POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ILUSTRIRANA KULTURNA IN
DRUŽINSKA REVIJA
IZHAJA MESEČNO - JULIJ-AVGUST 1937 - LETO I.
Tihi poletni dan

Svoboda
je res najboljše domače in bavarsko pivo, odlična kuhinja in prijazna postrežba, odkar vodi to staro, priznano gostilno gosp. Franc Hočevar
^IGOVEC", Ljuhfjana
7yrševa cesta 13, tefefon 32~6o
Splošno konzumnodruštvo,,Posavje"
Zagorje ob Savi r. z. z o. z.
prodaja svojim članom v prodajalnah 'Aagorjt in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član lahko postane vsak, ki plača Din 250 vpisnine in Din 50 — društvenega deleža. Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček.
3. tnednacodna ckfaiAsUa dUnpiada v Anuecsu.
Od 25. julija do 1, avgusta bo v Anversu v Belgiji III. mednarodna delavska olimpiada, ki jo priredi socialistična delavska športna inlernacionala.
Na olimpiadi bodo pokazali člani socialističnih telesno-vzgojnih organizacij svoje delo in uspehe v vseh panogah: v telovadbi, lahki in težki atletiki, v plavanju, veslanju, jadranju, kolesarstvu, moto-ciklistiki itd. Med olimpiado se bo vršil tudi mednarodni delavski šahovski turnir.
Olimpiada se bo začela z nastopom proletarskih otrok, končala se pa bo z velikim manifestacijskim obhodom po Anversu.
Impozanten bo nastop nad 25.000 delavskih telovadcev iz raznih dežel. Delavske telovadne enote iz posameznih držav so prijavile doslej to-le število telovadcev: Belgija 10.000, Francija 6.000, Holandska 5.500, Čeho-Slovaška 1.000, Švica tudi 1 0000 Poljska 500, Anglija 450, Finska 200, Švedska 200, Španija 2000, Norveška 200, Danska 200, Amerika 100, Palestina 50 in Madjarska 50.
Ob teh visokih številkah zastopnikov delavskih telovadnih zvez iz vseh krajev sveta se vsakdo vpraša, kdaj bomo tudi pri nas spet dobili delavske telovadne enote, da bi tudi naše delavstvo skrbelo za svoje zdravje in za zdrav proletarski naraščaj.
v Hladtocu, Otožnova uiica Z
Ustanovljena 1862
sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najkulant-neje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Nove vloge izplačuje brez vsakih omejitev!
Telefon 20-03.	Poštni čekovni račun 11.427.
Slovenska narodna
podporna jeonota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike.
PREMOŽENJE HUD 6.000.000 - DOLARJEV
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Glavni urad S. H P. J., 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago, III.
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. / Telefon 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. — Poštni predal 3. — Telefon int. 5. Poštni ček. račun 15.925. — Brz. Kodes Prevalje.
Centrala in skladišče: Prevalje
Prodajalne: 1. Preval]e, 2. Lese, 3. Guštanj, 4. Muta, 5. Črna I., 6. Črna II., 7, Mežica, 8. Sv. Helena, 9. Pekarna Prevalje.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. — Pristopnina 5 Din.
Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko
r. z. z o. z., Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3.
Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor. Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjah!
KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV
Hrastnik, r. z. z o. z. — Ustanovljeno 1906
Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom.
Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 18.— (inozemstvo Din 36.—), polletno Din 10.—, posamezna štev. Din 2.—, naročnina za člane »Vzajemnosti« letno Din 12, mesečno 1 Din. Poštni ček. rač. št. 12.249. Uredništvo: Ljubljana, pošt. pr. 290. Uprava: Maribor, Sodna ui.9/II.
Sl/Q-boda
ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA
Eno leto državljanske vojne v Španiji
Preko Španije so izkopani strelski jarki, v katerih se bije že leto dni boj, ki se je začel pred vojašnicami Madrida in Barcelone lanskega 18. julija med španskim ljudstvom in uporniškimi generali. Ti strelski jarki ločijo ne samo politične nazore, temveč dva popolnoma različna dela Španije, staro fevdalno cerkveno Španijo in novo ljudsko Španijo1.
Kako je prišlo do te strahotne državljanske vojne?
Aprila 1931. se je špansko ljudstvo izreklo proti kompromitirani diktaturi generala Prima de Rivere. Tudi oficirje, ki so bili ogorčeni nad slabo vojaško upiravo, ki se je pokazala v maroški vojni, je zajelo splošno opozicionalno» antimonarhistično razpoloženje. Pri občinskih volitvah so zmagale republikanske stranke. Kralj Alfonz, ki se ni mogel zanesti na armado, je 14. aprila 1931. odstopil. Španija je postala republika. To je bila »lepa, mirna revolucija«, revolucija, v kateri je vse ljudstvo stalo proti stari oblasti, revolucija brez prelivanja krvi, brez barikadnih bojev, brez nasilstva.
Že prve dni potem, ko so vrgli Španci monarhijo, je pa postalo jasno, da so Španci ločeni na razrede. Vsak razred je dajal novo pridobljeni svobodi drugačen pomen, drugačen smisel. Delavci so zahtevali zvišanje plač, socialno zakonodajo, zaščito pred kapitalističnim izkoriščanjem, revni kmeti so zahtevali zemljo, intelektualci odpravo vseh pred-pravic cerkve. Tako so se v mladi republiki takoj razvili razredni in strankarski boji.
Veleposestniki, ki so se čutili ogrožene po agrarni reformi, in cerkev, ki je bila ogorčena nad odpravo diržavne podpore duhovščini in davčnih olajšav, so se združili v Acción Popular — katoliški ljudski stranki pod vodstvom Gila Roblesa. Buržuazija se je v strahu pred delavci približala veleposestnikom in cerkvi. Malorneščanstvo, prestrašeno po hudih strankarskih bojih, je ukrenilo na desno. In pri novemberskih volitvah 1933. je spet zmagala reakcija. Liberalna vlada Lerrouxa, ki se je sestavila po teh volitvah, se je opirala v parlamentu na glasove klerikalcev, fašistov in monarhistov. Kurz gre v desno.
Februarja 1934. je Dollfuss zatrl avstrijsko delavsko gibanje. Gil Robles se z dopadenjem da imenovati »španskega Dollfussa« in prerokuje tudi španskim socialistom španski februar. Španski delavci se proti napovedanemu udarcu dvignejo v oktobru 1934. V Miadridu in Barceloni je bila zatrta vstaja v nekaj urah. V Asturiji se rudarji junaško in dolgo branijo. Vlada zlomi njihov odpor s topovi z bojnih ladij, z letalskimi bombami in z afriškimi četami, ki pokoljejo 5000 delavskih družin. Po zadušenju delavske vstaje je vlada razpustila socialistične občinske uprave, suspendirala strokovne organizacije, zapečatila delavske domove in pozaprla desettisoče revolucionarjev. Splošne in enake tajne volilne pravice si pa vlada pod vodstvom liberalne buržuazije ni upala odpraviti, ker je vedela: če vzamejo še volilno pravico, so sami izgubljeni in preide vsa oblast v roke klerikalcev in fašistov. Tako je za razliko od Avstrije oistalo španskemu ljudstvu še eno orožje: volilna pravica.
To je povzročilo nov preokret. Grozodejstva, ki so se počela pri zadušenju delavske vstaje, preki sodi in vislice, zaustavljena agrarna reforma, preklic republikanskih od-
redb o cerkvi in davkih, klikarski boji v meščanskem parlamentu brez socialističnih zastopnikov in umazana korupcija Lerrouxove vlade — vse to je povzročilo nov preobrat v razpoloženju španskih množic. Malomeščani, ki so se v prvem razočaranju nad republiko obrnili na desno, se zasuknejo sedaj spet na levo. Republikanci pod vodstvom Azane se obrnejo proti Lerrouxovim radikalom in njihovi zvezi s klerikalci in ustanove skupaj s socialisti ljudsko fronto. In ta fronta pri volitvah 16. februarja 1936 zmaga nad reakcijo.
Zmaga, pridobljena z glasovnicami je učinkovala kot revolucija. Desettisoči političnih jetnikov so prišli na prosto, obnovljene so bile spet socialistične občinske uprave in strokovne organizacije, delavski domovi so se vrnili delavskim organizacijam in veleposestniška zemlja se je delila med kmete. Delavci in revni kmeti so zahtevali pospešen tempo in stavke in agrarni nemiri so razburkali deželo. Gibanje je bilo to pot mnogo siloivitejše, kakor po zmagi v aprilu 1931. Fašisti provocirajo spopade na ulicah in zborovanjih. Delavci jim odgovarjajo. Vsak dan teče kri. Samostani gore, zažgani po revnih kmetih, ki hočejo zemlje in odpravo vseh predpravic cerkve. Vsa reakcija kriči: konec je treba napraviti tej anarhiji in vspostaviti red!
Vsemu temu se je pridružila nezadovoljnost v vojski. Ko je leta 1931 padla monarhija, je štela španska armada 105.000 mož, ki jim je zapovedovalo 195 generalov, 5.938 častnikov z nadkapetanskimi čini, 5.281 kapetanov in 5.707 nižjih častnikov — torej na vsakih 5 mož en častnik! V tem številu niso še všteti častniki vojne mornarice, žan-darmarije in civilne garde. Republika je sklenila reducirati preveliko število častniškega kadra. Častniki so se čutili ogrožene in so samo čakali na trenutek, ko bodo udarili. Vsa reakcionarna družba je pritiskala na generale: udarite! Trenotek je ugoden: Široke množice so že site večnih bojev in krvoprelitij, malomeščani se obračajo spet na desno, v delavskem taboru je razkol in razdor med socialisti, komunisti in anarhisti. Naj govore strojnice, naj govori sila!
In 18. julija 1936. leta so generali pod vodstvom Franca uprizorili puč proti zakoniti republikanski vladi, v kateri ni sedel niti en socialist ali komunist. Franco je bil prepričan, da bo v nekaj dneh gospodar nad vso Španijo. Saj ima 90% častnikov na svoji strani, maroške čete, kapital in cerkev.
Pa se je uračunal. V Madridu in Barceloni je ljudstvo zaprlo uporne častnike in zatrlo vstajo. Po vsej Španiji so se delavci in kernti dvignili za obrambo republike in njene zakonite vlade. V vojaško-tehničnem oziru so uporniki mnogo močnejši od branilcev republike: uporniki razpolagajo skoro z vsem oficirskim kadrom, delavske milice pogrešajo izšolanih komandantov, uporniki razpolagajo z dobro izvežbanimi, v maroški vojni preizkušenimi četami, v delavske milice se pa vpisujejo ljudje, ki še ne znajo ravnati s puško, uporniki imajo izvežbane artileriste, pionirje in pilote, delavske milice še-le improvizirajo čete, uporniki so se v začetku vstaje polastili velikih skladišč orožja, municije in živil, delavskim, milicam pa primanjkuje orožja, municije in rednega dovoza živil. Tehnična premoč je na strani upornikov, toda na strani vladinih čet je pa moralna premoč. V Madridu in Barceloni, pred Saragosso
in Oviedom, pred Granado in Cordobo, V obkoljenem Ba-dajozu in Sierri Guadarrami so izvojevale delavske milice naravnost neverjetno junaške bitke.
S tem so branilci republike preprečili, da bi zavladal nad Španijo Franco, Obe strani sta se nato zakopali v strelske jarke in za močne utrbe in državljanska vojna se je zavlekla dalj, kakor so si vsi mislili. Vendar bi se. ta vojna že davno končala s Francovim porazom, da mu niso tuje velesile priskočile na pomoč.
