Sloveniji, je s pridobitvami, kot so prenovljeni kulturni dom, muzejske zbirke in skakalnica, na predsedniško kandidatko naredila pozitiven vtis. V KRIZI POMEN PODEŽELJA RASTE Pirc Musarjeva je povedala, da tudi sama izhaja s podeželja in da živi izven mesta, zato ji izzivi v ruralnih območjih niso tuji: »Slovensko podeželje je dobro razvito, prav gotovo pa bi si želeli še več. Ta kriza bo pokazala pravi pomen podeželja, zlasti v povezavi s samooskrbo. Kmetje bodo postali bolj cenjeni tudi z vidika eko in bio pridelave hrane.« ENOTNOST NA PODEŽELJU VEČJA KOT V MESTIH Podeželje ima zelo rada in povsod po Sloveniji, kamor se odpravi v zadnjem času, je lepo sprejeta. Všeč ji je tudi, ker po občinah na deželi ni takšnih bitk med levimi in desnimi kot v mestih, ampak se vsi zavzemajo za razvojne projekte, znajo stopiti skupaj in narediti marsikaj za razvoj občine in kraja. V manjših občinah opaža, da so podjetja družbeno odgovorna in dihajo s krajem. V mestih so prioritete marsikje drugačne. V manjših okoljih je tudi veliko projektov, ki se jih občine lotevajo skupaj, saj so pomembni za vse in je povezovanje toliko bolj potrebno. »PRESKAKUJEM OVIRE, PODREM ZID ...« »Predsednik republike ima moralno avtoriteto. Zaradi neposredne izvoljenosti ima legitimiteto. Pomembno je tudi to, da ima predsednik petletni mandat in bo zagotovo delal z najmanj dvema vladama. Ne vem, kolikšen vpliv lahko ima predsednik države na vlado glede takšnih in podobnih problemov v državi, ampak če ne bom poskusila, ne bom vedela. V življenju se namreč nikoli ne vdam, preskakujem ovire, podrem zid, če je treba, ker je vredno poskusiti. Vsekakor sem vložila kandidaturo zaradi želje po boljšem jutri za vse državljane,« je povedala Pirc Musarjeva in dodala, da se na Ljubno ob Savinji zagotovo vrne na tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, kasneje pa še na Flosarski bal. Štefka Sem Nataša Pirc Musar si je v spremstvu župana Franja Naraločnika ogledala kulturno poslovni center Ljubno. (Foto: arhiv Nataše Pirc Musar) GAVGE V HOMU Edine ohranjene vislice v Sloveniji bodo dostopnejše turistom V Homu, ob poti iz Gornjega Grada v Radmirje ali obratno, stojijo edinstvene gavge oziroma vislice iz leta 1782. Pot do njih od glavne ceste vodi skozi gozd in na Občini Gornji Grad razmišljajo o obnovi te poti v turistične namene. Za obiskovalce, zlasti iz tujine, je zanimiva tudi temnejša plat zgodovine tega območja (čeravno gavge niso bile nikoli uporabljene), prav tujih turistov pa je v občini Gornji Grad vedno več. EDINE OHRANJENE GAVGE V SLOVENIJI Zidane trške gavge s tramovi so redko ohranjen primer, kako so v preteklosti izvajali usmrtitve. Gavge v Homu so edine še ohranjene v Sloveniji in so vpisane v register kulturne dediščine državnega pomena kot profana stavbna dediščina. Sestavljene so iz treh stebrov v obliki črke L. Stebri so visoki po šest metrov in med seboj povezani z lesenimi drogovi. SODSTVO V ROKAH ŠKOFOV Gavge so dali postaviti ljubljanski škofje, ki so nekdaj imeli v rokah tudi krvno sodstvo. Po znanih podatkih na gavgah v Homu ni bil nihče obešen, očitno je bilo dovolj zastrašujoče že to, da jih je oblast oziroma škofija sploh postavila. Moto škofov je namreč bil: red, delo in disciplina. Štefka Sem Gavge so v svoji velikosti še danes prav zastrašujoče. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 9 Organizacije EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI NA REČICI OB SAVINJI Spodbujali različne oblike mobilnosti na trajnostni način Občina Rečica ob Savinji se je v sodelovanju z lokalnim društvom prijateljev mladine (DPM) tudi letos aktivno vključila v vseevropski projekt Teden mobilnosti (ETM), ki je potekal od 16. do 22. septembra. Na Rečici so na različnih lokacijah izvedli kopico zanimivih dogodkov, katerih rdeča nit je bilo okolju prijaznejše potovanje. Občina Rečica kot organizator je z informativno naravnanimi prireditvami poskrbela za spodbujanje različnih oblik mobilnosti na trajnostni način. VKLJUČENE VSE GENERACIJE OBČANOV ETM temelji na promociji aktivnosti, ki vodijo k spremembam potovalnih navad v smeri mobilnosti s čim manjšim negativnim vplivom na okolje. K temu je spodbujalo tudi letošnje geslo projekta »Izstopimo iz avta in stopimo skupaj«. Na Rečici so z delavnicami upokojensko generacijo nagovarjali k uporabi e-avtomobilov in e-koles. Strokovne sodelavke Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje so občane popeljale na test hitre hoje in na podlagi rezultatov udeležencem izračunale njihovo telesno zmogljivost. Organiziran je bil tudi popoldanski potep najmlajših po domačem kraju. ČETRTEK - DAN BREZ AVTOMOBILA 22. september je evropski dan brez avtomobila, zato je bilo ta dan na Rečici še posebej pestro. Pred Medgen borzo so mimoidoči v dopoldanskem času lahko testirali e-kolesa, vabil je tudi zabavni poligon za e-skiro, poleg tega so si lahko ogledali e-avtomobil in izpolnili anketo o lokalni prometni problematiki. Na obisk so prišli otroci iz vrtca in na svoj prisrčen način obeležili dan brez avtomobila. Sprejela ji je knjižničarka Osrednje knjižnice Mozirje, ki je poskrbela za zabavno literarno izobraževanje. Otroci so si ogledali knjige s tematiko transporta in trajnostnega gibanja ter si izdelali svojega kolesarja v obliki 3D pobarvanke. PEŠ V ŠOLO IN IZ NJE V ETM se je vključila tudi Osnovna šola Rečica ob Savinji. Učitelji so učence, tudi z lastnim zgledom, spodbujali, da se v šolo odpravijo peš ali s kolesom. Učenci so se v tem tednu skupaj s spremljevalci do šole odpravili peš iz Kot, od križišča pri gasilskem domu in s trga, temu je bil prilagojen tudi šolski prevoz. Tudi starši, ki so otroke pripeljali z lastnim prevozom, so bili naprošeni, da jih odložijo na varnih mestih nekoliko stran od šole. Z vsakodnevnim pešačenjem do in iz šole so učenci dajali pozitiven zgled odraslim občanom Rečice. Tatiana Angioi Tudi najmlajši lahko pripomorejo k trajnostnemu načinu gibanja. (Foto: Tatiana Angioi) DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD V projekt Prijatelji srca vabijo nove prostovoljce V DEOS Centru starejših Gornji Grad v sodelovanju z Zavodom AS vabijo k sodelovanju nove prostovoljce v projekt Prijatelji srca. Vse, ki so zainteresirani za sodelovanje, vabijo na predavanje, ki bo v torek, 18. oktobra, ob 13.00 v večnamenskem prostoru Cvet. Na predavanju bodo govorili o prostovoljstvu, staranju in demenci, predstavljen pa bo tudi omenjeni projekt, ki ga sofinancira Občina Gornji Grad. PRIJATELJ JE DRUŽABNIK IN ZAUPNIK Prijatelji srca je projekt, ki temelji na prostovoljstvu, na sodelovanju med prostovoljci in zaposlenimi znotraj centra starejših ter stanovalci in njihovimi 10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 svojci. Vsak prostovoljec in zaposleni centra, ki je vključen v program, dobi »prijatelja srca« med stanovalci centra. Svojemu prijatelju posvetu vsaj eno uro na teden, tako da se z njim druži, sprehaja, pogovarja, gre na kavico ali po nakupih. Namen programa je družabništvo. »Prijatelja srca« vzpostavita medsebojno zaupanje in spoštovanje oziroma ustvarita zaupen, poglobljen, prijateljski odnos. ZA BOLJŠO VKLJUČENOST TISTIH, KI POTREBUJEJO INDIVIDUALNI STIK Trenutno je v program vključenih 32 zaposlenih in dva zunanja prostovoljca. Program prispeva k večji vključenosti skupine uporabnikov, ki potrebuje individualno obravnavo in socialni stik »ena na ena«. Program je namenjen tudi tistim, ki so finančno ogroženi in nimajo dovolj lastnih sredstev za osnovne potrebščine in storitve, kot so oblačila, obutev, frizer ipd. Če prostovoljec želi, lahko »prijatelju srca« donira finančna sredstva za žepnino. Program pripomore tudi k večjemu zadovoljstvu in vitalnosti uporabnikov ter s tem k dvigu kvalitete življenja najstarejših. K sodelovanju zato vabijo nove prostovoljce, ki bodo prijatelji srca stanovalcem centra starejših. Štefka Sem Organizacije GRADNJA NOVE MOZIRSKE KOČE Objekt pod streho, denarja za dokončanje pa ni dovolj Gradnja nove Mozirske koče poteka brez večjih zastojev. Zaradi pogojev razpisa, na katerem je Planinsko društvo (PD) Mozirje dobilo dobršen del sredstev za gradnjo, bi moral biti objekt predan v uporabo še pred koncem letošnjega leta. Spričo zaostrenih pogojev pri nabavi materialov društvu to ne bo uspelo, ugodeno pa je bilo njihovi prošnji za polletni zamik zaključka investicije. VSE NARED ZA IZDELAVO FASADE V zadnjem času je na delovišču več ekip hkrati. Tri tedne nazaj je bil objekt prekrit s strešno kritino. V notranjosti je bilo napeljano talno gretje, izdelani so bili estrihi in strojni ometi. Z vgradnjo stavbnega pohištva so objekt zaprli. V kratkem sledi montaža centralne kurjave, da bodo izvajalci raznih obrtniških del lahko delali tudi čez zimo. Vse je nared tudi za izdelavo