Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 5 LetoV 4. aprila 1985 VSEBINA 5. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA VESTNIK, 4. APRILA 1985 Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota SKLICUJEJO 38. sejo Zbora združenega dela 38. sejo Zbora krajevnih skupnosti 38. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v četrtek, dne 18. aprila 1985, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 12. marca 1985, ter zapisa skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, z dne 28. marca 1985; 3. analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984; 4. informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmerjjve razporejanja dohodka v letu 1984 v občini M. Sobota; 5. 'osnutek odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih določenih točk geodetskih mrež in ob opazovalnih smereh med točkami na območju občine Murska Sobota; 6. osnutek odloka o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnih redov s srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota ter z njegovimi spremembami in dopolnitvami za obdobje 1981—1985; 7. osnutek odloka o pooblastitvi izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine; 8. volitve in imenovanja: — izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v M. Soboti 9. informacija o delu skupnega odbora za urejanje razmer v Srednješolskem centru tehniško pedagoške usmeritve v M. Soboti; 10. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 11. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila; Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali: — zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 12. marca 1985, zapis 37. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 27. marca 1985, ter vprašanja pod 3., 4., 8.. 9., 10. in 11. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 5.. 6., 7. in 8. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 9. in 10. točki dnevnega reda bo podana na seji. ANALIZA gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1984; UVOD Analiza prikazuje rezultate poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva ter gibanja skupne in splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1984. Na podlagi doseženih rezultatov, analiza ocenjuje realna gibanja in podaja pregled uresničevanja nalog iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1984. Gradivo je izdelano na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvodnje. Samoupravne interesne skupnosti za odnose s tujino. Narodne banke Slovenije in Zavoda SR Slovenije za statistiko. Pri pripravi analize smo se posluževali tudi poslovnih poročil OZD. sestavljenih ob zaključnih računih za leto 1984. 2 - DELEGATSKI VESTNIK Vrednostno so bili doseženi naslednji rezultati: ■ — v 000 din Indeks 1983 1984 v občini v SRS Celotni prihodek 48.568.095 77.434.120 159 164 Porabljena sredstva 39.562.902 63.297.477 160 164 Amortiz. po min. stopnji 853.378 1.137.092 ■133 145 Dohodek ' 9.005.151 14.136.610 157 166 Čisti dohodek 5.848.162 8.683.595 148 161 Bruto osebni dohodki 3.819.814 5.887.447 154 154 Poslovni sklad 1.312.793 1.941.794 148 178 Akumulacija 1.873.982 2.746.259 — 147 180 Izguba 53.429 150.495 ' 282 80 Že tretje leto zapored beležimo po zaključnem računu za 1 indeksno točko hitrejšo rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, laka gibanja vplivajo na nižjo rast dohodka. Največji vpliv močno rast porabljenih sredstev, je imela nabavna vrednost prodanega blaga, kije višja za 62 %, pa tudi poraba energije, ki sicer v strukturi sredstev ne pomeni velikega deleža, vendar je porasla za 155 %. V posameznih dejavnostih so v letu 1984 dosežene naslednje rasti: — v % Celotni prih. Porabljena Dohodek v občin. v SRS sred. v občin. v SRS dohodek Industrija 66 67 64 73 67 65 Kmetijstvo 53 57 60 25 54 -14 Gozdarstvi) 39 55 30 43 55 38 \ od no gospodarstvo 22 38 16 32 45 29 Gradbeništvo 58 58 66 36 48 42 Promet m zveze 55 70 70 43 64 44 1 rgovma 58 62 58 66 74 58 Gostinstvo in turiz. 49 63 50 45 70 46 Obrt 34 60 42 9 62 -8 Komunalna dejavnost 44 60 38 48 52 46 Poslovne storitve 56 79 85 46 72 49 Gospodarska gibanja so na občini na nižjem nivoju kot znaša povprečje \ SR Sloveniji. Do največjih odstopanj prihaja v kmetijstvu kot pomembni panogi gospodarstva občine, pa tudi v obrtni dejavnosti. prorpetu. gostinstvu in turizmu ter projektivnih storitvah. Precej nad povprečjem gospodarstva so povečale celotni prihodek MURA, v posameznih TOZD od 66 do 74%, Rašica TOZD Otroške pletenine Beltinka 112 %. KZ Panonka TOZD Semena 139 %, in TZO Murska Sobota 72 %. Graditelj Beltinci 87 %. Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje 159 %. Platana TOZD Lesna predelava 72 % in ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža 71 %. Izredno nizka je bila rast v Živinorejsko veterinarskem zavodu 2 % in v GLG TOK. Gozdarstvo 2.5 .. razmeroma nizka pa je tudi v Vodnogospodarskem podjetju TOZD VE MURA 22 %. Agromerkurju TOZD Proizvodnja perutninskega mesa 25 2. Agroservisu 29,5 % in Panoniji 38 %. Rast porabljenih sredstev v nekaterih. OZD močno presega.rast celotnega dohodka. Ta razkorak je naj večji v Cestnem podjetju TOZD Vzdrževanje in znaša 83 indeksnih točk, velika pa so odstopanja tudi v Agromerkurju TOZD Transport za 36. GLG TOZD Fazan 33, Komuni Beltinci 30. Projektivnem biroju 29, Agromerkurju TOK Perutninar 27. KG TOZD Prašičereja 24. Agromerkurju TOZD Proizvodnja perutninskega mesa in DO za ptt promet 19, ZGEP TOZD Tiskarna 18. Dimnikarju Beltinci in KZ Panonki TOZD Semena 16 ter Certusu za 12 indeksnih točk. Izredno močna rast porabljenih sredstev je v določenih organizacijah neugodno vplivala na doseženi dohodek. Tako je bila podpovprečna rast dohodka dosežena v GLG TOK Gozdarstvo, kjer se je dohodek povečal za 16 %, Temelj Cankova za 21 %, Gradbeništvo Pomtfrje 21 %. KG Poljedelstvo in govedoreja 31,5 %, Vodnogospodarska enota Mura 32 % ter Živinorejsko veterinarski zavod in KŽ TZO , Petrovci 35 %. Zlasti sotzaskrbljujoča gibanja v petih organizacijah, kjer je dosežen nižji doh'odek kot v Hu 1983. V Agromerku m TOK Perutnina seje dohodek zmanjšal z?.45 %. TOZD Proizvodnj perutninskega meta za 8 % in TOZD Transport za 2 % ter v KG TOZD Prašičereja za 24 % in Agroservisu za 8 %. Nadpovprečna rast dohodka je nila dosežena v TOZD Elektro 218 'A. L4V.'toZDX)pr£m.a in~OKidja L14.