Ko so videli Francovi prijatelji, da s svojimi četami ne bo premagal španskega svobodoljubnega ljudstva, so mu
začeli iz inozemstva pošiljati vojake, pilote, oficirje, topove, strojne puške, letala, granate in bombe, tanke in oklopne avtomobile, denar in konserve, skratka ves živi in mrtvi material, ki je potreben za moderno vojsko. Radi te medenarodne solidarnosti fašizma, radi intervencije tujih velesil, krvavi špansko ljudstvo še danes in ne moremo napovedovati časa, ko bosta Španija in njeno ljudstvo v miru in svobodi gradila novo bodočnost. Vsi svobodoljubni ljudje po vsem svetu koprne, da bi čim prej padla taka odločitev, saj z njo bi bila premagana ne samo španska reakcija, temveč bi bil zadan tudi odločilni udarec fašizmu v Evropi.	Š.
IZLET P JZJELGIJO
Ker se radi slabih razmer iz Slovenije ne moremo udeležiti letošnje mednarodne delavske olimpijade v velikem belgijskem pristaniškem mestu Anversu (Antverpen), si privoščimo kratek izlet v to zanimivo deželo vsaj v naši »Svobodi«.
Današnja kraljevina Belgija sestoji iz dveh delov: flan-drske nižine ob morski obali, ravnine med Flandrijo in pogorjem na vzhodu z bogatimi zalogami železne in premogovne rude, in iz ardenskega pogorja, skozi katero se prijazno zvija reka Maas, ki se izliva na Nizozemskem v morje.
Železni in premogovni rudniki soi koncentrirani okrog mest Liittich, Gharleroi in Mons in imajo tako bogata ležišča rud, da bo lahko Belgija oskrbovala z njimi svet, ko bodo rudniki v Nemčiji, Franciji in Angliji že izčrpani.
Toda ta dežela, ki je tako blagoslovljena s tem," kar imenujemo »težka industrija«, nima nobenih velikih modernih pristanišč, čeprav leži ob morju. Temu je krivo plitvo obrežje s sipinami in otočiči. Njihovo najvažnejše pristanišče Anvers ob reki Šelde je 70 km oddaljeno od morja in reka sama teče zadnjih 50 km po holandskem ozemlju. To je z ¡geografskega stališča kaj nenaravna stvar, ki ima svoj vzrok v tem, da so belgijsko državo in njene meje zarisali drugi na raznih mirovnih konferencah, ki se na naravne meje niso toliko ozirale kakor na nasprotujoče si interese velesil.
Ko so stari Rimljani pridrli v to deželo, ki so jo imenovali Gallioa Belgica, so prebivali v njej Kelti plemena Belgov in nekaj manjših germanskih narodov. Vsi so morali priznati rimsko gospodarstvo. Kasneje je postala Bel-
gija ne kdovekaj važna provinca države Karla Velikega, ki je gospodoval tudi nad vso današnjo Francijo, Nemčijo, Češko, Avstrijo, velikim delom Italije, Španije i. dr. Ko so si cesarjevi sinovi v Verdunu 843. leta razdelili to ogromno državo med seboj, je prišla Belgija pod lotrinško kraljestvo. Nato je razpadla v veliko število napol samostojnih vojvodin, igrofij in škofij. Potem so se polastili belgijskega ozemlja Habsburžani, ki jih smemo šteti med najpridnejše zemljiške špekulante srednjega veka. Za tisti čas je razumljivo, da se niso brigali za premog in železo, temveč so gledali le na dobre dohodke iz poljedelstva in trgovske dobičke. Zato je danes najbogatejši del dežele bil pod njimi zapuščena pokrajina, dočim se je štela Flandrija za najbogatejšo deželo severne Evrope (v 14, in 15. stoletju),
Tedaj so zrasla bogastva in cvetoča mesta Brügge (Bru-ges), Gent, Ypern, Cambrai, ki so odvzemala delo drugim deželam, ki bi lahko same opravljale isto, če bi znale,. Sredi najlepšega procveta je pa začela Flandrija propadati, deloma zato, ker so morski tokovi začeli zasipati najnižje dele dežele tako, da so n. pr. sipine ločile od morja tedaj najbogatejše pristaniško mesto Brügge, deloma pa radi slabega režima in zastarelosti gospodarske organizacije. Cehi, ki so prej dvignili obrt in vse gospodarstvo tako, da so postala zgoraj našteta mesta središča prvega kapitalističnega gospodarstva v Evropi, so se spremenili v tiranske in kratkovidne organizacije, ki so> zavirale vsak razmah rokodelstva. K temu so prišli še hudi verski boji med edino zveličavno katoliško cerkvijo* in protestanti in drugimi krivoverci. Ko je končno le zmagal katolicizem, ije bila tudi dežela opustošena. Ho-
TO IN ONO
42 bibelforšerjev (raziskovalcev sv. pisma), so v Nemčiji obsodili na po eno do štirih let ječe, ker so nadaljevali delo svoje, leta 1933. razpuščene organizacije.
V Braziliji bo zopet uničeno 70% pridelkov kave, to je 39 milijonov vreč, da bi na ta način lastniki kavinih plantaž obdržali cene kavi na željeni višini.
Vsaka nova hiša v Nemčiji mora imeti, po najnovejši odredbi, tudi zaklonišče pred zračnimi plinskimi napadi.
Ruskim letalcem se je v juniju posrečil prvi zračni polet iz Moskrve preko severnega tečaja v Ameriko v bližino San Francisca. Približno 10.000 km dolgo progo so preleteli pod najneugodnejšimi .pogoji v 64 urah.
Angleška tovarna orožja Vickers & Comp.
izkazuje letnega dobička 1 milijon in 600 tisoč funtšterlingov (480 milijonov dinarjev).
Kako mislijo v deželi z različnimi narodi, ki pa ne poznajo narodnostnih prepirov.
Član sveta švicarske zvezne države Ettner je pred kratkim imel v državnem svetu govor, v katerem je med drugim dejal: »Živ in pošten federalizem je najmočnejši branik pred uniformiranjem duha. Zato se čuvajmo duhovne in kulturne centralizacije.«
Mehika uvaja vzorne poboljševalnice za prestopnike. Mehiško ministrstvo za notranje posle je sklenilo, da opusti dosedanji sistem kaznovanja zločincev in hoče uvesti vzorne zapore. V bodoče bodo imeli vsi kaznjenci po mehiških kaznilnicah možnost, da
se Davijo s poštenim delom, ki bodo zanj dobivali običajno mezdo po 61 centimov .dnevno- S tem zaslužkom se bodo kaznjenci morali sami vzdrževati, plačevati si hrano, o-bleko in nadoknaditi morebitno škodo, ki bi jo v zavodu storili. Od tega denarja bo moral tudi prispevati za vzdrževanje svoje družine, kdor jo bo imel, ostanek bodlo pa morali nalagati v hranilnico. Naziv kaznilnica se zameni z nazivom poboljsevalnica, kaznjenec pa dobi uradni naslov »prirodna biološka edinica v popravku«.
Na madridski Ironti je bil ubit poljski književnik Matej Jalka. Pri prodiranju .proti Huesci, kjer je pod imenom general Lukaš poveljeval brigadi inozemskih prostovoljcev, ga je 12. junija t. 1. zadela frankistična granata.
Svobodna univerza v Brislju
landci so jim za nameček tudi na severu zaprli pot do morja. Belgija je zaspala v dolgo zimsko spanje, iz katerega se je prebudila šele, ko se je razvila v svetu piaro-plovba in industrija, ki je našla v belgijski zemlji obilo krme za stroje.
Inozemski kapital se je stekal v dolino reke Maas in še prej kakor v dvajset letih ¡je postala Belgija vodilna industrijska dežela Evrope. V tistem času so uveljavili vse svoje pravice Valonci (francosko govoreči prebivalci dežele, nastanjeni kompaktno južno od Brislja), ki so kot najbogatejši ljudje zavladali v vsej deželi, dočim so Flamci ostali ponižni kmeti, katerih jezik se ni priznal kot književni ijezik. Flamci in Valonci imajo skupen izvor in so navezani drug na drugega skozi vseh 20 stoletij, pa se vendar sovražijo med seboj kot psi in mačke. Ta boj med Valonci in Flamci povzroča vsaki vladi hude skrbi, posebno še, odkar ga hočejo izrabljati fašisti. Ako vlada ugodi enim, se pobunijo drugi. Saj smo nedavno čitali, kako so bojevniki marširali v glavno mesto protestirat proti vladi, ki je pomilostila tiste flamske nacionaliste, ki so med vojno delali roko v roki z nemško okupacijsko vojsko.
Pa povrnimo se še v zgodovino! Znova so omesrečili Belgijo 1815. leta na Dunaju, kjer je zborovala »sveta ali-jansa« držav, ki so se vojskovale proti veliki francoski revoluciji in Napoleonu. Ta sveta alijansa je rekla, da bo dala svetu večni mir s tem, da bo čim bolj priškrnila Francijo. Zato so na Dunaju združili Holandsko in Belgijo v eno kraljestvo, ki naj bi služilo kot močna protiutež proti Franciji na severu.
Tega posiljenega političnega zakona je bilo konec 1830. leta, ko so se proti Holandcem dvignili Belgijci, ki so jim seveda Francozi hitro priskočili na pomoč. Izliv Šelde v morje je ostal sicer v holandskih rokah, toda pristanišče Anvers je postalo belgijsko mesto, ki je s svojimi 350.000 prebivalci tudi največje mesto v državi. (Prestolica Bri-selj —i Bruxelles — šteje okrog 250.000 ljudi). Neki princ iz dinastije Koburg, Leopold po imenu, je bil po kompromisu med velesilami imenovan za belgijskega kralja. Leopold je dobil podobno ponudbo iz Grčije, pa je preudaril, da je Belgija bogatejša dežela. Velesile so proglasile Belgijo za »nevtralno« državo. Toda kralju Leopoldu II,, sinu prvega kralja, se je zdelo, da ni dobro, da bi bil s svojo' malo deželo odvisen od dobrotljivosti velikih držav, in je naročil slavnemu afriškemu raziskovalcu Hevnyju Han-leyju, naj poskrbi Belgiji kolonije v Afriki. In z »Association Internationale Africaine,« je Belgija postala prav mogočna kolonialna sila sedanje dobe.
Od približno osem milijonov prebivalcev (od teh štiri milijone žensk), ki jih šteje zdaj Belgija, je pridobitnih ljudi v vseh gospodarskih panogah od poljedelstva, ribištva, industrije do svobodnih poklicev okrog tri in pol milijona in od teh je dva in pol milijona proletarcev, od katerih je zaposlenih približno poldrag milijon v industriji, 250.000 v trgovini in prometu, 300.000 v poljedelstvu in ribištvu, drugi so v javnih in privatnih službah.
Socialistično gibanje.
Pri takem številu proletariata ije naravno, da se je razvilo v Belgiji močno socialistično gibanje, ki je dalo tudi
V Arteku, ob južni obali Krima v Rusiji,
se nahaja veliko taborišče evakuirane španske dece. Ko so jih vprašali, kaj bi radi ipostali, fe več sto dečkov odgovorilo, da bi radi postali ¡piloti, da bi mogli maščevati svoje porušene domove.
Univerza v Gotingenu v Nemčiji proslavi letos na sivečan način 200 letnico svoje ustanovitve. Na proslavo so povabljene vse inozemske univerze. Dijaki 12. največjih univerz v Zedinjenih državah Amerike so objavili resolucijo, ki v njej napovediujejo bojkot tej proslavi, ker v današnji Nemčiji ni več svobode znanosti.
Za toletno Noblovo nagrado sta predložena francoski književnik Charles Morras in sovjetski književnik Aleksjej Tolstoj.
Špijon v uradu socialistične stranke. V
uradu socialistične stranka v Ziirichu je bil zaposlen neki Adamko, ki ,se je ¡odlikoval po svojih radikalnih naziranjih. Švicarski policiji je postalo sumljivo, čemu se ta človek tako rpogosto vozi v Nemčijo in je nenadoma napravila pri njem hišno preiskavo. Našla je mnoigo dukomentov, ki so pričali, da je bil ta človek pravzaprav agent nemške tajne ipolicije Gestapo, kateri je redno poročal o gibanju nemških emigrantov v Švici.