fasade. NAJVEČJI IZZIV ZAGOTOVITEV DODATNIH FINANČNIH SREDSTEV Po besedah predsednika PD Mozirje Boštjana Goličnika je trenutno največji izziv zagotovitev dodatnih finančnih sredstev. Ko je že kazalo, da bo zbranih sredstev dovolj, so cene gradbenega materiala poletele v nebo. Podražila sta se tudi pohištvo in notranja oprema. Po grobi oceni za dokončanje projekta manjka še 100 do 200 tisočakov. Računajo še na nekaj donacij, vendar realistično razmišljajo tudi o najetju kredita. Mozirska koča naj bi prve goste sprejela spomladi prihodnje leto. Benjamin Kanjir Nova Mozirska koča je pod streho in zaprta, v kratkem sledi montaža centralne kurjave. (Foto: arhiv PD Mozirje) OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Obujanje starih običajev predstavili tudi gostom iz Srbije Na Osnovni šoli Blaža Arniča Luče so letos že osmič sodelovali pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Nadgradili so ga s tako imenovano Vztrajnostno dediščino, saj pravijo, da s trajnostnimi dejanji pripomoremo, da bo kulturna dediščina vztrajala tudi v prihodnje. »Bogastvo dediščine v kraju, kjer živimo, je neizmerno, zato se moramo truditi, da za zanamce ohranimo tisto malo, kar danes še živi med nami, in to dragocenost iztrgati času pozabe,« pravi ravnateljica osnovne šole Andreja Urh. Z učenci so obujali praznovanja naših prednikov, projekt pa zaključili 23. septembra pred Juvanovo hišo s kulturnim programom in razstavo, ki so ju naslovili Ljubezen na vasi. Osnovnošolci so Prireditve so se udeležili tudi strokovni delavci osnovnih šol Čajetina, Mačkat in Sirogojno, ki so na povabilo osnovnih šol Mozirje, Nazarje in Luče gostovali v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: arhiv OŠ Luče) se srečali s podoknico, šrango in zdravičkami ter spoznali plesni igri, ki sta bili del vsake prave ohceti. NAVDUŠILI STROKOVNE DELAVCE POBRATENIH ŠOL S prireditvijo so obudili kanček življenja naših prednikov in poudarili, da je pomembno, da vsak po svojih zmožnostih ohranja in plemeniti našo kulturno dediščino. Prireditve so se udeležili tudi strokovni delavci osnovnih šol Čajetina, Mačkat in Sirogojno iz Srbije, ki so na povabilo osnovnih šol Mozirje, Nazarje in Luče gostovali v Zgornji Savinjski dolini. IZMENJAVA PEDAGOŠKIH IZKUŠENJ IN DOBRIH PRAKS Sodelovanje zgornjesavinjskih šol s šolami iz Srbije ima že dolgoletno tradicijo. Skozi srečanja izmenjujejo pedagoške izkušnje in dobre prakse. Obenem so tovrstna srečanja priložnost za spoznavanje naravnih in kulturnih lepot, ki jih tako v Zgornji Savinjski dolini kot na območju Zlatibora ne manjka. Goste so naši kraji navdušili, predvsem pa so opazili urejeno okolje in prijaznost ljudi, s katerimi so se srečevali. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 11 Intervju PETRA ŠIRKO POLJANŠEK, DIREKTORICA OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE »Smo na pragu uresničitve dolgoletne potrebe in želje po novih prostorih« Petra Širko Poljanšek (foto: osebni arhiv) Petra Širko Poljanšek je svoj prvi mandat direktorice Osrednje knjižnice Mozirje nastopila leta 2010. V knjižničarstvu je že dobrih 17 let, po izobrazbi je profesorica slovenskega jezika in zgodovine. Od leta 2016 je članica strokovnega sveta Osrednje knjižnice Celje, članica izvršnega odbora Društva bibliotekarjev Celje, sodelovala pa je tudi v delovni skupini Združenja splošnih knjižnic za pripravo novih standardov za splošne knjižnice. V njenem tretjem mandatu se v Knjižnici Mozirje, osrednji enoti javnega zavoda, ki svojo dejavnost izvaja v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, dogajajo veliki premiki. Kulturni dom, v katerem se mozirska knjižnica nahaja, bo namreč dobil prizidek, kar prinaša tudi večje in sodobnejše prostore sami knjižnici. Organizacijsko bo to eden največjih projektov v 50 letih obstoja knjižnice. Osrednja knjižnica Mozirje je v času vodenja Širko Poljanškove v večje in sodobnejše prostore preselila že štiri krajevne knjižnice v dolini. • Obiskovalci in krajani Mozirja opažajo, da se v sklopu knjižnice oziroma kulturnega doma izvajajo večja gradbena dela. Gradnja novega prizidka h knjižnici je očitno v polnem teku? V Knjižnici Mozirje smo na pragu uresničitve dolgoletne potrebe in želje po novih prostorih. Prostorska 12 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 problematika knjižnice je zelo pereča in o prenovi ter širitvi potekajo prizadevanja že dve desetletji. Zadnja večja adaptacija prostorov je bila izvedena leta 1981, ko je bil zgrajen mladinski oddelek. Danes je na knjižnih policah okoli 60.000 enot knjižničnega gradiva, vendar sta pregledovanje in dostop do njega zaradi premajhnih razmikov med knjižnimi policami otežena. Čitalnica, o kateri lahko govorimo le pogojno, ponuja premalo zasebnosti za uporabo časopisov in revij, študijskega kotička knjižnica nima. Najbolj pereča je situacija na mladinskem oddelku, kjer ni prostora za izvajanje raznolikih dejavnosti za otroke in mladino. V začetku septembra je ob Kulturnem domu Mozirje, kjer se je nahajal mladinski oddelek knjižnice, zaživelo gradbišče. Občina Mozirje kot investitor bo z izvajalskim podjetjem Halo mojstri zgradila nov, dobrih 940 kvadratnih metrov velik prizidek, ki bo zgrajen do konca oktobra prihodnje leto, namenjen pa širitvi knjižnice in prostorom Godbe Zgornje Savinjske doline. • Kakšno prostorsko pridobitev torej lahko Knjižnica Mozirje pričakuje, ko bo nov prizidek zgrajen in predan v uporabo? V novem prizidku se bo v pritličju knjižnice, kjer je bil doslej mladinski oddelek, razprostiral razširjen leposlovni in strokovni oddelek za odrasle s čitalnico na dodatnih 318 kvadratnih metrih. V kletnih prostorih bodo svoj prostor dobili mladinski in otroški oddelek, domoznanski oddelek s predavalnico ter arhiv. Ti prostori bodo merili okoli 308 kvadratnih metrov in bodo z ostalim delom prizidka povezani z dvigalom. Skupna prostorska pridobitev bo torej 626 kvadratnih metrov neto uporabne površine, kar bo skupaj z obstoječim delom knjižnice izpolnjevalo prostorske potrebe, priporočene v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice 2018-2028. • Koliko enot gradiva ste preselili in kako se je vaš kolektiv lotil tega projekta? Od sredine julija do konca avgusta smo iz bivšega mladinskega oddelka v Galerijo Mozirje preselili knjižne regale in okoli 35.400 enot knjižnega gradiva. Knjižnica je bila med selitvijo odprta v običajnem obratovalnem času, selitev mladinske literature pa smo izvajali postopoma. Zaposleni strokovni delavci so izpraznili in ponovno napolnili police na začasni lokaciji v galeriji, prenos težkih škatel s knjigami pa so prostovoljno opravili člani Godbe Zgornje Savinjske doline, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Prav tako se za pomoč pri selitvi in montaži opreme lepo zahvaljujem prostovoljcem in hišniku kulturnega doma. • Kako bo gradnja novega prizidka vplivala na uporabnike storitev Knjižnice Mozirje? Lahko pričakujejo omejeno izposojo, manj prireditev? Naša temeljna in najbolj uporabljana storitev izposoja gradiva zaradi gradnje prizidka ne bo omejena. Preseljeno gradivo se v času gradnje nahaja v galeriji, kamor je dostop iz knjižnice. Prav tako bomo v galeriji izvajali ure pravljic in druge bibliopedagoške dejavnosti za otroke. Bo pa gradnja prizidka vplivala na dejav- »Občina Mozirje kot investitor bo z izvajalskim podjetjem Halo mojstri zgradila nov, dobrih 940 kvadratnih metrov velik prizidek, ki bo zgrajen do konca oktobra prihodnje leto, namenjen pa širitvi knjižnice in prostorom Godbe Zgornje Savinjske doline.« nosti, ki so vezane na obisk večjega števila ljudi, to je galerijska in širša prireditvena dejavnost. V tem letu ne bo mogoče izvajati odprtij razstav, saj je razstavni prostor zapolnjen s knjižnimi regali. Druge, manj številčne dogodke bomo v okviru prostorskih zmožnosti izvajali v knjižnici oziroma v muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani in zbirki Aleksandra Videčnika. • V času vaših mandatov ste uspešno izpeljali več selitev na primernejše lokacije. Pri tem je bil zagotovo potreben tudi posluh vodstev posameznih občin? V obdobju med leti 2010 in 2021 je bilo veliko narejenega na področju knjižnične infrastrukture v Zgornji Savinjski dolini. Z odličnim sodelovanjem občin smo v štirih občinskih središčih preselili krajevne knjižnice v nove ustrezne prostore. Najprej leta 2015 Knjižnico Intervju Nazarje iz utesnjenega prostora v nazarskem kulturnem domu v prostoren prostor v gradu Vrbovec, dve leti kasneje Knjižnico Rečica ob Savinji iz šolske učilnice v nove prostore Medgen hiše v središču kraja, lani po osemnajstih letih pa so povsem novi, moderni knjižnični prostori zasijali na Ljubnem in v Lučah. V Lučah v obnovljeni Poberino- »Z odličnim sodelovanjem občin smo v štirih občinskih središčih preselili krajevne knjižnice v nove ustrezne prostore.