-%,..BeLL;nki .ll4-%. Zunan|i trgovini 137 %. KZ Panonki TOZD Semena 95 %, Platani TOZD Ledava 93 %, Tovarni mlečnega prahu 84 %, ZGEP TOZD Kartonaža 81 % ter v TOZD-ih DO Mure od 60 do 85 %. V gospodarstvu občine je bil dohodek razporejen za naslednje namene: Elementi Razporeditev dohodka Struktura % v 000 din 1983 1984 Indeks 1983 1984 1 Razporejeni doh. 2. Obveznosti za spl. 9.042.600 14.280.986 157.9 100,0 100 m skupno porabo 1.760.702 2.642.298 150,1 19,5 18,5 — za skupno por. 1.609.605 2.509.524 155.9 17,8 17.6 — za spl. porabo 3. Druge obveznosti 151.097 . 132.774 87,9 1,7 0,9 od tega: 2.194.110 3.963.672 180,7 24,3 27.8 — za del. skupn. — za obresti' 556.301 859.920 154,6 6.2 6,0 za kredite 4. Čisti OD in 1.040.802 2.242.257 215,4 11,5 15,7 skupna pc aba 3.213.806 4.928.757 153,4 35,5 34,5 — čisti OD ■ — skupna poraba 2.772.063 4.384.177 158,2 30,6 . 30,7 del. 441.743 544.580 123.3 4,9 3,8 5. Akumulacija — amortizacija po 1.873.982 2.746.259 146,5 20,7 19,2 viš. stop, od min. — materialna osnova 234.054 344.300 147,1 2,6 2,4 dela 1.301.664 1.895.977 145,7 14,4 13,3 — rezerve 338.264 505.982 149,6 3,7 3.5 DELEGATSKI VESTNIK - 3 Nekateri neugodni trendi v delitvi .dohodka iz preteklih let so ustavljeni. Deleži obveznosti za skupno in splošno porabo ter za delovno skupnost se v strukturi dohodka ne povečujejo. Zaradi naraščanja obrestnih mer se povečuje delež obveznosti za obresti v delitvi dohodka. Glede na leto 1983 je ta višji za 4,2 strukturnih točk. To pa je tudi eden glavnih razlogov zakaj so OZD zmanjšale delež akumulacije v dohodku od 20.7 % leta 1983 na 19.2 % v lanskem letu. ~S~ — so se povečala za 50 %, glede na doseženo rast dohodka in' določila resolucije pa bi se lahko povečala za 45,6 %. Zaradi tega, pa tudi zaradi delnega znižanja prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov so čisti osebni dohodki delavcev porasli za 58,2 %. Skupna poraba delavcev je višja le za 23 %, delno tudi zaradi prenašanja regresa za prehrano delavcev, v materialne stroške. Za malice je bilo namreč v letu 1984 porabljeno skupno 306.496.000 din. od tega iz materialnih strokov 267 milij. din ali za 63 % več sredstev in iz sklada skupne porabe 39 milij. din oz. 26 % več kot leto poprej. Določeni učinki ukrepov za razbremenjevanje gospodarstva, ki jih je sprejel IS SR Slovenije so vidni iz delitve dohodka, saj se je zmanjšal delež obveznosti za skupno in splošno porabo, del dohodka, ki gre za delovne skupnosti, kakor tudi del dohodka za skupno porabo delavcev. Vse to pa Spada med naloge in aktivnosti, ki so jih bile dolžne izvajati vse OZD in delovne skupnosti, da bi dosegli finančno konsolidacijo gospodarstva. Za akumulacijo je gospodarstvo razporedilo 2.746 milij. din. Rast teh sredstev zaostaja za 10 indeksnih točk za rastjo dohodka. Amortizacija po minimalnih stopnjah je znašala 1.137 milij. din in je višja za 33 % ter amortizacija po višjih stopnjah 344 milij, din ali za 47 več kot leta 1983. Obseg akumulacije se je najbolj povečal v dejavnosti industrije za 86 %, trgovine 82 % in komunalni dejavnosti za ...Tita..kar jedikraii.vplivuikuta.povečanje, deleža teh sredstev v dohodku. Kazalci kvalitete gospodarjenja so se v letu 1984 poslabšali. Bkonomičnošt je nižja za 1.4 %, akumulativna sposobnost za 1.3 - m reproduktivna sposobnost za 4.3 %. Na delavca je bilo doseženo 994.485.— din dohodka oz. za 50 % več glede na predhodno leto, izboljšala seje edino rentabilnost poslovanja za 5,8 %.. Gospodarstvo občine je imelo v letu 1984 v uporabi osnovna sredstva v vrednosti 26.267 milij. din. to je za 155 7» več kot leta 1983. Za obratna sredstva je bilo na razpolago 24.693 milij. din. kar je za polovico nad obsegom sredstev iz predhodnega leta. Skupna poslovna sredstva so znašala 57.933 milij. din in so v primerjavi z letom 1983 porasla za 85 %. Delež trajnih sredstev seje povečal, kar je vplivalo na spremembo strukture virov poslovnih sredstev. Viri poslovnih sredstev so bili naslednji: Sredstva v 000din Struktura v Vir 1983 1984 Indeks 1983 1984 [Tajni 13.045.192 30.846.807 236 41.8 53.4 Dolgoročni 3.200.106 4.846.904 152 10.2 8.4 Kratkoročni 14.982.193 22.107.900 148 48.0 38.2 Skupaj: 31.227.491 57.801.611 185 100 100 Zaradi visokih obrestnih mer za najete kratkoročne kredite so se organizacije združenega dela začele usmerjati k drugim virom sredstev. V letu 1984 so OZD najele kredite v višini 8.453.487.000 din, kar je za 68 % več kot leto pred tem. Še vedno odpade preko 50 % sredstev, na kratkoročne kredite, ki so porasli za 35 %. Terjatve do kupcev so znašale 9.000 milij. din in so bile višje za 75 %. Do dobaviteljev je imelo gospodarstvo 10.149 milij. din obveznosti ali za 52 % več kol leta 1983. Ob koncu leta je bilo v gospodarstvu zalog v vrednosti 9.387 milij. din. Struktura in gibanje zalogje bilo naslednje: Zaloge Vrednost v 000 din Indeks Struktura v V 1583 1984 1983 1984 Material, drobni inv., embalaža 3.128.826 4.633.304 148 52.7 49.4 Nedokonč. proizv. 1.223.091 1.897.712 155 20.6 20,2 Gotovi izdelki 1.538.610 2.734.036 178 25.9 29.1 Prevzeto od proiz. 50.395 122.466 243 0.8 1.3 SKOPAJ: . . .. 