Dva goriška Slovenca na madridski ironti. Brata Albin in Roman Mav.rin iz Gorice se borita na strani madridske vlade. Prvi je podoficir in tolmač, drugi pa ¡poveljnik drugega bataljona Garibaldijeve protifašistične brigade. Oba sta ročna delavca.
Z dvokolesom v Tokio. Nezaposleni pekovski pomočnik Roman Kozin iz Ruš pri Mariboru se je 29. maja t. 1. odpravil s kolesom na olimpijado, ki se bo vršila teta 1940. v Tokiu. Uipa, da bo do takrat prispel na cilj, čeprav se najbrž ne zaveda velikanskih težav in nevarnosti, ki ga čakajo na njegovi dolgi poti. Vsekakor mu želimo uspeha.
V Nemčiji je prepovedano pekom, bra-njevkam in gospodinjam zavijati kruh in živila v makulaturni ¡papir, ker so se na ta način razširjali protirežimski letaki.
Dva Adlerja sta umrla v juniju t. 1. Oba ista bila avstrijska učenjaka. Alfred Adler, sloveč psihoanalitik iz šole Sigmunda Freuda in Maks Adler, znamenit socialistični teoretik in filozof,

•	Â T«'-..»!'.:**
Briselj...
velike može socialistični internacionali (Vandervelde, de Biouckere, Huysmans i dr.). Vendar moramo vedeti, da se je moralo socialistično gibanje v Belgiji od vseh početkov pa do danes boriti z velikanskimi ovirami, ki jih socialisti v drugih zapadnih in severnih evropskih demokratičnih deželah ne poznajo. To so težave, ki izvirajo iz prej orisa-nega zgodovinskega razvoja Belgije: močan in bojevit politični katolicizem in večna trenja med Flamci in Valonci.
Do 1925. leta je vodil v belgijskem političnem življenju politični katolicizem, ki se je siceir delil na združene, konservativne in demokratične katolike, ki so pa vsi vedno enotno nastopali, kadar je šlo proti socialistom.
Šele 1925. leta so postali socialisti najmočnejša stranka v parlamentu s 779 poslanci, dočim je v senatu ostala relativna klerikalna večina. Socialisti so dobili tedaj v Va-loniji 432.807, v Fland-riji 387.878, skupaj torej 820.685 glasov, komunisti skupno samo 34.147 glasov, dočim so jih dobili liberalci 304.735, vse klerikalne skupine pa 759.863. Pri tem naj še pripomnimo, da je v Belgiji glasovanje obvezno. Kdor se neupravičeno ne udeleži volitev, je kaznovan z globo ali sodnijsko.
Od 1925. leta dalje so socialisti vedno ohranili postojanke večinske stranke; tudi pri zadnjih volitvah, ko se je pojavila močna fašistična struja iz samih katoliških vrst, pa je oslabila proti svojemu pričakovanju namesto socialistov klerikalce.
Taka rpzdelilev političnih sil je spravljala na površje različne vlade: ali so se liberalci s katoličani združili proti socialistom ali so bili eni ali drugi prisiljeni sodelovati s socialisti. Od 1935. leta sodelujejo socialisti neprekinjeno v koalicijski vladi s katoliki in pri nedavnih volitvah v
Bruslju so glasovali za listo ministrskega predsednika van Zeelanda tudi komunisti, ki so poslali vdanostno pismo tudi belgijskemu nadškofu.
Ta vlada se šteje v zaslugo, da je veliko storila za gospodarsko ozdravljenje Belgije. Močno kritiko v socialističnih vrstah je pa povzročila s svojo zunanjo politiko. Radi njenega zadržanja napram Nemčiji in Španiji je izstopil iz vlade vodilni socialist s. Vandervelde, dočim so drugi socialisti ostali v vladi.
Različna mišljenja v zvezi s to demisijo, ki se vedno bolj razčiščujejo v stranki, so deloma prav podučna tudi za nas, čeprav ima gibanje pri nas naravno popolnoma druge konkretne probleme. Kajti nekatera sporna vprašanja, o katerih razpravljajo belgijski socialisti, so mednarodnega pomena, kar se je vidno pokazalo tudi s tem, da je nedavno demisioniral pri vodstvu socialistične internacionale s. de Brouckère, ki se je pred leti mudil tudi v Jugoslaviji. (Medtem je demisijo umaknil.)
Socialistična večina v stranki pod vodstvom starih so-drug-ov Vandervelda, de Brouckèra, Huysmansa i. dr. nastopa proti nazorom Hendrika de Mana, ki vodi v vladi gospodarske zadeve, in Spaaka, ki vodi zunanje ministrstvo. Oba označujejo kot »ne-o-socialista«, ker zastopata nazore, kot so jih pred leti proglasili francoski neosocialisti (po naše: novi »socialisti«), ki so se končno kot majhna skupina dveh poslancev ločili od socialistične stranke s 150 poslanci in postali posebno ob delu Blumove vlade brezpomembni. Nazori Hendrika de Mana se imenujejo tudi »planizem«, ker je on pired leti napravil plan-načrt, po katerem naj se regulira gospodarstvo, ki bi po njegovem planu stopnjema izgubljalo privatno-kapitalistični značaj. Ta »planizem« je za Hendrika de Mana tudi socializem.
Po Vanderveldovi demisiji je Soaak razložil svoje stališče v časopisu »Indépendance Belge« tako-le: Vandervelde izjavlja, da. ostane zvest socialistični ideji, ki jo je sprejel že v svoji mladosti. Jaz pa mislim, da kaže sedanjost dru-ča po4a za uresničenje socializma kakoir pa revolucionarni marksizem. Sodelovanja v vladi ne smatram za nikako nujno potrebno zlo, temveč za edino pravilno1 pot. Pri vseh strankah in stanovih vidim namreč dve skupni struji. ki omogočata medsebojno zbližanje: prva struja, ki ceni kot vrednote red, avtoriteto in odgovornost v okviru demokracije, in druga, ki je za socialno pravičnost. Smatram za mogoče tudi trajno sodelovanje s posameznimi katoliki.
' (Razredni boj je dejstvo, ki ga je ugotovil marksizem, ki je s tem tudi omogočil organizacijo delavskega razreda in dosego nekih pravic in reform. Gotovo pa nisem več pravoverni marksist, ako rečem, da je prišel za socializem v demokratičnih državah čas, ko se mora osvoboditi preozkega okvira delavskega razreda in najti stik tudi z drugimi družabnimi sloji. Kapitalizem se sicer zelo hitro razvija, vendar smo še daleč od socialistične družbe. V tem vmesnem stanju, v katerem se zdaj nahajamo, pa moramo-
Kako se v Jugoslaviji uvaža nacionalni fašizem iz Nemčije. V Petrov-gradu v Vojvodini je že več mesecev izhajal nemški ilustrirani tednik »Illustriertes Wochenblatt«. Čudno je bilo le, da tako obsežen list s 24 strani besedila in množico slik stans samo 1 dinar. Ker je bil skoraj zastonj, si je kajpada pridobil velik krog odjemalcev, kupovali so ga tudi oni, ki nemški niso znali, že zaradi slik. Nekega dne je pa policija prejela ovadbo, da s tem listom ni vse v redu; ovadba je navajala, da se od 24 listovnih strani tiska v naši državi samo 7, ostalih 18 strani pa pride gotovih iz Nemčije v obliki matric, ki se doipošilja;o po pošti ikot »zvo-rec brez vrednosti«, Na podlagi te objave je bil urednik dt. Josef Glaug obtožen, ker je uvažanje igotovega stavka in matric z ozi-
rc.m na to, da se s tem- škoduje domači grafični industriji, prepovediano, in je bil obsojen na 500 dinarjev globe in 10 dni zapora. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 18 strani lista, ki so prihajale iz Nemčije, tiskano v gotskih črkah, samo onih 6 strani, ki so se tiskale doma, je bilo postavljeno v latinici (ker naši tiskarski stroji nimajo gotskih črk). Pričakuje se, da bo nadaljnje izhajanje tega lista ustavljeno. Tu se zopet vidi, kakih rafiniranih načinov se poslužuje nemška nacistična propaganda v inozemstvu. Vendlar to ni edinstven tak slučaj; če bi hoteli raziskovati vire še nekaterih listov, ki izhajajo pri nas, bi prišlo do zelo zanimivih razkritij. Tiraža nekih takih listov ni v nikakem razmerju s sredstvi, ki jih rabijo za vzdrževanje in ki jih imajo na razipolago.
Edino naš delavski tisk se ne poslužuje nobenih takiih temnih virov, zato pa je dolžnost delavcev, da iga podpirajo.
Kako delajo na Norveškem. Norveška vlada ie objavila svoj načrt za obrambo, ki predvideva 19 milijonov norveških kron za oborožitev in 2 milijona za gradnjo ceste, ki naj veže celo Norveško odi severa do juga. Ti izdatki se morajo -pokriti z obdavčenjem težkega kapitala in dohodkov, ki presegajo pet tisoč kron letno.
Kljub porodniškim premijam število porodov v Italiji nazaduje. Število porodov v lan-sikem -februarju je bilo 87.269, letos ipa 80. 959. Porok je H'o v lanskem februarju 31.379, letos pa 25.255.
vedeti, da je resnična solidarnost različnih družbenih slojev večkrat potrebna,
Radi sodelovanja s komunisti sem pa predvsem mnenja, da izraz »komunizem!« ne pomeni več tistega, kar je pomenil pred leti. V sovjetski uniji ni nobenega komunizma in Stalinova politika niti v smer komunizma ne vodi. Država, ki se oblikuje v Sovjetski uniji, ni niti komunistična, niti socialistična, sploh ji ne moremo dati pravega imena. Najbolj primeren izraz za njeno sedanjo politiko bi bil »proletarski fašizem,«. Gotovo se lahko občudujejo velikopotezna tehnična dela Sovjetske unije, toda demokracije v njej ne vidimo in zato mislim, da tudi zapadno-evropskih komunistov ne moremo pritegniti k temu, da bi »branili« našo demokracijo in njene naprave. Od komunistov nas ločijo globoke razlike že v teoriji. Te razlike se zde meni danes globlje kakor pred petnajstimi leti. Tedaj je bila ruska revolucija upanje socializma. Danes smo v tej nadi v gospodarskem, posebno pa še v človeškem oziru strašno1 razočarani. Čemur se čudim, je to, da socialisti, ki so svoj čas obsojali boljševike, ko še niso zapravili vsega zaupanja, mislijo danes, da je mogoče z njimi zbližanje, ko so jasno dokazali, da je tako upanje neuresničljivo. — Tako je torej razložil svoje stališče zunanji minister Spaak, ki je bil prej vodja belgijskih komunistov.
Hendrik de Man, ki pa je bil vedno v socialistični stranki, a je že pred desetimi leti napisal obširno kritiko nekaterih Marksovih trditev o družbenem razvoju, je k tem Spaakovim izjavam povedal to-le mnenje:
Spaak je sprejel moj planizem še, preden je prišel v vlado. Njegovio izjavo hočem spopolniti še z nekaterimi stvarmi. Nama očitajo, da sva postala narodna socialista. Vsi vedo, da odklanjava nacionalizem kot fašizem. Ta očitek narodnega socializma sprejmem le v toliko, kolikor jaz resnično pojmujem socializem: da mora socializem u-poštevati razmere v domači deželi in uresničevati svoje ideale pri svojem ljudstvu, namesto da se zateka k plato-
ničnemu internacionalizmu in drugič, da mora upoštevati socializem ne samo poletarski razred, temveč skupne interese večine prebivalstva v svoji deželi. Če imam izbirati, potem dajem prednost narodnemu socializmu dejanja pred mednarodnim socializmom govorjenja. Kajti biti naroden ne pomeni biti nacionalist. Poudarjam, da je meni važno, da sem prav tako dober Evropejec in dober svetovni državljan kakor dober Belgijec. Sovražim gospodarski nacionalizem, ki žene ljudstva v škodljivo avtarkijo, osamljenost in bedo, in sovražim politični nacionalizem, ki vodi v vojno; sovražim rasni in kulturni nacionalizem, ki zatajuje višje vrednote človečanske kulture.
