*1)
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

\

List Slovenskih delavcev v o4meriki
^The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays, '
TELEFON PISARNE: 1879 RECTOR.
Entered as
-Clam Matter, September £1, IMS, at the Poet Office at New York, X. Y, under the Act of Congres if Mink t, 117».
TELEFON PTSARNE: 127» RECTOR,
NO. 65. — ŠTEV. 66.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1908. — V SREDO, 18. SU ŠCA, 1908.
VOLUME XVL — LETNIK XVL
Poslovanje kongresa. Tillman v ospredju.
8ENAT0R IZ SOUTH CAROLINE JE NAPADAL CORTELYOUA HT PREDSE D NI KA ROOSEVELTA
Pred vsem je napadal predsednikove monarhistične nagone.
BURLESKA.
Washington, 17. marca. Včeraj se je pri seji senata zopet produciral senator Tillman iz South Caroline. V senatu je izgledalo tako, kakor pri ka kej popoludanskej igri v gledišču. Ga Jerije so bile napolnjene do zadnjega prostora in tudi stališča so bila do zadnjega prostora polna, kar je ne-^efeičajno, kajti strežaji običajno ne puste ljudi na galerijo, kadar so sedeži polni. Vendar je pa bila za včerajšnji dan tudi v tem pogledu izje na. V ostalem je bil včeraj tudi podpredsednik Fairbanks zelo milosten in veselih ljntli, kteri so se na galeriji smejali Tiilmanovemu govoru, ni svaril. Kadi tega ni nihče kalil zabave v senatu, dočim je Tillman za vsakim smehom našel kaj novega, kar je bilo
še bolj smešno kakor ono, kar je rav-
JL
sokar preje povedal.
Tillman je napadal na krepek način predsednika Roosevelta, njegovega tajnika Cortelyoua, Wall Street in nacijonalne banke na jednej. in sena torje Beveridge, Aldrieh in druge na drugej strani. Govoril je o svojem predlogu, čegar namen je preprečiti da bi nacijonalne banke rabile vladine depozite za špekulativne namene. Go-▼or, kakoršnjega je Tillman nameraval prvotno govoriti, je bil stvarni argument, namesan s strogo kritični mi izrazi proti predsedniku Roosevel tu in njegovej administraciji, toda radi smeha med poslušalci ni mogel govoriti tako, kakor je prvotno nameraval. Svoj rokopis je senator iz Caroline držal večinoma v roki. toda ob vsakej priliki je govoril kaj druzega smešnega, tako da mu je bilo zelo težavno, zopet najti oni odstavek, pri ftrterem je preje končal.
Ko je prišel Tillman do "usurpa eije in samodrštva" našega predsednika, pričel je govoriti brezobzirno in ko je Beveridge skušal zavzeti se za predsednika, mu je Tillman to jedno stavno preprečil.
"Mr. Roosevelt," tako je govoril senator iz Caroline, "ima vedno ve lika usta, kadar >e gre za to, da po-▼darja svojo lastno čistost in za njegov patrijotizem. On popolnoma zaupa sam sebi in na svojo nezmotljivost, in on je tako omamljen radi svoje moči, da je pričel že rabiti ee-sarski izraz "Mi", in da brzojavlja po svetu "Jaz in moje ljudstvo Vendar pa zamoremo te malenkosti prezreti in bi jih tudi prezrli, ako bi ne stali nasproti dejstvu, da je vlada sama za mnogo gorja odgovorna." Tak je bil Tillmanov uvod njegovemu govoru, oziroma napadu na predsednika in tajnika zvezinega zaklada Corte'youa, koja je najbolj napadal radi zadnje finančne krize. Senatorja Aldrieh in Hale, ktera je Tillman direktno med svojim govorom vprašal glede panike, sta morala priznati, da so se naši zakoni zelo raztegnili in da vlada ni ničesar ukrenila, da bi preprečila nepravilno poslovanje Clearing House in naeijonalnih bank.
Tillman je tudi na druge načine napadal predsednika Roosevelta in je imenoval one ljudi, kteri ga zagovarjajo, da so ubogi norci. On se je tem povodom skliceval na to, da se pri nas sedaj hvali I. Pierpont Morgana kot rešilca ljudstva v kritičnem mo-mentn, dočim je on v resnici največ od sedanjega sistema profitiral. In predsednik t — On je sedaj sredi bitke, t kterej se na obeh straneh bojuje roparsko bogastvo.
Potem je govoril tudi o zamorskem vprašanju. Da si predsednik pridobi sedaj zaupanje in naklonjenost zamorskih volileev, skuša, ko je cel bataljon zamorskih vojakov odslovil is vojske, slednje zopet sprejeti ▼ vojsko. Kmalo bodemo tudi slišali, da bode zamorski bataljon deftliral pred Balo hišo, nakar bode predsednik m vojake povabil k lnnehn. zamorskih delegatov na joga vsaki daa višja in zamorski so o^ori agnaimji, se
Gospodarski položaj, Odstavitve delavcev.
V	TOVARNAH NOVE ANGLIJE ŠE VEDNO ZNIŽUJEJO DELAVCEM PLAČO.
V	Pennsylvaniji je Pennsylvania železnica odslovila 200 delavcev.
JEKLO IN ŽELEZO.
Fall River, Mass., 18. marca. Izvr-ševalni odsek unije predilcev in tkalcev je včeraj pri posebnej seji sklenil, da bode odslej v nadalje nabiral od vsakega člana posebne prispevke, kteri denar bode unija izročila štrajku-jotim izdelovalcem preprog v Lowellu, Mass.
Dover, N. H., 18. marca. V tukajšnjih tovarnah Cocheco Manufacturing Co. so včeraj potom lepakov naznanili delavcem, da jim bodo s 30. marcem znižali plačo za 30 odstotkov. V tovarnah imenovane družbe dela 2000 delavcev.
Renovo, Pa., 18. marca. Pennsylvania železnica je včeraj zopet odslovila nad dvesto delavcev. Od 13. januarja nadalje je imenovana železnica že odslovila nad tisoč delavcev. Uradniki imenovane železnice naznanjajo, da se hode sedaj pri njej delalo na teden po "-■» ur. ne pa po 45 ur, kakor dosedaj Število delavcev so morali zmanjšati, ker je tudi promet postal izdatno manjši.
Hazleton, Pa.. 18. marca. V delav nieah Lehigh Valley železniee v Wea-therlyju so včeraj odslovili 85 delavcev, dočim so ostalim, kteri še delajo, znižali plačo,
Washington, 18. marca. Seinkaj je dospel Charles M. Schwab, kteri naznanja, da so tovarne Union Iron Works v San Franciscu v novejšem •'•asu zaslužile več, nego kterakoli dru-sa tovarna, kar jih ima trust za jeklo. Tovarne v Californiji bodo sedaj radi tega povečali, tako da se bode za-moglo v njih več delati, nego do sedaj.
Harris-burg, Pa., 18. marca. Pennsylvania Steel Co. je v novejšem času dobila mnogo novih naročil, radi česar so tekom zadnjih dveh dni otvo-rili še dva plavža, ktera sta največja v Pennsylvaniji. Tudi v tovarnah Centra! Iron & Steel "Works so pričeli z delom.
Shamokin, Pa., 18. marca. Susquehanna Coal Co., ktera ima v tukajšnjem okraju 3000 premogarjev, je danes svojim delavcem naznanila, da se lx>de v nadalje delalo le po tri dni na teden.
Clinton, Mass., 17. marca. Vodstvo Lancaster Mills je naznanilo svojim delavcem, da jim bode te dni znižalo plačo za deset odstotkov. To se bode zgodilo najbrže s 30. marcem.
V tovarni Bigelow Carpet Co., kte-ro so pred dnevi zaprli, so sedaj v jed nem oddelku zopet pričeli z delom in Mcer po štiri dni v tednu. V tem oddelku dela 500 delavcev.
St. Louis, Mo., 17. marca. V pivovarni Anhauser-Bush pričelo je štraj-kati 800 napolnjevalcev steklenic v znak sočutja s štrajkom 450 voznikov imenovane pivovarne, kteri si niso hoteli nabaviti listkov neke unije. Pivo-arna je najela sedaj nove' delavce, kteri so le deloma nnijski.
Barre, Vt., 17. marca. Tukaj in v okolici štrajka kacih 3000 kamnosekov, kteri zahtevajo, da se jim plača poveča.
denarje, v staro domovino
za
pošiljamo:
10.35 ............ 60 krni
20.45 ............ 100 kron.
40.9C ............ 200 krea.
102.00 ............ 500 kron.
204.00 ............ 1000 kroa.
1017.00 ............ 5000 krm
Poštarina j« všteta pri teh vsofcak Doma se nskatine vsote popolnem* izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošlljatve izplačuj* c. kr. poštni hranOal urad v 11. 4» 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriHš-neje da $25.00 ▼ fotovini v prinese čenem ali registriranem p*fni. vaijs po Domestic FoMal Mousy Order ali pa New York Bank Draft FRANK BAUD 00„ 109 Greenwich 81, New Task, 6104 St (Hair Am, Jf. K.
Protest proti nemškemu barbarstvu.
V MINNESOTI SO POLJAKI PRIREDILI VELIKANSKI PROTESTNI SHOD PROTI NEMŠKEMU BARBARSTVU.
P.zvali bodo ameriško ljudstvo, da jim pomaga pred divjimi N emci
SPREJETA RESOLUCIJA
St. Paul, Minn., 17. marca. V tukajšnjem starem kapitolu so se zbrali vsi Poljaki tukajšnjega mesta, da protestirajo proti nemškemu barbarstvu, oziroma proti nasilju pruske vlade, ktera je sprejela zakon, koji dovo ljuje, da se Poljakom v poljskih deže lah Pruske odvzame njihova posest. Take shode bodo Poljaki priredili po -vseh ameriških mestih in bodo pri teh shodih nepoljskim sodržavljanom pojasnili mučeništvo poljskega naroda med divjaškimi Nemci v Prusiji. K shodu je prišlo toliko ljudi, da je bila velika dvorana premajhna in da na stotine ljudi ni mo<;lo dobiti sedeže. Shodu je predsedoval Rev. Kobilyn--ki. župnik tukajšnje katoliške cerkve sv. Kazimirja. Po raznih govorih so prečitali spomenico, ktera obsoja prusko vlado kar najstrožje in s ktero se ameriško ljudstvo prosi in poživlja, naj protestira proti barbarskej pruski vladi.
Spomenica je bila jednoglasno in med nepopisnim, navdušenjem sprejeta.
-o
MORSKA KAČA
Poleg kače so videli mornarji plavajoči otok.
tudi
Ka naših južnih morskih potih je videti v novejšem času zelo čudne stvari, kakoršnje so na Atlantiku zelo redke. Tako namreč pripoveduje kapitan Mader od parnika Admiral Farragut, ki je dospel v našo luko iz - Port Antonio, nakrcan z bananami.
Imenovani kapitan je namreč pred vsem videl morsko kačo, toda to še ni nič posebnega, ker morske kače se pri nas ponavljajo vsako leto ob tem času. Kapitan je videl na svojem potu tudi velik plavajoč otok, na kterem je vse polno lepih raznobarvnih opic. Imenovani parnik je pripeljal seboj v New York tudi par sto velikih želv in ko se je parnik približal našemu mestu, so vse te želve prišle na jedno stran ladije, da si ogledajo mesto, radi česar se je parnik izdatno nagnil. Ko so prišli na parnik časniški poročevalci, jih je najpraje kapitan prosil, naj ne natisnejo njegovo ime, nakar jim je pa zatrdil, da je morsko kačo prav gotovo videl in je vprašal, so li že včerajšnji časopisi o tem poročali. Kačo je ugledal nekje na Gulfu, kjer je majestično plavala kake pol milje daleč za parnikom. Svojo glavo je držala najmanj petdeset čevljev nad vodo in si natančno ogledovala la-dijo. Nato se je vlegla po vodi in pričela plavati proti paruiku. Kača je bila umazano rujave barve in po hrbtu je imela lepe zelene velike pike. Dolga j^ bila kacih 150 čevljev, dočim je bila njena glava deset čevljev visoka in okrašena z velikimi rogmi. Kača je bila krotka in se ni bala, radi česar je kapitan poslal na zadnji konec ladije jednega mornarja, kteri jej je moral metati v vodo hrano. Parniku je sledila dva dni in dve noči, nakar se je poslovila s tem, da je udarila z repom po vodi tako, da je nastalo velikansko valovje na morju in potem je zginola.
Otok, ki plava po vodi, je kapitan tudi videl na lastne oči. Časniškim poročevalcem je zatrdil, da se nikoli ne napije tako, da bi ne vedel, kje da je, ali da bi kedaj kaj napačnega videL "	\
-■-o Pričetek s delom.
Sharon, Pa., 16. marca. Sharon Steel Hoop Company naznanja, da tibde te dni pričela v svojih taka j« gnjih tovarnah z delom, in priSetek a 1000
' '	-i V:
Južne republike. Revolucija v Haiti.
VLADA IMENOVANE REPUBLIKE SE JE UD ALA IN NE ZA-- HTEVA VEČ, DA SE JEJ IZROČI BE-G U N E.
Vesti iz Rusije. Šteselj pomiloščen.
CAR NIKOLAJ JE SPREMENIL SMRTNO OBSODBO IMENOVANEGA GENERALA V lOLETNO JEČO V TRDNJAVL
V Port au Prince se že dospele ino- Rusija je proti imenovanja krščan-
zemske vojne ladije, da vzdržujejo red.
STRELJANJE ZAROTNIKOV.
Port au Prince, Haiti, 18. marca. Semkaj sta dospeli angleška križarka Indefatigable in nemška vojna ladija
Bremen, kteri obe imata povelje, vsem inozemcem izposlovati popolno v stvo v slučaju, da bi bili slednji v nevarnosti pred domačini, oziroma pred vlado. Tudi ameriške vojne ladije pridejo semkaj vsaki čas. V mestu vlada sicer mir, vendar je pa prebivalstvo do skrajnosti vzrujano, kar se je naj-bolj videlo včeraj, ko je angleška vojna ladija naznanila svoj prihod s tremi streli iz velikega topa. Vsled streljanja se je ljudstva polastil nepopisen strah. Vsi častniki in vojaki so hiteli na svoje prostore, dočim so ženske in otroci kričali ter se zbrali na ulicah. Trajalo je daij časa, predno se je prebivalstvo zopet pomirilo.
Vladiui uradniki trdijo, da vesti, vsled kterih je dala vlada tudi po streljanju zarotnikov miuolo nedeljo, nadaljne zarotnike postreljati, niso resnične. V nedeljo so ustrelili dvanajst takozvanih zarotnikov, pri kterih so našli orožje in streljivo. Vsi ti ljudje so bili vladi nepriljubljeni, ker se jih je bala, in radi tega so morali umreti.
Vlada je danes nazuanila, da zamo-rejo oni beguni, kteri so pribežali v inozemske konzulate v mestu Gonai-ves, odpotovati v inozemstvo, da pa bodo takoj kaznovani, ako se vrnejo in prično zopet z revolucijonarnim gibanjem. Konzuli so obljubili, da v nadalje begune ne bodo več čuvali, ako bi še kedaj pribežali v konzulate.
Vojni minister Celestin se je vrnil s svojim vojaštvom zopet v Port au Prince, ker je ustaja v Gonaivesu končana.
Pariz, 18. marca. Uradoma se iz Haitija poroča, da je tamošnji položaj za inozemsko prebivalstvo Še vedno kritičen. Francoski poslanik poroča, da se tam nadaljuje s streljanjem vladi nevarnih in sumljivih ljudi, toda on ne poroča, koliko ljudi so včeraj zvečer ustrelili. Poslanik trdi, la le minister notranjih zadev skrajno krvoločen. Vlada je sklenila, da bode vse ljudi, kteri so zapleteni v sedanjo zaroto, dala prijeti, in da bodo vse kar sumarično obsodili v smrt. To velja tudi za vse one, ktere e Te tuje z orožjem v roki.
Washington, 18. marca. Državni oddelek je dobil iz Haitija naslednje brzojavno poročilo: Vlada ne dovoli begunom ostaviti deželo in so še vedno v konzulatih. To se je zgodilo vsled tega, ker je vlada zasledila zaroto, ktero je izdelal general Firmin, kteri hujska iz francoskega konzulata v Gonaivesu. Jednajst zarotnikov so ustrelili, kar je ljudstvo zelo vznemirilo. Vlada je ustanovila posebno vojno sodišče, ktero bode sodilo Častnike, koji so bili z revolucijonarji v zvezi.
Havana, Cuba, 18. marca. Iz Port an Prince na Haiti se poroča, da so s u včeraj v imenovanem mestu vršili ves dan poulični boji in pričakovati je, da pride tam do splošnega klanja belih prebivalcev. Ameriške vojne ladije so odplule iz Guantanamo ▼ Port au Prince.
London, 17. manea. V ^varstvo angleških koristi v republiki Haiti je admiraliteta poslala vojnim ladijsm Indefatigable in Creasy v zapadnje-indijskem vodovju povelje, da morata nemudoma odpluti v Port au Prinee. Kakor se poroča iz Jamaice, sta imenovani ladiji še odpluli v imenovano luko.
Washington, 17. marca. Radi vznemirljivih poročil, ktera prihajajo iz Haiti, je tukajšnja vlada sklenila, da se pošljeta krišarki Dee Moinee In Padneah ▼ Haiti. Tadi topoišarka Eagle, ki se mudi t Guantanamo, Cuba, ja dobila povelje, da mora mom-doma odpluti v Port au Prinee.
s
skega governerja za Ma-cedonijo.
POLOŽAJ NEZNAN.
Petrograd, 18. marca. Car Nikolaj je včeraj spremenil smrtno obsodbo generala Šteslja, kteri je bil obsojen, ker je prezgodaj izročil Port Arthur Japoncem, v desetletno ječo v trdnjavi. Sodba je tako spremenjena, kakor jo je priporočilo vojno sodišče, koje je sodilo imenovanega generala. Šteselj je prosil carja za popolno po-miloščenje in za pokojnino, v kar pa car ni hotel privoliti.
Petrograd, 18. marca. "Novoje Vremja" objavlja daljši razgovor z nekim višjim uradnikom miinister-stva inostranih del, kteri se zanima za inaeedonsko vprašanje. Omenjeni uradnik je mnenja, da bi angležki predlog, vsled kterega naj se imenuje krščanski governer za Maeedonijo, ni bil pravilen, kajti to bi dovedlo do nesporazuma med vlastmi. V ostalem bi pa imenovanje takega governerja tudi pomenjalo, da Turčija nima ničesar opraviti v* Macedoniji.
Rusija dosedaj še ni odgovorila na angležki predlog, vendar pa ni izključeno, da ga bode končne^podpi-rala. kar bode tudi Italija storila.
STRELNE VAJE NAŠE MORNARICE.
VOJNE
zalivu Santa Magdalena se vrse strelne vaje.
Washington, 17. marca. V zalivu Santa Magdalena v mehikanskej Ca liforniji so se pričele strelne vaje naše vojne mornariee. Vaje bodo trajale tri tedne.
Mornarični tajnik Metcalf se sedaj posvetuje o prošnji raznih californij-skih mest, ktera so prosila mornarični urad, da saj nekoliko ladij naj obišče omenjena mesta, kadar pripluje mornarica do mesta San Pedro. Ako bode imenovani urad privolil v imeno vano prošnjo, potem bodo nektere ladije obiskale mesta Santa Monica Venice, Redondo in Long Beach.
V Navy Yardu na Mare Islandu so pripravili t^i torpedovke za službo. Vse tri ^ bodo udeležile velike revije vojne mornarice, ktera se vrši dne 6. maja v San Franciscu.
Mornarični oddelek je dobil danes tudi iz New Zealanda prošnjo, da bi naše brodovje imenovano deželo na svojem potu v Indijski ocean obiskalo. Prošnjo je poslal našej vladi ministerski predsednik Novega Zealanda.
Naše vojno brodovje obišče Avstralijo.
Sydney, Avstralija, 16. marca. Mi nisterski predsednik Deakin je včeraj pri nekem ljudskem zborovanju pro-čital ravnokar došlo brzojavko, ktera naznanja, da so Zjedinjene države sprejele povabilo, da obišče njihovo vojno brodovje Avstralijo. Navzoči poslušalci so imenovano naznanilo sprejeli z nepopisnim navdušenjem na znanje, nakar je ministerski pred sednik izjavil, jI a je prepričan, da bo brodovje kar najiskrenejše sprejeto.
Melbourne, 16. marca. Avstralska vlada izraža v časopisja svoje zadovoljstvo in veselje, ker pride ameriško vojno brodovje na obisk v Avstralijo, to tem bolj, ker je napredek Avstralije ravno tak, kakor oni Amerike in ker je Jmdočnost Avstralije v neposrednej zvezi a bodočnostjo Amerike.
Iz Avstro-Ogrske. Prolivanje krvi v Pesti.
VČERAJ JE PRIŠLO V BUDIMPEŠTI DO VELIKIH DEMONSTRACIJ SOCIJALNIH DEMOKRATOV.
Policija je proti delavcem nastopila z golimi meči in jih raz gnala.
NADVOJVODA LEOPOLD — ČASNIKAR.
ROJAKOM HA ZNANJE.
Francoska parobrodna družba nam poroča, da odpluje dna 1 aprila me-«to parnika La flavele, kakor ja MJo ▼ Havre nanrfk I*
Budimpešta, 18. marca. Včeraj so socijalni demokratje priredili zopet velikanske demonstracije, pri kterih je prišlo tudi do prolivanja krvi. Včeraj so namreč socijalni demokratje slavili takozvane marčne dneve in tem* povodom so zahtevali zopet uvedbo splošne in jednake volilne pravice, ktere zahteve se Madjari najbolj boje, ker potem je z njihovo večino v parlamentu pri kraju.
Socijalni demokratje so hodili v velikih četah po vsem mestu in so po-vsodi prirejali demonstracije in ni trajalo dolgo, dokler ni prišlo do spopada s policijo, ktera se ni mogla drugače ubraniti, nego s tem, da je pričela po ljudeh sekati z golimi meči.
Pri tem je prišlo do vročih bojev, v kterih je bilo več ljudi težko in mnogo lahko ranjenih. Policija je vse polno ljudi odvedla v zapor in šele potem je zavladal v mestu mir.
Dunaj, 17. marca. Avstrijski nadvojvoda Leopold, kteri je znan radi svoje poroke in ločitve z Viljemino Adamovičevo, je sedaj postal časnikar. Z listom "Neues Wiener Tag-blatt" je sklenil pogodbo, na podlagi ktere bode pisal za imenovani časopis članke iz življenja "boljših*' krogov na Dunaju. Prvi njegov članek je že izšel.
Cesar Fran Josip, kteri se je nekoliko prehladil, se že bolje počuti. Zasebna poročila o njegovem zdravju se pa naravno ne glase tako ugodno.
Razoe novosti
iz inozemstva.
RUSKO VOJAŠTVO DOBI AMERIŠKE PUŠKINE NABOJE, KER SO NAJBOLJŠI IN
NAJ CENEJ ŠL
*
Japonski prestolonaslednik pride t letošnjem poletju v Amerike
ALFONSO V NEVARNOSTL
"IN GOD WE TRUST".
Zastopniška zbornica zahteva z večino glasov, da se stari napis zopet napravi na zlatem in srebrnem denarju
Washington, 17. marca. V zastop-niškej zbornici so včeraj glasovali o predlogu, glasom kterega naj se na zlatem in srebrnem denarju zopet napravi stari napis "In God We Trust". Predlog je bil z veliko večino glasov zopet sprejet, dasiravno je bila tozadevna debata precej dolga. Zastopnik Carlin iz Virginije je dejal, da predsednik ni ravnal pametno, ko je odredil, da se ta napis odpravi, ker to ni storjeno v smislu zakonov. Ollie James iz Kentuckyja je izjavil, da je predsednik po mnenju krščanskega dela prebivalstva naše republike napravil s tem veliko napako, dočim je Kisterman iz Wis-consina dejal, da pomenja imenovani napis na denarju veliko bogokletje-in zaničevanje ter norčevanje onega, kar je ^sem ljudem sveto, kajti napis je po njegovem naziranju uprav smešen
Petrograd, 18. marca. Vojno sterstvo je razpisalo natečaj za dobavo najboljših puškinih nabojev za rusko vojsko. Pri tem je dobila pogodbe neka ameriška tvrdka, ktera je pripe-slala najboljše uzorce tako za nabije, kakor tudi za takozvane p:itront»5e. Tega tekmovanja se je udeleži!« 43 ruskih in inozemskih tvrdk.
Tokio, 18. marca. Japonski prestolonaslednik bode v letošnjem poletja obiskal Ameriko in Evrojm. kamer namerava že dalj časa potovati. Prestolonaslednika bode spremljal profesor Belzolone.
Toledo, Španska, 18. marca. Kralj Alfonso je dospel včeraj v Toledo. Ko se je vozil po mestu v svojem avtoiM-bilu, je Ic malo manjkalo, da ni zave-ril v nek drugi avtomobil in pri tvm bi se pripetila brezdvomno nesreča, pri kterej bi kralj lahko zaglariL Drugi avtomobil je bil last kraljeve?* spremstva, med kterim je par o sob ranjenih, dasiravno ne nevarno.
POMANJKANJE POLJSKIH BE-LAVCEV.
Farmerji countyja Lancaster, Pa., zahtevajo mestne in inozemske delavce.
Lancaster, Pa., 17. marca. V tukajšnjem okraju je nastalo tako pomanjkanje poljedelskih delavcev, da je farmerska zveza tukajšnjega «ou-tvja sklenila pozvati brezposelne delavce v raznih mestih, naj prideje delati na farme. Zajedno so farmery! tudi pozvali naselniške oblasti v Washingtonu, naj jim izroče ljence, kteri nimajo dela.
Bjornson in narodnosti na Ogrskem
V Aradu na Ogrskem izhajajoči romunski dnevnik "Tribuna" poroča, da je jeden njenih urednikov, ki se sedaj mudi v Rimu, imel z Bjorn-stjerne Bjornsonom razgovor. Bjorn son je rekel, da priobči v kratkem več člankov, v kterih bode branil ogrske narodnosti, kajti svet mora spoznati krivico, s ktero postopajo Madjari proti narodnostim.
Preurejena zastava.
Washington, 17. marca. Vlada je sprejela spremenitev zastave, na ktero pride sedaj vsled sprejetja Oklahoma med države še jedna zvezda. Zastavo so spremenili tako, da bodo zvezde razvrščene v Šestih vrstah; L, 4. in 6. vrsta bode imela po 8 zvezd, doiim bodeta imele 2. in 5. po sedem zvezd.
/.	. . > .7?
Nočni jezdeci v Kentuckyja.
Lexington, Ky., 17. marca. V Side-view, Montgomery County, so vč«r*3 skušali požgati tobačno skladišee sodnika L. Appersona. Vendar se je pa domačinom posrečilo, da so požar kmalo pogasili. Apperson izjavlja, da bode kljub vsem požigom in napadom še v nadalje prideloval tobak.
V novejšem času dobivajo vsi sol lastniki nasadov, kteri nameravaj« pridelovati tobak, grozilna pisma m mnogo jih je sedaj sklenilo, da bode polja raje posejali z drugim žitcea, ker ako bi tega ne storili, bi bres-dvomno teklo mnogo krvi.
May s vi lie, Ky., 17. marca. Uslužbenci American Tobaeco Company so včeraj na streho tukajšnjega skladišča postavili top, da se bodo na ta način ubranili pred eventuelnimi aa-padi nočnih jezdecev. Poslopje sedaj neprestano stražijo in na napadalce bodo s topom takoj streljati, kakor hitro se pojavijo.
Parnik Oceana v karanteni.
San Juan, Puerto Rico, 17. marea. Izletniški parnik Oceana od hambar-ško-ameriške parobrodne družbe dan spel je semkaj s 350 izletniki, kteviai pa niso pustili izkrcati se, ker je bil parnik v Trinidadu, kjer je sedaj rumena mrzlica. Parnik pluje ed tu na Cubo.
Umor v Clevelandu.
Cleveland, Ohio, 18. marca. Wat Krueger je včeraj zvečer prišel v tekem restavrantu na dame in i^Bb streljati. Pri tem je ustrelil listnega Edwarda Draudta, dočim j*J James Barra smrtno ranil. Kruefw je potem odšel na ulico, kjer si je pognal svinčenko v glavo.
Tovarna zgorela.
T Lyonsu, N. T., je zgorela tamoi-nja velika tovarna slaššie. Skoda $400,000.