5.940.922 9.387.518 158 100 J00 STRAN 41 VESTNIK, 4. APRILA 1985 Največje zaloge so v materialu, drobnem inventaiju in embalaži. Ta vrsta zalog je najmanj porasla, njen- delež v celotnih zalogah se je zmanjšal. Občutno hitreje od povprečja so porasle zaloge gotovih izdelkov, ki so povečale delež v strukturi od 25,9 % na 29,1 %. Neurejeni cenovni odnosi na jugoslovanskem trgu in slabo gospodarjenje so v nekaterih organizacijah povzročili izgubo v,poslovanju. Izgubo je izkazalo 7 temeljnih oz. enovitih delovnih organizacij v skupni višini 150.499.000 din. Gl&de na leto 1983 so izgube v gospodarstvu občine porasle za 182 %. Na Mesno industrijo TOZD Klavnica in TOZD Predelava mesa odpade 56.235.000 din izgube ali 37 % od skupne vrednosti. Z negativnim poslovnim rezultatom so zaključile leto 1984 tudi LIV TOZD, Oprema in orodja Rogašovci v višini 14.074.000 din. Platana TOZD Ledava 21.314.000 din, KG Rakičan TOZD Prašičereja Beltinci 18.196.000 din, Agroservis 37.073.000 din iz KZ Panonka TZO Petrovci 3.607.000 din. Zaskrbljujoče je. pojavljanje novih OZD z izgubo (Platana TOZD Ledava, KG Rakičan, KZ Panonka in Agroservis). V vseh organizacijah je bila izguba z zaključnim računom pokrita razen v Agroservisu v višini 28.688.000 din. kar pa je bilo kasneje s sanacijskim kreditom pokrito. Vzroki za nastale izgube so naslednji: — v Mesni industriji dispariteta v cenah, neplačane izvozne premije. obveznosti za sanacijske kredite, visoke cene transportnih storitev, draga energija idr.; — v Agroservisu visoka rast cen repromateriala, zamrznjene cene proizvodov in servisnih storitev, izpad norma ur in zaradi preusmeritve proizvodnega programa, visoke obresti in visoke zaloge, ki so nujneysled široke servisne dejavnosti; — v Platani TOZD Ledava nizke cene gotovih izdelkov, visoke obresti za kredite, ustavitev izvoza, visoke zaloge in likvidnostne težave; — v KG Rakičan TOZD Prašičereja nizke določene odkupne cene živine in visoki stroški pitanja; — v LIV Postojna TOZD Oprema in orodja padec prodaje mešalnikov v 11, polletju 1984. zamrznjene cene izdelkom in izpad proiz-vodnje za okoli 30 %, notranje organizacijske težave, nizka produktivnost dela in veliki stroški pri programu orodjarne, visoke obveznosti za naložbe iz preteklega leta in najete kredite zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev ter kasnitve pri izdobavi že plačanih strojev: — v KZ Panonka TZO Petrovci izpad dohodka pri pitanju prašičev v kooperaciji zaradi visokih obresti in podražitev krmil. Po podatkih SISEOT so OZD iz občin v letu 1984 izvozile blago in storitve v skupni vrednosti 4.423.719.000din ali za 8 % več kot leto prej. V strukturi izvoza se povečuje delež izvoza na konvertibilno tržišče in močno znižuje klirinški izvoz. V izvoz seje v lanskem letu vključevalo 18 organizacij iz občine. Med največje izvoznike spadajo Mura. Mesna industrija. Zunanja trgovina. KZ Panonka. Platana TOZD Ledava. ZG EP Pomurski tisk. Agromerkur idr. V letu 1984 so OZD dosegle naslednje povečanje izvoza: Mura izvozi blaga na konvertibilno tržišče 15 % in izvoz storitev — Lohn poslov za 52 %, KZ Panonka za 33 %. Zunanja trgovina 242 % LIV TOZD Opreme in orodja za 44%. Tekstil Prosenjakovci 240.%. Tovarna mlečnega prahu 181 %. Platana TOZD Lendava 28 %.ZGEP Pomurski tisk 10 %. SOBOTA TOZD Obrtništvo 48 % ter Agromerkur ža 28 %. Vrednostno manjši izvoz izkazujejo DO Panonija za 6 %. Gozdno in lesno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo za 64 % in DO mesna industrija za 17 %. Vzrok za manjši izvoz pri gozdarjih je prepoved izvoza hlodovine, kije bila v preteklih letih glavno izvozno blago te DO. Mesna industrija je izvoz mesa in mesnih izdelkov količinsko povečala za okoli 15 %, vendar pa so cene njenim proizvodom na tujih trgih lani upadle v povprečju za okoli 25 %. Izvoz se razvija na kvalitetnih osnovah. Zunanja trgovina, ki opravlja izvozne posle za večino OZD v občini izvaža ž.e na 25 različnih tržišč širom sveta. V lanskem letu so začeli z izvozom tudi na nova tržišča 4 - DELEGATSKI VESTNIK kot so Brazilija, Jordanija, Arabski emirati. Libanon, Irak, Švedska, idr. Višje oblike meddržavnega sodelovanja se krepijo. Uspešno se razvijajo zlast kooperacije zinozemskimi partnerji, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi posli v okviru maloobmejnega prometa z LR Madžarsko. Okoli 60 % teh poslov v SR Sloveniji odpade na DO Zunanje trgovine. Uvoz blaga je bil leta 1984 realiziran v vrednosti 1,901.848,000 din, kar je za 9 % manj kot leto prej. V strukturi uvoza odpade 85.8 % na uvoz repromateriala. 12,5 % na opremo in 1.7 % na blago široke’ potrošnje. Po podatkih Narodne banke Slovenije so znašali prilivi od izvoza blaga in storitev leta 1984 4,424 milj, din in so nižji za 1.4 %. Prilivi iz konvertibilnega tržišča so višji za 12 % in iz klirinškega področja manjši za 61 %. V istem letuje bilo odliva za uvoz blaga in storitev v vrednosti 1.802 milj, din oz. za 17 % več kot v predhodnem letu. Planiran obseg izvoza in priliva, ki je bil za leto 1984 načrtovan za občino M. Soboto v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino je bil v celoti dosežen. Plan izvoza blaga so organizacije presegle za 4.2 % in priliva za 29.2 %. Uvoz blaga in odlivi so bili v občini nižji od predvidenega obsega. Organizacije združenega dela s področja industrije so v letu 1984 dosegle proizvodno v vrednosti 23.234 milj, din in jo povečale realno za 8 %. Nadpovprečna rast proizvodnje je bila dosežena v živilsko-prede-lovalni industriji 15 % na katero odpade 56 % od celotne vrednosti proizvodnje in lesni industriji za 20 %. Tudi v ostalih panogah industrije se je industrijska proizvodnja povečala, padec je prisoten v industriji gradbenega materiala. V kmetijstvu so bili doseženi sorazmerno dobri proizvodni rezultati. Rastlinska proizvodnja seje v primerjavi s predhodnim letom v globalu povečala za 25,8 %. Zaradi suše v letu 1983 prikazana rast ni najbolj realna. Primerjanje s proizvodnjo v letu 1982, ko je bila izredno dobra letina kaže, da je bila v družbenem sektorju proizvodnja pšenice in sladkorne pese v lanskem letu višja medtem, ko seje proizvodnja koruze zmanjšala. V zasebnem sektoiju je bil pri vseh treh poljščinah dosežen večji obseg proizvodnje. Živinorejska proizvodnja seje v letu 1984 za 1 % povečala. Hitrejša je bila rast v družbenem sektorju za 2,2 %. V kmetijstvu so bile proizvedene