« vi hiši v središču kraja, na Ljubnem pa v prenovljenem zadružnem domu. Dodana vrednost nove ljubenske knjižnice je bogata zbirka dragocenih knjig Petra Breznika, ki jo je kot častni občan Občine Ljubno podaril občini. Pridobitev novih prostorov je še posebej močno vplivala na višje vrednosti kazalnikov v Lučah, kjer je bil prejšnji prostor najmanj primeren med krajevnimi knjižnicami. Izposoja gradiva se je v prvi polovici letošnjega leta povečala kar za 70 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, obisk knjižnice pa za 24 odstotkov. • Po dveh desetletjih sedaj tudi Knjižnico Mozirje čakajo boljši pogoji delovanja ... Moj poglavitni cilj ob nastopu tretjega mandata je bil izboljšanje prostorskih pogojev tudi v matični enoti knjižnice v Mozirju, kar si uporabniki in zaposleni nedvomno zaslužijo. Prve korake v to smer smo z ustanoviteljico Občino Mozirje in LAS-om Zgornje Savinjske in Šaleške doline naredili pred dvema letoma, ko smo uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za operacijo sodelovanja »Čebela BERE med!«. Operacija je financirana iz evropskih in državnih sredstev. V sklopu operacije je bila lani izvedena investicija v kletnih prostorih mozirskega kulturnega doma. Z novo pohištveno in računalniško opremo smo opremili manjšo čitalnico in večnamenski prostor. Slednji omogoča izvedbo organiziranih dejavnosti za različne ciljne skupine ter izobraževanje zaposlenih, za kar prej ni bilo ustreznih prostorskih pogojev. Prostori v novem prizidku bodo omogočili, da knjižnica razvije vlogo fizičnega prostora za srečevanje in druženje ter krepitev medčloveških odnosov. • Verjetno pa ne gre zgolj za pridobivanje ustreznejših prostorov, ampak so spremembe potrebne tudi na organizacijski ravni in pri modernizaciji potrebne opreme? Vsekakor. Kot velik uspeh si štejem to, da smo v letih 2019 in 2020 močno povečali odprtost krajevnih knjižnic. Z ukrepi smo dosegli odprtost po številu ur in dnevni razporeditvi ur v skladu s predpisi, kar se je izkazalo s povečanim številom članov knjižnice. Skladno s tem smo tudi kadrovsko stabilizirali zavod. Osrednja knjižnica Mozirje je tako v predkoronskem obdobju dosegala stopnjo včlanjenosti prebivalcev v knjižnico 25,7 odstotka, kar je bilo močno nad slovenskim povprečjem, ki znaša 22,4 odstotka. Veliko smo naredili tudi na področju stanja opremljenosti naših enot z informacijsko-komunikacijsko opremo. S pomočjo sofinanciranja Ministrstva za kulturo smo v zadnjih treh letih zagotovili novo računalniško opremo za zaposlene ter uporabnike v vseh krajevnih knjižnicah. Po zadnji raziskavi stanja IKT opreme v slovenskih splošnih knjižnicah za celjsko območje, kjer deluje enajst splošnih knjižnic, se naša knjižnica uvršča med štiri knjižnice, kjer se je v letih 2013-2021 število IKT opreme pomembno povečalo, medtem ko se je na celotnem območju zmanjšalo za 1,8 odstotka. V vseh enotah dosegamo standarde glede računalniških delovnih mest za uporabnike. • Kako pa skrbite za spodbujanje bralne kulture med Zgornjesavinjčani? Na tem področju smo z zavzetostjo in predanostjo vseh zaposlenih razvili storitve, s katerimi se odzivamo na potrebe različnih ciljnih skupin. Z načrtnim spodbujanjem kakovostnega branja pri odraslih dosegamo z bralno značko Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, da je na seznamu najbolj branih knjig v naši knjižnici vsako leto med prvimi desetimi šest do sedem knjig slovenskih avtorjev, ki jih priporočamo. Knjižno in književno vzgojo za odrasle širimo tudi v petih bralnih klubih. Pred petimi leti smo z bralno značko Vrba poiskali pot do ranljivih skupin. Z njo krepimo socialno in povezovalno vlogo knjižnice z uporabniki VDC SAŠA. Za najmlajše, pri katerih je bistvena za branje motivacija, da otroci kasneje postanejo oziroma ostanejo bralci, izvajamo poleg drugih bibliopedagoških dejavnosti tudi Pikino bralno značko v sodelovanju s Knjižnico Velenje. • Uspešno razvijate tudi domoznansko dejavnost … Na področju domoznanske dejavnosti smo pred nekaj leti v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in tednikom Savinjske novice digitalizirali fizični arhiv Savinjskih novic, tako da je časopis dostopen v digitalni obliki v Digitalni knjižnici Slovenije – dLibu. Prav tako je na dLibu dostopna Trška kronika Mozirja in preko trideset knjižnih del Aleksandra Videčnika. Videčnikova dela smo digitalizirali na pobudo in z velikodušno pomočjo dr. Petra Weissa ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsa leta smo aktivni ustvarjalci domoznanskih vsebin na domoznanskem portalu Kamra in spletnem biografskem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin. V zadnjih letih smo uvedli še eno novost na področju ponudbe gradiva, to je vzporedna ponudba v elektronskem okolju, v mislih imam elektronske in zvočne knjige, kar se je zlasti v obdobju epidemije izkazalo kot dobrodošla rešitev. • Katera so izhodišča in strateška področja strategije knjižnice do leta 2025? V času epidemije smo v zavodu pripravili nov strateški načrt razvoja knjižnice do leta 2025. V času digitalne preobrazbe, ekonomskih in socialnih premikov ter novih nacionalnih strategij se povečuje obseg nalog slovenskih knjižnic. Knjižnica, ki je informacijsko in kulturno središče kraja, se mora odzivati in prilagajati na spremembe. Da bo sposobna to izvajati, je potrebno tako »Leto 2023 bo za našo knjižnico jubilejno, saj bo slavila 50 let delovanja. 1. junija 1973 je bila ustanovljena splošna knjižnica, ki je z delovanjem pokrivala celotno območje nekdanje mozirske občine.« na strani države kot občin zagotavljati ustrezno podporo v obliki kadrovskih, prostorskih, tehnoloških in tehničnih pogojev. V naši knjižnici bomo nadgrajevali obstoječe storitve in razvijali nove na področju informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, socialnega vključevanja in medgeneracijskega sodelovanja. Nadgrajevali bomo proaktivno delovanje knjižnice in se še tesneje povezovali z okoljem, da bomo bolj učinkovito in racionalno izvajali storitve. • V naslednjem letu bo Osrednja knjižnica Mozirje praznovala 50. obletnico delovanja. Kako nameravate obeležiti ta jubilej? Leto 2023 bo za našo knjižnico jubilejno, saj bo slavila 50 let delovanja. 1. junija 1973 je bila ustanovljena splošna knjižnica, ki je z delovanjem pokrivala celotno območje nekdanje mozirske občine. Leto 1973 zaznamujemo torej kot leto ustanovitve strokovno organiziranega in vodenega knjižničarstva v Zgornji Savinjski dolini. Zelo smo veseli, da bo knjižnica v jubilejnem letu naposled le dobila nove prostore. V počastitev obletnice načrtujemo izdajo jubilejnega zbornika, osrednjo slovesnost ter niz dogodkov z različnih področij, s katerimi se ukvarjamo. Pogovarjala se je Tatiana Angioi Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 13 Organizacije ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE Upokojenci zahtevajo: »Nič o nas brez nas!« Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je na novinarski konferenci predstavila vsebino odprtega pisma, ki so ga poslali predsedniku vlade in pristojnim ministrom. V njem pozivajo vlado, da nemudoma začne z izvajanjem ali spremembo 95. člena ZPIZ-2 s popravki sprejete lestvice letnega dodatka za leto 2023. Če tega vlada ne bo storila, bodo vložili ustavno pritožbo. Hkrati so pozvali k dialogu, kar bo boljši način reševanja nakopičenih problemov kot ulica. »VLADA NAS PODCENJUJE IN ZAPOSTAVLJA« »Letošnja jesen je med slovenske upokojence in v našo zvezo, ki si ves čas prizadeva blažiti probleme tretjega življenjskega obdobja, prinesla precej nemira. Že podpis koalicijske pogodbe nas je streznil s spoznanjem, da se vaša vlada ne bo poglabljala v težave in tegobe starejših. To nas je presenetilo, saj smo do zdaj z vsemi vladami vodili konstruktiven dialog. Vaša nas podcenjuje in zapostavlja!« je zapisano v uvodu odprtega pisma. IZREDNA USKLADITEV POKOJNIN ŠE VEDNO NI ZNANA V nadaljevanju so pripombe, kritike in zahteve upokojencev strnjene v enajstih točkah. Prva od njih se nanaša na višino redne in izredne pokojnine ter delitev letnega dodatka za prihodnje leto na pet razredov. Upokojenci opozarjajo, da izredna uskladitev pokojnin še vedno ni znana, čeprav so strokovne službe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izračunale, da bi ta morala biti najmanj 4,4-odstotna. IZPLAČILO LETNEGA DODATKA SISTEMSKO OPREDELJENO V ZAKONU Predlog za povišanje letnega dodatka za leto 2023 za pet evrov je po mnenju ZDUS sramoten in poniževalen. Opozarjajo, da je izplačilo letnega dodatka sistemsko opredeljeno v zakonu, česar pa doslej ni upoštevala še nobena vlada, in tudi ta očitno nima takšnega namena. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da ZDUS ni članica ekonomsko socialnega sveta, zato je edina pot za usklajevanje preko sveta ZPIZ in posameznih ministrstev. POVEČANJE POKOJNIN V ENAKEM ZNESKU VŠEČNO, A NEZAKONITO Vsako povečanje pokojnin v nominalnem znesku, enakem za vse, se zdi všečno, vendar je nezakonito in v koliziji z delovanjem pokojninske blagajne, zato vsi organi ZDUS tak predlog 14 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 zavračajo. Nekateri so delali več, drugi manj, zato upokojenci ne morejo razumeti, da vlada za ceno všečnosti pri volivcih deluje v škodo tistih, ki so delali več in imajo višje pokojnine: »Vlada je na najboljši poti, da bo naredila reveže tako tiste, ki so plačevali veliko in se upokojili s polno delovno dobo, kot tudi tiste, ki so plačevali malo in imajo samo nekaj let delovne dobe. Upokojitev danes je pravi »luksus« v primerjavi z upokojitvijo pred štirimi, petimi leti. Pokojnina tistega, ki se je upokojil leta 2017 ali 2018, je za približno 600 evrov nižja od novega upokojenca z enakim zneskom vplačanih prispevkov.« NAJŠTEVILČNEJŠA NEVLADNA ORGANIZACIJA V SLOVENIJI V preostalih točkah ZDUS opozarja še na degradacijo dela kot vrednote, mrtvilo pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi in e–oskrbi, ukinitev demografskega oddelka v Mariboru, pripravo zakona o izobraževanju in ustanovitev sklada za nakup računalniške opreme. Vse zapisane zahteve so podkrepili s sloganom »Nič o nas brez nas« in izrazili pričakovanje, da vlada ne bo ignorirala najštevilčnejše nevladne organizacije v Sloveniji, ki je humanitarna, nepolitična in nestrankarska. Franci Kotnik DELAVNICA V OKVIRU EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI Električni avto ni noben bavbav Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju s krajevnim društvom prijateljev mladine organizirala več aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Med njimi je bila tudi delavnica Brez strahu pred e-avtomobilom, na kateri je glavne posebnosti uporabe električnega avtomobila predstavil direktor zavoda Zlata mreža Miha Bogataj. PROSTOFER IZBOLJŠUJE KAKOVOST ŽIVLJENJA Bogataj je povedal, da v zavodu Zlata mreža spodbujajo medsebojno povezovanje in pomoč, prostovoljstvo in prenos znanja. S projektom brezplačnih prevozov za starostnike Prostofer, v katerega je vključenih že več kot petdeset občin, izboljšujejo kakovost življenja in gradijo skupnost zadovoljnih ter socialno vključenih pripadnikov zlate generacije, torej tistih v tretjem življenjskem obdobju. POSEBNOSTI IN PREDNOSTI ELEKTRIČNIH VOZIL Udeleženci delavnice so v nadaljevanju spoznali tehnične lastnosti, predvsem pa prednosti električnih avtomobilov. Ena od njihovih posebnosti je, da jih je potrebno sorazmerno pogosto polniti, kar pa samo po sebi ni nič zahtevnega. Udeleženci so se nato podali na poskusno vožnjo in tudi v praksi spoznali, kako se vožnja električnega vozila razlikuje od vožnje običajnega avtomobila. RŠ Direktor zavoda Zlata mreža Miha Bogataj je povedal, da je v projekt brezplačnih prevozov za starostnike Prostofer vključenih že več kot petdeset občin. (Foto: RŠ) Zgodovina in narodopisje Škof Tomaž Hren na sinodi v Gornjem Gradu leta 1604 (5) vse ženitve, sklenjene brez duhovnika in dveh ali treh prič, čisto nič ne obvezujejo, kakor je obsežneje razloženo v spodaj zapisanem odloku. PETER WEISS V dosedanjih nadaljevanjih so bile predstavljene okoliščine, ki so katoliško cerkev prisilile v Tridentinski koncil (končal se je leta 1563), s katerim naj bi se končala zmeda zaradi protestantizma, med drugim tudi pri sklepanju zakonske zveze. Štirideset let pozneje je škof Tomaž Hren v Gornjem Gradu na sinodi zbral duhovščino ljubljanske škofije in ji predstavil prelomni odlok o sklepanju porok. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani je ohranjen v treh jezikih – v latinščini, nemščini in slovenščini. Slovenski prevod je delo škofa Hrena (1560–1630), ki je bil rojen v Ljubljani in je zelo dobro obvladal slovenščino, zapisan pa je v različici knjižne slovenščine, ki se je uporabljala v ljubljanskih cerkvenih pisarnah. To besedilo je zapisano v takratni pisavi, imenovani bohoričica (po protestantskem slovničarju Adamu Bohoriču). Danes je težko razumljivo, saj je šlo pri iskanju najboljših prevodnih rešitev za izražanje v cerkvenem in pravnem jeziku, tako da je bilo treba marsikaj šele iznajti. Tule si bomo pogledali nekaj odlomkov v prepisu izvirnika v bohoričici, potem pa prepisanega v gajico, kakršno uporabljamo danes, s prilagoditvijo takratne slovenščine današnji in z nujnimi urednikovimi opombami v oglatih oklepajih. Za ilustracijo je dodan odlomek iz izvirnika, ki je nastal v Gornjem Gradu leta 1604 in je lepopisno delo neznanega pisarja. Škof Hren je le tu in tam dodal kako pojasnilo, čisto na koncu pa se je tudi podpisal. – Vidimo, da se da ta stari rokopis čisto lepo brati in razumeti. ODLOMKI IZ ODLOKA IZ LETA 1604 Svetiga Tridentinskiga Spraviſzha ali Concilia DECRET, v’ katèrim te ſkriune, Pokotne shenitve, cillu bodo prepovedane, inu sa nizh ſposnane: De tudi vſe te shenitve, pres naprizhe eniga Fajmaſhtra, inu dveju, ali trejh Prizh narejene, zhistu nizh neveshejo; kakor ſe v’ tim odsdolaj sapissanim Decreti obilniſhi resloshy. Svetega Tridentinskega zbora ali koncila odlok [= dekret], v katerem bodo skrivne, nejavne ženitve povsem prepovedane in razglašene za nične. Tudi De pak taiſti DECRET vſèm na vejſt ali snajne pride, ta zhaſtyvredniſhi G. G. Thomas Shkoff Lublanſki, vkashe inu sapoveduje, de ſe taiſti Decret, ſkusi Fajmaſhtre ima po goſtu na Leci ali Pridigi ſpozhitat inu osnannit: k’ njemu tudi taku ſpissan ene Trydesseti dny ſporedom, na Cerkvene Dauri po Farrah perbyti. Zato sveti Tridentinski koncil po vzoru in na način tistega koncila ali zbora, ki se je odvil v Rimu v Lateranu pod papežem Inoncencem III., zapoveduje in ukazuje, da mora odslej vedno, preden se ženitev sklene ali naredi, zaročenca, ki stopita v sveti zakon, njun lastni duhovnik [= v domači župniji] tri zaporedne nedelje ali praznike v cerkvi med sveto mašo ali pridigo javno oznaniti ali oklicati. Da pa bi za ta odlok izvedeli vsi in ga vzeli na znanje, najčastivrednejši gospod gospod Tomaž, škof ljubljanski, ukazuje in zapoveduje, da morajo duhovniki ta odlok pogosto na prižnici ali pri pridigi prebrati ali oznaniti, ob tem pa naj bo zapisan kakih trideset dni po tistem pribit na cerkvena vrata po župnijah. Po takuſhnim ſturjenim oklizajnu, kadar obene pravizhne Smejſhnave, smotte, ali ſupèrſtva v’mèjss nepride; Tèdaj vshè mogo ty shennitouni Ludje k’ ozhitnim u potèrjovanju nyu Sakonſke oblube, tu je h’ Poroki, pred nih Farre pogledom inu oblizhjom, naprej ſtopiti. Letu je pak ta DECRET. od beſsede do beſséde. De ſi lih pres vſiga zvibla, sa tèrdnu je dershati, de te Skriune Pokotne Shennitve, ſkusi ſlobodne fraj, ali nesavesane persone, is dobre nepoſillene vole ſturjene, ſo en pravi tèrden Sakon, kakòr dolgu sveta karſhanſka Cèrkou teiſte nej nesaj, ali sa nizh poſtavila: [...] To je ta odlok od besede do besede. Nedvomno in trdno velja, da so skrivne, nejavne ženitve, ki so sklenjene med svobodnimi, prostimi in nevezanimi osebami, storjene iz dobre volje in brez prisile, pravi, trden zakon, dokler jih sveta krščanska cerkev ni razveljavila ali izničila. Satu sapovèda inu porozhy ta Svéti Tridentinſki Concilium, po tim exempli inu vèrſti uniga Concilia ali Spraviſzha, katèri je u’ Rimi u’ Laterenu, pod Innocentiom Tretjim Papeshom dèrshan bil: de possehmal naprej vſelej, prejden ſe ena Shennitva ſkléne ali naredẏ, ty sarozheni Ludje, katèri v’ Sveti Sakon ſtopÿo: ſkusi ſvojga Laſtniga Fajmaſhtra, ob tréjh ſporednih Nedelah ali Prasnikih, v’ Cerkvi mej ſveto Maſho ali Pridigo ozhitu imajo osnajneni ali oklizani biti. Po takem oklicanju, če ni nobene upravičene zmede, zmote ali nasprotovanja, lahko zakonca [= »ženitveni ljudje«] že javno pristopita k potrditvi zakonske obljube, to je k poroki, pred pogledom ali obličjem [= na očeh] njune župnije. Ondi ima Fajmaſhter Shénina inu Neveſto isvpraſhati: inu kadàr je nyu obèju volo, inu missàl k’ ſvetimu Sakonu saſtopil, taku rezhi: Jeſt vaju v’ Sveti Sakon vkup dam ali pèrdrushim, v’ tim Imeni Boga ozheta, Synu; inu S. Duha AMen. Fajmaſhtèr ſi more tudi druge furme ali obrasne besséde rezhi, kakòr je kéj ſhega ali navada ene vſaktere Deshéle. Tam duhovnik ženina in nevesto izpraša, in ko je razumel [= razbral] njuno [= obeh] voljo ali pripravljenost na sveti zakon, reče takole: »Jaz vaju povežem v sveti zakon ali združim v imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Amen.« Duhovnik lahko izreče tudi druge oblike ali obrazce, kakor je kje šega ali navada vsakršne dežele. Kadàr bi pak kadaj, enu vprizhnu zamerkajne bilu, de bi ſkusi katère S. Sakon, po hudobi ſe mogal, ali hotil mejſhati, ali sadèrshati, kadàr bi tulikajn oklizou napréj ſhlu: Tèdaj ſe le en ſam okliz, inu Poroka vprizho dveju ali trejh Prizh, od ſporédniga laſtniga Fajmaſhtra samore sgoditi. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 15 Tematska priloga KOLESARSKA TRGOVINA IN SERVIS FELS V MOZIRJU Jesen je pravi čas za redni servis (e-)kolesa Jesen je idealen čas za servis koles, saj bo po servisu kolo pripravljeno za počitek in za takojšno uporabo ob sončnem dnevu. Vzdrževanje kolesa je pomembno za vsako vrsto kolesarjenja, ne glede nato, ali se z njim redno vozite ali le tu in tam. SKRBITE, DA BO KOLO VEDNO ČISTO Določena vzdrževalna dela na kolesu lahko opravite sami. Skrbite, da bo kolo vedno čisto. S čiščenjem kolesa preprečujete, da bi se na njem nabirala umazanija in maščobe. Slednje namreč ni dobro predvsem za mehanske dele kolesa. ZAVORE TUDI PRI KOLESU KLJUČNEGA POMENA ZA VARNOST Ne pozabite preveriti zavor. Dobro veste, da so zavore tudi pri kolesu ključnega pomena in da se zavorne ploščice sčasoma obrabijo. Takšne dele kolesa je še najbolje preveriti kar na kolesarskem servisu. To je potrebno nujno storiti tedaj, ko opazite, da je zavorna ročka vedno bližje krmilu. Slednje je namreč očiten znak za menjavo zavornih ploščic. PRIPOROČLJIV LETNI SERVIS Enkrat letno peljite kolo na pregled v kolesarski servis. S serviserjem preglejta kolo in skupaj ocenita, ali kolo potrebuje Enkrat letno peljite kolo na pregled v kolesarski servis. Dobrodošli v Kolesarski trgovini in servisu Fels poleg lekarne v Mozirju PREVERITE VIJAKE IN MATICE Preverite vijake in matice, če so dobro priviti. Če so vijaki ali matice nekoliko zrahljani, jih z namenskim orodjem dobro zategnite. V nasprotnem primeru se hitro lahko zgodi, da med vožnjo izgubite kakšen element, kolo pa lahko v tistem trenutku postane nevarno ali neuporabno. VERIGO OČISTITE IN NAMAŽITE Verigo dobro očistite in jo namažite. Tako boste verigi podaljšali življenjsko dobo in menjalniku omogočili natančno prestavljanje. PREVERITE TLAK V PNEVMATIKAH Preverite tudi tlak v pnevmatikah. Vizualni pregled vam bo dal informacijo, če je v njih zapičen kakšen tujek. V kolikor uporabljate sistem brez zračnice, angleško tubeless, je potrebno enkrat letno preveriti oziroma doliti tesnilno tekočino. 16 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 kakšen dodatni servis, novo komponento, nastavitev menjalnika, zavor … Če imate električno kolo, je potrebno enkrat letno na kolesu posodobiti programsko opremo, da bo kolo delovalo optimalno. TRGOVINA IN SERVIS FELS V MOZIRJU V kolikor niste najbolj tehničen tip ali nimate časa za nego svojega kolesa, ste dobrodošli v Kolesarski trgovini in servisu Fels poleg lekarne v Mozirju. Nudimo vam kvaliteten servis vseh vrst koles in velik izbor dodatkov ter komponent za kolesa. Specializirani smo za električna kolesa, ki uporabljajo Bosch, Shimano, Bafang in Brose sisteme. PR Tematska priloga AC FRI-MOBIL V CELJU Zagotavljamo vam mobilnost! Časi se spreminjajo, spreminjajo se ljudje in njihove navade. Dejstvo, ki ga zelo občutimo tudi prodajalci vozil. Prilagajamo svoje poslovanje in iščemo inovativne nove rešitve za svoje stranke. NAJZANESLJIVEJŠI PARTNER V AC Fri-Mobilu v Celju se trudimo držati korak s časom in svojim strankam ponuditi tudi inovativnejše rešitve za njihovo mobilnost. Ostajamo najzanesljivejši partner našim strankam in 080 13 60 je brezplačna telefonska številka, kjer lahko dobite vse informacije v zvezi z najemom vozil, tudi če le za dan ali dva. vzdržujemo vez, ki je nastala med nami skozi leta poslovanja. Veselimo se vseh novosti, ki nam jih prinaša prihodnost, prva med njimi, nova Toyota Corolla Cross je že pred vrati. NAJBOLJE PRODAJAN OSEBNI AVTO NA SVETU V SUV IZVEDBI Gre za povsem novo vozilo, pete hibridne generacije, ki bo dopolnilo družino najbolje prodajanega osebnega vozila na svetu. Tokrat v SUV izvedbi. Težko pričakovan, z občutkom in mislijo na kupca oblikovan avto, ki nudi vse, kar danes na cesti potrebujete. PONUJA VSE, KAR POTREBUJETE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Predstavljajte si avtomobil, ki je mešanica prostornega in visokega športnega terenca, najsodobnejšega hibridnega sistema in naprednih varnostnih tehnologij. Močna in robustna Corolla Cross s svojim visokim položajem za volanom zagotavlja vrhunsko praktičnost in družinam ponuja vse, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju. TOYOTA - PIONIR PRI PROIZVODNJI IN PRODAJI HIBRIDNIH VOZIL Vabimo vas, da si vozilo rezervirate in z njim opravite testno vožnjo. Zagotovo vas bo prepričalo. Omeniti velja, da je Toyota pionir pri proizvodnji in prodaji hibridnih vozil, tako imamo v svoji prodajni paleti hibridna vozila od najmanjšega Yarisa do največjega Highlanderja. Pri vseh velja v primeru nakupa pravne osebe 40 % investicijska olajšava. Vse podrobnosti lahko izveste pri naših prodajalcih v salonu AC Fri-Mobil v Celju. PALETA STORITEV S PODROČJA ZAGOTAVLJANJA MOBILNOSTI Novost v naši avto hiši je paleta storitev s področja zagotavljanja mobilnosti. Preteklo leto je pričelo s poslovanjem podjetje Fri Rent d.o.o., ki svojim strankam nudi kratkoročen ali dolgoročen najem vozil, nadomestna vozila v času asistence, t.i. all inclusive najem vozila, kjer plačujete le mesečni obrok najema vozila, vsi stroški povezani z vozilom (registracija, zavarovanje, stroški servisov, pnevmatik, vinjete), razen stroškov goriva, pa so vključeni v ceno najema. OGLASITE SE, ZAGOTOVO NAJDEMO MOBILNO REŠITEV ZA VAS Vse informacije v zvezi z najemom vozil, tudi če le za dan ali dva, lahko dobite na brezplačni telefonski številki 080 13 60 oziroma na sprejemu Fri Rent v salonu vozil na Dečkovi cesti 43 v Celju ali v poslovalnici v Ljubljani na železniški postaji (Trg OF 8). Vljudno vas vabimo, da se oglasite pri nas v Fri-Mobilu. Zagotovo najdemo mobilno rešitev za vas! PR Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 17 Tematska priloga 18 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 Kultura, Za razvedrilo CENTER RINKA SOLČAVA »Ančka prišla domov« z razstavo slik Stevana Đukića V Centru Rinka v Solčavi so v soboto, 24. septembra, odprli razstavo akademskega slikarja Stevana Đukića. Razstava je sestavljena iz dveh delov: zanj značilnih portretov in slik v tehniki olje na platno, kjer je umetnik med drugim upodobil Haudejevo Ančko, ki je tako preko umetnosti ponovno prišla domov, v Solčavo. RISBA IN OLJE NA PLATNU Stevan Đukić, rojen leta 1953 v Vojvodini, je umetnik širokega pogleda in Na otvoritvi razstave je slikarju Stevanu Đukiću (drugi z desne) dobrodošlico zaželela tudi županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. velik ljubitelj solčavskih planin. V Centru Rinka je že razstavljal, tokratna razstava pa prikazuje dve zanj značilni tehniki - risbo, s katero ustvarja realistične portrete, in njemu še posebej ljuba olja na platnu. Z eno od razstavljenih slik se je poklonil Haudejevi Ančki, ki je že leta ni več med nami, živi pa v spominih in na umetniškem platnu. NA SOLČAVSKEM PUSTIL DELČEK SRCA Slikarja, ki je znan po opusu portretov slovenskih alpinistov, upodablja pa tudi prebivalce nam bolj oddaljenih svetov, je v mladosti pot zanesla v Celje. Čeprav je imel drugačne načrte, je v mestu grofov ostal in si ustvaril družino. Iz Celja ga je pot kot alpinista in markacista nič kolikokrat vodila v gore, predvsem v Logarsko dolino in Kamniško-Savinjske Alpe. Na Solčavskem je po stkanih prijateljstvih pustil delček srca, je dejala voditeljica otvoritve Mateja Suhodolnik Brlec, za glasbeni program pa je poskrbela šansonjerka in kantavtorica Jana Kvas. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 19 Kultura, Ljudje in dogodki OKROGLA MIZA O VAROVANJU ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA V KATOLIŠKI CERKVI O spolnih zlorabah se v družbi premalo govori Janez Cerar v letošnjem letu praznuje 25 let duhovniškega poklica. Konec meseca septembra je v počastitev tega jubileja potekalo več dogodkov, katerih sklepno dejanje je bila okrogla miza v kulturnem domu v Mozirju. Tema je bila varovanje človekovega dostojanstva v katoliški cerkvi in spolne zlorabe znotraj cerkve kot tudi ostalih institucij. PEREČA TEMA, KI V DRUŽBI ŠE VEDNO VELJA ZA TABU O tej pereči temi, ki v družbi še vedno velja za tabu, so spregovorili filozof iz Čila in predsednik Fundacije za zaupanje Jose Andres Murillo, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, prevajalka in urednica Barbara Pregelj ter duhovnika Karel Gržan in Janez Cerar. Moderator okrogle mize je bil novinar Novica Mihajlović. DRUŽBA SI ZATISKA OČI Jose Andres Murillo in Janez Cerar sta med redkimi, ki so spregovorili o lastni izkušnji spolne zlorabe s strani duhovnika. Oba sta mnenja, da je pri osebah, ki so zlorabljene, ranjeno njihovo dostojanstvo. Katja Zabukovec Kerin je opozorila, si družba zatiska oči oziroma zlorabe vidi povsod drugod, le v svojem okolju ne. Šele ko o zlorabah spregovorijo žrtve, potem družba verjame, da je to problem. Vsi člani omizja so si bili enotni, da je potrebno spremeniti družbo, ki si bo upala govoriti o zlorabah. Tekst in foto: Primož Vajdl Na okrogli mizi v Mozirju so sodelovali (z leve): Karel Gržan, Janez Cerar, Jose Andres Murilo, Barbara Pregelj, Katja Zabukovec Kerin in Novica Mihajlović. 