r Jh - , .JZ.,1 r
j. ■ ^ '.	,	ga.;

m -m > -... /


\'h;" V , ' •'"

Kristov obraz; je žalosten — rti čuda.
> > C
r

Ugleden duhovnik se je pred krat-kfun izrazil, da slikarji rišejo Kristov ihru preveč resen, preveč žalosten.
/Menil je, da ni prav, ta čudoviti f ebraz vedno predočivati z izrazom pslnirn skrbij.
Slike na tej strani naj služijo v odgovor mnenju dotičnega duhovnika. * * *
Če imajo slike Kristove — seveda ▼ najbolj svobodni fantaziji —■ namen, predstavljati ga kot človeškega ■ina, ali kot Onega, ki na nas grešne svetne otroke pogleduje iz svojega sijajnega prebivališča, je pač težko predstavljati si ga v drugaenej podobi, kot z žalostnim obrazom. Pač malo vzrokov veselja je imel v kratkih letih svojega življenja, ko je kot ■ skrbmi obložen in reven bival med žlovečanstvom. Le izjemno se po-
tu umre tisoče ljudi j nasilne smrti, le ker se denar hrani in ker je kri in meso navadnih smrtnikov cenejša kot mehanična pomoč.
Ali more torej kdo zahtevati milega izraza na Kristovem obličju, ko dan za dnevom poginja po nepotrebnem toliko njegovih otrok?
* * *
Spodnja slika na levi strani ni nikakor pretirana. Več kot eden teh denarnih mogoteev, teh izvržkov človeškega rodu, je menil, da prav dela, ko je k bogato obloženim mizam po-siavljul pse, mačke in opice, medtem ko hodijo sestradani in zmrzujoči otroci obupno po ulicah.
Pred vsakim izložbenim oknom, kjer so raz|»ost avl jene jestvine, zapazimo ob vsaki priliki poželjive poglede otrok. Mrzel zimski veter piha
makov in proučuje posamne obraze, dobi utis, da ima pred seboj ljudi, ki bi neizmerno radi delali za svoj življenski obstoj, Če bi se jim le po--nudila prilika. Med tisoči te " krušne vrste" opazimo mučne, suhe in blede obraze; komaj polovica teh siromakov je za silo oblečena. Njih obutalo je tenko in strgano. Premikajo se kolikor mogoče, da ne zmrznejo, vendar stoje v vrsti, da ne zgu-be svojega prostora. Tu stoje tiho in potrpežljivo, naj dežuje ali sneži. Tu-pasem koraka čuvaj, ki ima kaj lahko nalogo. In vsi ti ljudje se dre-njajo naprej, da ulove košček suhega kruha, ali mogoče, če jim je sreča mila. skudelico črne, zagrete vode. ki jo imenujejo kavo. Često se zgodi, da poide vsa zaloga živil, ki jih darujejo zasebne osobe, predno se
"Vsi ljudje so bratje!" slišimo pogosto dokazovati; pri tem pa stoje tisoči po noči in moledujejo za košček kruha. In tisoče mladeničev poginja v tovarnah in gorah — uboge vdove pa plakajo na zapuščenem domu z malimi otroci — živa duša se ne zmeni za nje. Noben mestni župan, noben guverner, nihče onih, ki jih je zvolilo ljudstvo, ne vidi te "krušne vrste", da pomaga tem siromakom, ali pa se vsaj posvetuje, kako odpomoči bedi.
Če nekaj borznih igralcev rabi deset ali več milijonov, dobe takoj sredstva pri državi in državnem zakladu. da lahko nadaljujejo svoje divje špekulacije.
Kje pa čaka do pet tisoč ljudij strada je in v mrazu na borni kruh, ne vpraša nihče po njih, zmenijo se