naslednje količine: Rastlinska proizvodnja (v tonah) 1983 1984 Ind. KG RAKIČAN — pšenica 3.656 5.115 140 — koruza-zrno 8.505 9.307 109 — sladkorna pesa 14.594 22.214 152 KZ PANONKA — pšenica , 23.397 29.007 124 — koruza-zrno 25.579 32.086 137 — sladkorna pesa 13715 19.565 143 Živalska proizvodnja KG RAKIČAN — goveda v t 2.075 2.148 103,5 — prašiči v t 10.058 10.232 101,7 — mleko v 000 1 347 357 102,9 KZPANONKA — goveda v t 5.730 5.610 97,9 — prašiči v t 6.360 6.450 101,4 — mleko v 000 1 44.100 44.982 102,0 Na podlagi podatkov o proizvedenih količinah osnovnih kmetijskih proizvodov ocenjujemo, da seje v primerjavi z letom 1983 kmetijska proizvodnja kot celota v občini povečala za 4,8(%. V strukturi proizvodnje odpade 18,8 % na rastlinsko in 81,2 % na živalsko proiz- ' vod njo. Večja proizvodnja mleka, predvsem pri zasebnih kmetijskih’ proizvajalcih je omogočila Tovarni mlečnega prahu večji odkup mleka za 2.11 %. V letu 1984 je tovarna prodala 2,142.347 1 konzumnega mleka ali za 2,2 % .več kot leta 1983. Tudi prodaja proizvodov mleka se je povečala za 7.5 %. * Pri proizvodnji perutninskega mesa so bili v lanskem letu doseženi ugodni rezultati. DO Agromerkur je dosegel skupno proizvodnjo 8.504 ton broj lerjev in s tem povečal proizvedene količine iz predhodnega leta za 13 %. Kooperanti so proizvedli 5.036 ton brojlerjev ali za 9 % več kot leta 1983. Leta 1984 se jim je izvalilo 3,185.598 kom enodnevnih piščancev. Izvalitev je bila 79,9 % in je za L4 % boljša od leta 1983. Po podatkih statistike je bilo v občini v združenem delu zaposleno 18.749 delavcev, od tega 15.418 v gospodarstvu in 3.331 delavcev v negospodarstvu. Zaposlenost se je v letu 1984 povečala skupno za 2.3 % (v SRS 1.4 %), v Eosnodarstvu za 2.3 % (v SRS 1,5 %) in v negospodarstvu za 2,1 % (v SRS za 1.1 %). Hitreje od povprečja seje povečalo število zaposlenih v industriji in znaša 4.5 % ter v kmetijstvu, kjer je za 7,1 % delavcev več kot je bilo v povprečju leta 1983. Zaposlenost se je zmanjšala v vodnem gospodarstvu za 4,4 %, v gradbeništvu 3 %, obrti 0.6 % in komunalni dejavnosti za 2,3 %. Ob koncu letaje bilo na skupnosti za zaposlovanje v občini Murska Sobota prijavljeno preko 1400 iskalcev zaposlitve. Pretežno so to mladi ljudje z dokončano šolsko izobrazbo. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je po podatkih statistike znašal v občini 26.358 din in je glede na leto 1984 višji za 55,8 % (v SR Sloveniji 27.762 din — 52 % rast). V gospodarstvu so delavci v povprečju prejeli 25 J19 din osebnega dohodka kar je za 54,4 % več (v SRS 27.222 — 51,6% rast) in v negospodarstvu 30.234 din mesečno oz. za 61,4 % več kot leto poprej (v SRS 30.648 din — 54,3 % rast). Visoka rast osebnih dohodkov v negospodarstvu je posledica poračuna osebnih dohodkov za leto 1983. ki ga je večina OZD s področja družbenih dejavnosti opravila v 1. polletju 1984. INVESTICIJE Za investicije v osnovna sredstva je bilo leta 1984 porabljeno 4.126.829.000 din ali 70 % več sredstev kot leto prej. Po posameznih področjih je bil porabljen naslednji obseg sredstev: tekoče cene vrednost v 000 din struktura % Investicije ind. . _______________________________________________________ 1983 1984 1983 1984 SKUPAJ 2.425.402 4.126.829 170 100 100 L Gospodarstvo 2.159.853 3.725.511 172 89.1 90,3 — industrija 590.192 1.120.301 190 24,3 27,2 — kmetijstvo 351.623 414.950 .118 14,5 10,0 — gozdarstvo 11.271 51.562 457 0,5 1,2 — vod. gosp. 149.340 285.123 191 6,2 6,9 — gradbeništvo 63.753 138.167 217 2,6 3,4 — promet in zveze 175.979 250.128 142 7,3 6,1 — trgovina 75.866 70.309 93 3,1 1,7 — gost, in turiz. 52.250 -32.321 62 2.2 0,8 — obrt 17.469 59.187 339 0.7 1.4 — stan, in kom. dej. 670.720 1.269.775 189 27,6 30,8 — fin. in dr. posl, st. 1.390 33.688 424 0,1 0,8 2. Negospodarstvo 265.549 401.318 151 10.9 9.7 — izbor., znanost, kultura 50.702 91.104 180 2.1 2.2 — zdrav, in soc. varstvo 194.627 286.852 147 8,0 6.9 - DPS, SIS in DPO 20.220 23.362 116 0.8 0.6 DELEGATSKI VESTNIK - 5 Za naložbe v gospodarstvo, skupno s stanovanjsko izgradnjo je bilo lani porabljeno 3,725.511.000 din ali 90,3 % vseh investiranih sredstev, v negospodarstvu pa 401.318.000 din oz. 9,7 % sredstev. Investicije so močneje porasle v industriji, vodnem gospodarstvu, gradbeništvu, stanovanjskem gospodarstvu, gozdarstvu, obrti in finančnih storitvah. Visoka rast investicij v izobraževanju je zaradi pričete gradnje nove osnovne šole v Mačkovcih. Investicije so bile financirane iz naslednjih virov: -v.% STRAN 42 VESTNIK, 4. APRILA 1985 DO za PTT promet je zgradila prenosni sistem na relaciji Ljutomer— M. Sobota, ni pa pristopila k ureditvi poštno-prometnega centra na Bakovski cesti v Murski Soboti in gradnji zgradbe za pošto v Rogašovcih. kar je prenešeno v leto 1985. ELEKTRO Maribor TOZD ELEKTRO M. Sobota je nadaljevalo z izgradnjo elektroenergetskega omrežja. Za gradnjo plinovoda na relaciji Križevci—M. Sobota je v izdelavi projektna dokumentacija. OZD so podpisale samoupravni sporazum za pričetek izgradnje plinovoda. Na področju družbenih dejavnosti se je nadaljevala izgradnja kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu, v okviru katere se v letošnjem letu nadaljuje z izvajanjem obrtniških in instalacijskih del. V letu 1984 seje pričela gradnja 4-razredne. osnovne šole v Mačkovcih z dvema oddelkoma za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, in gradnja vrtca s 4 oddelki v Beltincih. 2. SKUPNA PORABA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Prihodki Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so v letu 1984 znašali 2.036.708.000 din in so se glede na leto 1983 povečali za 45 %. V skupnosti otroškega varstva so skupni prihodki porasli za 39 %, izobraževalni skupnosti 43 %, kulturni 33 %, telesnokulturni 35 %, skupnosti socialnega skrbstva 58 %, zdravstveni skupnosti 46 %', skupnosti za zaposlovanje 73 % in raziskovalni skupnosti 29 %. Med celotnimi prihodki so znašala sredstva za dejavnost 1.933.339.000 din in so večja za 45 %, za vzajemnost 18.093.000 din kar je okrog 75 % več ter za investicije .85,276.000 din ali 38 % več kot predhodno leto. V okviru sredstev za dejavnost so se prihodki'za osnovno dejavnost povečali 42 %, denarne pomoči 40 %, iz solidarnosti 64 % ter iz ostalih virov 48 %. V skupnostih so bili prihodki v naslednji višini: v 000 din PRIHODKI Kealiz. 