Smatram, da socializmu prav nič ne nasprotuje naš plan, ki hoče varovati male posestnike in varčevalce, da se združijo vsi proti finančnim in industrijskim monopolom. Naše delo v vladi je pokazalo že mnogo uspehov za proletariat in srednje sloje, čeprav se naš »planizem,« še ni uresničil.
Kar se tiče sodelovanja v van Zeelandovi vladi, izjavljam: »Midva nisva v vladi kljub svojemu socialističnemu prepričanju, temveč sva v njej prav zato, ker je najin socializem v bistvu vladni socializem, ker je usmerjen samo na to, da iz dneva v dan dviga splošno blaginjo.«
Tako de Man.
Socialistična večina stranke s predsednikom Vander-veldom vidi v nekaterih teh nazorih tri osnovne zmote: sodelovanje v vladi, postavljeno kot načelo, namen, da se vzame socialistični stranki njen razredni značaj, in preložitev vsega težišča v »narodni okvir« posameznih dežel. In te tri zmote analizirajo tako-le:
Prva zmota pomeni nevarno zamenjavo med taktiko in načelom, med prakso in principom: Včasih je potrebno iti v vlado za obrambo demokracije in za izločanje fašističnega vpliva na državni aparat. Toda vezati se na vlado pod vsakimi okolščinami pomeni nekaj popolnoma drugega: prenehati biti stranka proletarskega razreda, ki se ga ka-
Pred zjedinjenjem socialistov v Rumuniji.
Pred desetimi leti se ie od rurmiunske s.o-cialno-demokratske stranke odcepila večja skupina pod vodstvom dr. Gelehrtera, ki je ustanovil novo stranko socialistov-unitari-stov, ¡ki so simpatizirali s tretjo internacio-nalo. Pozneje se ie od te nove stranke zopet odcepila manjša skupina pod vodstvom advokata K. Popoviča. A ne ena ne druga teh dveh frakcij ni igrala kake važnejše vloge, ker je večina razredno zavednega organiziranega delavstva ostala zvesta svoji socialno-demokratski stranki, ki se je naslanjala na 60.000 organiziranih članov Generalne federacije dela. Pod pritiskom naraščajoče fašistične nevarnosti se je med disidentskimi skupinami začelo igibanje in pogajanja, da se zoipet združijo z matično
stranko, ki bi v to svrho spremenila svoja pravila na širokogrudnejši podlagi.
Vse Židcvke nimajo črnih las. Pred kratkim so v Berlinu aretirali nekega Žida zato, ker je šel po cesti z neko blondiinko. Policija je takoj zasumila, da je Žid zakrivil skrunstvo plavolase germanske rase, ali se pa vsaj ¡pripravlja na to. Neprijetno je pa bilo presenečenje, ko se je plavolaska legitimirala kot čistokrvna Židinja. A zadrega ni dolgo trajala; Židinji so ukazali, da mora dati .lase takoj črno pobarvati, ker ne gre, da bi po Nemčiji plavolase Židinje, ki bi jih ne bilo mogoče razpoznati od arijevk, okrog hodile.
Esperanto v svetu. V angleškem mestu Sheffieldu nosijo tramvajski nameščenci v službi esperantske znake, ker je večina .or-
ganizirana v esperantskem krožku in se s tujci lajhko sporazumevajo v esperanščini. Slično tudi po drugih angleških mestih. — Katalonska vlada daje svoja radijska poročila tudi v esperanščini. •—- V Parizu se vrši svetovni esperantski kongres pod predsedstvom Lebruna in 18 ministrov. Udeležbo je prijavilo dozdaj 30 držav. — V Poljski, domovini dr. Zamenhofa, se vrši v Varšavi esperantski kongres v proslavo 50-letnice esperanta, V častnem odboru je predsednik Mosciecki in vsi ministri.
Slabi čuvar.	Židje
v New Yorku so sprejeli v službo nekega Nemca kot čuvarja sinagoge. Ta Nemec pa je	neke noči za-
žgal sinagogo, da je pogorela. Obsojen je bil na deset let kaznilnice.
Anvers — magistrat
pitalizem boji kot organizirane celote in mu mora zato dati razne koncesije; vezati se na vlado za vsako ceno pomeni: iz zgodovinskega nasprotnika postati partner bur-žuazije. In. tako pravijo de Manu: ne ponašaj se prehitro s svojim vladinim socializmom, ki ga lahko belgijska bur-žuazija zamenja z zavezništvom z vladinim — fašizmom! Kajti že samo odpoved samostojne akcije delavskega razreda in zavzemanje za vlado, ki naj premosti razredna na-sprotstva, pomeni nevarnost, da pridemo do avtoritarnega režima. Pobiti nasprotnika z njegovimi lastnimi sredstvi je eno; sprejemati njegova gesla je pa drugo. Aktivna, pogumna, delovna fronta demokracije v narodnem in mednarodnem obsegu pod vodstvom delavskega razreda — da! Vezanje na vlado in naklonjenost buržuazije — ne!
Drugo zmoto — opustiti proletarski značaj stranke — smatra socialistična večina za najhujšo zablodo: dobro in potrebno je, da se išče Proletariat zaveznike med tako-zvanimi srednjimi sloji, toda nikdar se ne sme izgubiti v nekem splošnem »antikapitalističnem mišmašu«. Vodstvo boja mora ostati v rokah proletariata, čigar stranka je socialistična, ali pa bo ves boj zašel na napačna pota, ki bodo samo dvignila kapitalizem.
Tretja osnovna zmota o »socializmu v narodnem okvirju« pomeni z drugimi besedami: vsak zase in nihče za druge. Proletariat se ne bo obranil fašizma, če se bo oprijemal »narodnega okvirja«, temveč proti fašizmu je že idejno udarna narola: proti nacionalizmu, za mednarodno sodelovanje delavstva in ljudstev. Posebno usodna je zmota Alanovega narodnega socializma v času, ko dogodki vsak dan znova prepričevalno dokazujejo, da je razvoj kapitalizma in fašizem prišel na stopnjo mednarodnih odločitev. Poglejte samo Španijo! Narodno izoliranje je fašistična mi-
sel: »Kdor jo prejema, z zavestjo ali brez nje, za sebe ali za druge, v belgijski zunanji politiki ali v de Manovi teoriji — ta pomaga fašizmu. Internacionalizem je zakon, pod katerim je delavski razred nastopil svojo zgodovinsko misijo, in proletariat, ki bi se odločil proti internacionali za narodno izolacijo, izda samega sebe.«
Strankina konferenca, ki je razpravljala o de Manovi in Spaakovi politiki, je nudila zanimivo sliko: socialistična načela, razredni boj in če treba tudi enotno fronto — so zagovarjali takozvani »starši« socialistični voditelji: Van-dervelde, de Brouckere, Huysmans; za de Mana pa so bili vladeželjni »neo-socialistični mladini« in strokovni tajniki, ki jim je seveda socialistični minister za socialno politiko neskončno važen.
Diskusija še ni zaključena. Stranka in njeno članstvo obravnava stvar z vso resnostjo, brez vsake demagogije in osebnih žalitev. Zato smo. lahko prepričani, da ji bo to razčiščevanje nazorov samo koristilo, kakor je tudi pred leti dvignilo socialistično stranko Francije, ki so ji njeni »neosoc;alisti« postavili enake probleme, pa je stranka s svojo prepričevalno zmago zaključila diskusijo.
Zakaj smo se toliko pomudili z razlago diference v soc. gibanju Belgije? Naša naloga je, da vzgajamo delavce v kritičnem mišljenju. Prav na takih konkretnih stvareh se najbolj bistri um in socialistična zavest. In vsi tisti, ki znajo misliti, vem, da so se pri nekaterih Spaakovih in de Mano-vih nazorih spomnili na slične zmote, ki jih tudi pri nas oznanjajo prav taki ljudje, ki jim je socializem prestar, premalo revolucionaren in premalo naroden. Zmedenost, ki jo je povzročil nacionalizem in fašizem, se pojavlja pač povsod. Pod napačno zastavo se skuša miselnost nasprotnikov vtihotapiti tudi v delavske vrste. Tisti, ki še nikdar prave vere v delavski razred in socializem imeli niso, mislijo, da se bodo rešili in prikupili nasprotnikom s tem, da sprejemajo njihove parole in se hočejo delati bolj narodne in pobožnejiše od njih samih. Trde, da so sicer proti mednarodnemu fašizmu, pa pri tem podpirajo domači, narodni fašizem in priporočalo slavno vaško »kirchturm«-politiko proletariatu, in mislijoi, da bo socializem pridobil srednje sloje s tem. da bo samega sebe zatajeval in se igral s terminologijo pokojne slovenske ljudske stranke. V vsaki prehodni dobi, v kateri branilci starega ne izbirajo sredstev v obrambi pred novim, še v vsaki taki dobi so začasno uspevali vedeževalci in krivi preroki, ki v svojih zmedenih glavah mešajo pleve z zrnjem, pravilno napačnim, koristno z nevarnim in škodljivim,. Zato se pojavljajo tudi iznajdi-telit toliko »novih« socializmov.
Delavski razred, ki hoče novo dobo, se mora vsak dan na novo novega učiti. Veliko bridkih naukov ima že za seboj. Vedno znova mora premišljevati o piravi poti. Gotovo mora vsako delavsko gibanje delati na domačem terenu, prebujati ljudstvo, na čigar zemlii živi, nikdar pa ne sme izgubiti iznred oči enega, to ie: cilja. Cili pa je socializem in socializem je najvišji ideal vsega človečanstva. In za ta ideal bo na olimpijadi v Anversu manifestirala socialistična mladina vseh narodnosti.
Hrvatski delavec Vot načelnik dopisnega urada madridske vlade. Pred' sedemnajstimi leti je po dokončani ljudski šoli odšel co svetu Božidar Forčan iz Rogatice na Hrvatskem. Njegovi so ga že smatrali mrtvim', ker se vsa ta leta ni niti enkrat javil. Pred kratkim so pa ¡prejeli stariši pismo iz Madrida, kjer jim sin Božidar javlja, da mu kot šefu madridskega presibiroja gre dobro. Podpisal se je Bolv Forsano.
Lansko leto ie bilo po svetu prodanih leta.'. za 150 milijonov zlat;h nemških mark. Svetovni stroški za grajenje vojne avijacije, ki so leta 1930. znašale 2 milijarde 300 mili-ionov mirk, so v letu 1935. narasli na 5 milijard,. Na iprvem mestu sta zastopani Japonska, ki je imela 1930 komaj 200, lani pa že 2000 letal in Italija, ki je imela 600, lani
pa 2400 letal. Glede Rusije v tem pogledu ni podatkov.
V železničarskem domu v Tokiu so se za-
barikadirali, da bi jih policija ne mogla raz-gnati, delegati železničarjev iz cele Japonske, ki so prišli v Tokio, da se pogajajo za povišanje plač. Železničarji zahtevajo 20% zvišanje, minister pa jim ponuja samo 10%. Železničarske organizacije groze s stavko, če se ne udovo.lji niihovim zahtevam. Kakor v raznih drugih državah, skuša tudi japonska vlada odvrniti pozornost prebivalstva od notranje-ipolitičnih in socialnih vprašanj na zunanjo politiko in vstvarja zato razne spopade in incidente s svojimi sosedi; enkrat v Kini, pa v Mongoliji, pa zopet ob meji sovjetske Rusije. Japonski delavci pa ne nasedajo takim manevrom in pravijo,
če bi oni vladali, bi takih konfliktov ne bilo, ker bi se znali z vsemi sosedi mirnim potom sporazumeti.
Moskovska nova podzemna železnica je
tekom enega leta prevozila 128 milijonov oseb.
V Nemčiji poseduje 17 tisoč veleposestnikov 13 milijonov hektarjev zemlje, medtem ko ima 1,600.000 malih posestnikov skupno tri in pol milijona hektarjev, vključno gozdove.