^jwOp






go, ko je bila lakota navadna osoda
večine.
Ljudje store malo za svojega bližnjega, toda moč imajo, da bi lahko storili, če bi hoteli. Imajo volilno pravico, Časopise, brzojav, vse stvari, ki omogočujejo poizvedeti za življen-ske potrebščine. In te potrebščine lahko spremene, če vedo dovolj in če
jih nameravajo opustiti.
* * *
Živimo v času krušnih vrst, blaznih zavodov, ječ in siromašnic. Toda če te prikazni civilizacije še tako pogosto vidimo, nekaj luči zapazimo v njih. Predstavljamo si vsaj lahko, da bode prišel dan, ko ne bode več žene, ki bode gladila svojega psa. medtem ko na cestah stradajo in zmrzujejo gladili otroci. In lahko si mislim««, da pride dan, ko ne bode več pri življenju sebičnežev, ki bodo kopičili svoje premoženje za utešenje svojih strast i j, medtem ko njihovi sovrstniki v človeštvu hodijo raztrgani po cestah.
Preteklo bode pač še precej časa, predno se bodo spremenili tako ljudje v brate, ki bodo živeli in umrli eden za drugega.
Toda ta preobrat se bode zgodil in potem bode naš duhovnik lahko po vsej pravici zahteval od umetnikov, da slikajo Kristov obraz s smehljajočimi potezami.
Ko so me poslali po mleko.
ptičje
je osmo čudo sveta: železen vodnjak, dobro prespal. Skočim z voza in kM-Na potu do takih čudež človek ne čem poln začudenja: "Človek, kaa postane truden. Solnce je za bližnjimi j si me zapeljalt"
hribi že zahajalo, ko se prikobalim v J "Domov!" se smeje; "tu sem jaz veliko mesto Kočevje. Prvi korak je doma."
bil, da pridem do čudežnega železnega j "Kako se pa reče pri vas?" vodnjaka: kako sem bil pa osupnjen, J "Pri Pustu," reče mi. "Sedaj pa
hajdi v hišo. da dobiš juhe."
Na mizi v cK>bi, kamor me pripelje
ko pridem do zarjovelega železnega plota, za kterim je bil vodnjak, čisto navaden vodnjak, iz kterega je teklo moj mladi tovariš, je že stala juhaTz^ voda"	! belim kruhom. Žlice pa nisem hotel
Lekarne nisem dolgo iskal; spoznal . vzeti v roko; Če jem. moram ostati pri sem jo, ker je imela pred vratmi sv. j njih in niti ne vem. kdo so. Iz kuhi-Jožefa z otročičkom v roki. kot imajo nje pride stara žena in si vije roke navadno vse lekarne. V lekarni je bil okoli glave, ko začuje, kako daleč so
C^Vtt*.^
toča o nekaj veselih dogodkih nje- skozi strgane obleke otrok ter sla-govega zemeljskega bivanja. Kako hotnih starcev. In vse to v deželi, more torej pri njegovem neomejenem kjer bi se v izobilju lahko skrbelo ■očutstvu za siromake, človeške boli, za vse siromake, če bi se le denarni duhovnik ali kdo drugi zahtevati pri- mogotci odločili pomagati svojim jazen izraz v tem čudovitem Kristo- ^ gladnim sodrugom, mesto da bi ko-Vem obrazu?	| pičili brezmejna bogastva in se va-
* * *	Ijali po blatu vseh ostudnih strastij.
Ali nam ne dajejo slike na tej	* * »
strani določnega odgovora na čudno V tem velikem, najbogatejšem me-vprašanj*- spoštovanega duhovna, za- stu na svetu stoje v dveh različnih
vrsta čakajočih razide. Nato odidejo ubogi ljudje, ki so čakali po štiri ali pet ur v ostrem mrazu, s praznimi rokami na vse štiri vetrove.
Ne daleč stran pa spijo ljudje, ki so svoje milijone in milijarde nakopičili s pomočjo teh sestradanih žrtev, ki ponižno čakajo na košček kruha.
To je stalna slika naše sedanje civilizacije. Mislimo, ko bi oni casti-
Ioliko za nje kot za poginulo pasjo mrcino.
Tak je položaj v New Yorku, ko krščanstvo obstoji že skoro 2000 let. In ta dobrodušni duhovnik še naivno zahteva, naj se slika Kristov obraz s smehljajem. Ali je kaj bolj smešnega kot ta zahtevaf
-3- * »
Svet bi obupal, če ne bi znal, kakšna je bila preteklost in če ne bi imel



m
suh, star možiček z velikanskimi naočniki, izpod kterih me je prav potuhnjeno pogledoval, ko sem mu ponudil funt masti po sedem grošev. Vprašal me je, Če je žafran v čebru in ker sem premišljeval nekaj časa, mi reče:
"No, če neceš smole prodati, pa le idi dalje!"
Konečno sem mu jo oddal. Pretehtal jo je z veliko malomarnostjo in natehtal s čebričkom vred ravno tri funte; za vse skupaj mi plača petnajst grošev. Jaz sem bil zadovoljen; čebriček z mastjo spravi v neko čum-nato; kaj lahko sem se poslovil od njega. — In sedaj za dva groša ptičjega mleka! Reče mi, naj pridem čez čet rt u re.
Medtem sem postal žejen in lačen; poiščem si kremo. Bilo jih je v bližini precej in lepih; skozi velika, u-rr.ita okna so bile videti lepo, belo pogrnjene mize. V te se nisetn upal. Jaz ne iščem dobre krčme, zame je tudi slaba dobra. Konečno jo staknem; bila je to temna soba. po;na muh, ki so brskale po ostankih jedij na mizi; merica vina je bila sicer precej goi*ka, vendar mokra in to mi je zadostovalo. Zemljo, s pečeno predvčerajšnjim. ><-m tudi raji imel. ker sem jo dalj časa •-dodal kot svežo. Z;i v-«- t„ sem plačal kolikor me je stalo polovico funta masti.
Ko se vrnem v lekarno, najdem tam ver- ljudij. Ker sem moral čakati, se fSedem na klop v kotu in opazujem to častitljivo trgovino, kjer se ljudje zdravijo. Nekdo pride in zahteva lt-Stari možiček vzame iz
me zapeljali v gorovje.
"Le veliko jej, fante, da boš Iaglje domov prišel."
"Mama, koliko časa pa je do doma?"
"Čakaj," odvrne ona. in prične naštevati kraje in ure. "Dvanajst ur dobrih imaš že do Klanca. Pa si pravi tepče, res! Tako trdo zaspal! Moj Tonček seveda ni znal, kje si doma, pa te je domov pripeljal. Pa le poto-lažen bodi. Moj voz te je sem pripeljal in angel j varuh te bo spremil nazaj."
Ko me še tolaži. začuje zunaj v kuhinji žalostno stokanje; Tonček pride v sobo in pove. da Anico strašno bole zobje.
"Kak križ je s temi zobmi!" reče gospodinja, "zdaj trpi uboga punca že dve noči kot duše v vicah. Z vsem smo že poskusili; vroče obveze, mrzlo vodo. zmili ,-mo jo z rožnim oljem, s soljo drgnili, obesili okoli nje rožni venec iz P. rez i j. zvezali dva prsta s svileno nitjo, noge v peč posadili in Bog zna kaj še. Uboga stvar vpije, da nas vse glava boli! Anica. Anica, u-bogi otrok. Cak. kurjega blata ti na-vežem za tilnik, to Ih» ven povleklo. In odhiti sol>e \ kuhinjo.
Cela hiš;: -«■ ;e /brala < k ki je zopet pri -.•!« stokati:
"Moj zob. moj /ob! Ah! kako ine boli moj zob!"
"Le v tolaži se." kliče mati. -'bo kmalu pomagalo, glej. ali moja Anica, ti!"
Tudi jaz jo potegnem v kuhinjo. Na ognjišču sedi deklica s prijaznim obrazom in pritiska ročic« na obraz.
trpeče,
* rumeno posolo. potegne z j Zelo se mi smili. Vsak v hiši je že kaj iepo žličko neke masti ven in dene na j nasvetoval, pa Še nič ni pomagalo, •elit; :co: "Tako. s t rije. ta imate tri: Eden hlapcev reče. da je le neumnost, 't trt funta lisičje masti; dva groša vas stane." Nato zahteva stara že-
krogljic. Druga zopet majhno
ker -i Anica ni snažila zob. kriva bolečin! — Hop — če je pa neumnost, tedaj mora pomagati moje ptičje mle-s tek len i co. Neki deček zahteva jazbe- ko! — Iz svojega skrivnega žepa po-ceve masti za vrat. Stari lekarnar zo- j tegnem posodico in iz glave svet, naj pet privleče na dan ono rumeno po- | namažem s tem dragocenim mazilom sodo in mu da jazbečeve masti. Temu ' otečeno lice.
se začudim; najbrž se je mož zmotil,! "Škodovalo ne bo, ker je ptičje ker v tej posodi je imel lisičjo mast. ; mleko iz lekarne!" reče babica in na-V lekarno pride stara ženica in zahte- maže deklico. Še ni preteklo pet mi-va mazila za revmatizem. "Da, prav nut. ko zakliče malička: "Mama, od-dobro mazilo imam!" reče lekarnar nehalo je!" in hitro kot srna skoči in zopet odmeri iz rumene posode ne- 17- ognjišča.
kaj masti. Sedaj mi je pa že prese- ; Seveda, zdtj so pa začeli pritiskati dalo, ker je vsakovrstna zdravila da- v moje ptičje nleko, kterega so mi prodali v lekarno tudi kozlovo |jal vedno 1Z ene posode. Čas je mine- hoteli odkupiti, samo naj povem, ko-in amike in suho pasjo mast, vaJ? zato stopim k lekarnarju in ga liko stane. Šele potem so nehali v me-r lekarnah kupijo vse, kar diši I Prosim 7a ptičjega mleka.	ne siliti, ko ozdravljena deklica pove,
di) in torej tudi svinjsko mast. '	dečko. Ti si tudi tu. daje ne bo nikdar več bolel zob. tako
mene dvanajstletnega Jožka so j TakoJ dobiš ptičjega mleka!" reče dobro se počuti. Spravim torej ptičje li, da zadenem na binkoštni pon- ' PnJa2no možiček, vzame zopet rume- mleko v žep in začnem premišlievati.
log nam slikajo ZveLicarjev obras ve-dno z žalostnimi potezami f Prva, gorenja slika nam kaže še skoro mla-deniškega rudarja, ki je bil ubit v premogokopu — eden otrok, ktere je tako neizmerno ljubil.
ulieah vsako noč okoli 12. ure dva vredni duhovnik šel samo enkrat mi-
takozvani "krušni vrati". Na Broad-wayu in na Bowery v New York® čaka tisoče ljudij dolge me, teqao drug ob drugem v dolgi vrsti, iiinrttt-joč in stradajoč, za košček kruha. V našej najbogatejši deželi na sve- Kdor gre mimo te črte gladnih siro-