100 LET KULTURNEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI Jubilej proslavili v oblekah iz preteklega stoletja Ob letošnji stoletnici Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so pripravili še eno prireditev, in sicer predstavitev oblačilne kulturne dediščine in folklore. Skupna značilnost vseh nastopajočih je bila, da je njihova oblačila izdelala Helena Trobentar z Ljubnega ob Savinji. V uvodu je na citre zaigrala Mojca Kumprej, ob koncu pa je prisotne nagovorila predsednica društva Zvonka Kladnik. Prireditev sta povezovali Polona Rihter in Ana Napotnik. KAKO SO SE OBLAČILI NAŠI PREDNIKI Oblačila nas lahko popeljejo skozi določeno časovno obdobje in nam pokažejo, kako so se oblačili naši predniki. Na območju Zgornje Savinjske doline se je prepletalo kmečko in trško prebivalstvo. Bolj so bili ljudje premožni, bolj bogata in razkošna so bila njihova oblačila. OHCET PODPLANINCEV Skupina Podplanincev, ki se je predstavila na odru, je bila oblečena Podplaninci so bili oblečeni v oblačila na poroki leta 1914. 20 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 v oblačila na poroki leta 1914. Nevesta je bila oblečena v bogato krilo, na glavi je imela krancelj. Ženin je imel v žepu brezrokavnika pripeto uro z verižico, ki je bila v tistih časih znak prestiža. Svatje so bili oblečeni v trška ali kmečka pražnja oblačila. Pomembni so bili tudi dodatki, ki so nakazovali razliko med poročenimi in samskimi. PLESALCI IN PEVKE POPESTRILI PROGRAM Otroška folklorna skupina Facki z Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad je pod mentorstvom Marije Vincek in ob spremljavi harmonikarja Andreja Raka odplesala dva spleta. Druga otroška folklorna skupina, ki je zaplesala na odru, Verine zvezdice, deluje na Osnovni šoli Marije Vere v Kamniku. Njihova mentorica je Vanja Hočevar, otroci pa so odplesali več spletov. Folklorna skupina Oštarija društva upokojencev iz Bočne se je predstavila v nedeljskih pražnjih oblačilih. Skupino vodi Janez Oštir, pesmi za splet je izbrala Lenka Kralj. Ljudske pevke Predice delujejo pod okriljem kamniškega društva upokojencev. Oblečene so bile v meščanske obleke iz prve četrtine 20. stoletja. Tekst in foto: Štefka Sem Kultura, Oglasi RAZSTAVA FOTOGRAFIJ MIHE VODUŠKA V GORNJEM GRADU Najljubši motivi doma v naravi, na potovanjih ljudje V gornjegrajskem turistično informacijskem centru so bile v zadnjem mesecu razstavljene fotografije domačina, dijaka tretjega letnika I. Gimnazije v Celju, Mihe Voduška. Njegovi najljubši motivi za fotografiranje so hribi in gore, poleg le-teh pa je v njegovi zbirki tudi veliko fotografij domačega kraja. Odprtje razstave, ki jo je pripravilo gornjegrajsko kulturno društvo, so popestrile članice Kvarteta Štiglic. POMEMBNA VLOGA MENTORICE Miha Vodušek se je s fotografijo začel ukvarjati v krogu družine, v osnovni šoli pa ga je zanjo dodatno navdušila učiteljica in mentorica fotografskega krožka Duša Colnar. Pod njenim mentorstvom so nastale različne fotografije iz različnih natečajev, ki jih je Vodušek ob tej priložnosti postavil na ogled obiskovalcem. Veliko njegovih fotografij je nastalo na potovanjih, na katerih širi svoja obzorja. ČUDOVITIH MOTIVOV V NARAVI NE BO ZMANJKALO Če doma Miha svoje najljubše motive najde v naravi, so to na potovanjih ljudje, ki jih ujame v objektiv povsem naključno: na ulici, v parkih, pri vsakodnevnih opravkih. Najpogostejši motivi v domačem kraju so mogočna katedrala kot kulisa, Menina, Lepenatka, Rogatec in Srnak, kamor redno zahaja. Ljubitelju belega – zime, snega in decembra - čudovitih motivov v naravi na tem koščku Slovenije zagotovo ne bo nikoli zmanjkalo. Štefka Sem Gornjegrajsko kulturno društvo rado gosti domače, zlasti mlade kulturne ustvarjalce. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 21 Organizacije, Ljudje in dogodki POHOD V SPOMIN NA ZAVZETJE MEJNEGA PREHODA V VOJNI ZA SLOVENIJO Šestič zapored na Pavličevo sedlo V hladnem, a sončnem septembrskem jutru so se člani veteranskih organizacij šesto leto zapored napotili proti Pavličevemu sedlu. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, odbor Mozirje, v sodelovanju z Občino Solčava organizirajo ta pohod v spomin na zavzetje mejnega prehoda v vojni za Slovenijo. V PRIJETNEM VZDUŠJU DO CILJA Pohodniki so se zbrali na turistični kmetiji Žibovt in se od tam podali na pot do kmetije Covnik, kjer jih je čakalo okrepčilo. Na cilju pohoda pri spominskem obeležju na mejnem prehodu so jih nagovorili predsednik veteranskega združenja Janko Vrtar, predsednik mozirskega odbora društva Sever Jože Rojšek in županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. PRELOMNI DOGODKI V OSAMOSVOJITVENI VOJNI Govorniki so se spomnili dogodkov, ki Udeleženci pohoda na Pavličevem sedlu v spomin na zavzetje mejnega prehoda v vojni za Slovenijo. (Foto: arhiv veteranskega združenja) so se zgodili na tem območju junija 1991, ko so v vojni za Slovenijo enote Teritorialne obrambe v sodelovanju s takratno milico po pogajanjih dosegle predajo enote Jugoslovanske ljudske armade in zavzele karavlo v Logarski Dolini ter mejni prehod Pavličevo sedlo. Skupaj s pohodniki so ob prijetnem druženju sklenili, da velja tradicijo pohoda na Pavličevo sedlo nadaljevali tudi v prihodnje. Barbara Rozoničnik TRGATEV V VINOGRADIH TURISTIČNE KMETIJE FAJFAR Pobrali odličen pridelek modre frankinje in rumenega muškata Mihael Fajfar domuje na turistični kmetiji v Slatini. Kot član Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki vedno znova dokazuje svoje znanje z odličnimi rezultati na najzahtevnejših ocenjevanjih vin v Sloveniji. V preteklih letih je precej zrasel tudi količinsko, o čemer priča podatek, da v domačih in najetih vinogradih pridela toliko grozdja, da v svoje cisterne napolni med 10 in 12 tisoč litri vina. BRAČI USPELI OPRAVITI »VINSKO ŽETEV« PRED DEŽJEM Zadnjo soboto v septembru je Fajfar organiziral trgatev v njegovem vinogradu v Kolovratu v Ljubiji in v najetem vinogradu v Gavcah. V negotovem vremenu, ko so v popoldanskem času že grozili svinčeni oblaki, so brači uspeli opraviti »vinsko žetev« do noči, ko je pričelo močiti. Zato je bilo zadovoljstvo gospodarja toliko večje, kajti pridelek je po njegovih besedah kakovostno nadpovprečen. LETNIK 2022 ODLIČEN »Letos bomo pridelali približno 12 tisoč litrov vina iz lastnih 2100 trsov in iz najetih 2800. Nekaj grozdja bomo v tej sezoni tudi dokupili. V Ljubiji smo natrgali tisoč kilogramov modre frankinje 22 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 in še pol toliko rumenega muškata. Ocenjujem, da bo letnik 2022 odličen. V našem vinogradu v Korenaku v Halozah bomo s trgatvijo 800 trt dišečega traminca in laškega rizlinga še počakali. Kot pozno trgatev bomo grozdje pobrali nekje v decembru, odvisno od vremenskih razmer, ki vplivajo na načrtovano kakovost in kasneje kletarjenje predikatnega vina,« je povedal Miha Fajfar. MOŠT BO HITRO POSTAL VINO Letošnje vroče poletje je pospravljanje grozdja precej pospešilo. Kot kaže, bo tudi mošt v kleteh pohitel z zorenjem in bo postal vino še pred 11. novembrom, ki je sicer simbolična prelomnica in praznik vinogradnikov, saj prav takrat sladka kapljica ob skrbnem kletarjenju postane vino. Tekst in foto: Jože Miklavc Letošnja trgatev v Kolovratu je bila velik zalogaj tako za gospodarja kot trgače. Ljudje in dogodki, Oglasi 26. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI »Če bi kdo mislil pr' vagi galfat, bi ga dali na pranger …« Tudi na 26. Lenartovem sejmu, ki je bil v nedeljo, 2. vinotoka, na Rečici ob Savinji, se je glihalo in barantalo. Rokodelci in kupci so sklepali kupčije, firbci so »pasli« oči. Narodopisno prireditev, na kateri je moč kupiti izdelke domače in umetnostne obrti brez kiča in plastike, v spomin na sejme med obema svetovnima vojnama pripravlja Turistično društvo Rečica ob Savinji. tuk štantmanov paršl' k nam. Ž' mara bit fajn kupčija, da radi pridete na Račico. Se vemo, kk to gre – pošteno vagate, pa pošteno glihete, da bo za vse pro. Kar sami skarbte za svoje štante pa za svojo robo, jaz se ž nam z vm ukvarjo Štanti so ljehk' na vozeh al' pa mizeh, č' na smrdij' p' umazanij'. Kdor misli pr' vagi galfat, ga bom' dali na pranger v zasmeh tržanom in drug'm l'udem.