1983 Strukt. 1983 v % Realiz. 1984 Strukt. 1984 v % Indeks 1. Skupnost otroškega var- stva 211.326 15,0 293.607 14.4 139 2. Izobraževalna skupnost 359.652 25,6 515.558 25.3 143 3. Kulturna skupnost 22.777 1.6 30.361 1.5 133 4. Telesnokulturna skup. 16.420 1.2 22.141 ki 135 5. Skup, social, skrb 61.436 4.4 97.117 4.8 158 6: Zdrav, skupnost 711.020 50,6 1.041.525 51.1 - 146 7. Skup, za zaposlov. 18.219 1.3 31.459 1.5 173 8. Raziskov. skup. 3.828 0.3 4.940 0.3 129 SKUPAJ PRIHODKI 1.404.678 100.0 2.036.708 100.0 145 Odhodki Celotni odhodki SIS v občini so v letu 1984 znašali 2.088.417.000.— din kar je za 47 % več kot v predhodnem letu. Med celotnimi odhodki so se sredstva za dejavnost povečala za 47 %, vzajemnost 75 % in za investicije 38 %. V skupnosti otroškega varstva so odhodki višji za 42 %, izobraževalni skupnosti 43 %, kulturni 47 %, telesnokulturni 40 %, skupnosti socialnega skrbstva in zdravstveni skupnosti 49 %, v skupnosti za zaposlovanje 68 % ter raziskovalni skupnosti 40 %. Na področju otroškega varstva so bili v preteklem letu odprti 4 novi oddelki, skupnost pa je pokrila tudi večji delež ekonomske cene za varstveno dejavnost otrok. V izobraževalni skupnosti je bilo odprtih 8 novih oddelkov, ter spremenjena merila za financiranje vzgojnoizobraževalnega-programa. Kulturna skupnost je z dodatno -odobrenimi sredstvi skušala uskladiti rast .osebnih dohodkov v tej dejavnosti z rastjo v ostalih družbenih dejavnostih ter imela nekaj novih zaposlitev. Odhodki v skupnosti socialnega skrbstva so višji zaradi nudenja večje pomoči duševno in telesno prizadetim osebam na osnovi novega zakona. V zdravstveni skupnosti je vplivalo na višjo, rast porast materialnih stroškov in zdravil, nove zaposlitve ter spremembe pri obračunavanju dopolnilnega dela od 50 % redne delovne ure v letu 1983 na 100 % v letu 1984. Zaradi večjega števila upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči v času brezposelnosti ter višine nadomestil so močno porasli odhodki v skupnosti za zaposlovanje. Po posameznih SIS je bilo gibanje odhodkov naslednje: 6 - DELEGATSKI VESTNIK — v 000 din ODHODKI Realiz.' 1983 Strukt. 1983 v % Realiz. 1984 Strukt. 1984 v % Ind i. Skup, otroš. var. 204.609 i4,4 291.683 13,9 142 \ Izobražev. skup. 359.308 25,2 515.545 24.7 143 3' Kult. skupnost 21.284 1.5 31.280 1.5 147 4. rdcsnokulturna skupnost 16.400 1.1 22.906 1.1 140 5. Skup. soc. skrb. 62.377 4.4 93.279 4.5 149 6. Zdravst. skup. 738.174 51.9 1.099.768 52.7 ' 149 7. Skup, za zaposi. 17.720 1.3 29.762 1.4 168 8. Raziskoval, skup 3.001 0.2 4.194 0.2 140 SKUPAJ 1.422.873 100.0 2.088.417 100.0 147 ODHODKI V strukturi odhodkov odpade največ sredstev, okrog 53 % na zdravstveno skupnost, v tem za svobodno menjavo dela PZO 69 %, za strokovne službe SIS le 1 %, za zdravstveno varstvo izven regije 19 % in na razne druge odhodke 11 % sredstev. V okviru sredstev za svobodno menjavo dela PZO odpade največji del 52 % sredstev za bolnišnično zdravstvo. 33 % na osnovno zdravstvo ter 15 % za dejavnost pomurskih lekarn. Osebni dohodki predstavljajo v osnovnem zdravstvu 71% sredstev. v bolnišničnem 53 %. lekarnah 21 % ter v strokovnih službah 84 % sredstev. Za materialne stroške in amortizacijo je namenjenih največ sredstev v lekarnah 76 %. 42 % v bolnicah. 23 % v osnovnem zdravstvu in 11 .i v strokovnih službah. Za sklade se odvaja v povprečju od 3—6 % sredstev. 3. PORABA NA PODROČJU SIS MATERIALNE PROIZVODNJE Prihodki V Samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva so \ letu 1984 znašali skupni prihodki 1.045.451.000 din in so bili za 50 % višji od prihodkov v predhodnem letu. Najbolj in sicer za 176% so porasli prihodki v Skupnosti za pospeševanje kmetijstva, v SIS za cestno in komunalno dejavnost 78 %. Območni vodni skupnosti 59 % kmetijski zemljiški skupnosti 52 %. skupnosti za varstvo pred požarom 38 %. SIS za PTT promet 33 %. SIS za gozdarstvo 25 % in v Samoupravni stanovanjski skupnosti za 20 %. PRIHODKI Realiz. 1983 Realiz. 1984 — v 000 din indeks .1. SIS za cestno in kom. dejavnost 136.368 243.619 178 2. Samouprav, stan. skup. 299.333 358.609 120 3. OVS MURA 188.519 299.213 159 4. Območne SIS za PTT promet 12.653 16.844 133 5. Skup, za posp. krnet. 6. Kmet, zemlj. skupnost ■ 31.034 85.573 276 11.563 17.557 152 7. SIS za gozdarstvo 216 270 125 •S. SIS za varstvo pred požarom 17.209 23.766 138 HfePAJ PRIHODKI 696.895 1.045.451 150 !l E,'Skupnosti so imele v lanskem letu 809.984.000.- din odhodkov, sar je za 35 / več kot leto poprej. Najbolj so porasli odhodki v skupnosti za pospeševanje kmetijstva za 135 % v okviru katerih je poraslo premiranje za povečanje osnovne črede, odhodki za delovanje kmetijske pospeševalne službe, prispevek za komasacije, občinske blagovne rezerve ipd. Odhodki skupnosti za cestno in komunalno dejavnost sp višji za 70 %, kjer je največji porast sredstev za pripravo stvabnih -zemljišč za blokovno gradnjo, kmetijske zemljiške skupnosti 66 %, .zaradi večjega odvajanja sredstev Zvezi vodnih skupnosti. Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti in financiranja melioracijskih načrtov. V skupnosti za varstvo pred požarom so odhodki višji za 36 %, v gozdarstvu 39 %, stanovanjski skupnosti 20 % in vodni skupnosti 9 %. Nižji pa so odhodki skupnosti za PTT promet za 29 % zaradi nerealiziranih nekaterih investicij in nekoliko.večjega vlaganja sredstev v naložbe na območju drugih.občin Pomurja. V strukturi celotnih odhodkov odpade največ sredstev na Stano-’ vanjsko skupnost 44 %, cestno komunalno skupnost 29 % in območno vodno skupnost okrog 13 %. -v 000 din ODHODKI Realiz. 