mo te krušne vrste in pogledal v o-braze teh ljudij, da bi se potem nikakor več ne čudil, sekaj emetniki Kristov obraz slikajo tako resen, tako žalosten.
e * •
lV
upanja, da bode prihodnjoet boljša.
Ljudje imajo dolžnost, da se izogibajo pesimizmu in ohranijo upanje, in sieer tako upanje, ki je tudi opravičeno. Dolga vrsta zmrsujoiih, za košček kruha čakajočih ljudij je
O binkoštih nam je ostal še čeber svinjske masti. Oče je ni prodal, ker je mislil, da jo bo mati doma porabila, in mati jo ni porabila, ker je mislila, da jo bo oče prodal. In med to gospodarsko premiŠljenostjo je postala mast žal lava. Zdaj bi jo mati radi uporabili, toda kadar so prišli žganci, zabel jen i s to mastjo na mizo, >so vihali hlapci nosove in rekli: "Čevljarske smole pa že ne jemo!"
Bila pa ni čevljarska smola, bila je prava svinjska mast in to so tudi ve- sl'*Je masti deli. radi tega je bilo grozno grdo. da '	«>man
so tako govorili. Mati so bili sicer dobra, ponižna ženita; kadar pa je kdo zabavljal čez njih jed. tedaj so obupali in rekli hlapcem, naj sami stopijo k ognjišču in skuhajo kosilo za škofa. Kosilo za škofa pa je bilo po našem mnenju vrhunec vse kuharske umetnosti.
Istodobno smo imeli v hiši staro ženico, ki je bila s svojim nasvetom vedno na pravem mestn. Sicer je bila slepa na obeh očesih, vendar je takoj uvidela, kaj je tu potreba.
"Slabo mast imate, mati!" reče hrskaje. "žaltavo mast so vedno kupovali v lekarnah in jo še kupujejo!"
Da. lekarna, res je ta. Prejšnje leto smo
mast	. -„-__
ker v lekarnah kupijo vse, kar diši I Prosim za Ptičjega mleka.	ne siliti, ko ozdravljena deklica pove,
(smrdi) in torej tudi svinjsko mast. ' **da> res <*et"ko. Ti si tudi tu.	ne bo nikdar več bolel zob tako
In	......
zbrali, da zadenem na binkoštni pon-!	vzame zopet rume- mieso t zep m začnem premišljevati,
deljek čeber masti na rame in jo po- i P0*0«*0 »z omare in mi naloži "str- kako bom prišel od Pusta v Klanec, nesem v lekarno. In ob tej priliki bi	P^čjega mleka".	Spotoma se spomnim ptičjega mle-
preskrbel še drugo važno opravilo. Komaj sem to dragoceno zdravilo ^ k« pri starem, bedastem tkalcu
V istem času > prebival v naši ! sPrav!' v najbolj skriti žep mojega ravno tako nplivalo kot pri Pustovi hiši star tkalec, ki je večkrat neznan- suknj1'-a in pošteno plačal, ko pride Anici, tedaj se gre starec lahko me-sko mrmral sam zase in pravil lju- ! zol>et neka ženica v lekarno in vpra- riti s tremi modrimi iz Jutrove de-dem: "Možje, jaz bom znorel. Kot bi ' sa* ^ ,maJ° svežo svinjsko mast. žele.
imel sršenovo gnezdo v glavi, mi ved- • ' L ,sto svežo!" reče lekarnar, "še- Ko hodim že pet ur. sem dospel pri-no šumi v njej. vrag si ga vedi, kaj le <Janes j« dobili!" in zopet ji bližno tja, kjer me je vzel na voz Pu-je. Stvar mi je postala že preneum- da Jz ri""«ie posode "svinjske ma- stov Tonče';. V nekem skednju vpra-na!"	stl"-	šam, koliko je ura. kako daleč je še
In stara, slepa ženica mu je odgovo- ,^ato 156111 od5el in sam s seboj pre- '1o Klanca in Če sem na pravem potu. rila: "Če si neumen, Janez, si moraš m,sUeval> kako zdravilno mora biti to Povedali so -mi vse natančno, inhče glavo namazati s ptičjim mlekom."
"Stara kavka, kje pa dobim ptičje mleko f" zavrne jo tkalec nevoljno.
"V lekarni, glej ga, kje le drugje,' glasil se je odgovor in jaz sem dobil naroČilo, da prinesem za dva groša ptičjega mleka. Ptičje mleko? Kaj imajo ptiči tudi mleko kot krave in koze? Mora že biti tako, ker sicer bi me ne poslali po ptičje mleko.
Ko po dolgem potu pridem okoli opoludne v Ribnico v lekarno, so mi r«'kli. da svinjske masti sedaj ne potrebujejo. tudi če bi bila popolnoma sveža.
"Saj ni sveža!" rečem, "mast že smrdi!''
Lekarnar mi je svetoval, naj nesem mast v drugo lekarno, kjer jo bodo kupili. Jaz sem si pa mislil: Če ti nečeš kupiti masti od mene, pa jaz tudi nečem kupiti pri tebi ptirjega mleka — in se odpravim naprej.
Joj, kako dolga pot je bila to! Po gorah in dolinah, mimo voda; vas za vasjo; tu je bila cerkvica, zopet drugje bo v kremah glasno prepevali, vmea pa so se čuli glasovi harmonike; marsikak potnik je šel prepevajoč po cesti, zopet drugi tiho in zamišljeno in tako sem korskel tudi jas. Omeniti moram Se, da je eolnee grozno pripekalo in je noja mast večkrat skušala pobegniti, kar sem pozneje opazil po sledovih na mojem telovniku.
Dospel mm t mesto Kočevje. Mesta Še nisem nikdar videl. Keki rokodelski potnik je pri nas nekoč pripovedo-vtlr da so Dnnaj, Paris in Kbfevje
loncu! Sedaj šele se mi je razbistrilo, tro s«® bil pripravljen, da mu ponu-kak dragoeen zaklad sem prinesel v 'i'1" «voje mazilo. Vmes pa pride neka svojem čebričku.	i ženska, ki prai. da ne bo nič poma-
Ko se poslovim od mesta Kočevja,! ker J® glavobol prišel od pr-*-®« je bila že tema. Moje noge v velikan-! zavžite pijače.
skih cokljah so mi postale vroče in ' ° polnoči pridem domov. Bili so v bilo mi je kot bi mi kdo desko prive- i stralm za*ne in še niso spali. Posebno zal na prša. Pred seboj sem imel osem !	rae jf čakal stari tkalec,
ur dolgo pot v Klanec. Ker sem po-i "Dam mu posodo s ptičjim mlekom časi taval, me kmalu doide voz. Dva : in on P°y°ha.
mršava, rebrasta konja vlečeta voz.! <<R-b	močno." mrmra za-se,
na kterem sedi deček moje starosti, j P°magak> bo. Tudi moj oče povoha Voz je bil skoro prazen. V Kočevje jin me g1"021^ pogleda. Najbrž je mi-je peljal hlode in ra povratku naložil |	Je na;"a mast, ki sem jo prodal
vrečo fižola in soli; prostora zame je
bilo še dovolj. Zakličem *torej dečku, če me hoče vzeti na voz.
"Kam pa greš?" me vpraša nekam p»*ez:i!jivo.
"Domov!"
"Torej le pojdi, jaz peljem tudi domov!"
Kmalu je bila vreča s fižolom moje vzglavje in vreča s soljo moj tovariš; kočijaž pa je veselo pokal z bičem. Dosti ne vem od tega pota proti "domu".
Ko se zbudim, no, kaj zagledam. Na vozu ležim pod nekim kozolcem, okoli mene svetel dsn in ptuj svet. Čisto ptuj svet. Bizu deroč potok % ndinom, poleg hiša z rujavo pobarvanimi vratmi, vse, vse p tuje. In tam naprej skalovje, razpokane skale. Svoj 2rr dan le nisem kaj takega, doživet K sreči pride poleg: moj ml^H
' lekarnarju.
"Naj bo. kar hoče," reče tkalec, "če le pomaga," in začne si drgniti z mazilom čelo:
Ali je pomagalo? — No, pri starem tkalcu nismo mnogo opazili, nasproti pa je moj oče po tem ptičjem mleku postal bolj patmeten. dasi se ni z njim namazal. Pač je še večkrat prodal svinjsko mast v lekarno, kupil je pa ni nikdar več.
"Ptičje mleko" nas je vse izmodro-valo.
pafialostan pogled. Toda ni is dol- največja mesta na avetn in t KoSevjn voznik in me smeje vpraSa, če
Prebrisana.
•Kuharica (svoji prijateljici : "To je krasen Človek, ta novi pismonoSa; vsako popoldne, ko pride, mi da poljubček!"
"Ksj ima vedno kaj sa tebef"
"Seveda.... vsako jutro resgfodmeo sama sebi t"
o
i__k_
_i ,____
A
T p
- h
kranjske novice
ljubljanske«* porotnega, eo-diača. Napad it zasede. Nada-vanje obravnave se je končalo šele
»b 11. uri ponoči. Priča Jeras je izjavile, da sta oba obtoženca Weithauser in* -Jeraj nagovarjala priče, naj ničesar ne povedo. Po daljšem posvetovanju so porotniki proglasili oba obtoženca za kriva uboja in hudodelstva goljufije radi napeljevanja h krivemu pričanju in sodišče je obsodilo Weit-hauserja v dveletno težko ječo, Jeraja p* v 15meseČno težko ječo.
Demon žganje. V nedeljo dne 1. septembra 1. 1. sta prišla fanta Fr. Prašni kar, v Zelenem Travniku na Štajerskem rojen, nazadnje delavec v Senožetah, in njegov tovariš France Grošelj, nekoliko pijana iz Zgornjih v Spodnje Ribče. "Ka Lovšetovem podu se je nahajal Janez Krašovec, ki je zadnje tri dni pri Lovšetovih kosil. Ker ni imel praznične obleke, ni šel v nedeljo od doma, marveč je na podu ležal in pil žganje. Pri tem je postal vesel, začel je popevati in mimoidoče ljudi ogovarjati. Tudi znanega mu Grošelja je ogovoril in ga poklical na pod, češ, da naj da za žganje. Ko je isti pripomnil, da nima denarja, rekel ie dobrovolj ček krašo vec proti Praš-nikarju. ki je *tal na cesti: "Bo pa •na baraba dala.*' Le-ta se je začel radi teh besed ta*koj jeziti, a Krašovec je bolj v šali dejal: "Če ni.si baraba, si pa zasavski smrkovec." Prašnikar mu j«- zapretil, da ga bode ubil. če ne bo tiho. Ker je pa Krašovec, pijan, kakor je bil, te psovke ponovil, zagrabil je Prašnikar za bližnje vile. stopil sa lestvico, ki je bila prislonjena na pod, ter pričel neusmiljeno udrihati po Krašovičevi glavi in po njegovih prsih tako, da je ta nezavesten obležal. Grošelj mu je hotel vile iz rok iztrgati, a Prašnikar je zamahnil tudi po njem in ga na levi čeljusti lahko poškodoval. Gospodinja je slišala pokanje ter stopila .ia praf? in videla, kako obdolženec udriha po (jrošeljnu. Ukazala mu je, naj se proč pobere. Nato se obrne Prašnikar z razklanim držajem še proti nji, in gotovo bi jo bila tudi ona skupila, da ni pravo-easno pobegnila. Zaslišane priče so potrdile, da so dobro slišale klic: 'Tega h.-... moram ubiti." Na vprašanje soseda Alojzija Smrkolja, zakaj je reveža tepe!, je ponosno odgovoril: "Fejst sem mu jih dal." Krašovec je pozneje Se prišel k zavesti, stokal je aapram gospodinji, da ima hude bolečine ter ji odločno izjavil, da ga je samo Prašnikar tepel, da mu pa Grošelj ni nič zalega storil. Tudi napram svoji materi je to potrdil. Krašovea eo pripeljali v ljubljansko deželno bolnico, kjer je pa tako zmedeno govoril, da se ga ni moglo več sodno in pod prisego zaslišati. Kmalu je vsled zadobljenih poškodb v bolnišnici umrl. Zdravnika sta dognala, da je Krašovec vsled udarcev zadobil 11 cm dolgo razpoko kosti na desnih sencih in je bila zmečkana tudi senčna krpa. Ti dve poškodbi sta povzročili akutno shuj&anje že obstoječe pljučne tuberkuloze, kar je bilo neposredni vzrok Krašovčeve smrti. Prašnikar sam priznava, da ga je on poškodoval, zagovarja se le, da ga je Krašovec prej t, pollitersko steklenico udaril, kar pa ne odgovarja resnici. Končno se zagovarja resnici. Končao se zagovarja s popolno pijanostjo.
Nesreča. Ko je 3. marca hlapec Al. Sajovic peljal po Bohoričevih ulicah v Ljubljani opeko, je padel z voza in prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je zlomilo in s ga morali nato prepeljati v deželno bolnišnico.
Pogorela je kočarju Jakobu Vrtaču v Mačkovcu pri Kranju koča, hlev, svinjak, pod in šupa. Škode je 4000 kron, zavarovalnine pa le 600 K. Vnele so se saje v dimniku.
PRIMORSKE NOVICE.
Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen medicinec Mestron, ki je 25. avgusta ob priliki sprevoda pevskega društva "Slavec" iz Ljubljane s tržaškega kolodvora v Sv. Jakob napadel z več drugimi demonstranti sprevod in ranil godca Razema. Mestron je dobil tri dni zapora in mora plačati 50 K poškodovancu.
Nevaren Človek. Nedavno ponoči je 201etni Štefan Golič, točilec ganja v Trstu, na ulici S. Maurizio streljal z revolverjem na nekega neznanca, ki je zbežal. Kasneje je na trgu San Giovanni dirjal semtertja z britvijo v roki. Dva redarja sta ga komaj ukrotila ter ga odvedla v zapor.
Smrt vsled zaspanosti. V Trstu je padel vsled zaspanosti v morje zidarski podajač Anton Ravber in utonil, Bil je star 44 let.
Zaradi nevarne grožnje je bila v Trstu aretirana kletna Zofija Gro-paje. Svojemu ljubemu Alojziju Gr-je grozila e kuhinjskim nožem.
je padlo na 221etnega Petra Križan* v Trstu in mn zdrobilo je v bolnišnico.
Ivan Petriš, trgovec
■
se je podal nedavno a soprogo vred gledat predpnstni korzo, med tem pa je imel v stanovanju obiskovalce, ki so mu vse pre vrgli in odnesli zlatnine, srehrnine in žlahtnega kamenja za 2915 kron. — Srečnejša je bila Visin-tini, ki je našla ob 6. uri zvečer odprta vrata svojega stanovanja in zagledala \ njem dva tujca. Gospa se je hitro od'ocila: zaklenila je vrata ter šla klicat redarjev, ki so pa našli samo enega obiskovalca, Renata B. Tovariš je skočil skozi okno na sosedno streho ter izginil. Vse iskanje je bilo zaman. Renato noče izdati imena svo-jeea kompanjona. Odnesla nista ničesar. —
ŠTAJERSKE NOVICE.
Kopniški slučaj pred celjskim sodiščem. Dne 28. januarja je prestal kovač Jan. Kurpar osemmesečno ječo pri okrožnem sodišču v Celju. V ječi se je seznanil s kaznjencema Janezom dercina in Francom Sotosekom, kterih vsak ima odsedeti 18meseČno ječo. Kar je Korpar izvedel od teh dveh v ječi, je hotel vse to obrniti v svoj prid. Šel je k njunim starišem v Selo, -e jim predstavil kot uradnik c. kr. okrožnega sodišča v Celju. Pravil je, da ga je poslal predsednik z naročilom, da mora vso zadevo sinov še enkrat natančno preiskati. Zaslišal je mnogo prič ter si vse njih izjave zabeležil, rekoč, da so to "litografične" opombe, v resnici pa so bile navadne čečkarije. Ker mu je bila vsa zadeva tako dobro znana, se mu je posrečilo, da je ogoljufal stariše omenjenih dveh ter dobil takoj poplačane komisijske stroške. Tudi jih je pregovoril, da so dali osem kron za pijačo. Šele pozneje jim je prišlo na misel, da je zelo neverjetno, da bi "dohtar" z njimi pil. Med tem jo je pa napačni uradnik že popihal. Par dni nato ga je prijelo orožništvo. Korpar je vse priznal. Dobil je za svoj Čin eno leto zapora.
Samomor. Ustrelila se je na Ptuju 29. februarja Pavla Bindlechner, soproga postajenačelnika. Vzrok: ljubosumnost. Govori se, da je nesrečna žena, ki je baje že dalje časa sumila moževo nezvestobo, omenjeni dan, ko je nenadoma prišla domov in zalotila moža v nezvestobi, v veliki razburjenosti storila konec svojemu mlademu življenju.
HRVATSKE NOVICE.
Dvojen samomor. Na Reki sta se 201etni Rihard Skrobanja in 181etna šivilja Noema Calazio ustrelila zaradi nesrečne ljubezni.
Samomor lepotice. V Belovaru se je ustrelila na dvorišču pri magistratu 20|etna hči tainošnjega mestnega svetovalca Steve Koširja, Mileva. Mladenka je bila do zadnjih dni vedno vesela in je vzrok samomora docela neznan.
Uboj. Nedavno je prišla kmetica Katica Stepanovič iz Gjurgjic v Kri-ževac, da bi prisostvovala neki sodni obravnavi. Ko se je ponoči vračala domov, jo je nekdo na cesti ubil. Ubijalec je, kakor sodijo, menil, da je šla ženska v mesto po denar, ki ga je večkrat poslal soprog iz Amerike.
BALKANSKE NOVICE.
Dogodki v Macedoniji. Sofija, 3. marca. Macedonski beguni prirede danes velik protestni shod povodom 301etnega jubileja sv. Štefanske po-srodbe. V oklicih se kritizirajo dosedanji uspehi avstrijsko-ruske reformne akcije; posebno krepki izrazi so naslovljeni na Avstro-Ogrsko. — Csu-rigrad, 3. marca. Pri Mesnici (okraj Osmanje) so se spopadli turški vojaki z bolgarsko četo. Dvanajst ustašev je bilo ubitih. Vojaki so imeli pet ranjenih. —
Tridesetletnica osvobojenja Bolgarske. Letos obhaja Bolgarska tridesetletnico, kar se je s pomočjo Rusije otresla turškega jarma. Ob tej priliki je v Sofiji pred spomenikom carja-osvoboditelja v navzočnosti društev in oblastnij bila zahvalna služba božja. Po isti razložil je slavnostni govornik pomen slavlja. V gledišču je bila slavnostna predstava.
RAZNOTEROSTI.
Šola za vlomilce. Londonska policija je v zadnjih sedmih mesecih odkrila 15 "zavodov", kjer so se mladi dečki vzgajali za vlomilce, žepne tatove itd. Neki llletni deček je priznal pred sodiščem, da obiskuje šolo že od 7. leta. Izmed "profesorjev" je d*>-bila policija le enega, ki je bil obsojen v petletno ječo. Pri razpravi je priznal, da je vzgojil 47 izvrstnih vlomilcev, ki še niso 14 let stari 1 Mnogi med temi so postali že pravi '' mojstri". Za pouk je zaslužil na leto 18 tisoč mark. Tudi "ušenei" dobe od ukradenih stvari primerno nagrado, in sicer od vsakih ukradenih sto mark po deset maik in en teden pranuk. Največja "šola" za inozemce je bila v ulici Bethnal Green. Sola je Irila v dveh poslopjih; v spodnjih prostorih so stanovali, v gornjih prostorih pa so bila "vežbaKtta". Vsako stroko je pouševal drag "profesor" — veČino, ma odpuščeni kaznjenci. V posebnem oddelka so se poučevali mladi deški,
v Trata, kako je treba krasti is žepov žetukam.
Učitelj je nosil žensko obleko, in kte-remu učencu se je posrečilo, da mu je izmaknil kaj iz žepa tako, da mož tega ni opazil, je dobil spričevalo uspo-sobnostL Vsak učenec mora izvršiti vsaj en večji vlom, ne da bi ga opazili, preden dobi sposobnost.
Karte so ga ubile. V igralnici v Niči .je slikar L. Kardos zaigral celo svoje premoženje. Banka mu je ponudila 1000 frankov, da se more vrniti v domovino. Kardos je ponudbo odklonil ter si izposodil od nekega madjarske-ga velikasa 2000 frankov, da ponovno poskuša svojo srečo. Med igro moi je sedela na desni neka pariška koketa, na levi pa hči nekega ameriškega milijonarja. Kardos je kmalu zaigral tudi izposojeno svoto, potegnil iz žepa revolver ter se ustrelil tako, da se je mrtev zvrnil v naročje Parižanke. Priskočili so sluge ter odnesli mrtvega iz igralnice. Uro pozneje se je nadaljevala igra. Gospod, ki je zavzel slikarjev sedež, je priigral iste noči pol milijona.
Pei muzejski čuvaji. Izmed največjih in najslavnejših svetovnih muzejev je oni v Louvru, kjer so prva dela svetovnih kiparjev in slikarjev, razen tega pa se hrani tam tudi tretji največji briljant sveta. Zaradi tega sprejema uprava za čuvaje le starejše doslužene vojake, ki so popolnoma zanesljivi. Vkljub temu se je nedavno zgodilo, da se je neki predrzni lopov povzpel z ulice do dragega nadstropja ter že izrezal šipo na oknu tiste sobe, kjer hranijo briljant. ko so ga čuvaji pregnali. Da bo vsaka nevarnost izključena, sklenila je muzejska uprava nakupiti posebno izurjene pse, ki jih namesti po vseh oddelkih, da z lajanjem opozore čuvaje na nevarnost.
Boj med svinjo in vrano. V Riedu na Tirolskem so slišali neko svinjo silno vpiti. Ko so prišli bližje, so videli, da sedi .ia njej vrana, ki jo je kljuvala in jedla njeno mast. Vrana je bila tako ljuta, da se še zmenila ni, ko so jo s palico začeli tepsti. Ko je bil udarec tako hud, da so jo pobili, šele potem je bila ubogra svinja rešena krute sovražnice.
Župnik ustrelil svojo kuharico. V Weissensteinu pri Bolcanu je župnik Koenig baje v šali meril s puško na svojo kuharico ter sprožil, ne da bi bil vedel, da je puška nabasana. Kuharica se je zgrudila v srce zadeta.
Stotnik pL Goeben, morilec majorja pl. Schoenbecka, si je v ječi pre-rezal žile ter izkrvavel. Schoenbecko-va žena ne pride pred sodišče, ker je bolna na duhu.
Župana v hlev zaprli. "Tribuna" poroča iz Catanzara, da so ondi poljedelski delavci proklamirali štrajk, da protestirajo, proti slabi občinski upravi. Ko so korakali proti občinski hiši. da napravijo županu 'podoknico', so zapazili, da se župan v zaprtem vozu hoče odpeljati. Udrli so jo za njim in ga zaprli v hlev. Šele karabinierom >e je posrečilo mestnega poglavarja rešiti iz neprijetno dehtečega zapora.
Dogodek zdravnika Pipca
Pripovedovali smo si razne zgodbe. Zunaj je udarjal dež na okna in mala družba se je zbrala okoli ognjišča in se grela.
"Zdravnik", zakliče hišna gospa, "sedaj je vrsta na vas."
Zdravnik, eden najbolj priljubljenih ženskih zdravnikov v mestu, naredi zelo presenečen obraz.
"Jaz? ljuba gospa Cecilija, jaz vendar ne znam pripovedovati 1"
"No, no, le ne hvalite sepreveč! Vi kot zdravnik in posebno še ženski
zdravnik.--Pomagati vam ne
morem. Danes si morate zaslužiti škudelico čaja. Ne boste sedeli veš tu brez <dela in se zabavali na račun drugih — to ne gre več. Povejte -am kako povest!"
"Povejte nam povest!" zahtevala je cela družba.
"In prt v sarkantna mora biti," omeni še mlada gospa Janič, ki je bila omožena komaj nekaj mesecev.
Zdravnik Pipec se »meje in vleče dalje svojo cigaro. Pogleda se v krogu svojih poslušalcev in na vseh opazi radovedne obraze.
"Dobro torej," reče konečno, "zaslužiti si hočem svoj čaj. Doživel nisem mnogo, toda edini dogodek, ki sem ga loživel, vam hočem vseeno povedati----
"Ah--"
"Eh, zgodba ni tako imenitna kot si mislite in prav sarkantna tndi ni --Kdo dragi bi kaj taeega še doživel i-e---. Jijs sem bil pa vedno nekak sv. Alojzij. Ker nisem bil nikakih bogatih stariše v sin, moral že od nekdaj skrbeti za svoj kruh. Učil eem draga, pisal nujimf povesti v liste. Pri takem življenja človek ne vžije veliko zabave, ker m™« ne časa, na denarja. Moji sovrstniki t šolali ro me v tem obzira daleŠ nad-kriljevali Vsak je imel svojo Ijabičo
---W jas, jaz
ne. Bil sam preveft bojeB in Znal sem eieer vse toda Sašem stal