Na spomeniku žrtvam svetovne vojne v Bologni v Italiji so pred kratkim neko jutro zagledali veliko protifašistično zastavo, ki so jo izobesili neznani storilci. Oblasti so aretirale večje število oseb, da bi dognale storilce, vendar brez uspeha,
Perilo s kuhanjem razkužiti I
Misli na to: samo ako je perilo popolnoma čisto in ako so uničene v njem vse bolezenske kali, bo ostalo telo zdravo. Perite zato perilo s Schichtovirn Radio-nom. Pri kuhanju razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki prodirajo skozi perilo, ga temeljito očistijo in uničijo vse bolezenske kali.
awni^niuv-
RADION
pere vse higijenično čisto
O DELAVSKIM OTROKU
Že ,pred rojstvom občuti delavski otrok del družbene krivičnosti in neenakosti. Delavska mati se pri svojem težkem delu in skrbi za družino ne more čuvati niti telesno, da bi bila primerno preskrbljena s hrano in obleko*, kakor bi bilo potrebno za pravilen razvoj plodu v njenem telesu; še manj pa duševno. Na duševno stanje za časa nosečnosti polagajo matere same še bolij pa moški vse premalo pažnje. Vsakomur je znano, da človek, ki je nesrečen, v skrbeh, v težkih duševnih bojih, tudi telesno hira in slabi; posebno trpe živci, ker so nosilci vsega duševnega življenja. Plod v materinem, telesu je povsem navezan na življenje matere, naj bo to telesno ali duševno. Karkoli duševno teži mater, vpliva na njeno živčevje ter preko tega na vse njeno telo in preide tudi na razvijajoče se otrokovo življenje. To je
potrdila ne samo novejša zdravstvena znanost, to je bilo znano že našim prednikom, le da so to vzeli kot veljavno samo za nekatere močnejše duševne pojave, kakor močan strah, hudo žalost, veliko veselje; češ, da to otroku škoduje. Da bi pa trajna skrb, bol, strah imeli vpliv na otrokov razvoj, niso v polni meri spoznali, ker ni bilo neposredno posledic kakor v prej navedenih primerih, ko je povzročil enkraten močen doživljaj prezgoden porod ali kateri drugi viden poijav.
Sedanja težka življenjska borba je povzročila večjo napetost in izčrpanost živcev, zato smo vsi nervozni in nestrpni, kratkomalo sitni in nimamo potrpljenja drug z drugim. Za vsako malenkost vzrojimo in se razburimo nasproti ženam in otrokom. Noseča žena je po svojem stanju
ETBIN KRISTAN:
NA PLANINE
Visoko iv zrak štrle planin vrhovi, kjer svetle istrele se rode v oblakih in večni led miru» skrivnosti krije. Tam orlov in viharjev je kraljestvo in bilja pravljic, iz nižin pregnana, imajo gori čudov .polni dom, ki vanj roipot tovarn in šum kupčije in blazni boj človeštva jie posega.
Ostrejša sapa piha ma planinah, ostrejša in cenejša; v gorskem zraku ne veje par tnpinskega potu in ne krvi, prelite ipo nedolžnem; kar diha sveži gorski zrak, je zdravo in krepko, žilavo, pogumno . .. Planine ljubi žarko zlato solnce; vsak dlan pošilja pnve svoje žarke, snežnikov da poljubijo vrhove in preden vzame dlan na drugo stran, odene hribe s plaščem iz škrlata, posuje ledenike z rdečim cvetjem in na sneženih tleh uižge kresove, da oznanjuij.ejo dolinam mračnim planinsko srvetlo veličanstvo.
Visoko nad človeškimi domovi, kjer ni rniejia, umetno narejenih, ne šeg, ne zakonov, delečih pravic
in milosti na desno in na levo; v vsemirskem carstvu gromov in neviht, kjer sužnji se ne klanjajo tiranom in kjer pogled pogreza se v neskončnost, v dlomovju nevkriočenih večnih sil, na goličavah, kjer vise plazovi, kjer rajajo še škratje in bogovi in plešejo ob polni luni Vile;
V	brezmadežni čistosti tam stolu je Svoboda, silna, krasna, nevmrjoča,
V	višave iz nižin vse večne dni se diviga hrepenenje duš trpečih; iz miraka k solncu plavajo želje, iz suž.nosti k svobodi vre hotenje. A v željah se mori srce v dolini —
na vrh < planin povzipni se, sin trpljenja! Na čelo tam poljubi te svoboda, njen sveži dih ti dušo oživi, skrivnostna moč svobode okrepča telo ti in duha, in koprnenje tvoje dobi peroti orla iz planin. Navžij planinske zračne se čistosti, napij na gori jutranjih se žarkov in grom' nebeški ti zapoje pesem: Tnpin ni suženj, če je krst svobode ovenčal ga z jumaka cvetno krono.
*) Ta pesem Etbina Kristana je izšla v »Družinskem koledarju 1913. leta«, ki 'ga je izdala delavska izobraževalna ziveza. »Vzajemnost« za, Kranjsko.
^VA UÎN/GnUN'Ù BEI WÎL9ei)£-LUKIEaURC;eR.-HÊfD£^<
Poletje v gorah
Kemične tovarne v dolini Moze
čisto izravnotežena: ves krvni obtok je usmerjen v otroka; predstave, misli, čuvstva se nanašajo predvsem na otroka, ki ga nosi pod srcem. Vse živčevje je v napeti delavnosti, zato utrujeno in preobčutljivo za vse vrste dražljajev. Ne prenese n. pr. nekaterih vonjev, pa tudi besed ne, ker se takoj razburi.
Vsa okolica, ki pride v stik z nosečo materjo, bi morala to upoštevati in jo čuvati pred vsako nepriliko, težkočo, skrbjo in razburjenjem. Ne samo zaradi nje same, temveč zaradi otroka, ki bo naš sodelavec v bodočnosti, naš državljan, bodoči človek.
Za naš bodoči rod moramo sami marsikaj potrpeti in čakati, kaj bo dete prineslo po naravi darovanega s seboj na svet. Telesne in duševne sposobnosti so le v nastavkih dane detetu, kakor cvetni popki na drevesu. Razvijejo se le v ugodnih prilikah, ki razvoj in rast podpirajo. Take sposobnosti so splošne, n. pr. nadarjenost za vsa dela, ali kakor pravimo inteligentnost, ali pa delne sposobnosti, oziroma darovi kakor: dober spomin, dar za jezike, t. j. posebna sposobnost izražanja, dar za računstvo, risanje, glasbo, posebna ročna spretnost itd. Prirojena je tudi sposobnost mirnega in točnega opazovanja ter mišljenja. Točno in mirno opazovanje, pozornost, t. j. nujno potrebno za vsa važnejša duševna opravila.
Tudi sposobnost močnejšega in globljega čuvstvovanja je prirojena, kakor tudi krepka volja.
Toda niti ena sposobnost se ne razvije sama po sebi; za vsako izmed teh, ki so vsakomur potrebne v življenju, je potreba pomoči in prilike, da se uveljavi.
Za človeško družbo in mirno sožitje v njej so važna predvsem čustva, t. j. tisti nagonski doživljaji, ki se nanašajo na človeka samega in sočloveka.
Po naravi je vsako živo bitje podrejeno nekim osnovnim življenjskim silam, nagonom, ki odrejajo smer vsega delovanja vsakega poedinca. Prvi nagon je samoohranitveni ali samoobrambni nagon, ki se javlja v vsaki priliki, ko je življenje, zdravje, položaj, ki daje možnost življenja, v nevarnosti. Vsako živo bitje se brani ali napada, kadar je v nevarnosti. Strah, groza, skrb, jeza in sovraštvo so čustva,
ki se javljajo v nas, kadar zaznamo nevarnost za naše življenje.
Drugi nagon je prehranitveni, ki se javlja z občutkom lakote in žeje, ozir. sitosti in je vedno v zvezi z močnimi čustvi, kadar ni mogoče zadostiti naravnim potrebam. Ta dva nagona se javljata že s prvim jokom novorojenčka in spremljata človeka vse življenje.
Tretji nagon se javlja pri odraslem, ko je potrebno za-roditi in ohraniti nov rod, t. j. nagon za ohranitev vrste, t. j. novega rodu in se deli na spolni in roditeljski nagon. Oba se javljata z močnimi čustvi, ki često nadvladujejo vsa druga čustva.
Četrti nagon, ki je važen za človeka kot družbeno bitje, je družbeni nagon, ki se javlja s čustvi povezanosti s sočlovekom posebno v nevarnosti, v boju, v delu, da se ljudje družijo.
Za točnejše poznanje in razlikovanje imenujejo nekateri še podvrste nagonov, kakor nagon za samouveljavljenje, igralni, posnemovalni, življenjski nagon itd. Toda v bistvu so to samo razne oblike gornjih nagonov, ki se javljajo v različnih življenjskih dobah.
Prvi dan otrokovega življenja že začne borba in valovanje čustev ugodja in neugodja, kakor je sit, lačen, mu je toplo ali ga zebe, kar vse je izraz samoohranitvenega in samoprehranitvenega nagona. Da se otrok normalno razvija, morajo biti v prvi vrsti zadovoljene njegove telesne potrebe, t. j. mora biti sit in zadostno oblečen. Pomanjkanje vpliva ne samo na telesni razvoj, temveč tudi na duševni, ker postane otrok bolj občutljiv in razdražlijiv. Vse čustvovanje je bolj hitro in neenakomerno. Pod vplivom čustev se tudi hotenje, volja izpremeni, ker gonilna sila hotenja so čustva. Vse človeško delo se vrši samo zato, da se človek reši neugodnosti, oziroma doseže večje ugodnosti ali večje udobje, torej je delo večno pomikanje od slabega, neugodnega k dobremu, ugodnemu. Nikdar ni konca, nikjer ni meje človeškim željam. Kdor ima denar, bi ga rad imel še več; učenjak bi rad dosegel še globlje spoznanje, umetnik ustvaril še večjo umetnino, pobožnjak dosegel še večje svetost.
Kakšno mnenje imajo nacionalno-sociali-stični Nemci o Slovanih. Za šole v Nemčiji je izšla nova učna knjiga zgodovine »Nemška zgodovina«. Na 76. strani te knjige či-tamo: »Stari Slovani so sicer tudi pripadali nordijski rasi, toda Nemci so jih vedno smatrali za tujo raso, ker so se že v davnih časih toliko pomešali* iz mongolskimi nomadi, da od njihove nordijske krvi ni ostalo niti kapljice več. Posledica tega in poznejših raznih mešani je ta, dia Slovani do danes niso dali človeštvu nobene pomembnejše kulturne ustvaritve, a njihova ne-snažnost, njihovo hlapčevstvo, pomanjkanje čuta za zvestobo in njihovo divjaško barbarstvo pričajo o njihovih mongolskih prednikih.«
Sami si morajo pritisniti žig na čelo. Pod
pritiskom oblasti so morali v Nemčiji vsi Nemci, ki niso čiste arijske krvi, pristopiti k novoustanovljeni »Zvezi začasnih nemških držialjanov z nečisto krvjo«.
Za nove delavske pesmi. »Savez radničkih pjevačkih, glazbenih i umijetničkih idruštaiva Jugoslavije« rv Zagrebu razpisuje nagrade za skladbe za moški zbor in stavlja te-le pogoje: 1. tekst [besedilo) mora odgovarjati socialističnemu čulvstvovanju, 2. muzika naj ibo enostavna, jedrnata, brez velikih tehničnih komplikacij, 3—4 glasna, po možnosti na osnovi elementov narodnih pesimi, Niaigrade znašajo po Din 1500, 800 in 600. V komisiji, ki bo presodila skladbe, so prof. iZlatko Grgošervič, dr. Pavao Markovac in prof. Mladen Pozajič. Natančnejša pojasnila daje omenjeni savez v Zagrebu, Primorska ulica 2-1.
Jlisbtica ucedtUHt/a
Ladiha —• Vaš članek je preveč agitacij-skega in premalo propagandističnega značaja.
Robnik —• Preslabi verzi.
Cilenšek •—- V prihodnji številki Vam bo uistreženo.