1983 Realiz. 1984 Strukt. 84 v % Indeks L SIS za cest, in kom. dejavnost 137.761 234.763 29,0 170 2. Samoup. slan. skup. 299.333 358.609 44.3 120 3. OVS MURA 95.021. . 103 399 17 7 109 4. Območ. SIS za PTT prom. 14.619 10.336 1.3 71 5. Skup, za posp. kmet. 26.758 62.876 7,7 235 6. Kmet, zemlj. skup. 9.928 16.517 2,0 166 7. SIS za gozdarstvo 181 252 0.1 139 8. SIS za varst. pred, požarom 17.100 23.232 2,9 136 SKUPAJ ODHODKI 600.701 809.984 100.0 135 4. SPLOŠNA PORABA , Na področju splošne porabe so v letu 1984 znašali celotni prihod-Ki 305.466.000— din in so se glede na leto poprej povečali za 31 %. Prihodki od prometnih davkov, davkov na premoženje in dohodka od premoženja so bili večji za 44 %, davkov iz OD in na dohodek 39 %, davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic 31 % in taks 25 %. Prihodki po posebnih predpisih so nižji in sicer za 40 %. Priliv sredstev po posameznih virih je biLnaslednji: — v 000 din PRIHODKI Realiz. 1983 Realiz. 1984 Indeks 1. Davki iz OD in na dohodek 88.960 123.842 139 2. Prometni davki, davki od premoženja 76.179 109.731 144 3. Davek na prihodek od premoženja in premož. pravic 8.466 11.132 131 4. Takse 26.639 33.249 125 5. Prihodki po posebnih predpisih 32.580 19.560 60 Skupaj prihodki '232.823 297.514 128 + presežki iz leta 83 — 7.952 Skupaj vsega 232.823 205.466 131 Za splošne družbene potrebe je bilo porabljenih 269.121.000 din ali 38 % več kot leta 1983. Višja rast sredstev za delo upravnih organov je zaradi močnega porasta materialnih stroškov in delno zaradi poračuna osebnih dohodkov za leto 1983. Odliv sredstev je bil nasledrfji: ODHODKI — v 000 din Realiz. 1983 Realiz. 1984 Strukt, 84 v % Indek 1. Sred, za delo uprav, organov 90.924 134.214 50,0 147 2. Sred, za posebne namene 912 1.177 0,4 129 3. Negospod. invest. 1.981 3.011 1.1 152 4. Sred, za LO in DS 15.244 18.445 6.8 121 5. Intervencije v gosp. 6. Sred, za delo skupnih 2.241 — — — uprav, organ. 43.9‘:7 69.270 25,7 158 7. Družbene dejavnosti 8. Druge splošne druž. 1.792 2.390 0,9 133 potrebe 33.771 39.606 14,7 117 8. Izločena sred, rezerv 3.497 849 0.3 24 10. Drugi odhodki 128 159 0,1 124 Skupaj odhodki sploš. porabe 194.447 269.121 100,0 138 ODHODKI IZVEN SPLOŠNE PORABE L Odstopljeni prihod. 17.549 21.948 125 2. Presežki 18.498 14.397 78 Skupaj vsi odhodki 230.494 305.466 n 132 DELEGATSKI VESTNIK - 7 STRAN 28 VESTNIK, 4. APRILA 1986 5. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1984 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za leto 1984 smo načrtovali rast družbenega proizvoda 3,5 %, industrijske proizvodnje 3—4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 15 %, zaposlovanja 2 %, produktivnosti 2 %, sredstev splošne porabe za 33 % počasneje ter sredstev skupne porabe in osebnih dohodkov v globalu za 20 % počasneje od rasti dohodka. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se v letu 1984 cene na drobno povečale za 55,2 %, v tem cene kmetijskih proizvodov za 44,7 % in življenjski stroški 53,7 % v primerjavi z letom 1983. Glede na dosežene nominalna gibanja in rast cen ocenjujemo, da so bila v letu 1984 v občini dosežena naslednja realna gibanja: družbeni proizvod je porasel za 1,2 %, industrijska proizvodnja 8 %, kmetijska proizvodnja 4,8 %, izvoz kot celota 8 % in na konvertibilno tržišče 24 %, zaposlenost za 2,3 % ter produktivnost dela v industriji 1 %. Produktivnost celotnega gospodarstva, izračunana na podlagi družbenega proizvoda, je upadla ca 3,6 %. Realni osebni dohodki so v občini kot celoti porasli za 1,4 %, v gospodarstvu 0,5 % in v negospodarstvu 5 %. Do hitrejšega porasta osebnih dohodkov v negospodarstvu prihaja zaradi opravljenih poračunov osebnih dohodkov za leto 1983. Sredstva za bruto osebne dohodke so se povečala za 54,1%. Glede na usmeritve resolucije in doseženo rast dohodka 57 % bi se lahko osebni dohodki v gospodarstva povečali za največ 45,6 %. Po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 je možno osebne dohodke povečevati ob izboljšanju kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. . V gospodarstvu občine so se kvalitetni kazalci gospodarjenja v letu 1984 poslabšali. Upadli so ekonomičnost poslovanja, akumulativna in reproduktivna sposobnost, realno pa je nižji tudi dohodek na delavca. Izboljšala se je samo rentabilnost poslovanja. Odstopanja od možne rasti sredstev za osebne dohodke kažejo, da nekatere organizacije združenega dela niso v celoti spoštovale določila resolucije in dogovora. Podrobna analiza izvajanja dogovora bo izdelana in podana v posebnem poročilu, na podlagi katerega bo Izvršni svet za kršitelje predlagal ustrezne ukrepe. SIS družbenih dejavnosti so povečale odhodke za redno dejavnost za '46,8%. Glede na usmeritve'resolucije bi v letu 1984 lahko povečali sredstva za 45,6 %. Do neusklajenosti prihaja zaradi dodatno odobrenih sredstev zdravstveni skupnosti, ki je porabila več sredstev kot je bilo prvotno planirano z bilanco skupne porabe. Večja poraba je bila pri odlivih zdravstvenih storitev izven regije, nabavi zdravil in drugih materialnih stroških. V kolikor od odhodkov za dejavnost odštejemo presežek odlivov nad planiranim obsegom, so sredstva skupne porabe porasla za 44,2 %. Sredstva splošne porabe so višja za 38,4 % in so usklajena z določili resolucije. Na podlagi ocenjenih gibanj ugotavljamo, da resolucijsko načrtovana gibanja dosegamo pri rasti industrijske in kmetijske proizvodnje, izvozu na konvertibilno področje, zaposlovanju in splošni porabi. Nižja od planirane je rast družbenega proizvoda in produktivnosti dela, ne uresničujejo pa se tudi usmeritve o 20 % zaostajanju rasti sredstev skupne porabe in osebnih dohodkov za rastjo dohodka. Gospodarstvo občine še vedno spremljajo nekatera negativna gibanja, ki so že več let prisotna in neugodno vplivajo na prizadevanja organizacij za boljše rezultate poslovanja. Hitrejša je rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka ter slabša ekonomičnost