" 1
spolu, sem žaru del in zgubil pamet, j kakor sem bil truden, zaspati
Sariši so stanovali' znaj mesta in mogel. No, pomislite le s krasno de-jaz sem moral vsak dan hoditi peš v klico skupaj - spati v eni sobi — mesto. To me sicer ni jezilo, ko sem grozovito sem se bojeval sam s se-se pa pripravljal ha zdravniško sku-, boj v srcu in — konečno eem vendar šnjo, mi je postala vsakdanja hoja. zaspal in se čez in Čez pokril radi. že nadležna. Doma nisem mogel de-1 skušnjav.
tati; stanovanje je bilo <tesno in otroki Ko se zbudim, je bil že velik dan cela kopica. Motilo me je neprestano | in jaz planem po koncu. Moj prvi

klepetanje in kričanje — skratka sklenil sen\ si najeti v mestu stanovanje.
Prav blizu bolniee sem dobil lepo sobo ter tu proizvajal svojo zdravniško znanost. Vendar domači hiši se nisem mogel odreči. Čez noč sem spal doma in zgodaj zjutraj sem se podal v mesto k svojemu učenju.
Svoji gospodinji, prav prijazne j, uljudnej gospej, sem o tem že naprej povedal,, da ne bi kdaj prišlo do mogočega spora med nama. Gospodinja se je nekako čudno smejala, ko sem ji omenil, da bom rabil sobo samo po
dnevu --
Torej, Vi hočete sobo samo od 8. ure zjutraj, do 8. ure zvečer T"
"Da. Zagotovim Vam, da bom ob osmih vselej šel domov spat."
"To me ne briga! Da boste le stanarino redno plačevali."
Jaz sem bil točen in z gospodinjo sva živela v soglasju. Prinesel sem knjige v svoje novo stanovanje, dospel tja vsako jutro ob osmih in zginil točno čez 12 ur. Moje nedolžno srce ni slutilo ničesar.
Nekega dne sem se udeležil neke zabave. Bilo je ob treh zjutraj, ko sem zapustil krčmo. Pijančevanje ni bilo nikdar po mojemu okusu — no to se ne vjema z mojim pripovedovanjem. Torej stal sem s težko glavo ob treh zjutraj na cesti. Bilo je mrzlo, da si pes ni upal na cesto, jaz pa truden, da bi najraje legel na tlak. Kočije si nisem mogel najeti in da bi se sedaj podal peš k svojim starišem — ne, ker bi že na pol pota obležal.
Tu se spomnim sobe, kjer prebivam po dnevu. Ključ imam v žepu — in hiša ni daleč niti pet minut. Hitro jo odkurim tja, planem po stopnjicah v sobo, ne prižgem niti luči, potegnem iz sebe hlače in čevlje ter se vržem v
posteljo--
Toda mislite na moj strah. V postelji je že nekdo ležal, nekaj prav mehkega in gorkega je bilo. Skočim iz postelje in istodobno zakriti ženski glas:
"Na pomoč, roparji--tati!"
K sreči je moja gospodinja spala kot ubita. Ženskega krika ni slišala in jaz se toliko zavem, da uprasnem
užigalieo--v moji postelji sedi
krasna, mlada gospodična, tuleč in klepetajoč s zobmi. Proti meni vzdiguje roke in prosi:
"Ne ubijte me!" stoka. Pustite me živo! Vse vam dam, kar imam---"
Pri pogledu na to lepo prosečo osebo, sem skoro zgubil še )no mrvico zavesti, ki sem jo imel. Na misel mi
pride, da sem--da sem--no
slečen. Hitro oblečem hlače, ki so ležale nekje na naslonjaču. V posesti tega možkega znaka sem se začutil bolj varnega; ko po par nesrečnih [»skusili prižgem tudi luč, se začnem poga-'ati s posestnico moje postelje.
"Gospodična, pomirite se vendar.
Jaz nikakor nisem tat--"
"Kaj pa stef"
" Lastnik te sobe. Najel sem jo od hišne gospodinje^''
"Vi? To je predrznost. Jaz stanujem tu že dva meseca."
V glavi se mi posveti. Radi tega se je gospodinja tedaj, ko sem najel sobo tako nekam čudno smejala! Meni je oddala sobo po dnevu, tej gospodični pa ponoči.
'' Vi gotovo ne stanujete tu po dnevu T " vprašam svojo nepoznano sostanovalko.
"Nikdar. Ob pol osmih zjutraj oddidem k neki družini, kjer sem vzgojiteljica in se vrnem šele ob devetih zvečer. In vi gospod?" "Jaz delam tu po'dnevu!" No, položaj se je razjasnil. Naj-prvo sva skupno z gospodično se hu-dovala nad gospodinjo, nato sva se pa zjedinila,da se mora nekaj zgoditi.
"Oblekel se Dom in odšel," rečem jaz konečno, s preaej tihim glasom, ker nisem imel nobene nade.
To je uvidela tudi gospodična, ki je imela dozdevno dobro srce.
"Veste kaj, gospod doktoi," mi reče, "če mi obljubite, da boste mirni in* mi ne boste nagajali, lahko ostanete tu in spite na naslonjaču.'' Ugovarjal sem, vendar ona ni hotela ničesar slišati,
"Iz sobe Vas vendar ne moram spoditi na mra£ in v meglo, ko imate isto pravico do sobe kot jaz. Ali morda nimate toliko moči, da bosta vpo-štev jemali šast mlade deklice T"
To me je zbodlo. Roko položim na svoje nedolžno sna in protestiram kar najodločneje*
"Gospodična, kaj mislite od Jas sem polten šlo vek. Cast mi je svetal"
"Jfeqfc gospod— lahko noti"
prazna je — Mesto nje gospodinjo in
pogled je na postelj-gospodična je odšla, zagledam med vratrni že hočem njo napasti. "No, lepa gospodinja ste Vi —" "No, no, le preveč se ne jezite!" zavrne me prostodušno. "Vi ste vsega krivi. Ravnali ste proti pogodbi — sicer pa če je gospodična zadovoljna, morate biti tudi Vi." "No in--
"Ah kaj — pustila Vas je lepo pozdraviti.' *
"Tako, kaj je pa rekla?" "Da ste zelo pošten
toda--"
"Toda--"
"Zelo neumen, ker niste prilike!*'
Reče in takoj zgine med
človek,
porabili
vratmi,
meni nadaljno premišlje-
pustrvši vanje.
"To je moja zgodba, gospoda" —
Zdravnik se je smejal in dalje vlekel svojo cigaro.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in oko-heo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v meseca.
Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočili uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. dee. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Boištnar. 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I.	tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd S^ Pittsburg.
Odbor:
Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny.
Ignac Dergane, 58 Troy Hill Road, Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Ivan Krošovie, 23 Troy Hill Road,
Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Gašpar Pelko 101 Villa St., Alleg-*ienv

Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastou j razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težke prisluženi denar.
Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
TMrlE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.

HIPS
nikakih sitnosti ako
kupiš vožni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Z jed. <lr-ave, pn FR. SAKS Eli CO„ 109 Greenwich St., Hew York.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega import i rane ga Češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastnekonst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lel«y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TrivniLar-jn 6M2 SL Clair Ave. N.ft£. kteri Vam dragevolje vse pojasni«
TIE ISAAC LEISY BREWING C0MPAMY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
->/v2 Najpripmoejsa ii najcenejša parobrodna trta za Slovence in Hnate. sv-
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cm ražiih listkn Iz NEW Y0RKA za III. razrri m fc:
Vti spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
AUG1I, LAURA, MABTHA WASHINGTON, ! ARGENTINA.
VflMseeUimajnin jnnijasebodeta agentf navedene—a brodovju pri-dražila Ae dvautaaga nova potniška
TESTA......
LJUBLJANE.
REKE........
ZAGBEBA... KABLOVCA.
II. RAZBED do
TRSTA sli REKE.
Parobrod "LAURA" odpluje 31. Haras 1908.
, ! ' % >
->J >,-*«•	V".'«- "VsS
' v . -v ' -.f
Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW Ml,
M
m
Owned a&d published by the
SLOVEN1C PUBUSHWG COMPANY
(a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJAVEU, Secretary.
LOl'IS BENEDiK, Treasurer.
of Iiu*inean of tlie corporation and of above officer*: ltW Greenwich Borough of Manhattan, Kew York H- Y.
_ leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
pol leta.........1-W
j* Ko ia mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto ..... 4.50
......polleta.....2.50
„ „ cetct leta . . .. . 1-75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
Bode li naša vlada sedaj, ko jej že
inozemstvo očita malomarnost, - storila ono, kar je obljubila f Kar ta- i cega ne pričakujemo, ker smo pre- ; pricani, da bode vlada čakala, da ep \ pripeti zopet kaka velika nesreča, na- ! kar bode zopet kaj obljubila, ne da bi se potem svoje obljube tudi držala.
Haiti.
**GLAb NARODA" izhaja v*ak dan u-vEemai nedelj in praznikov.

>
«GLA8jNAHODA"
("Voice of the People")
every dsv, except Sundays and
holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti Be ne •uanejo.	\
Denar naj se blagovoli pošiljati po looey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov oeLmo, da se nam tudi prejšnje Ivailiče naznani, da hitreje naj-
__no naslovnika.
Dopiaoiii in pošiljatvam naredite naslov:
"QLAS NAHODA" lee Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Hector.
Ameriški premogovm>vi
—e—
Ko se je pred par meseci tekom par tednov pripetilo pri nas vse pol-M razstrelb v premogovih rovih, v kterih je zaglavilo kacih tisoč premogarjev, je naša vlada naznanila, da bode ustanovila par preskuševalnih postaj, v kterih se bode preiskovalo pbne in skušal« dognati, na kak na-iin bi bilo mogoče razstrelbe v nadalje preprečiti ali pa saj pomanjšati. Sedaj je pa nakrat vse utihnilo
•	teh načrtih in nihče več ne govori
•	katastrofah, koje so bile nekaj časa ■a dnevnem redu. Dosedaj še nismo Mogli zvedeti, so se li že tozadevne preiskave pričele in ako oblasti sploh nameravajo kedaj pričeti s preiskavami, kakor so tedaj obljubile. Naj-taže nameravajo sedaj čakati, da bo sopet par sto premogarjev ubitih — in potem bodo zopet prišli na dan
•	obljuba^, ktere se pa nikdar ne bodo uresničilk
In vendar so pa razmere v ameriških preniogovih rovih take. da se je sedaj pričelo celo inozemstvo zanimati za naše rove, v kolikor pride v njih varnost delavcev v poštev.
Kaker raz vi d i m o iz newyorske "Evening Post", objavila je te dni francosko poročilo o položaju ameriških premogovih rovov in to poročilo kar najstrožje obsoja stanje naših rovov.
V	Franciji je znana katastrofa, ktera se je pripetila v Courrieres, kjer je bilo 12#0 premogarjev ubitih, aapravils na vae prebivalstvo trajen nt is. Tam so Beda j ustanovili posebno preskuševalno postajo, kjer preiskujejo pline in prah z ozirom na njegovo nevarnost. Ko se je v Franciji zvedelo, da je bilo pri raz-strelbi v rovu Honongah v West Vir-giniji vsled razstrelbe plinov ubitih 400 delavcev, je moral inžener imenovanih francoskih rovov in vodja preskuševalne postaje takoj potovati
▼	Ameriko, da preišče vzroke tukajšnje nesreče. Ta inžener je Bedaj objavil svoje poročilo, ktero zelo •ti go biča razmere v ameriških premogovih rovih.
V	njegovem poročilu se pred vsem povdarja, da razstrelba v rovu Mo-nongah javno mnenje v Ameriki nikakor ni razburila, kakor katastrofa
▼	Franciji, in sicer radi tega ne, ker ao bili ubiti premogarji po večini le tujci, večinoma Slovani in Armenci. Omenjeni inžener piše v svojem poročilu, da se v naših rovih posluje akrajno lahkomišljeno. Tako je oblaka! nek rov, v ktergm je" bilo 75% plina, da se pa kljub temu v rovu dela pri nezavarovanih lučeh, tako da so delavci v mprestanej smrtnej nevarnosti. Premogarji nosijo v rovih dinamit vedno seboj v žepih. Vendar pa to še ni tako nevarno, kajti v rovih je našel še drugo nevarnost. Premogov prah leži namreč po ameriških rovih po palec na debelo na tleh. Kedor pozna nevarnosti rovov, ve, kaj to pomenja, kajti baS prah j^ največja nevarnost. Francoz je tndi slišal, da imamo v Ameriki zakon, ki določa, da se mora ta prah z vodo politi, ker potem
neškodljiv. Na ta zakon ae pa v i ki ozirajo tako, da poškrope tla
▼	rovih le po enkrat na teden. Nadalje je Francoz tudi pronašel, da v ameriških rovih nimajo nikjer rešilnih aparatov, kteri morajo biti ▼ vsakem evropskem rovu, ker inače se
„ . njem delati ico« ko poročilo še m popolno-toda ono, kolikor je dosedaj !jenega,ni druzega, nego naj-obsodbe in odkritje največje ktera flada v naših