X - Kočevje — Vaša poezija še peša.
Mara — Žrtev tiskovnega zakona!
Drugi — Potrpite!
Vsi — Za prihodnjo številko, ki izide 1. septembra, pošljite rokopise na uredništvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 najkasneje do 14. avgusta. Vse mora biti pisano samo na eno stran.	Uredništvo.
Tudi delavski otrok si želi priti iz ozkega težkega življenja, v lepše, boljše vsaj za en trenotek. Želi si lepe igrače, lepe obleke, udobnega ležišča, stanovanja, zadostne hrane, samih reči, ki so pravzaprav nujne za življenje.
Vsem tem željam pa se mora odreči, ker ni sredstev. Vidi sicer, da imajo drugi otroci dovolj igrač, lepih oblek, dobro hrano, le njemu je to nemogoče doseči. S časom se v srcu javi tiho nezaupanje do staršev, ki mu ne dajo vsega, kar imajo drugi otroci. Kako zaboli materino srce otrokovo vprašanje: »Zakaj nimamo tudi mi takih igrač«? Za začetek se potolaži otrok z odgovorom, da ni denarja; pozneje, v dobi desetih let, že razmišlja o krivicah v družbi, bogastvu in siromaštvu, delu in izkoriščanju delavca. Upornost in sovraštvo do družbe, do sočloveka je zaključek takih razmišljanj.
Mladina si medsebojno zaupa in je združena v odporu proti vsem socijalnim ustanovam, proti šoli, oblasti in tudi proti osebam, ki šolo1 in oblast predstavljajo. Učitelji tožijo, da so delavski otroci trmasti, uporni, neodkrito-srčni; toda priznavajo mladini, da je solidarna in ne izdaja krivcev; zato se težko izslede prestopniki. To je diragoceno priznanje mladini, da je že v njej razvit čut skupnosti. Iz tega priznanja bo moralo slediti tudi nadaljnje, da je sedanja šola tuja delavski mladini in mora šola poiskati pot do srca otrok, da bodo šolo začutili kot svojo, ki jim nudi vse, česar jim ne more dati dom.
A.ko smo ugotovili, da je pri delavskem otroku razvito socijalno čustvovanje, moramo p-riznati, da so tudi druga čustva, kakor za lepoto dobroto dana v osnovi pravtako delavskem kakor kateremu drugemu otroku, le prilike nima, da bi se izostrila in poglobila.
Delavski otrok po svojih umskih sposobnostih ne zaostaja za nobenim drugim otrokom, le možnost razvitka mu je treba nuditi, da se bo lahko izobrazil, dvignil k višjemu duševnemu življenju.
V pomanjkanju, odrekanju se je tudi volja okrepila, da ie navadno vztrajen, delaven in zanesljiv ter zato sposoben, da se uveljavi na vseh poljih. Kjer je bila beda prevelika, zapostavljanje predolgo, tam se je v otroku vzbudil čuf manjvrednosti, ki otroka ovira, da se ne more dvigniti. Takemu je treba vliti zaupanje in dvigniti z ljubez-
nijo. Podpore in miloščine jemljejo otroku samozavest in ga ponižujejo.
Otrok se mora povsod zavedati, da ima pravico do polnega življenja, do izobrazbe, do kulture; pravico postati človek. Zato mu je treba povedati, kdo mu krati to pravico, ki jo more uveljaviti v polnem obsegu le socijalizem.
IZ VZAJEMNOSTI
»Vzajemnost« v Črni.
Društvo se je ustanovilo dne 1. novembra 1936 ter je začelo delovati z dvema odsekoma in sicer dramskim in tamburaškim. Članov je pristopilo čez 60. V ipretekli, to je prvi sezoni, je imelo društvo 7 'prireditev dramskih, vštevši 3 prosvetne večere, 2 veselici ter dva izleta.
Kljub težkočam je društvo doseglo lepe uspehe ter upamo, da bomo v bodoče mogli še več uprizoriti.
Delavke in delavci Mežiške doline, pristopajte v delavsko kulturno organizacijo »Vzajemnost«.
Delavski festival v Zabukovci.
V nedeljo, dne 20. junija je priredila naša »Vzajemnost« na vrtu s. Ziupanca v Mi-gojnicah festival z zelo obširnim progra-
mom. Udeležilo se je prireditve 12 sorodnih društev.
Kljiuib slabemu vremenu se je zbralo več sto sodrugov in sodružic iz raznih krajev v najlepši harmoniji, kakršna naj bi zmiraj vladala med nami.
Ob določenem času je predsednik s. Vi-potnik Albin otvoril festival. Orkester »Zarje« je zaigral »Marzeljezo«, ki je poživila proletarskega duha. V mislih smo bili pri francoskih sodrugih, ki jim ta himna ni več samo izraz hrepenenja, ampak izraz uresničenja njihovih stremljenj.
Nato so po vrstnem redu sledili: moški zbor »Vzajemnosti« Zabukovca, ki se je postavil že v Št. Rupertu, moški zbor »Cankar« iz Šoštanja, ki je, dlasi maloštevilen, dobro zapel, »Savinja« iz Petrove, ki ima dober glasovni materijal, »Vzajemnost« iz Celja, ki je pokazala veliko dovršenost, pevsko društvo iz Št. Ruperta je bilo tudi deležno priznanja, istotako »Vzajemnost« (pevovodja s. Roter) iz Liboj, ki obvlada posebno dobro delavske pesmi, rnandolinski odsek »Vzajemnosti« iz Trbovelj je presenetil s svojim nastopom. Mladi pevski zbor »Vzajemnost« iz Pesjega se je že lepo razvil in napredoval, takisto mešani zbor. Izboren je bil mešani zbor »Vzajemnosti« iz Zabukovca, odmore pa je lepo izpolnila komaj ustanovljena rudarska godba na pihala iz Liboj.
Vse sodelujoče je treba pohvaliti. Pokazali so uspehe in voljo do dela, vsej javnosti pa. kako smotrno je delavstvo na delu za izobrazbo in s kakšnim veseljem in zanosom, pod težkimi prilikami in v skrom-
nih razmerah goji celo pevsko kulturo!
Kako igra človeku srce ob takih lepih prireditvah, ko se snidejo velike delavske družine, nasmejanih obrazov in zadovoljnih lic, ki jih navdaja zavest, da vrše veliko poslanstvo. Zlasti so take prireditve primerne za našo mladino. Pri tem se medsebojno spoznavamo in navezujemo stike, ki služijo utrditvi duha solidarnosti. Lahko rečemo, da je uspeh festivala popoln. —■ Le naprej, brez bojazni! — Družnost!	cc.
Nove postojanke »Vzajemnosti«. 4. julija se je ustanovila »Vzajemnost« v Škofji vasi pri Celju. Odobrena so pravila za društvo v Prevaljah (na Lešah že dolgo obstoji), oblast je zavrnila pravila za društvo v Št. Pavlu pri Preboldu.
ESPERANTO PAGO
VI. konferenca delavcev-esperantistov Jugoslavije.
V okvirju jubilejnega . kongresa jugoslovanskih esperantistov v Zagrebu od 5. do 6. septembra 1937 se bo vršila tudi konferenca delavcev-esperantistov iz vse Jugoslavije, katere namen je, da poda bilanco dela preteklega leta, določenega na lanskoletni konferenci v Ljubljani, da prouči sedanji položaj in da določi smernice nadaljnjega dela v smislu ojačenja delavskega espe-rantskega gibanja pri nas. Konferenco organizira in vodi centralno delavsko esperant-sko društvo v Zagrebu. Za uspeh celotnega kongresa jamči sodelovanje Akademskega esperantskega društva in Delavskega espe-
ova
SLADNA KAVA
(Za. s£tJzxz
¿rt /vodfij-s žu/zsiiAa.
Kneippa
¿asnjuici ía, JÍX2Jzch>O¿£
q/T»W8VMIMH0a
-VZAIEMNOÍfj tKNA
/lonček Si zgane gline
R i j a v e c Vladimir:
Kakšno veselje, ko je opekarniška sirena naznanila konec dela! Hitel je očetu naproti, se mu obesil za roko in ga nestrpno spraševal, kaj mu je lepega napravil. Ni bilo dneva, da ni dobil kakšne nove umetnine. Veselil se jih je brez konca in kraja, — oče pa se mu je zdel strašno učen in pameten, posebno še sedaj, ko je sam izkusil, koliko spretnosti in potrpljenja je potrebnega, da se izoblikuje katerikoli izmed teh kipcev. Kar oboževal ga je!
Po tistem večeru, ko je dobil v dar slončka, ni tovarna dolgo klicala na delo. Oče je ostal par dni doma, potem je z nekaterimi tovariši spet začel zahajati pod hrib. Spočetka so hodili sami, kasneje je Boris opazil, da jih spremljajo orožniki in jih varujejo pred drugimi delavci, ki so noč in dan stražili pred tovarno in niso hoteli nikogar puščati vanjo. Čudno se mu je zdelo to početje; ni ga razumel. Šele par let pozneje, ko je začel hoditi v šolo, so mu razjasnili, da so dogodki v tovarni pomenili stavko in da je bil njegov oče stavkokaz.
Stavkokaz? Pa vendar! — Ne, tega jim ni mogel oprostiti! — Ali je bilo potrebno, da so ga nekega večera pretepli in se je komaj privlekel do doma ter se zgrudil brez zavesti in ves krvav, čim je odprl hišna vrata?! Mati je prestrašena zakričala, njemu pa je prihajalo slabo, ko je gledal bledi očetov obraz.
»Kdo ga je?«, je vprašal tiho, preplašeno.
»Oni tam iz tovarne,« mu je odgovorila in zajokala. »Vedela sem, da ga bodo!«
»Zakaj so ga?«, je ni razumel.
Vzdihnila je. S hladnimi obkladki je spravila moža k zavesti in mu previdno izprala rane. Stokal je, da ga je bilo težko poslušati. Poklicali so zdravnika.
V žepu očetove suknje je našel Boris le za pest črepinj. Potrudil
se je, da bi jih sestavil--ifi ko se mu je posrečilo, so mu prišle
solze v oči. Konjička, ki zadaj v repu piska, bi bil dobil danes, da niso pretepli očeta. Prav tak bi bil kakor oni, ki jih je občudoval ob
nedeljah pri branjevcu pred cerkvijo in ki si jih je tako želel.--
Nekaj grenkega mu je leglo v dušo; ljudje iz tovarne pa so se mu zazdeli grdi in zlobni.
2.
Precej časa je preteklo, da je okreval oče; — delat pa ni šel nikdar več. Ohromela mu je desna roka. Leto pozeje je umrl in tudi mati ga ni dolgo preživela. Boris je ostal sam.
Na zemljišče pod gozdom, kjer so izkopavali glino, ni zahajal več, — pač pa je dan za dnem ležal v travi nad njim in opazoval od tam življenje v opekarni. Vsakega delavca je poznal; za vsakega je vedel, kakšno delo mora opravljati in kje mu je mesto. Opazoval je vrvenje pod sabo, zasledoval urne kretnje pridnih rok; — na uho mu je udarjala monotona pesem lopat in krampov ter škripanje na-tovorjenih vagončkov po obrabljenih tračnicah. Tovarna ga je privlačila, a odbijali so ga ljudje v njej, ki so se mu zdeli zlobnejši od drugih in ki jih je gledal z neprikrito mržnjo. Kadar se jim je prevrnil že napolnjen vagonček ali se jim je pripetila kaka druga nesreča, mu je bilo, kot da je okusil kapljo sreče in srce mu je začelo utripati hitreje. Privoščil jim je vsako nezgodo in nestrpen je bil, če se dolgo nobena ni pripetila.
Nekega večera, ko so že vsi odšli domov, se je splazil iz svojega skrivališča na prostor, kjer so izkopavali glino. Na dveh mestih je zrahljal vijake, s kterimi so bile spojene tračnice in se spet neopa-žen oddaljil.