poslovanja in reproduktivnost dela. Organizacijam primanjkuje lastnih obratnih sredstev za to najemajo kredite, kar pa se odraža na velikih obveznostih ta obresti, ki so presegle obseg sredstev poslovnega sklada. Težave pri oskrbi z repromateriali, visoke cene materialov in surovin ter neustrezne cene končnih proizvodov so poleg manjših možnosti prodaje vplivale na slabše finančne rezultate OZD. Porasle so tudi izgube in se pojavile nove OZD z izgubo. Tudi negospodarstvo je izkazalo precej višjo izgubo kot leta 1983, predvsem na račun izgube v zdravstveni skupnosti. Še nadalje je prisotna visoka rast cen in življenjskih stroškov, ki močno razvrednoti dosežene rezultate. načrtovanih ciljev in precej zaostajajo za povprečjem v ŠR Sloveniji. Dokaj ugodna so bila gibanja v industriji, ki presegajo rasti republiških povprečij medtem ko so gibanja v ostalih panogah gospodarstva nižja, zlasti pa zaostajajo za povprečjem v kmetijstvu in obrtni dejavnosti. Dosežena gospodarska gibanja po posameznih organizacijah so zelo različna, saj nekaj OZD dosega precej nadpovprečna gibanja, precej pa je organizacij, ki so zaradi številnih težav in problemov v poslovanju v letu 1984 dosegle slabše poslovne rezultate. Pozitivna so bila prizadevanja organizacij združenega dela pri povečanju izvoza, zlasti ugodno seje povečal izvoz na konvertibilno področje. V industriji in kmetijstvu je bil načrtovani fizični obseg proizvodnje presežen. V delitvi dohodka je prišlo do pozitivnih premikov pri zmanjšanju obveznosti za skupno in splošno porabo. Zaradi velikega povečanja obresti za kreditese je v dohodku znižal delež sredstev za akumulacijo oz. reprodukcijo in sklade, kar je zaskrbljujoče. Za investicije v osnovna sredstva je bilo v globalu vloženo razmeroma veliko sredstev. Zlasti občutna so bila vlaganja v industrijo in stanovanjsko izgradnjo, na ostalih področjih pa precej manj. Opravljene naložbe niso prispevale k prestrukturiranju gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest in doseganju večega dohodka na zaposlenega. Izgube v gospodarstvu in negospodarstvu naraščajo s tem. da so se v letu 1984 med izgubaši pojavile tudi nove organizacije. Ob takih gibanjih so v gospodarstvu občine prisotna tudi druga negativna in zaskrbljujoča gibanja kot hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, povečanje zalog končnih proizvodov, visoke rasti cen surovin in repromaterialov, likvidnostne težave, padec prodaje blaga in stbritev, rast življenjskih stroškov idr. Na podlagi ugotovitev iz analize in razprave je Izvršni svet sprejel naslednja stališča: STALIŠČA: I. Glede na prisotna neugodna gibanja bo Izvršni svet zahteval izdelavo sanacijskih programov od vseh tistih OZD; ki so leto 1984 zaključile z izgubo ali so poslovale na meji rentabilnosti. K sanacijskim programom bo Izvršni svet dajal svoja stališča in predloge. 2. OZD morajo bolj zavzeto reševati likvidnostne težave in iskati možnosti Za zmanjšanje deleža obresti v dohodku tudi z optimiranjem zalog. 3. Podpirajo se prizadevanja organizacij s področja kmetijstva za znižanje obrestnih mer pri kreditiranju kmetijske proizvodnje ter za večje regresiranje porabe gnojil in drugih sredstev. Ob tem je potrebno tudi z drugimi ukrepi zagotoviti, da se bo v letu 1985 ohranil stalež živine, obseg kmetijske proizvodnje pa se bo povečal oz. ostal ha nivoju iz leta 1984. 4. Območna vodna skupnost naj ugotovi vzroke za presežek prihodkov nad odhodki v letu 1984 in obrazloži koriščenje teh sredstev v letošnjem letu. 5. Analizirati je potrebno združevanje in porabo sredstev za stanovanjsko izgradnjo, kjer se ugotavlja, da nekatere organizacije združujejo več sredstev kot opredeljuje dogovor in jih začasno koristijo v druge namene, druge OZD pa pretežni del sredstev uporabljajo za individualno stanovanjsko gradnjo. 6. Podrobno se bo analiziralo poslovanje OZD s področja družbenih dejavnosti, s poudarkom na razčlenitvi materialnih stroškov in gibanju osebnih dohodkov po posameznih kvalifikacijskih strukturah delavcev. 7. Glede na različna gibanja po posameznih organizacijah in dejavnostih se naj razprave o gospodarskih gibanjih ter gibanjih skupne in splošne porabe v letu 1984 v vseh sredinah usmerijo predvsem na tista področja, kjer so bili doseženi podpovprečni rezultati in se odstopa od. resolucijsko načrtovanih ciljev. INFORMACIJA o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 v občini M. Sobota Po usmeritvah resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1984 in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 naj bi delež akumulacije v dohodku ostal vsaj na enakem nivoju kot leta 1983. sredstva za osebne dohodke pa naj bi v globalu naraščala za 20 % počasneje od dohodka. Delavci organizacij združenega dela uresničujejo usmeritve resolucije in dogovora tako, da pri načrtovanju in razporejanju dohodka v letu 1984 upoštevajo opredeljene in izkazane kazalnike gospodarjenja kot so fizična produktivnost dela, donosnost uporabljenih poslovnih sredstev, gospodarnost poslovanja, dohodek na delavca in izvoz na 8 - DELEGATSKI VESTNIK konvertibilno področje ter jih primerjajo s povprečnimi kazalniki enake ali sorodne dejavnosti. Delež akumulacije v dohodku bodo delavci v letu 1984 ohranili oz. povečali tako, da bodo v skladu z določili 6. člena dogovora: — v OZD kjer so v preteklih treh letih dosegli višjo reprodukcijsko stopnjo i,n hkrati za osebne dohodke v 9. mesecih lani razporedili več sredstev ter tam kjer so dosegli nižjo stopnjo reprodukcije in za OD in skupno porabo razporedili na delavca manj sredstev od povprečja v sorodnih dejavnostih ohranili ali povečali delež sredstev akumulacije v dohodku: — v OZD kjer je bila reprodukcijska stopnja v treh letih večja, za OD in skupno porabo pa so razporedili manj sredstev lahko zmanjšajo delež akumulacije ter — v OZD kjer so dosegli nižjo reprodukcijsko stopnjo in za OD in skupno porabo razporedili več sredstev kot v povprečju podskupina dejavnosti, povečajo delež akumulacije v dohodku. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja negospodarstva lahko glede na določila 7. člena dogovora razporedijo za osebne dohodke in skupno, porabo sredstva do dosežene rasti v gospodarstvu. 1. Gospodarstvo V letu 1984 so organizacije združenega dela s področja gospodarstva v občini Murska Sobota razporedile za osebne dohodke in skupno porabo 6.432.027.000 din ali za 50,9 % več sredstev kot leto poprej. Na zaposlenega so se sredstva povečala za 44,3 %. Glede na doseženo 57 % rast dohodka in usmeritve resolucije bi lahko sredstva za OD in skupno porabo porasla za 45,6 %. Delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je v dohodku znižal od 47,3 % leta 1983 na 45,5 % v lanskem letu. Sredstva za osebne dohodke so se v gospodarstvu povečala v masi za 54,1 % in na delavca za 47,3 %, medtem ko je bilo iz sklada skupne porabe razporejeno za 23,3 % več sredstev kot v predhodnem letu. Na delavcaje bilo v povprečju izplačano 25.213 din neto osebnega dohodka mesečno. Kazalci za izkazovanje delovnih in poslovnih rezultatov so se poslabšali, razen pri izvoznih rezultatih, kjer so doseženi pozitivni premiki. Delež izvoza doseženega s konvertibilnim prilivom in povečanim za izvozno stimulacijo se je v celotnem prihodku povečal od 9,7 % na 10.3 %. OZD Rast doh. Rast OD in skup. por. 84/83 možno PO resol. dosež. v masi dosež. na del. 1. Živinorej. vet. zavod 34,5 27,6 39,9 34,8' 2. Dimnikar Beltinci 41,8 33,4 39,4 36,8 3. Projektivni biro 46,2 37,0 57,8 44.3 4. KG Rakičan 30,1 16,1 45,8 39,0 5. Grozdno in les. gospodarstvo 39,1 31,3 44,3 40,3 Rast zaposl. Povpr. NOD meseč, na del. Gibanje kvalitet.-kazal, gospodarjenja rentab. akumul. stop. ekon. izvoz v CP 3.8 28.964 -41,7 -62,8 6,4 — 1,9 32.185 9,2 8,1 —9,4 — 9.4 40.219 3.8 2,4 -15,5 — 4.8 29f321 -45,8 —58,2 -7.9 — 2.8 27.084 -16 -20 5.1 — Organizacije združenega dela so v globalu znižale delež akumulacije v dohodku za 1.4 strukturnih točk, kar je v nasprotju z določili 6. člena dogovora, ki govori o zagotavljanju hitrejše rasti sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka in ohranjanju enakega deleža akumulacije v dohodku kot je bil dosežen v letu 1983. Sredstva za akumulacijo so glede na predhodno leto višja za 46,5 %. Ob ugotavljanju prekoračiteljev družbenega dogovora je IS .upošteval poleg kriterijev določenih z dogovorom tudi rast zaposlenosti in višino osebnih dohodkov na zaposlenega s tem, da se ne smatra za kršitelja tista OZD, kjer rast sredstev za OD in skupno porabo na delavca zaostaja 20 % za rastjo dohodka in v kateri so povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca nižji od gospodarstva občine kot celote 25.213,—din. Na podlagi podatkov iz zaključnih računov in glede na določila resolucije oz. dogovora ter dodatne kriterije IS ugotavlja, daje v 1984. letu razporedilo za osebne dohodke in sredstva skupne porabe delavcev preveč sredstev naslednjih 5 organizacij: Poleg omenjenih organizacij rast sredstev za OD in skupno porabo ni v skladu z dogovorom tudi v Certusu TOZD Avtobusni promet in Tekstilu TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, nad povprečno visoka pa so gibanja v Elektru TOZD Elektro Murska Sobota, kjer so ob 218 % rasti dohodka razporedili za osebne dohodke za 67,4 % več sredstev kot leta 1983. Ker vsi ti TOZD-i usklajujejo gibanja OD in skupne porabe na pivoju DO, kjer so tudi prisotna odstopanja, bo IS zahteval oceno izvajanja dogovora od ustreznih občin. V začetku leta 1984 so vse organizacije združenega dela s planom predvidele razporeditev dohodka s katerim so zagotavljale izvajanje 6. člena dogovora o zadruževanju oz. povečanju deleža akumulacije v dohodku. Po dejansko doseženih gibanjih pa ugotavljamo, da je 33 organizacij zmanjšalo delež akumulacije v dohodku oz. občutno odstopilo od načrtovanega deleža ali doseglo nižjo rast sredstev za akumulacijo. Ne glede na takšna gibanja so v teh organizacijah osebne dohodke pove čevali. Pri povečanju osebnih dohodkov večina OZD tudi ni upoštevala izboljšanja kazalcev kvalitete gospodarjenja, ki so določeni po dogovoru. 2. Negospodarstvo Za osebne dohodke in skupno porabo so organizacije in skupnosti s področja negospodarstva razporedile 2.260.931.000 din ali za 62,8 % več kot leta 1983. Za bruto osebne dohodke so sredstva porasla za 65,8 % za skupno porabo 34,7 %. Povprečno mesečno je bilo izplačano 29.833 din neto OD na delavca. Gibanja so precej nad povprečnimi v gospodarstvu zaradi valorizacij osebnih dohodkov za leto 1983. Z izločitvijo teh sredstev ugotavljamo, da so se sredstva za bruto osebne dohodke povečala v masi za 52 % in na delavca za 47,0 %. Na podlagi podatkov zbranih od OZD in delovnih skupnosti o opravljenih poračunih za leto 1983 ter podatkov Službe družbenega knjigovodstva ugotavljamo, daje nekaj organizacij s področja šolstva, kulture in socialnega varstva povečalo maso sredstev za bruto osebne dohodke v letu 1984 hitreje od dosežene rasti v gospodarstvu občine, vendar so osebni dohodki zaposlenih v teh, organizacijah precej pod povprečjem, zlasti nizki so pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih. Nekatere organizacije so IS med letom sproti obveščale o težavah pri poslovanju in gibanjih osebnih dohodkov ter ocenjevale, da gibanja OD do konca leta ne bo možno uskladiti z določili dogovora. IS je na seji dne 26/3-1985 obravnaval informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 v občini Murska Sobota in sprejel naslednje sklepe: 1. Od vseh organizacij, ki prekoračujejo možno rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo IS zahteval podrobne obrazložitve in v razgovoru s predstavniki teh organizacij analiziral vzroke za odstopanja. Na podlagi ugotovitev bo IS do seje skupščine izdelal predlog ukrepov za kršitelje. 2. V letu 1985 bo izvršni svet tekoče spremljal rast osebnih dohodkov ter zahteval od vseh organizacij in skupnosti usklajeno rast z določili resolucije. k