« IZDELKI ZA DOM, KMETIJSKI PRIDELKI, KULINARIČNE DOBROTE ... Na stojnicah je bilo zaslediti izdelke za dom in osebno rabo, kmetijske pridelke in kulinarične dobrote. Vsak je lahko našel kaj zase. Med stojnicami so se sprehajali sejemski liki. Trška gospoda je oblekla »taboljše gvante« in se sprehodila med sejmarji. Za sladkosnede je poskrbela Cukrova Liza, Pičkurin – Dalmatinec iz južnih krajev je privabljal z igro par-nepar. Šuhpucer je poskrbel, da so se čevlji svetili od čistoče, slepec je prosil za kak kovanec. Med množico sta se pomešala tudi ciganski Pavel in njegova Urša ter poskušala barantati po svoje – izmakniti kakšno stvar. A jima ni uspevalo, ker je sejmarjenje potekalo pod budnim očesom trških policajev. PREDSTAVILA SO SE TUDI DRUŠTVA Svojo dejavnost so predstavila Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje, Ovčerejsko društvo Raduha, Društvo solčavskih filcark Bicka, Društvo zeliščark Šipek, Čebelarska družina Rečica ob Savinji in Društvo prijateljev mladine Rečica ob Savinji. Obiskovalci so si lahko ogledali izdelavo nakita v tatting tehniki, predenje volne, filcanje s suho iglo, kvačkanje in pletenje ter izdelavo glinastih ptic. Gornjegrajski gobarji so predstavljali gobe in osveščali obiskovalce, katere niso za uživanje. Tekst in foto: Marija Šukalo Na stojnicah je bilo zaslediti izdelke za dom in osebno rabo, kmetijske pridelke in kulinarične dobrote. TRŠKA POLICAJA ZAGOTOVILA SEJEMSKI RED Ob začetku sejmarjenja je vse navzoče pozdravila rečiška županja Ana Rebernik, nato je spregovoril sejemski župan. Da bi vse potekalo, kot se za tovrstne sejme spodobi, sta policaja predstavila sejemski red: »Marm povedat, da smo na Rečici zlo veseli, da je Sejemski liki Lenartovega sejma na enem mestu; tudi letos so odlično odigrali vsak svojo vlogo. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 23 Športnik leta 2022 Z glasovanjem izkazujemo priznanje športnikom in športnicam je v pogovoru za rubriko Športnik leta med drugim povedal športni pedagog in trener iz Šmartnega ob Dreti Primož Jelšnik. ODGOVORNA NALOGA STROKOVNE KOMISIJE Predstavnik Občine Nazarje je kot pooblaščenec župana Mateja Pečovnika takole predstavil svojo vlogo v strokovni komisiji: »V komisiji sodelujem že od ustrezna. To je za promocijo prireditve in za vse te kraje vsekakor zelo dobro. Ob tej priložnosti bi rad nagovoril ljubitelje športa v Zgornji Savinjski dolini, da v Savinjskih novicah in na spletni strani www.sportnik-zgs.si glasujejo v skladu z navodili za svoje favorite in se po zaključku glasovanja udeležijo sklepne prireditve ter s tem izrazijo zaslužnim športnicam in športnikom priznanje za njihove dosežke,« je še povedal Jelšnik. BOGATO ŠPORTNO DOGAJANJE V OBČINI LJUBNO Na kratek pogovor smo povabili tudi župana Občine Ljubno in državnega svetnika Franja Naraločnika. • Kakšno je stanje na področju športa v občini Ljubno? Športno dogajanje v naši občini je zelo bogato, za kar gre zahvala vsem posameznikom in društvom, ki pri tem aktivno sodelujejo. Prednjačijo nogomet, smučarski skoki, odbojka in planinarje- Primož Jelšnik Šestič v zadnjih sedmih letih izbiramo najboljše športnike, športne klube in športne prireditelje v Zgornji Savinjski dolini. Tekmovalni šport je v zadnjem desetletju v naši dolini zelo napredoval. Naši najuspešnejši športniki zastopajo svoje klube na najvišjem nivoju, na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot člani državnih reprezentanc sodelujejo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Zato je prav, da najuspešnejšim ob koncu leta na svečani prireditvi čestitamo in jih skromno nagradimo, 24 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 samega začetka. Naša naloga je v prvi vrsti poiskati tiste športnike in klube, ki so izstopali v zadnjem letu in opozorili nase s svojimi rezultati na državnem in mednarodnem nivoju. Zame in za nas vse, skupaj z vodjo Ivom Milovanovičem je to zelo odgovorna naloga. Trudimo se, da poiščemo in vključimo vse, ki si to zaslužijo. Malo lažje nam je pri nominiranju starejših športnikov, saj so že daljše obdobje bolj poznani javnosti, ker so bili medijsko že velikokrat izpostavljeni, pri mlajših, ki se šele uveljavljajo, pa so zelo koristne informacije s strani vodij klubov, trenerjev in tudi svojcev.« VSAK NAJ GLASUJE ZA SVOJEGA FAVORITA »Pomemben je seveda tudi odbor za organizacijo in izvedbo zaključne prireditve. Menim, da so bile vse zaključne prireditve z razglasitvami rezultatov doslej dobro pripravljene in izvedene tako, da so občinstvo zabavale in hkrati izpostavile zaslužne in najboljše športnike. Po mojem mnenju je praksa, da se kraj teh prireditev menja, če so za to dane prostorske in druge možnosti, Franjo Naraločnik nje. Prireditve in tekmovanja se vrstijo, vrhunec vsega pa predstavlja silvestrska turneja smučark skakalk, ki bo tudi tokrat najpomembnejši dogodek na Ljubnem. Priprave so v polnem teku in pripravljenost partnerjev, glede na lanski več kot 7-milijonski televizijski ogled, ni Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Organizacije vprašljiva. Delamo na tem, da silvestrska turneja postane stalnica v svetovnem pokalu. • Tudi vaš soimenjak po priimku, ki tekmuje v hitrih disciplinah alpskega smučanj, ni od muh? Uspehi naših športnikov so izjemni tudi v mednarodnem merilu, tako pri alpskih kot pri nordijskih zimskih športih. Za takšne uspehe je potrebno ogromno žrtvovanja in klene volje, ki je ne zmore vsakdo. Prav imate, tudi Nejc Naraločnik ni od muh, navdušujejo pa nas tudi mlajše selekcije nogometašev in odbojkaric, ki si zaslužijo našo podporo. • Bo Občina Ljubno tudi v prihodnje sofinancirala prireditev Športnik leta? Skupna zaveza zgornjesavinjskih občin je, da poskrbimo za dobršen del finančnega pokritja stroškov prireditve. Gre za zelo pomemben projekt in naloga vseh nas je, da podpremo podobne akcije, saj predstavljajo ogledalo našega dela in sodelovanja. Projekt Športnik leta Zgornje Savinjske doline je zahteven, zato razumem organizatorje, da ni lahko. Navdušenje ob novih športnih uspehih daje nov, svež zagon za nova srečanja, ob tem pa raste tudi naše zavedanje potrebe po izkazu spoštovanja do športnikov in strokovnih delavcev v športu. Tekst in foto: Jože Miklavc Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kljub manj vajam udeleženci pokazali visoko raven znanja in veščin Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z rečiškim gasilskim društvom zadnji septembrski vikend pripravila tekmovanje gasilske mladine naše doline in četrto pokalno tekmovanje savinjsko-šaleške regije ter tekmovanje za člane in članice. V DRUŠTVIH DOBRO VZGAJAJO BODOČE GASILCE Pionirji in pionirke so se pomerili v vaji z vedrovko in vaji razvrščanja ter štafeti s prenosom vode, mladinci in mladinke pa v mokri vaji s hidrantom in vaji razvrščanja ter v teoretičnem znanju o gasilstvu. Med pionirkami in mladinkami so bile najboljše tekmovalke PGD Luče, med pionirji so slavili Rečičani, med mladinci Mozirjani. Kot je povedal vodja tekmovanja Miro Brezovnik, sicer poveljnik Gasilke zveze Zgornje Savinjske doline, v društvih dobro vzgajajo bodoče gasilce. Kljub manj vajam zaradi epidemije so udeleženci pokazali visoko raven znanja in veščin. POKALNI ZMAGOVALCI ŠOŠTANJČANI, GOMILJANKE IN ŠMARČANKE V pokalnem delu se je pomerilo osem ekip pionirk in 24 pionirjev ter dvajset ekip mladincev ter šest ekip mladink iz gasilskih zvez Prebold, Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Žalca. Med pionirji so bili najboljši Grajska vas 1, med pionirkami Andraž nad Polzelo, med mladinci Kapla Pondor, med mladinkami pa Šmartno ob Paki. V skupnem seštevku štirih tekmovanj so zmagovalci 14. pokalnega tekmovanja med pionirji in mladinci postali gasilci Šoštanj mesto, Organizacija tekmovanja je bila odlična, za kar je poskrbela ekipa pod vodstvom poveljnika gasilske zveze Mira Brezovnika (desno) med pionirkami Gomilsko in med mladinkami Šmartno ob Paki. Tekmovanje za člane in članice je potekalo za memorial Matevža Haceta. V taktični mokri vaji, vaji razvrščanja in teoretičnem delu so se pomerile le članske desetine organizatorja, ostala gasilska društva iz doline niso imele prijavljenih ekip. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je pojasnil, da to tekmovanje poteka le vsaka štiri leta in je zelo zahtevno, zato ni velikega zanimanja med društvi. Tekst in foto: RŠ _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ V društvih dobro vzgajajo bodoče gasilce, kar se odraža tudi skozi rezultate na tekmovanjih. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 25 Šport POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Za zaključek Timi Zajc z ekipo tretji V nemškem Klingenthalu je na zaključni tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih slovenska mešana ekipa osvojila tretje mesto, kar je bil ob le sedmih priznanih skokih zelo dober rezultat. Za Slovenijo so skakali Ema Klinec, Urša Bogataj, Anže Lanišek in Timi Zajc. Skok Klinčeve v prvi seriji so razveljavili zaradi neustreznega dresa, kljub temu pa se je zmagovalni ekipi z olimpijskih iger uspelo uvrstiti na stopničke. PRVI SKOK ZAJCA ODLIČEN, DRUGI SOLIDEN Zajc je s prvim skokom opravil odlično, v drugem pa je bil žrtev slabih vremenskih razmer. Po tekmi je povedal: »Oba skoka sta bila zelo lepa, sploh prvi. V finalu sem imel malo smole z vetrom, a na koncu se nam je izšlo. Z enim skokom manj smo bili na stopničkah, tako da sem zelo vesel.« V DOBRI FORMI PRIČAKUJE ZIMO Na finalni tekmi posameznikov je Timi Zajc osvojil četrto mesto in bil najboljši od Slovencev. Tekmo so spet krojile težke vremenske razmere. Zajc je bil zadovoljen s četrtim mestom in je izrazil pričakovanje, da bo dobro formo prenesel v zimo. Štefka Sem CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Žak Mogel dvakrat med deseterico Slovenska mešana ekipa je s skokom manj v Klingenthalu osvojila tretje mesto. (Foto: Sloski) Poletni del sezone celinskega pokala se je končal v ZDA, v Lake Placidu, kjer je nastopil tudi član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Žak Mogel. Na treh tekmah je dosegel zelo dobre uvrstitve: 5., 7. in 16. mesto. ŠS ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Odličen začetek nove sezone in vodstvo na lestvici Mozirske odbojkarice so s trenerjem Martinom Marovtom odlično začele novo sezono v 1. B državni odbojkarski ligi. Sredi tedna so gostile novinke v ligi iz Novega mesta, v nedeljo zvečer pa so odbojkarice ekipe Vital iz Ljubljane. Obe tekmi so prepričljivo dobile z rezultatom 3:0. PRVA ZMAGA PROTI NOVOMEŠČANKAM Tekmo proti ekipi iz Novega mesta so Mozirjanke začele zelo dobro in gostjam niso dovolile, da bi organizirale svojo igro. Odličen servis in igra na mreži sta domačim igralkam prinašala točko za točko. Gostje niti v prvem nit v drugem nizu niso imele možnosti za zmago, z vrsto napak na servisu so še dodatno izgubljale točke. Sledil je tretji niz, v katerega pa so Mozirjanke vstopile rahlo uspavane. Gostje so povedle, rezultat pa je bil tesen vse do 21:20, ko je gostiteljicam uspelo par dobrih potez za končno zmago 3:0. BREZ MOŽNOSTI V MOZIRJU TUDI LJUBLJANČANKE Druga prvenstvena tekma proti Vitalu je bila zaključena v 71 minutah, kar 26 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 Mozirjanke so tekmo proti Vitalu zaključile v svojo korist v zgolj 71 minutah. (Foto: Benjamin Kanjir) samo po sebi govori o razmerju moči prvi tekmi, se je začel s prednostjo gosna igrišču. V prvem in drugem nizu niti tij, nato pa je bil rezultat izenačen do 21. Nato pa spet boljši zaključek domakančka dvoma v gladko zmago domače ekipe. Mozirjanke so blestele na servičink za novo zmago in prvo mesto na su, ki je bil njihova šibka točka v prejšnji prvenstveni lestvici, zaenkrat brez izsezoni, uspešno je delovala tako obramgubljenega niza. ba kot napad. Tretji niz, podobno kot na Benjamin Kanjir Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Nika Krašovic državna podprvakinja med mladinkami V soboto in nedeljo so se na ljubenski skakalnici na državnem prvenstvu pomerili mladinci in mladinke do 18 in do 20 let. Odlično se je odrezala članica Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno BTC Nika Krašovic, ki je v kategoriji do 18 let zaostala le za zmagovalko Niko Prevc, v kategoriji do 20 let pa je bila tretja. Med mladinci do 20 let je bil na stopničkah tudi Gorazd Završnik, ki je osvojil tretje mesto. Pri dekletih je v mlajši kategoriji nastopila še Tinkara Žehelj in osvojila 16. mesto, pri fantih pa sta bila Gašper Presečnik 20. in Jaka Kramer 43. Gašper Presečnik je nastopil tudi med mladinci do 20 let in dosegel 34. mesto. Štefka Sem Kadar bom vandral, vandral poslednjič, ko bom zatisnil trudne oči, takrat, prijatelji, zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. ZAHVALA Ivan ČASL 1938 – 2022 Nika Krašovic je med mladinkami do 18 let zaostala le za zmagovalko Niko Prevc. (Foto: arhiv kluba) Ob boleči izgubi dragega ata se lepo zahvaljujemo pevcem cerkvenega zbora Radmirje, ljudskim pevkam Pušeljc, MPZ Bočna, PGD Bočna, Rosani Štiglic za lep govor, Občini Gornji Grad, pogrebni službi Morana, Jožetu Vratanarju za lepo opravljen obred ter vsem sosedom in prijateljem za pomoč in besede spodbude. Marija, Magda in Janko z družinami EPIDEMIJA COVIDA-19 Jesensko vreme prineslo več okužb Pretekli četrtek je bilo v Zgornji Savinjski dolini 207 potrjeno okuženih z novim koronavirusom oziroma 58 več kot pred tednom dni. V občini Mozirje jih je bilo 66, v Nazarjah 41, na Ljubnem 38, na Rečici 27, v Gornjem Gradu 25, v Lučah in Solčavi pa po pet. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • PLANINCA STA ZAŠLA • PO LEVI V TRAKTOR • POHODNIK SE JE ZAPLEZAL Solčava: 5. oktobra ob 20.36 sta na območju Matkovega kota zašla planinca. Gorski reševalci GRS Celje so ju našli nepoškodovana in ju pospremili v dolino. Lepa Njiva: 8. oktobra malo po 19. uri se je je voznik z osebnim avtomobilom zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v traktor, ki je pripeljal nasproti. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega vozila vozil pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 0,82 mg/l v izdihanem zraku. Solčava: 9. oktobra ob 19.51 so bili reševalci obveščeni, da se je na gori Kotliči zaplezal pohodnik. Pripadniki gorske reševalne službe Celje so nepoškodovanega pohodnika varno pospremili v dolino. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 27 Za razvedrilo 28 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 Za razvedrilo, Ljudje in dogodki Gobarska presežka Tian Vrtačnik iz Spodnjih Kraš je navdušen gobar. Vesel nad primerki, ki jih je našel v gozdu, nam je poslal fotografiji gobana in dežnikarice. Slednja je bila visoka kar 39 cm, premer njenega klobuka pa je bil 26 cm. KF KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 14. oktober Sobota, 15. oktober Nedelja, 16. oktober Torek, 18. oktober Sreda, 19. oktober Četrtek, 20. oktober ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni nogometni spektakel ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (člani) ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Rudar Velenje (st. cicibani) ob 10.00. Športni park Mozirje ND Mozirje : NK Ljubno ob Savinji (ml. dečki) ob 9.00. Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje Delavnica Pomen pravočasne priprave na prenos lastništva podjetja ob 10.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Domoznanska čajanka s knjižnico Mozirje ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Veveričji prepir ob 17.00. Knjižnica Solčava Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ob 20.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Meditirajmo skupaj ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Uvodno srečanje pravljičarjev na uri pravljic ob 9.00. Prostori društva diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka ob 9.00. Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje Delavnica Načrtovanje izstopa iz mikro in malih podjetij ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam bikca čb, star 10 dni; gsm 070 53 75 88. Prodam teličko simentalko, staro en teden; gsm 041 306 863. Prodam šentjernejske peteline in kokoši ter fenix piščance; gsm 070 870 321. Prodam več telic ls pasme, stare od 7 do 10 mesecev, in dve breji telici; gsm 030 643 112. ŽIVALI – KUPIM Kupim telice in krave za zakol, prodamo prašiče od 110 do 150 kg; gsm 031 832 520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PRODAM Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. 30 Prodam jabolka carjevič, krivopecelj, bobrovec, za ozimnico ali predelavo; gsm 031 567 361. Prodam čebelnjak - prevozna enota s sedmimi až panji 11+3 - s čebeljimi družinami; gsm 041 665 178. Prodam česen, korenje, suhe fige, krompir, orehe; gsm 051 825 988. Prodam kiperbush, ugodno; gsm 031 539 051. Vrtno električno kosilnico, malo rabljeno, prodam; gsm 051 364 174. Mlekovod alfa-laval prodam; gsm 051 364 174. Prodam cepljena drva na paletah, suha, možna dostava; gsm 040 430 080. Prodam stroje in opremo za izdelavo pvc oken in vrat; cena po dogovoru po ogledu; gsm 031 839 769. Prodam novo jesenovo klado za sekanje mesa; gsm 031 800 852. DRUGO – KUPIM Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041 259 810. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. POMOČ PRI UČENJU Poučevanje angleščine in kemije za osnovne in srednje šole. Gsm 031/656 902. Inštrukcije Aleš Podrižnik s.p., Hofbauerejeva ul. 22, Mozirje. Naročnik objave: Vladimir Prebilič, Dolga vas, Omerzova ulica 38, 1330 Kočevje Oglasi Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2022 31