Drugo jutro je bil že navsezgodaj na svojem mestu. Trava je bila še rosna, malo ga je zeblo v bose noge, kar pa ga ni motilo, da se ne bi vlegel med zelenje in cvetje, ki se je osipalo in mu stresalo rosne kaplje na obleko, mu močilo lica in se mu lepilo po rokah. — Doli pod njim se je že pričelo vsakdanje delo. Nekdo si je požvižgaval pesem v ritmu svojih zamahov; oni s svetlimi lasmi in modro srajco se je vzravnal, nekaj povedal, se zasmejal, si pljunil v pest in spet krepko zamahnil,... zvok njegovega udarca pa se je izgubil v mehkih tleh.
V dvanajst vagončkov so nakladali; Boris je vedel, da jih pred deseto uro ne bodo napolnili in težko mu je bilo čakati. — Ko je solnce malo posušilo travo, se je vlegel na hrbet in se zagledal v vrhove smrek, ki so bdele nad njim, vse pozlačene s solnčnimi žarki, mirne in nepremične, svestne si svojega dostojanstva.
»Se bodo vagončki prevrnili ali ne?«
Nagnil je najbližjo marjetico k sebi in ji začel trgati cvetne lističe.
»Bodo se,--ne bodo,--bodo,--ne bodo.--
»Ne bodo,« mu je povedala prva.
»Bodo,« je prorokovala druga.
»Bodo!«, se je razveselil. »In koliko se jih bo prevrnilo? — Se bodo prevrnili vsi?«, je vprašal cvetne lističe, ki jih je zbral v pest, jih vrgel v zrak in jih poskušal ujeti na hrbet roke. Pet jih je ostalo na njem.
»Pet se jih bo prevrnilo,« je verjel.
Nekje v smrekah se je oglasila šoja in par vran je kričeče preletelo nad njim. Od opekarniškega zemljišča sem je zadišalo po mokri glini. Toplo mu je postalo. Umaknil se je s sobica pod smreke in se spet zagledal v delavce pod sabo.
Ura na Gori je odbila devet. Pol desetih.
Vagončke so napolnili; nekdo je pregledoval če so dobro sklop-ljetii, stari Martin se je povzpel na prvega in popustil zavoro. Tračnice so zaječale pod pezo, ki se je začela pomikati po njih, — sprva počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje.
»Pet se jih bo prevrnilo.« Vzpel se je na prste.
Prevrnili so se vsi. Ko so se jim tračnice razmaknile, so se za trenutek ustavili, Martin je zakričal, zakrilil z rokama, izgubil ravnotežje in padel z njih, — nato so še z večjo silo pritisniti drug na drugega, preskočili tračnice in se prevrnili raz nasip.
Ob Martinovem kriku je Boris začutil kot da se je nekaj utrgalo v njem, — kot da ga je nekaj stisnilo za grlo in mu z vso težo leglo na dušo. Prebledel je, si zatisnil ušesa in zbežal domov. — Par dni pozneje je izvedel, da je Martinu zmečkalo nogo v kolenu.
Postal je še tišji in še bolj se je umikal ljudem. Zdelo se mu je, da vsi vedo za njegov greh; — da bi vsak pokazal s prstom nanj, če bi ga srečal in mu očital:
»Ti si kriv, — ti si to napravil!«
(Konec prihodnjič.)
rantskega društva v Zagrebu kot najagil-nejših društev v Jugoslaviji. Delavsko espe-rantsko društvo je iz,poslovalo 50% popust na 'prijavnim za vse člane delavskih espe-rantskih društev, sekcij, grup in posameznikov, kateri se iprijavijo preko delavskega esperantskega društva, to je da plačajo namesto običajne prijavnine 20 Din samo 10 Din in imajo s tem brezplačen vstop na vse kongresne prireditve. Ker bo voznina
na železnici znižana ravnotako za 50%, pozivamo vse delavce-esperantiste, da se v čim večjem številu udeleže letošnje konference ali pa da vsaj pošljejo svojega krajevnega delegata. Prijave za popust sprejema (za dravsko banovino) samo »Vzajemnost«, esperantska sekcija Ljubljana, poštni ipredal 290 ali direktno delavsko esperantsko društvo v Zagrebu,
Kamaradoj esperantistoi preparu kaj or-ganizu esp. kursojn en viaj filioj por autuna seziv. Anoncu viu al ni, ke ni almena/u scios, ke vi ekzistas čar nur de vi dependas esip. rubriko en »Svoboda« kunlaboru en gi. Sen-du raportojn,
»VZAJEMNOST« esperantasekcio Ljubljana, poštfako 290,
Belgijska pokrajina, kjer vlada strupena megla
Dr. Ivan Prijatelj:
2acMi	na StwcnsUwn
Ob smrti dr. Ivana Prijatelja, iki je bil več kakor slovstveni zgodovinar in vseučiliški »profesor za zgodovino slovanskih literatur, ker je s svojim svobod,oumnim svetovnim nazorom in človečanskim čutenjem odkril tudi literarno zgodovino Slovencev, ob Trubarju in Prešernu pozival nov rad k prelbujenju in v predvojni socialistični reviji »Naši zapiski« objavljal razprave, ki so še danes žive, opozarja,m,o naše delavce, da so nekatere njegove knjige tudi za nj,e razumljivo in podučno pisane in naj si jih izposojajo ¡v naših knjižnicah; saj je n. pr. njegova obširna knjiga »Janko Kersnik, njega delo in doba« tudi prvo zgodlovinsko delo o socializmu v Sloveniji. Za primer navajamo iz te knjige »odlomek o prvih pojavih socialističnega gibanja pri nas.
V sedemdesetih letih se je začelo organizirati slovensko delavstvo. Bilo ga sicer še ni veliko, ker Slovenci niso imeli razvite industrije. Delavska društva so obstojala v Ljubljani in Trstu, politično so se naslanjala iz-početka na meščanske stranke. Polagoma pa je začelo prodirati v deželo tudi razredna socialno-demokratično» prepričanje, seveda še v jako nejasni obliki. V Ljubljani je prvi razglašal socialistične nazore krojač Kune. V Trstu sta veljala izdajatelja »Primorca« Miohorčič in Lipe Ha-derlap za socialna demokrata. A kako nejasne predstave o socializmu so imeli ti ljudje, nam kaže zagovor Hader-lapa v »Novicah« 1874, str. 302, kjer pravi, da še ne pozna natančnega programa socialistov. Simpatije pa je imel in jih še ima za socialno demokracijo, ako ne izbrišejo vere iz svojega programa.
Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo je stalo odločno za narodni liberalizem in je varovalo in povdarjalo liberalna gesla celo v času, ko se je naš meščanski liberalizem sam uklanjal konservativnim klerikalcem. V času najtišje slovenske sloge, koncem oktobra 1877, je praznovalo imenovano društvo svojo osemletnico. Slavnostni govornik, stavec M. Hubmajer, je kot namen društva razglašal: dvignite delavca po poti do višje socialne stopnje. »Ravnopravnost, omika in svoboda so ideali, po katerih delavci hrepene, in splošno izobraženje je sredstvo, ki naj jim do tega cilja pomore.«
»Slovenec« je dne 15. junija 1878 slikal socializem kot svetoven greh in še zadovoljno konstatiral: »Se ve, da se še niso med našim milim slovenskim narodom nikjer prikazale kakšne bolj očitne socialistične namere, ker on je trdno vdan katoliški cerkvi in liberalizem le malo nanj vplival.« Vendar je naglašal že tudi on, da se splošni revščini ne bo mioglo drugače v okom priti, kakor z industri-jalizacijo, kateri pa so se od strani vladajočega režima še stavile različne zapreke: Pri nas pomanjkuje podvzetnega duha in kapitala ... Z brezštevilnimi paragrafi in pogoji
je že začetek vsakega podjetja otežen.« A isti list je že opazil, da sili ljudstvo splošno v tovarne. Iznašel je samo kuriozen recept, kjer se naj grade tovarne, da delavstvo ne bo zapadlo nevarnemu socializmu: »V tovarno drvi vse, staro in mlado za neizdatno plačo, poljedelstvu pa pomanjkuje rok . . . Večina krepkih delavcev teka v tovarno služit si tam, se ve da z manj trpljenjem ko na polju, 30'—60 novcev na dan ... Na nerodovitne kraje, na Kras s tovarnami, tam so na svojem mestu, tam bodo obrodile, in ne bodo imele nasledkov, kakor jih imajo zdaj, tam ne bodo porodile socializma, ampak zadušile.«
^rekosU'v0
ČISTILO I" VSE KOVIN*,
Kupujte e d. i n o prave domače pioizvodel
ženska Si/o&oda
Ina Slokanova:
VIHARNA NOC
Nocoj se je noč razihtela kot beclna žena, ki je žalostno vest prejela, da so ji od dela odpustili moža.
Bliski trgajo črne Make, grom bobni in dež lije,
lije in šumi--
Ne, ne, to ni le šumenje dežja, vmes je Hitenje otrok in barak, ki se budijo iz sladkega sna in ihte od spoznanja prebrUlkega, da so o belem kruhu in sreči samo — sanjali.
Vloge žene v španski državljanski vojni
Najbrže je ni na svetu zemlje, ki bi prelila toliko krvi in katera bi doživela toliko revolucij, meščanskih vojn, državnih udarov, krvoprelitij in atentatov kot Španija. Če vzamemo za primer samo 19, stoletje, vidimo da ni bilo niti enega decenija, ki bi ne bil priča vsaj enega pokolja. Med 1808, in 1814. letom je edino Španija vztrajno kljubovala Napoleonu. Gverilske vojne so bile zelo krvave in krčevite, ves narod se je združil, da se upre tiranu, da ohrani svojo svobodo. Prizori, ki so se odigravali, so bili tako grozni, da je samo potom njih mogel nastati grozen ciklus slik Francesca Goye »Los desastres de la guerra.« Od 1833. do 1839. leta je besnela prva karlistična vojna. Nizu lokalnih uporov je sledila 1870. leta strašna meščanska vojna, ki je končala z uporom proti kraljici Iza-beli, ki je morala zapustiti deželo. Nekaj let zatem je bil izgnan iz države tudi kralj Arnadej in Španija je postala republika. Četudi se je leto dni zatem vrnil kralj Al-fons XII., je bila njegova vlada polna krvoprelitij in uporov. Vojaškemu uporu je sledil ustanek na Kubi in tretja karlistična vojna. V razdobju 5 let je poskušalo 13 atentatorjev ubiti kralja. Njegov mladoletni sin ni imel nič boljše usode. Mesto njega je upravljala državo njegova mati Marija Kristina. Nesrečna zemlja je ponovno zakrva-vela. Zarote in upori so bili vsakdanja pojava, a leta 1896. je izbruhnila še vojna v Ameriki. Večkrat so se ponavljali atentati na mladoletnega kralja. V začetku 20. stoletja se javljajo prvi delavski nemiri in pokreti, ki so bili udušeni z vojaško silo. Velika svetovna vojna je šla mimo Španije, toda že 1920, leta se je uprl Maroko. Upor, ki je takrat izbruhnil, je trajal par let. Nato je general Primo de Rivera proglasil leta 1925. diktaturo. Pol desetletja za tem je bila zrušena kraljevina in zopet pol decenija nato, ko je bila nesrečna zemlja na poti gospodarske in socialne konsolidacije, je začela krvava meščanska vojna, za katero ne vemo kako in kedaj bo končala.
Temperamentna španska žena v teh krvavih dogodkih ni nikdar stala ob strani. S tako gorečnostjo se je udeležila guerilskih protinapoleonskih vojn, da se je Francesco Goya zgrozil nad tako ženo. V posebnem ciklusu v »Los desastres de la guerra« je prikazal groznega borza-ženo. Z enako okrutnostjo in odločnostjo, s katero so znale zapovedovati in vladati španske kraljice, so se upirale španske žene in matere: bile so atentatorice, voditeljice usta-šev in vojaki. V času, ko je španski velefevdalizem dosegel skrajne meje in so delavski in kmetski pokreti zahtevali pravično razdelitev zemlje, so možje našli krepko oporo v svojih ženah. Španka je zavzemala dostojno in
vredno mesto v političnem in gospodarskem življenju svojega naroda.
Na vseh frontah, pri vladnih, takor tudi pri fašističnih četah srečamo ženske-vojake, vodilne osebnosti in ugledne državnice. Presenetljiva je vzorna disciplina in zavest teh žen in deklet, ki v splošnem pokolju, v strahovni grozi vojne stoje mirne in vedre na svojem mestu, zveste si velike ideje, ki ji služijo. Od starih žena v temnicah in ubož-nicah, pa do najmlajših deklic, so vse zaposlene. Ene pletejo obleko za vojake, druge skrbe za otroke, tretje so> prostovoljne kuharice in gospodinje in organizirajo javne prehrane po mestih in vaseh, zbirajo življenjske potrebščine, obleke, zdravila itd. Same prevzamejo vodstvo bol-ničnic, obrambo pri nepričakovanih napadih, hrabro se bore in umirajo.
Tudi na strani upornikov so hrabre žene, četudi sta njihovo delo in volja v službi lastnih ali rodbinskih interesov. Ena izmed znanih proslavljenih žen v uporniških vrstah je vsekakor hčerka bivšega španskega diktatorja Primo de Rivera. Dolores Primo de Rivera je skupno z bratom Antonom organizirala »fašistično falango«, iz katere se je razvila uporniška vojska. Jedro te falange igra še danes zelo važno vlogo. Obenem je Dolores izvrstna govornica, četudi so njeni govori prežeti s krajnim šovinizmom in prezirom do vsega, kar j;e republikansko. Povsem enakovredna sodelavka ji je Iraka Pastor, ki jo nazivljejo »Jeanne d' Are« španskih upornikov. Čeprav iji je šele 25 let, se je z vso gorečnostjo posvetila politiki, ki jo istoveti z religijo. Prepričana je, da spadajo visoka politika in politični govori bolj v cerkev, kot v parlament. Enako [reakcionarnih nazorov je tudi Paulina Pi, ki je konzervativna in mrzi vse, kar prihaja novega v njeno špansko domovino. Uverijena v previdnost in pravičnost božjo, je strastna borilka in protivnica vseh reform. Te ognjevite pobornice fašistične ideje, ognjevite po energiji in drznosti. Toda te žene stoje osamljene, ker jim ne slede množice žen iz ljudstva,
V vladnih vrstah pa ne srečamo toliko osamljenih žen, temveč vsebolj tudi ženske legije, legije zasebne milice. Tu vlada duh velike Dolores Ibraruri, »La Passionarie«. Ob njeni strani srečamo tudi Viktorijo Kent, pisateljico mnogih znanih socialnih in političnih del. Ona je bila osno-vateljica španskega ženskega gibanja. Kot socialistka je bila v dobi Primo de Riverove diktature zaprta. Čim pa je bila kraljevina zrušena in proglašena republika, jo je nova vlada imenovala za upraviteljico ječe, v kateri je bila zaprta. Viktorija Kent je obenem tudi odlična govornica,
nastopa pa večinoma v intelektualnih krogih. V širših vrstah pa je dosti bolj popularna Marija Largo Caballero, hči predsednika (bivšega op. ur.) španske narodne vlade, ki jo smatrajo za najlepšo ženo Španije. Na volilnih shodih je dostikrat nadomestovala svojega očeta in vselej s sijajnim uspehom. Vendar je vse to kakor senca napram Do-lores Ibaruri, čigar ime danes pozna ves svet. Dolores Iba-ruri, »La Passionaria«, je hčerka rudarja iz Asturije, Ta nenavadno temperamentna in pametna žena je sijajna govornica in organizatorka. Njene besede navdušujejo ljudske množice, ki naravnost drve za njo. Za časa upora v Asturiji je bila povsod. Imela je govore, sodelovala je na skupščinah, bodrila vojake in se tudi sama borila na barikadah. Po zmagi ljudske fronte je postala narodni poslanec in sedaj se hrabro bori na strani vladnih čet. Ramo ob rami se je borila skupaj z delavci in kmeti na fronti pri Guadarrami. Prevzemala je najtežjo izvidniško službo, v najtežjih trenotkih je dvigala in vzdrževala moralo vladnih čet s svojimi govori. Njenem zgledu slede na tisoče špansih žen in deklet. Med drugimi je dala sijajen primer tudi Anitta Lopez, ki je sama organizirala odpor proti fašistom v Meridi, sama vzdrževala bolnico in sama jo je branila za časa sovražnikovega napada. Ko so jo ulovili in obsodili na smrt, je imela samo to željo, gledati smrti v oči. Španke se ne boje ničesar. Če jim pade oče, brat ali zaročenec, vstopajo same v čete na njihova mesta in se bore. Tako so organizirani celi ženski borbeni oddelki, ki nosijo ime La Passionarie. Ta žena je povsod: na bojišču, pri aprovizaciji, pri podeljevanju hrane; ona organizira otroška zavetišča, domove za starke in še ima čas za diplomatske misije. Vlada ji je nedavno poverila veliko nalogo, poslala jo je v Pariz in Bruxelles. Tu je nastopila na

		
	£	
		
	Eššl	
		
I
Franckom
nekolikih shodih in zahtevala pomoč Francije in Belgije proti upornikom. Zatem je posetila tudi londonske diplomate. Naravno je, da to odločno in hrabro ženo sprejemajo povsod z navdušenjem. Ona je dala vsemu svetu svetel primer vztrajne delavnosti, bistrine duha in skrajne predanosti ideji in sočloveku. Če nikdar, je sedaj španska žena pokazala, da je enakovreden in dostojen tovariš možu, da zna z enako ¡gorečnostjo ljubiti in braniti svojo domovino, prepričanje in svobodo, kot ognjevit Španec.
ŽENSKO RAZNO
ŽENE DRUGOD
V	Turčiji so dr. Hanušo Fez, ki je prva doktorica politično-ekonomskih ved na ca-rigrajski univerzi, imenovali za glavnega inšpektorja (nadzornika).
V	praški mestni knjižnici so bile med najbolj čitaniimi knjigami dela čeških pisateljic Majerove in Scheimpilugove. Od tujih del so bile najbolj čitane knjige Američanke Peare Biuoh in Angležinje Virginio Woolfe.
Na Japonskem, kjer je sicer prepovedana prodaja otrok, so si izmislili nov način prodaje, ki s«e sijajno izogne prepovedi. V navado je prišlo oiicielno adoptiranje otrok, ki ne dela težav. Na tisoče takih adoptacij je bilo v zadnjih letih in povzročilo ogromno otroškega gorja. Saj so ti otroci največkrat z delom mučeni do smrti, po njihovi smrti si nabavijo novo, enako poceni delovno silo. Kaj pravijo k temu japonske matere?
V	Oslu, v glavnem mestu Norveške, je bila imenovana za glavno upraviteljico ženske kaznilnice ga. Ola Larsen, ki je dose-daj 25 let vodila poboljševalnico za dekleta.
V	Münchenu so hitlerjevci onemogočili prikazovanje filma »Hrepenenje«, v katerem nastopa Marlene Dietrich. To so storili zato, ker je orna pristopila k ameriškem odboru za zbiranje pomoči ranjenim vojakom španske vlade.
NASVETI ZA DOM.
Steklenico od mleka najlažje uimiješ z mrzlo vodo, ker bi topla voda maščobo, ki je v mleku samo še bolj razmazala. Tudi posodo, v kateri si delala sneg in desko, na kateri si pripravljala rezance, ali kaj podobnega iz moke, vode in jajc, najhitreje umiiješ z mrzlo vo-dlo.
Če si jed preveč solila, deni na lonec platneno krpo, na katero si prej posipala malo soli, ali pa d!eni v jed, ki je preveč slana, kuhat več kosov olupljenega krompirja.
Mastno posodo najlažje umiješ, če dodaš vodi, v kateri jo pereš, nekaj kapljic kisa.
Ce si trudna, izpij čašo sladke vode in zopet boš sposobna za delo.
Nesnago, ki so je povzročile muhe, odstraniš:
iz blaga z mlačno okisano vodo; iz kovine s špiritom; iz pobranega lesa s petrolejem;
Železne posode ne umivaj, ker ti bo zarjavela. Očistiš jo na ta način, da -jo zdrg-neš s segreto soljo.
Skrivnost svojega pisma varuješ tako, da pomažeš gumiran rob kuverte z beljakom, zalepiš in nato polikaš. S tem preprečiš odpiranje pisma, ki je kaj lahko, saj ga je treba samo držati nad sparo in se samo odlepi.
Natrgaj mladih smrekovih poganjkov. V precej širok in velik kozarec, kot ga imaš za vlaganje kumar, nalagaj izmenoma plast poganjkov in sladkorja. Sladkorja lahko de-neš poljubno količinoi. Kozarec zaveži s papirjem in ga postavi vsak dan na solnce; to delaj toliko časa, da postanejo poganjki rjavi in se v kozarcu nabere sok. Ta sok precedi skozi platneno krpo, nal.i|j iv steklenice, jih zamaši in shrani na hladnem prostoru. To je izborno sredstvo za slabotne, posebno za slabotne na pljučih. Jemati ga je treba redno vsako jutro par žličic na tešče.
Če se ti prične temna volnena ali svilena obleka, ali krilo svetiti, si pomagaj na sledeč način: Na 1 1 vode deni žlico salmijakovca (kupiš ga v drogeriji); imelhko krpo, po možnosti naj bo iz istega blaga, pomakaj v to razstopino in z njo drgni sveteča mesta, najbolje po legi blaga.
VSAKI GOSPODINJI JE V PONOS,
če postreže družini z dobrim iin zdravim zajtrkom in da kljub temu varčuje. To dloseže, ako kuha zajtrk s »Kneippovo sladno kavo«, katero se dobi le v originalnih kartonskih zavitkih s sliko znanega župnika »Kneippa«!
ZA TVOJE ZDRAVJE.
Mozolje na hrbtu odpraviš z rednim soln-čenjem, snago in rednim odvajanjem. Kdor si ne more privoščiti rednega solnčenja, naj si vsako jutro hrbet dobro namili z žveple-nim milom (dobiš ga v lekarni ali drogeriji) in ga oplakne najprej z vročo, nato še z mrzlo vodo1. Z brisačo se dobro otri in na-maži hrbet še z alkoholom, kateremu si dodala nekaj kafre.
Zvečer se tudi namili z žvepi enim milom, dobro zdrgni hrbet, najbolje s krtačo, da se znojnice odpro-. Nato se oplakni z vročo in mrzlo vodo in se ¡zdrgni z brisačo. Zatem namazi hrbet z limonovian sokom, ki vleče znojnice skupaj in lezi spat. Pazi tudli na redno stolico, jej dosti zelenjave in surovega sadja, hodi po 2 uri na dan na sprehod in čez 14 dni bodo, če to redno opravljaš, izginili vsi mozolji.
Za dtlnačo lekarno si naberi v juniju cvetja arnike, kamilic in lipe in jih osuši na soln-cu ali na peči.
Jelka Vuk:
NA POLJU
Kakor kruh dehteli žitni cvet
v vročem soncu se mi zdi. težko klasje plodovito kakor morje valovi. Kukolj vmes kot kak okrasek — muk. modriž se v njem smeji, kot da z žitom valovitim se poredno šalil bi.
Kosec travo tam kosi, a v travi pokošeni črni čriček, čuj, kriči!
Preko mlade, glej, koruze v deteljo, zeleno, slastno zajček dolgouhi, urni hej — beži!...
ponos
Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kraliteti ali v izdelavi tekmovati z amerikanskimi proizvodi.
Naše trgovine so žaložene z novo vrsto moških polčevljev, h katerim je priloženo kopito nova „Lord" krema, flanelasta krpa za čiščenje in vezalke. To vse dobite za ceno
Din 199'
Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše modele. — Neutrudljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. Izdaja in urejuje v imenu konzorcija: Bruno Petejan, tipograf v Mariboru.