Kakor vsako leto, tako smo tudi letos doživeli, da morajo razne vlasti poslati svoje vojne ladije v jedno ameriških republik. Letos je prišla na vrsto republika Haiti, kjer se je sedaj pričela običajna revolucija. Ljudje, kterim so razmere na Haiti znane, že par let trdijo, da postaja v imenovanej zamorskej republiki so-vražtvo napram belim od leta do leta večje, in sicer se tam agituje v smislu devize "Haiti Haitčanom". Tam imajo torej tudi ne*.e vrste jingo-izem, kteri se pa, ako pomislimo, da kultura tamkaj še ni na visokej stopinji, prav lahko spremeni v barbarstvo. V zamorskej republiki, kjer revolucijonarni duh nikdar ne iz umrje, tvorijo tuji konzulati vedno nekako pribežališče za takozvane zarotnike, oziroma za one ljudi, ktere vlada preganja. To sicer ni v soglasju z ljudskim pravom, vendar je pa na Haiti to v navadi in tudi sedanji predsednik Nord je svoječasno pribe-žal v francosko poslaništvo, ko njegova revolucija ni uspela in ko je njemu nasprotna stranka zahtevala, da se ga obsodi in kaznuje. Politični preganjanci prihajajo v konzulate je-dino vsled tega, ker so konzuli koli-kortoli človekoljubni ljudje in ker vedo, da bi vsi ti ljudje, kteri iščejo pri njih varstva, bili takoj na ulici ustreljeni, ako bi jih izročili vladi.
Sedaj je predsednik Nord zopet (tozval poslaništva Francije, Anglije in Nemčije, naj mu izroče one revo-lucijonarje, kteri so pribežali v imenovana poslaništva. Poslaniki so to zahtevo odklonili, dočim je poslanik /.jedinjenih držav izročil begune vladi. Ker se je pa sedaj bati, da vlada ne napade poslaništev imenovanih držav, morajo slednje poslati tjeka svoje vojne ladije. Naše poslaništvo je moralo begune izročiti, ker je dobilo tako povelje iz Washingtona in ako pride sedaj do preganjanja tuj-cev v Haiti, potem bode za to v prvi vrsti odgovorna naša vlada, ktera v tein pogledu ni postopala solidarno z drugimi vladami. V Washingtonu so pa storjena napako že uvideli, kajti naša vlada je sedaj poslala tudi jedno ladijo v Port-au-Prince. Ako pride v resnici do klanja belih, bode pa morala vendar le naša vlada prevzeti za to odgovornost, ker je ona jedina. ktera se ni ozirala na stare običaje.
DOPISI.
Imperial, Pa.
S|K»štovani g. urednik:—
Sprejmite teh par vrstic v "Glas Naroda. Poročati Vam imam žalostno novico. Smrt je dohitela našega sodelavca Ivana Basista, rodom Sljt vaka. Ko se je vračal iz dela, ga je zadela lokomotiva, da je bil na mestu mrtev. Pogreba so se udeležili dve slovaški društvi in dve slovenski. V stari domovini zapušča ženo in otroke. — Zopet en vzgled, kako koristna so podporna društva.
Alojzy To! ir.
Sheboygan, Wis. Cenjeni ^gospod urednik:—
Prosim Vas, priobčite teh par vrst v "Glasu Naroda". Neizprosna smrt je pobrala iz naše sredine ljubljenega tovariša Fran Matjaža. Ranj-ki je prišel lansko leto že v drugič v Ameriko v nadi, da si prisluži še kaj več denarja, a dohitela ga je morilka smrt. Ležal je tri tedne v bolnici, nakar je umrl za vročinsko boleznijo. Star je bil 21 let; doma iz Noveštifte pri Gornjem gradu na Sp. Štajerskem. V stari domovini ima mater, brata in sestro, enega brata ima pa v Ameriki. Ker raujki ni pripadal k nobenemu društvu, mu je brat priredil lep pogreb. Posebna zalivala gre Ivanu Repenšku in njegovi soprogi, ker/"sta dovolila ranj-keira prepeljati v svoje stanovanje. Da je bil splošno priljubljen, je pričala velikanska udeležba pri pogrebu. Lahka mu bodi žemljica v daljni tujini, spremljali bodo ga naši spomini.
Fran Novšek.
West Jordan, Utah.
Cenjeni g. urednik:—
Naj \ am poročam o žalostni smrti našega rojaka Matija Zorana, ki je bil 28. febr. ustreljen.
Beda je gnala več rojakov omenjenega dne, da so šli na tir Rio Grande železnice, da si naberejo premoga za silo; za hrbet jim je prišel "watchman" in ko so skušali pobegniti, je ustrelil; Matija Zoran je bil zadet
v hrbet; prepeljali so ga v Salt Lake City v bolnišnico, kjer je pa že zvečer umrL Pokojni je bil doma nekje na Dolenjskem. Tu zapušča ženo; ker pa nista skupaj živela, mi niso znane njiju razmere. Žena je doma iz Kompa, fara Dobropolje na Dolenjskem.
Brezdelica pri nas še vedno gospodari. Bog ve, kdaj se bode kaj spremenilo. Mnogo ljudij je že odšlo v stari kraj, alj se pa preselilo v druga mesta.
Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Ant. Palčič, zastopnik G. N.
Nekaj o zgodovinskem pomenu ljubljanskega gradu.
Spisal Silvester Škerbinc.
Vsako mesto, da, vsak večji kraj širnega sveta ima svojo posebnost, ki je na njo ponosen vsak rojak in ktere se pri spominu na svojo domovino najpoprej spomni, če je še tako daleč proč od nje. MnogO krajev imenuje ljudstvo sploh le z imenom dotične posebnosti, ki ni postala samo domačinom, ampak v teku časa tudi tujcem tako znana, da je dobilo ozna-čenje dotičnega kraja po oni posebnosti naravnost značaj mednarodnega imena. — Kdo ne misli pri imenovanju "Kremla" takoj na mater Velike Rusije, na Moskvo, ali če se omeni "stari Šteli" na cesarsko mesto ob Donavi; ime "Hradcany" zadostuje za "Zlato Prago", istotako **Kraljevi griček" ali "Lev iz San Marca", če se hoče označiti Budimpešto ali Benetke^ Tržačan, naj -si bode slovenske ali italijanske narodnosti. je ponosen na to, da je rojen pod seneo 41 San Gfusta *
Posebnost Ljubljane je grad!
Ob njegovem vznožju so sezidali v davni prošlosti mesto, ki se danes razprostira kroginkrog njega, da tvori naravno središče "bele Ljubljane" in s to takorekoč eele Slovenije! Podrobna zgodovina ljubljanskega gradu, ki bi bila brez dvoma jako zanimiva, se bode morala šele pisati; vsekakor pa se lahko trdi, ne da bi se dalo temu ugovarjati, da je mnogo takih objektov, ki veljajo za slavne in kterih imena izgovarjajo domačini z največjim spoštovanjem, dočim jih hodijo tujci trumoma občudovat, kterih zgodovina pa se z ono ljubljanskega gradu ne d& meriti niti z da-leka. Celo čas, v k te rem je moral služiti ljubljanski grad svojemu naj-žalostnejšemu namenu, ko je sprejemal v svoje okrilje jetnike, ki so se morali tu pokoriti za svoje resnične ali dozdevne pregrehe proti državi ali družbi, nudi toliko zanimivosti, da jih hočemo na tem mestu nekaj omeniti; kasnejšemu strokovnemu peresu pa prepuščamo, da nadrobneje obdela to epoho iz zgodovine ljubljanskega gradu in pridobi gradu doma in na tujem zgodovinsko ime.
Kakor je znano, je služil grad do maja leta 1895, ko so ga radi poškodb, provzročenih po potresu, izpraznili in ga proglasili za dotedanji namen nerabnega, kot kaznilnica oziroma ječa za navadne in politične zločince. Mnogo izmed teh političnih zločincev se je živahno udeleževalo italijansko - patrijotičnega osvobodilnega gibanja takratnih tajnih zvez, imenovanih "Carbonari" in "Gio-vine Italica". (Ta skrivna družba, ki je nosila ime "Carbonari" (oglarja) po svojem ritualu, ki je bil povzet po običajih, navadnih pri žganju oglja. Nastala je začetkom 19. stoletja v Neapolju in se je pozneje razširila po vsi Italiji in Franciji. Bila je v zvezi s prostozidarji in je stremita po ustanovitvi narodne neodvisnosti in svobodomiselnih državnih form. Carbonari so torej najodločneje pobijali reakcijo in gospodstvo Avstrije v Italiji od leta 1815. Važno ulogo bo tudi igrali pri revoluciji v Neapolju leta 1820. Okoli leta 1840 so izginili sledovi te družbe, oziroma je ostala kot taka brez vsakega vpliva na prevrat meseca februarja leta 3848. — Zveza "Giovine Italia" (Mlada Italija) je nastala leta ^832 iz Carlionarcev. Utanovil jo je italijanski patrijot in republikanec Luis. Mazzini (rojen 22. junija 1805 v Genovi, umrl 10. marca 1872 v Pisi), ki je objednem ustanovil tudi "Mlado Poljsko" in "Mlado Nemčijo". Te zveze so tvorile skupaj "Mlado Evropo". Geslo te politične organizacije, ktere glavno delo je bilo razširjenje republikanske ideje med evropskimi narodi, se je glasilo: Svoboda, enakost in človekoljnbngst. Glasilo italijanske zveze je bil list "La giovine Italia", ki ga je pisal Mazzini in ki se je tiskal v Ženevi. Takoj ▼ prvih številkah je pozival "pristaše" zveze k boja zoper aristokracijo, kraljevske dinastije, pa-peštvo in preteklost ter za uresničenje idej francoske revolucije L 1799. Ta uradno prepovedani časopis je zi-eer It vzemi mogočimi umetnimi
\
1
stva zaplavil eelo Italijo, dočim se je poskus zarote in vstaje popolnoma ponesrečil Po udušenjn revolucije L 1848, ki jo je pripravila zveza in ktere so se njeni člani udeležili v velikem številu, je izgnbil vso veljavo.) Za ta svoj "zločin", ki je veljal za veleizdajstvo, so se morali pokoriti z dolgoletnim jetništvom na ljubljanskem gradu. Vsi ti politični zločinci so pripadali skoraj brez izjeme prvim slojem italijanske družbe; med njim ise je nahajalo mnogo inteligen-tov, ki so predstavljali cvet takratne politično seveda v neštete male države raztrgane duševne Italije.
Kmalo nato, ko so Avstrijci zavzeli Lombardsko in Benečansko (L 1814), se je jela po teh pokrajinah širiti *4 Carboneria", ki je reprezentirala idejo zjedinjene Italije. Leta 1820 je štela, posebno v Milanu, kjer je bilo njeno glavno zavetišče, med tako-imenovanimi višjimi stanovi, že več sto članov. Ti so skušali po časopisu '' Conciliatore " (' 'Posredovalec''), ki ga fe urejeval Silvio Pellico, vzbujati in vzdrževati med ljudstvom misel na politično prerojen je Italije. (Silvio Pellico, rojen 25. junija 1789 v Saluzzo v Piemontu, umrl 1. £ebr. 1854 v Turinu, je bil italijanski pesnik ter je kot tak spisal več žaloiger in pesmi, kterih prve so večinoma patrijotične, druge pa nabožne vsebine. Poleg tega je bil tudi vzgojitelj. Začetkom leta 1820 je pristopil zvezi Carbonarcev in je bil zgoraj označenega dne z drugimi zveznimi Člani prijet. Dalje časa je bil zaprt v milanskih ječah; meseca februarja 1821 so ga odvedli v svinečne ječe v Benetke, kjer je bil obsojen na smrt. Cesar je spremenil smrtno kazen v laletno ječo na Spielbergu pri Brnu. L. 1830 je bil pod vtiskom pariške julijske revolucije na Dunaju zajedno s svojim prijateljem Marcon-cellijem pomilošeen in izpuščen. L. 1832 je izšlo v Turinu njegovo glavno delo "Le mie prigioni" ("Moje ječe7'), v kterem slika ginljivo in verodostojno svoje lOletno ujetništvo. To delo, ki je prevedeno v vse kulturne jezike — kasneje tudi v slovenščino —- je nemalo pripomoglo, da se je sovražtvo do avstrijske armade tako mogočno razširilo med Italijani; pridobilo je tudi Italijanom simpatije inozemstva, zlasti Anglije in Francije.) Približno eno leto po zatrt ju Pellicovega lista "II Conciliatore", ki je izhajal dvakrat na teden in izšel v 112. Številkah ter je moral prenehati na ukaz vlade 17. oktobra 1819, je začela avstrijska vlada zapirati vse politično sumljive osobe na Lom-bardskem in Benečanskem (9.. do 16. oktobra 1820). Osodo aretacije in zapora so delili s Pellicom med drugimi tudi Angelo Canova. rojen Turi nec. član in artistični vodja takratne slavne italijanske igralske družbe Marchionni, ter Giacomo Alfredo Rezia, doma iz Ballagije ob jezeru Como, ki jih je oblast v Benetkah osumila za glavna zarotnika in jih zaprla. Ta je bil spočetka artilerijski stotnik v armadi italijanskega kraljestva, ki je je ustanovil francoski cesar Napoleon I. (1805 do 1813). Ko je to razpadlo, je bival v mnogih italijanskih mestih, med drugimi tudi v Neapolju. Tukaj je postal 1. 1817 član prostozidarske lože "Alia Stella del Sud" ("Južna zvezda") in se je objednem pridružil tudi "Carbonar-cem". Precej časa je bival tudi v Bologni in Padui, nato pa je prišel 1. 3819 v Benetke in se tu udeležil ustanovitve lože "Alia giustizia" ("Pravica"), ki je zasledovala iste cilje kot 11 karbonarska zveza". Predsedoval je tej loži kot " mojster 33 *** " do svoje aretacije. Canova in Rezio sta odpotovala v noči med 25. in 26. marcem 1822 iz Benetk zajedno s Pellicom in Marconcellijem, ki sta morala na Spielberg. Do Ljubljane so hodili skupaj. Vjetniki so se peljali po dva fti dva na dveh vozovih, v kterih enem je bil policijski komisar, v drugem pa podkomisar; razven teh je spremljalo transport še 6 ali 7 policijskih vojakov s sabljami in puškami. Potovali so preko Vidma, kjer so jetniki v gostilni, v kteri so prenočevali, spoznali v dveh služabnikih dva — sozarotnika (karbonarca). Po posredovanju teh so mogli pisati svojim sorodnikom in prijateljem v domovino. (Pellico je pisal od tu pod kontrolo policijskega. ravnatelja, ki je spremljal transport, tudi poslovilno pismo svojemu očetu.) Potovanje se je potem nadaljevalo preko Gorice in Ajdovščine v Ljubljano. Canova in Rezio sta ostala v zaporu na gradu, Pellica in Marconcellija pa so transportirali preko Gradca in Du naja v Brno, kamor sta dospela 19 aprila. V "Pripombah k mojemu vjetništvu'' se'izraža Pellico jako pohvalno o človekoljubnem postopanju občinskega tajnika (segretario communale) v Ljubljani napram vjetaikom in obžaluje, da si ni zapomnil imena te "anime generoee" (velikodušno zree). Zapiski, ki jih je zabeležil na pota in ▼ kterih ae je tndi nahajalo ime onega mpŽa,* eo Pellion odvzeli v Brna, ne dk bi mu
jih bili kdaj vrnili, o čemer se je kasneje bridko pritoževal.
Canova, ki je bil istočasno s Pellicom in z ostalimi Carbonarci obtožen in tri je bil spočetka obsojen na 5-letno ječo na ljubljanskem gradu, je
bil že čez 2V2 leta, najbrže zajedno z Rezi jem, izpuščep iz ječe in se je nato povrnil v svoje rodno mesto Turin. Poleg imenovanih zarotnikov je bil tudi radi veleizdajstva obsojen v Ceroji rojeni profesor Adeo-dato Ressi v petletno ječo na ljubljanskem gradu, a je umrl tisti dan, ko se je razglasila obsodba.
Toda že pred znamenitim procesom zoper Pellica in drugove se je vršila druga obravnava zoper "Karbonar-ce", izmed kterih se je moralo — v celem jih je bilo okrog 40 — teh-le pet, ki so bili prvotno obsojeni na smrt, pokoriti s 5- oziroma lOletno ječo na ljubljanskem gradu: Marquis Canoniei iz Ferrare, Delfini Rinaldi iz Bologne, Cecchetti iz Rovi ga, dr. Garavieri in Crespino. Ostali obsojenci v tem procesu, med njimi en duhovnik, dva odvetnika, dva sodnika in en grof, so bili 10 do 12 let zaprti na Spielbergu pri Brnu.
(Konec prihodnjič.)
CtovensUco katoliško
pod)« društvo
Jf
svete Barbare
države	Amerik©.
Sedež: Forest City, Pa.
odnedL |anuar]a I903 v^dHtavl ........j f 11 nI.
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAK, Box 51, West Mineral, Kans.
L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. :i. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, LL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mili S t, ^^"fHHfr Fk.	)
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Al. Sevlak iz Blackburn. Pa., v Vače; Ivan Smrekar iz Pittsburg, Pa., v Ljubljano; Fran Hudolin z družino, Jernej Kramar z družino, Josip in Ana Podlegar, Ivan Lekan, Fran Blajič, Fran Turšič, Jernej Za-krajšek. Anton Kelar, Josip Debelak, Ivan Ivančič, Luka Hace, Tom. Ver-ščaj, Josip Krašovec, Ivan Rezel, Jos. Skerbec, Anton Medice, Anton Že-leznik, Ivan Mahne, Anton Knafel, Fran Penke, Ivan Bergoč, Anton Berear, Anton Keklič, Anton Dedič, Ivan Kraker, Jernej Arko, Fran Me-glič, Josip Šturm, Ivan Kenlevčar, Fred. Dobrave, Ivan Pavlin, vsi iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Anton Debevc, Fran Zupančič iz Milwaukee, Wis., v Trebelno; Fran Sunku iz Milwaukee, Wis., v Pečkovo; Anton Stanovnik z družino. Fran Birtič, L> Elovšek iz Waukegan, HI., na Verli-niko; Janez Trh z družino iz Waukegan, 11!.. v Zaplane; Fran Pilnaner iz Fronienae, Kansas, v Sel no; Fran Bajt iz -Johnstown, pa., na Rakek: Martin Arb iz Blackburn, Pa., v Vi-' dem; Ivan GlosiČar iz Blackburn,' Pa., v Litijo; Andrej Lavrenčič iz Blackburn, Pa., v Trnovo; Iv. Kle-menčič iz Blackburn, Pa., v Škofjo Loko; Mile Mirčetič iz Cleveland, 0., v Zagreb; Filip Škofic iz Milwaukee^ Wis., v Ivanjo vas; Anton Avsec iz Barberton, Ohio, v Kozaršče; Fran Baje iz Barberton, O., v Babnopolje; Josip Koee iz Barberton, O., v Pod-cerkev; Ivan DroŠler iz Braddock, Pa., v Preserje; Anton Rožanc iz Rich wood, W. Va., v Cirknico; Jakob Habjan iz Richwood, W. Va., v Tre-beljno; Anton Kerhur iz Ely, Minn., v Grosuplje; Anton Božnar iz Kenosha, Wis., v Medvode; Jakob Voun iz Kenosha, Wis., v Št. Vid; Miha Marinčič^Anton Čelbar in Fran Žele iz Pueblo, Colo., v Št. Peter; Ivan Gosar in Ivan Homovc iz Forest City, Pa., v Logac; Fran Košak, Karol Gr-den, Anton Kostelic in Alojzij Selan iz Mineral, Kansas, v Št. Vid; Miha Masel iz Mineral, Kansas, v Lukovi-co; Oswald Madlener iz New Yorka v Basel; Leopold Knaus iz Limestone, Mich., na Hrib; Mat. Krnc iz Limestone, Mich., v Mali log; Fran Lipovec I., Fran Lipovec II. iz Limestone, Mich., v Babno polje; Jernej Bartol iz Limestone, Mich., v Loški potok; Gregor Lanrič, Ivan Vozel iz Denver, Colo., v Litijo; Fran Bajko-vič iz Mellin, Wis., v Karlovec; Ad-drej Goršič iz Ligonier, Pa., v Karlovec; Fran Rehar iz Duluth, Minn., v Ljubljano; Peter Muhic iz Union-town, Pa., v Novo mesto; Josip Suš-nik iz Pueblo, Colo., v Šmarje.
Vsi t^potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
pošiljajo nasi rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja eljem ali znancem v staro domovino in to seveda naj raj še v
gotovem denarju, kar pa najhitreje naj* vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
poštnino vred.
<r
Kje je IVAN RAHIJA T Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Z jed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10,812 Torrence Ave., South Chicago, I1L (6-24—3)
«
- * • •• •
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa moja dva sina in svake v Morrisu, 111. Na svidenje!
New York, 17. sušca, 1908.
Marko Maršič.
Iščem moja dva brata JANEZA in FRANCETA ŽAGAR, doma sta iz Drage St. 23, pri Kočevju. Nahajata se nekje v Mississippiju ali kteri drugi južni državi. Že je preteklo 3 leta, odkar nisem slišal o njih, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, Joseph Schagar (Žagar), 357 Walnut St., St. Mary's, Pa.
(17—3 4x 2x n t)
ZAUPANJE
je bojje kakor slato in to ima pri svojih rojakih FR. SAKSER | CO , 109 Greenyich St., New York, »in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.


Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteVna 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whinkey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev.'— Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropefska kuhinja!
Za obilen poeet se priporočam ud&ni Boto Gojaovlč, Johastera, Pa.
JOHN VENZUL, «•17 E. *2>d Street, N. E„ Cleveland, Okte izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na sahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo tipetno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PjoJče so is najboliSega cinka. Izdelujem tudi plošfie iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Kje je moj brat FRAN SLABET Doma je iz Žirov ter star 34 let. V Ameriki biva kacih 8 let in dosedaj še-nisem nič slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani njegovemu bratu: Matthew Pišlar, 5 S. William St., little Falls, N. Y. (17-21—3)
————------ - ■ — i.n..i~ ii mm.i
Kje se nahaja stric JERNEJ FER-JANt Doma je iz Bleda na Kranjskem.* Ameriko je prišel pred 22 leti, a kje se je nastanil, mi ni znano; zatorej prosim cenjene rojake, ie kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, prejel bode za to lepo nagrado. Naslov naj se polije: J era Oder, 621 10th Ave., South Lorain, Ohio. (17-21—3)

KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
12 komadov za 30c do dobiti pri
Frank Sakser Company,
109 Greenwich St., New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IS NAJCENEJŠI DNEVNIKI
A VSE BOLHE
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Zastonj! = Zastonj!
i redno se Vi kje do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se"
Ravno tako dopoSljemo vsakemu, ka'.eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopo&ljejo samo tistim, ki ■la tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste n e dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vcdnostnO in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
Vsaka bolezen je od
TREH SLOVECIH ZDRAVKtKOV
preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite Se danes na nas v Vašem m a tern e m jeziku im pošiljajte pisma m
AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni Dr. KNIGHT,
specialist za notranje bolezni.
Dr. SPILLINGER, specialist za diagnostiko^
t America Europe Col
(OROSI)
2128 Broadly
NEW YORK.
A
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
UKADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9473 Ewing Ave., So. Chicago, HI
Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.	'
Glavni tajnik: JURU K BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wvo Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn	*
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 57, Brad-Pa- —*
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.	V
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
m
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa IVAN N. GOSAB, HI. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.

Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street Joliet, 111.	i	'
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, EJy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika-JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake posiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov
«aj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBU
CAR, 135 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
!z urada glavnega predsednika J. S. K. Jednote.
OPOMIN KRAJEVNIM DRUŠTVO M JUGOSLOV. KATOL. JEDNOTE.
Dolžnost me veže kot predsednika naše slavne Jugoslovanske Kato-
Jednote, da Vas opomnim na pravila J. S. K. J. Člen 24 točka 259 stran 77 se glasi:
''Vsa krajevna društva Jugoslovanske Katoliške Jednote morajo pa-
Mti, da opravijo vsi člani vsako leto najmanj enkrat svoje verske dolž-nosti.''	'
Ker se zdaj bliža Velika noč, želim, da vsi člani J S K J kte run je le mogoče, opravijo veliko nočno spoved. Sramotno bi bilo od nas, če se imenujemo samo katoliki, kaioliške dolžnosti pa zanemarjamo. V krajih, kjer nimate slovenskega duhovna, obrnite se s prošnjo do ko-jega slovenskega duhovna v vašej bližini, da vas obišče določenega dne, kakor se društvo z njim dogovori, tako da lahko opravite skupno spo-
JM,drU5tVa J" S- K' J ne 50(10 dala sramotiti od drugih katoliških društev, ampak da se izkažete v resnici katoličane
Dalje vas prosim, da pri društvenih sejah ravnate s svojimi društvenimi brati po bratovsko in ako se član pravilno ne obnaša, posvarite ga m ga lepo opomnite, kaj društvo in Jednota od njega pričakuje, da se ravna po pravilih; ako tak član, ki je bil že enkrat posvar-jen od društva in še ne uboga, se mu lahko naloži nekaka kazen, ako
se pa se potem ne poboljša, takrat so lahko suspendira iz društva in J ednote.
Opomniti vas želim še na to, da uaj krajevna društva koliko je mogoče med svojimi člani svoje domače razmere med seboj poravnajo, tako da ne bode vam treba za vsako malenkost se pritoževati na gl. urad Jednote. I radniki, oziroma porotni odbor vam rad ustreže, da vas pomiri in razsodi, ker je to tudi njih dolžnost; za vsako malenkost bivam bilo nepotrebno se obračati na porotni odbor Jednote, ako bi se člani m uradniki krajevnih društev ravnali po pravilih in malo potrpljenja je-den s drugim in*. Tndi jednotaki uradniki se morajo po pravilih ravnati in tako vaše razmere soditi. Ne povzdigujte se jeden čez druzega,
ampak bodite ponižni in na ta način bode Jednota in društva sploh imela dober uspeh.
Letos bode J. S. K. Jednota praznovala desetletnico svojega obstanka; za proslavo lOletnice smo naprosili g. urednika "Glasa Naroda , da nam bode dovolil zadostno prostora v glasilu Jednote: priobčiti slike, namreč jedna slika zbranih deleeatov pri ustanovitvi J S K. Jednote na čast onim, kteri so jo ustanovili, potem jedna slika zbranih delegatov m uradnikov na poslednjem glavnem zborovanju J. S K. Jednote v La Salle, 111., in tudi sUke posameznih sedanjih uradni kov X S. K. Jednote; zraven tega pa še popis o delovanju Jednote.
Priporočam članom J. S. K. J., kteri niso naročniki lista "Glas Naroda , da naj si naročijo številko, v kterem bode popisana ta naša namenjena proslava; to lahko tajniki krajevnih društev preskrbijo
Delujte vsi za prospeh naše J. S. K. Jednote, tako da bodemo v bodoče še bolj napredovali.
Zdaj vas vse skupaj pozdravim jn vam ostanem zvesti
FRAN MEDOŠ, g-lavni predsednik J. S. K. J.
PROŠNJA
Novo društvo sv. Petra in Pavla v Aquilar, Colo., želi pristopiti k J. S. K. J. Imena udov:
Ivan Bubenifi rojen 1885 cert. 7931, Fran Bitenc 1889 cert. 7932, Salomon Makaron 1876 cert. 7933, Gašper Pavlovič 1892 cert. 7934 Ivan Pavlov ič 1875 cert. 7935, Fran Pajk 1867 cert. 7936, Ivan Zupančič 1882 eert. 7937, Peter Žele 1885 cert. 7938, Štefan Žele 1889 cert. 7939, Peter Tomšič 1885 cert. 7940, Ivan Kirn 1883 cert. 7941, Andrej Klun 1876 eert. 7942, Jakob Cesnik 1883 cert. 7943, Anton Celigoj 1883 cert. 7944, Anton Smerdel 1888 eert. 7945, Ignac Tomšič 1887 cert. 7946. Vsi v I razvedo. Društvo šteje 16 udov.	,
PRISTOPILI.
K društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Jolietu, ni., 15. febr.: Emil Tof-fant 1880 eert 9899, Martin Drago van 1880 cert. 9900. Oba v I. razreda. Društvo šteje 47 adov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 15. febr.:" Josip Pleše 1879 eert. 9916 I. razred. Društvo šteje 197 udov.
K društvu sv. Frančiški št. 54 v Hibbingu, Minn., 15. febr.: Ivan Bradač 187« eert. 9017, Klrol Kova« 1886 cert. 9918. Oba v L razredu Društvo štej« 40 ndov.
K društva sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kansas, 15. febr,: Ivan Koron 1864 cert. 9922, Josip Miklave 1867 cert. 9923, Josip Testen 1879 cert.
1B83 cert. 9925. V« v L razredu. Društvo šteje
K društva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, CaL, 15. febr.: Fran Pav-šič 1882 cert. 9926 L razred. Društvo šteje 54 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 15. febr.: Louis Radolj 1887 cert. 9935 L razred. D ruštvo šteje 283 udov.
K društvu sv. {me Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 15. febr.: a injr.ij Govže 1883 cert. 9946, Josip Sorčan 1877 cert. 9936* Oba v L razredu. Društvo šteje 163 udov.	'
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 15. febr.: Alojzij Komlavc 1879 eert. 9941 L razred, društvo šteje 56 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v S. ^cagu, JU., 15. febr.: Fran Gornik 1889 cert. 9942 L razred. Društvo šteje 119 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 13. febr.; Ljude-vit Kočevar 1883 cert. 9943 L razred. Društvo šteje 147 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indiauapolisu, Ind., 15. febr.: Frančiška Rudman 1889 cert. 9949. Dr uštvo šteje 31 Članic.
K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 15. febr.: Neža Rozinka 1890 cert. 9950. Društvo šteje 4J članic.	^
K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, JU., 15. febr.: Karolina Horvat 1882 cert. 9951. Društvo šteje 40 članic.
K društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholmu, Minn, 15. febr.: Magda Perhaj 1886 cert. 9947, Alojzija Po deržaj 1882 cert. 9948. Društvo šteje 6 članic.	r
SUSPENDIRANL
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Fran Banie cert. 563, Anton Ravnikar cert. 623. Oba v L razredu. Društvo šteje 72 udov.
Iz društva sv. Janeza Krstnika Št. 71 v Collinwoodu, Ohio, Josip Novak cert. 7259 L razred. Josip Š ustfiršič cert. 7461 IL raared. Društvo šteje 33 udov.	j
Iz društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Fran Še-sler cert. 9216. Društvo šteje 26 ČL	j
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., Luka Gosto-vič cert. 5128, Ivan Gerovac cert. št. 5590, Josip Kolar cert. 6182, Rade VraneŠ cert. 3672. Vsi v L razredu. Društvo šteje 242 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., Jurij Goljanič cert 6427 I. razred. Društvo šteje 53 ČL
Iz društva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., Maks Gornik cert. 5654, Josip Rupar eert. 6079. Oba v I. razredu. Društvo šteje 128 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh Pa., Fran Bratovž cert. 7297 I. razred, Fran Barbič cert. 4233 I. razred, Matija Kajin cert. 179d I. razred, Ivan Malečkar cert. 6179 H. razred, Josip Šajn cert 7501 II. razred, Peter Valenčič cert. 3760 I. razred. Društvo šteje 68 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Ivan Puhič cert. št 6703, Andrej Rihter eert. 6467. Oba v 1. razredu. Društvo šteje 196 članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., Ivan Hafner cert. 6264 I. razred, Josip Hafner cert. 5350 II. razred, Fran Pleste-njafc cert. 3063 II. razred. Društvo šteje 280 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Fran Česen cert. 131. Lovrenc Grošelj cert. 4783, Josip Kuhar cert. 3802, Anton Koritnik cert. 4132, Ivan Remič cert. 4586, Anton Škerjanc cert. 4781. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 189 udov.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., Ivan Modic cert. 4231 I. razred, Josip Ozanič eert. 2995 I. razred, Edward Arko cert. 3821 II. razred, Matevž Lovrie cert. 4449 I. razred, Alojzij Smolej cert. 5338 I. razred, Fran Purkat cert. št. 5753 I. razred. Josip Smolej cert. št. 6S77 I. razred, Fran Škroba cert. št. 6290 I. razred, Fran Arko cert. 7586 I. razred. Društvo šteje 154 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v S. Chicagu. 111., Martin Oberman cert. 1580 I. razred. Društvo šteje 118 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., Ivan Paznar cert. 4734 I. razred. Društvo šteje 146 udov. p
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu. Ind., Frančiška Stanič eert. 3732, Alojzija Šintler cert. št. 5659. Marija Zorman cert. 4167. Društvo šteje 30 članic.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., Marija Roje cert. 682.
Društvo šteje 21 članic.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Marija Grošelj cert. 4783, Urša Kuhar cert. 3802, Ivana Remič cert. 4586. Društvo šteje 129 članic.
♦	ZOPET SPREJETE
V	društvo sv. Barbara št. 60 v Chisholmu, Minm, Jernej Pisler cert. 7434, Anton Bogataj cert. 7435, Fran Modic cert. 5869. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 38 udov.	■ • r
V	društvo sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., Karol Basnik cert. Št. 7165 II. razred- Društvo šteje 24 čl.	1
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Jurij Rozman cert. 279 I. razred. Društvo šteje 189 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., Josip Arko cert. 5366 I. razred. Društvo šteje 147 udov.
ODSTOPILI.
Od društva sv. Roka št. 55 v Uniontownu, Pa., Ivan Hribar cert. 7318 I. razred. Društvo šteje 43 čl.
Od društva sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Goffu, Pa., Josip Kotnik cert. 7591, Matija Progar cert. 7602 Oba v I. razredu. Društvo šteje 28 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., Alojzij Ambro-žič cert. 6287 I. raared. Društvo šteje 154 udov.	*
Od društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., Jurij Iskra cert. št: 1785 I. razred. Društvo šteje 68 čl.
ČRTANI.
Iz društva sv. Barbare št. 60 v Chisholmu, Minn., Jurij Milavec cer. 5868 I. razred, Angelo Krajnik cert. 6873. Društvo šteje 38 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Miko Pleše cert. št. 2793, Mat. Majnarič cert 4249, And. Paver cert. 4916, St. Gašparac cert. 42^4, Anton Petrovič cert. št. 2682, Avgust Randel cert. 2758, Fr. Vidmar cert. 4612, Fran Subart cert. št. 5450. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 196 udov.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Jakob Godec, cert. 2705 rojeni. 1884, član društva sv. Barbare štev. 47 v Aspenu, Colo., umrl je 26. dec. 1907.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Southern Continental Express.
Črtica is ameriške podjetnosti. —
"Lase bi si spulil, zobe izdrl, obesil bi se! Kot berem v časopisih, je Southern Continental družba zopet znižala prevozne cene za deset odstotkov!"
"Slednje je za-te, papa, kot njih konkurenta seveda Žalostno, prvega pa* nikakor ne moreš spolni ti. Lase spuliti — no, brez zamere, papa, dosti jih nimaš, zobe imaš sicer dobre, toda le malo jih imaš še v ustih 1— in obesil se pa gotovo ne boš."
"Vse lahko zvrŠim, če imuni resno voljo. Celo Southern Continental Srto
lahko ugonobim. Nje delničarji bodo kmalo čutili mojo pest. Ugonobim jih!"
"Tudi tega ne zmoreš, papa. Še le pred kratkim si se izjavil, da znaša celo tvoje premoženje z bakrenimi, srebrnimi ter železnimi rudniki ter s Transverse Rapid železnico vred okoli 90 milijonov dolarjev. Nasprotno pak Harryjev oče —"
"Prosim te, Alice, miruj vendar že!" reče zdajci neka starejša žena.
"Ne, mama, ne mirujem! Zakaj bi si kalila svojo glavno zabavo f Nisem se zastonj učila gospodarstva. Zato smem tudi z očetom razpravljati o tem vprašanju. — Uprava Southern Continental Železnice ima mnogo več denarja kot. ti, papa. Zdržali bodo dalj nego mL Harryjev oče ima 30 milijonov, Notherfleld 60, Swift 35 in Crawatone 45.
185 milijonov dolarjev proti tvojim devedesetim. Če oni hočejo, jim ne moreš stalno kljubovati.''
"Tega ne razumeš, Aliee. On nikogar se ne dam pohoditi, od nikogar! Izdal bom ukaz, da se na moji železnici znižajo cene za petnajst odstotkov, ne samo za deset. Videti hočem, čegava mošnja bode preje prazna."
"Najbrž tvoja, ali bolje rečeno, naša, papa. Pravkar si trdil, da ničesar ne razumem. To je dvakrat napačno. Prvič, slišala sem na univerzi Howard —0
"Ah, ti in tvoja u ni ve sta, ktero si pohajala samo za kratek čas."
"Ni res. Učila sem se. Hvala vBogu, da imam kruha dovolj, ker imam tebe za očeta. Toda naučila sem se mnogo. Saj si celo sam priznal. In drugi vzrok, da je tvoja trditev napačna, ko praviš, da ne razumem ničesar o boju med našo Transverse Rapid železnico in Southern Continental. Ali mi nisi že sam dal večkrat zatrdilo, da v železniških rečeh prav toliko razumem kot tvoj glavni vodja Deagburnef"
"Alice, *as je že, da molčiš omeni mati.
"Ne. ne, ljuba mama! Le pusti me, da si izbrusim svoj gobček. Pa naj mi kdo ugovarja, če more! Če ti sedaj, papa, znižaš cene na naši železnici za. 15 odstotkov, zaslužiš v ugodnem slučaju še 12 odstotkov. Iz te<ra razvidiš, da znam dobro računati. Če pa Southern Continental Express železnična družba tudi potem še zniža cene, jih moraš tudi ti, { m sicer še bolj nego nasprotniki. Ti! pa zopet ne bodo leni ter še nadalje J zniževali cene, dokler naposled ne"' pride tako daleč, da bode dobil vsak ! potnik povrh še nagrado., ki se bode! vozil na eni omenjenih železnic."
Meni je vsejedno."
Compapie feneiaie TntiaDilgue
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JURUAK
Poštni parniki so:'
^Jt"^1^" M dva '»i«**..................14,200 ton, 30,000 konjskih mott
"LaS»roie" .. .. .............._.....is non	mn
...............12,000
"La Lorraine" „ „ „ ..................12 OOO
"LaTourame" , „ „ ..................10,000
La Bretagne"................................ 8,000
"La Gasgogne"................................ g,000
25,000 25,000 12,000 9,000 9,000
Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki »dpinjej o od sedaj naprej vedno sb četrtkih ob 10. mri dopoludne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
La Bretagne	19. marca 1908. *LA TOURAINE 23. apr. IMt
*LA TOURAINE 26. marca 1903. »LA SAVOIE	30. apr. 1008.
La Gascogne	2. aprila 1908. »LA PROVENCE 7. meja 190ft.
♦LA PROVENCE 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 14. maja 1908. *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 21. maja 1908. Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dra vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
Deaoorn St., Chtcajio, I1&-
se zjedinite. Potem vam ne boile treba cen zniževati, temveč v korist svojih žepov jih boste po volji zviševali. — Harryjev oče ti je vendar ponudil lepo svotieo za tvojo železnico. Če ti plača Harryjev, kot predsednik Southern Continental Express železnice, za tvojo črto 65 milijonov, imaš pri tem še vedno dobička 15 milijonov dolarjev. To si trdil."
VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO — OZDRAVITI =—
Ako se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
"Radi tega je moj načrt, papa, da 0<1 Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku,
da bode v pomoč vsim slovcncom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč 111 da jih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki V tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti.
"Bratje Slovenci"
Xi Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakorsnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučtval i zadnjič sam posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti ' in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem "Jaz pa hočem več zaslužiti. To v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj
mCA mnrrlt est i\ri/i <\l-vi -f 1	ofi*otii »1 t-iirr<U	—___ ___!1____
nesramno tekmovanje, to Southern Continental Express železnico hočem uničiti. Radi tega nikdar ne podpišem kupne pogodbe. Ponižal bodem	Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-to železnico, da bode padla ha kolena	jim na^inom in naJ 1>olji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se Vsega mesarskega klanja ie na kriv	obnite s županjem in otprto na njega in 011 Vam bode v vsakem
Harryjev oce, ki je. žal, tudi oče tvo- ozd7aviH	SVet°Val> kak° d& 86 bodetC hitr° in Popolnoma
jega ženina. Še le odkar je postal °Z ^^
^t^E^^Lej^a" Na stotine hvalnic so nam na razpolago Vsaki dan.
boj za cene."	t Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO-
"Sedai si n« n«™-	NE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnie
Ali timOeor^T.f i7 v; papa" dni Pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli Ali ti ni George Thirlwill večkrat po- ozdraviti.	S
nudil ceno za tvojo železnico* še le	ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Colo. Ozdravljen v osmih
ko si «avrml njegove pogoje, je pri-	dnevih od raznih bolezni po celem telesu.
cel z nasiljem. Temu se ne moreš ču-	IVAN PAVIČIČ", Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popol-
aiti. Dobro ves. da ie fionrc«»	noma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu
M. PETKOV It1, Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu.
M. STOjjČK/, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen t
dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu MILAN PREBILIč, 4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni.
"ZATO BRATJE SLOVENCI"
* --»."»^i mi	00 jjojjoiiic^ci zuravja. Kateri ga ao set
niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikom
TAJNE MOŽICE IN ŽENSKE BOLEZNI.
diti. Dobro veš, da je George Thirlwill ravno tako podjeten kot ti."
Aliee vstane in nadaljuje s po-vzdignjenim glasom: "Iz svojega trgovskega stališča je Mr. Thirlwill pravilno postopal, tudi če je Harry tvoj prihodnji zet in jaz njegova bodoča snaha."
Mr. Robin Freelond se je tako po-govjy-jal s svojo ženo in hčerko pri zajutreku v obednici krasne vile na Garden Street v St. Louisu. Robin Freelond, mož 50 let star, z golo glavo, si posadi na nos zlat šČipalnik in bere iz Časopisa "St. Louis Gazette" najnovejša trgovska poročila. Mrs. Freelond, dokaj mlajša od njega, sedi poleg moža in zavživa za-jutrek. Alice, krepka dekliška postava, pa se ziblje v naslonjaču. Na rožnatem obrazu, kterega čelo ji krožijo krasni kodri, se ji kažejo pre drzne, samozavestne poteze. Drobne oči kot grah se ji blišče izpod čela in mala usta kažejo celo vrsto zdravih, snežnobelih zob.
Alice Freelond je bila z besednim bojem, ki ga je vodila s svojim očetom, popolnoma zadovoljna. Morebiti pa se je v mislih pečala s svojim ženinom Harry Thirlwillom. Slednji je bil prvi ravnatelj Southern Continental Express železnice, ktere predsednik je bil njegov oče; oba sta bivala v New Orleansu.
(Dalje prihodnjič.)
naznanilo.
Rojakom Slovencem v Shoptownu pn Canonsburgn, Pa., kteri« je padalec hoditi na pošto, naznanjam, da dobijo lahko pri meril vsa poštna pisma, kakor tudi znamke. Kdor boče, lahko dobi časopis in pisma pri meni v mesnici, kjer bode "Hakteremu polovico bližje, kakor pa hoditi na poštni urad. JJe ■ tem zadovo-
ljen, naj S
pn meni.
Scfcota,
Canonsburg, (15-18—3)
Pfc.
Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na
Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute,
da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesrae zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo.
Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku m pismo pošlite na:
Dr. v. sbordone's Universal Medical Institute*
30 WEST 29th STREET, (near Broadway) NEW YORK N. T.
Uradne ure so od 10 do 12 dopoludne in od 3 do 6 popoludne. V torek in soboto pa tudi na večer od 7 do 8 ure. V nedeljo samo od 10 do 1 poooludne.
"^'"""""■■""'inm
itonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini 1MPORT1RANI TOBAK za cigarete la pipo ail cifre* kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zutonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vrorec in tudi naš cenik, da firm t. i istecra. Vsi
1
najcenejši. Pišite --
ADRIA TOBACCO CO. 303 E. 75th SU New York, N. Y.
V V V V V
I
i
Pozor Rojaki!
Noro izn »j d en o garantirano mazilo'ia plešaste In golobradce, od katerega V6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam r 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.,
da je to resnica se jamči $500. Pri na. ročbi blagovolite denarje po PostMoner Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P- O- Box 69 CLEVELAND, OHIO.
NA PRODAJ
je krasna izdaja VALVAZORJA v štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvazor je pisan 7 nemškem jeziku in je objednem najboljii vir za kranjsko zgodovino. Stana samo $jl8.00 s poštnino vred. Pilit« na upravni!tvo f
"Glas Naroda". 109 Greenwich St.. New York, N. T.
^ f v • ■ ■ 9 m m w m
Pozor rojaki!
Naravno in fino Concord vino
prodajam galon po 50 centov.
Za pbilo naročil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobrp postreibo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
_*	^»^ Jl ROJAKI, NAROČAJTE SB HA
Z« mUbo taji* oglasov nI odfn- "GLAS NARODA", NAJVEČJI Of
NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Šestmesečni račun slovenskega katoliškega podpornega društva svete Barbare v Forest City. Pa,
od 31. avgusta 1907. do 29. februarja 1908.
©
*>
tc
a ®
kc
D o H o d k: i
KBAJ, K J BE JE POSTAJA
oŠ d
"S p< o
-u (D
o3 S
>S ®
O
t
»N *f—» a
M
i a
N
•H
n ©
>
MZ2 d
<s bo
a
H
o3
M
1
2 3! 4 j
6j 7 8l 9| 10; lil
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32 ;33j 1341 35| 361 37|
38
39
40
41 ;42 143 44
Forest City, Pa. Jenny Lind, Ark. Moon Kun, Pa.
Luzerne, Pa. Denning, Ark. Cleveland, O. La Salle, 111. Johnstown, Pa. Weir City, Kans. Coketon, W. Va.
Duryea, Pa. E. Mineral, Kans.
Blocton, Ala. Huntington, Ark.
Willock, Pa. Broughton, Pa. Fleming, Kans. Bridgeport, O. Claridge, Pa. Little Falls, N. Y.
Imperial, Pa. Springfield, 111. Sopris, Colo. Jenny Lind, Ark. Collinwood, O. Yale, Kans. S. Lorain. O. Bock Springs, Wyo. Eveleth, Minn. Calumet, Mich. Braddock, Pa. Cleveland, O. Vandiing, Pa. Balphton, Pa. Dietz, Wyo. Pittsburg, Kans. Charleston, W. Va. Clark s vi lie, Pa. Cumberland, Wyo.
Mulbery, Kans. Winterqnarters, Utah. Dodson, Md. Franklin, Kans.
$ i e |		8 |	C	* 1	cl	t	cl	$	C
3b		519	15	1	25	2	15	3	30
46		267		1					
8d		536	85	6				26	40
15		88	55		25		45		
_		139	50						
189		661	15	7	25				
101		200	80	3	75	2	25	4	40
96		385	15	2	50	4	50		
72		883	90	3	25				
82		282	15	2	75				
34		171	55	1	75				
107		753	35	4	75				
18		109	95		50				
16		142			75				
72		341	25	3	25				
56		630	25	5	75	9			
52		366	85	2					
58		171	75	2	50				
91		279		3	50				
32		207	95	1	50				
35		143	15	1	25		80	2	20
32		120	10		25				
85		290	75	3	75	6	30		
19		234	40		75				
6		64	70		25		65		60
123		499	05	5	25				
11		153	05						
27		122	60	1	25	5	40	26	40
67		93	85	3	25	4	95		
62		217	25	2	25		45		
34		282	05	2					
88		213	05	4				40	70
17		68	60		75				
170		150	70	9					
42		132	55	1	75	1	80	5	50
21		101	30		50				
_		50	70						
38		101	50	1	75	3	15		
5		121	30		25			5	50
106		69	25	3	50				
116		36	85	5					
104		34	75						
71									
2534	00	10439	60	100	00	41	85	115	00
•a
K
H
3
50
33
75
60
10 6 10
3
5 30
6 16 36 12
6 9
4 3
14 24 14 6 10
3
4
5 3 1
21
3
4 3 3
6 3
50 40 70 20 50 20 20 55 90 20 20 10 40 80 20 40 40 70 30 30
10
50 30
7 20 60
40
310 2110 1 60 490
305 65
										Strodkl								
Testamenti in drugo		Za I. razred možki oddelek skupaj		II. razred ženski oddelek		III. razred otročji oddelek		Za vse 3 oddelke skupaj		Bolniške podpore		Smrtnine		Pošta, express in drugo Za III. razred otroČn		- » oddelek	Za vse 3 razrede skupaj i	
$	C	$	C	$ |c| $			C	$	C	$	C	$	C	$	c I	cj	$	C
		576	35	i 57 80		76	90	711	05	269		200	_		30	60	469	90
		326	75					326	75	493					32		493	3:i
		660						660		481				1	28		482	•28
		107	65	3:40			50	111	55	47					96		47	96
		145	70					145	70	306		200	—		«0		506	60
		893	60	9	80	1	90	905	30	652				13	25		665	25
		318	70	9	80	3	80	332	30	354					69		354	69
		504	35			19	10	523	45	398				12	55		410	55
		995	35	10	40	1		1006	75	1056				2	85		1058	85
		379	45					379145		140				1	46		141	46
		214	20	15	70	6	30	236	20	133					64		133	64
		874	30	13		11	50	898	80	1225					30 5	0 —	1275	30
		133	15	5	40			138	55	28				2	60		30	60
		161	85	3	60		60	166	05	181		200	—		65	60	382	25
		434	65	3	55	3	05	441	25	394	50			1	64		396	14
8	60	742	90	20	15	22	70	785	75	570		200	—	1	28		771	28
	75	436	40	8	30	9	70	454	40	285				3	70		288	70
		238	65	3	40	8	90	250	95	132				2	36		134	36
		383	90	2	40	3	90	390	20	364				1	15		365	15
		245	15	9	60	8	10	262	85	81				221			83	21
		183	20	1	10		50	184	80	166	50			105			167	55
		156	65					156	65	62				1	_		63	—
		390	80					390	80	357	20	200	—	2 48			559	68
		257	25					257	25	384	25			1	40		385	65
		73	70					73	70	48					10		48	10
	25	648	85	7	50		80	657	15	720		200	—	2	—		922	—
		169 05						169	05	182	85				74		183	59
		18 -	H5					187	35	103				1	—		104	—
		172	25					172	25	67				1	18		68	18
		285	55					285	55	439		200	—	1	16		640	16
		324	05	o			60	326	65	500		200	—				700	—
		349	15			2	60	351	75	229					55		229	55
		87	10	6	20	6	80	100	10	132							132	—
		329	70					329	70	259							259	—
		183	60				60	184	20	50				2	02		52	02
		125	90					125	90	89					60		89	60
		52	80				10	52	90	54							54	—
		146		1	20	4	7»	151	90	71				3	36		74	36
		136	95	2	20			139	15|	89				2	25		91	25
		178	75					»78	75!	41				1	25		42	25
		157	85	3	20			161	05	—								
		138	75					138	75	—								
		71						71										
S	60	13579	30	199	70	195	05	13983	55	11633	30	1600	00 1	72	93 5	l|20	13357	43
>
o p
eS
>o
>o
114 61 120 21 29 179 57 84 203 57 39 163
24
32 73
135 81 45 70 45 31 29 62
48 17
111
33 26
25
49 66
50 13 47 31 24 11 23 28 33 21 33 13
52
c3
a M
ao ►
O
s
-s
Naslovi postajnih tajnikov
127
3	1
8	3
9	6
	26
8	2
12	10
10	22
3	
3	
2	3
16	30
7	16
2	12
1	5
8	9
1	1
2458
162
1 4 11
1
298
293 61 120 25 29 190 72 110 213 57 61 195
27 35 78
181 104 59 76 62 33 29 62
48 17
118 3.i
28 25
49 68 54
29 47
32 24 11 31
30
33 23 33 13
2918
Frank Susman Box 547 Forest City, Pa. Anton Pečar, Box 232 Jeny Lind, Ark. Frank Podmiljšak, Boi 91 Moon Run, Pa. Jožef Grilc, Box 5 Luzerne, Pa. Franc Brence, Box 128 Alix, Ark. Anton Oštir, 1100 Glass Ave., Cleveland, O. John Marnšir, 1219 Main St., La Salle, 111. John Tegelj, 1115 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Paul Obregar, R. F. 1). No. I, Weir City, Kans. Ivan Zupančič, Box 155 Thomas, W. Va. Frank Peternel, Box 303 Duryea, Pa. Frank Ferlan, Box 302 West Mineral, Kans. Peter Klobučar, Box 91 Piper, Ala. Franc Prašnikar, Box 1 Huntington, Ark. Frank Šeme, Box 2 Willock, Pa. Anton Demšar, Box 135 Broughton, Pa. John Molko, Box 14 Fleming, Kans. Alojz Sušteršič, Box 185 Bridgeport, O. Anton Jerina, Box 204 Claridge, Pa. Frank Pohleven, 10 Seeley St., Little Falls, N. Y. John Eržen, Box 232 Imperial, Pa. Joe F. Kren, 1525 So Lowland Ave., Springfield 111. Mihael Krivec, Box 325 Primero, Colo. Frank Dolinšek, Box 173 Jeny Lind, Ark. Jožef Žužek, 1315 E. 49th St., N. E, Cleveland, O. Math Izlakar, Box 101 Yale, Kans. Andrej BomLač, 501—11 Ave., S. Loraio, O. Frank Fortuua, Box 294 Rock Springs, Wyo. Alojz Suhodolc, Box 572 Eveleth, Minn. Paul D Spehar, 210 5th St., Calumet, Mich. Frank Knafeljr, 909 Braddock Ave., Braddock, Pa. John Fortuna, 8208 Marble Ave., S. E. Cleveland, O. John Podboj, Box 84 Vandling, Pa. John Dedič, Box 14 Ralphton, Pa. John KostanjSek, Box 112 Dietz, Wyo. Alex. Gokjati, Radley R. R. I. Pittsburg, Kans. Mihael Zupančič, Box 247 Charleston, W. Va. Matevž Peternel, R F. D I. Box 130 Wilkinsburg, Pa Alojz Tinkar, Box 268 Cumberland, Wyo. Frank Kozale, Box 64 R. R. 2. Mulbery, Kans. Alojz Blsižič, Box 102 Wiiiteiquarters, Utah. Ivan Urbrf8, Box 3 Dodson, Md. John Dobrove, Box 132 R. R. No. 4. Girard, Kans.
L RAZRED. Moški oddelek.
Dohodki za vse postajo..............$13,579,30
2a slike (fotografije)
14.32
Prej«iji denar v blagajni............ 5,286.95
V« denar skupaj..................$18,880.57
Stroški za vse postaje.............. 13,306.23
Upravni stroški glavnim uradnikom na konvenciji aa zamudo časa:
frank Šunk, vožnja $1.65 in 5 dni po $4.00..........$
Gregor Babič, vonja $1.20 in 5 dni po $4.00........
Andrej Suder. vožnja $26.30 in 5 dni po $4.00......
John Telbaa M. N.. vožnja $20.94 in 6 dni po $4.00....
Zapisnikarju J. Telban, Moon Run, Pa.,............
John Drašler, za 4 in pol dni po $4.00..............
Karal Zalar, za 4 in pol dni po $4.00................
Anton Borštnik, za 4 in pol dni po $4.00............
John Skodlar, za 4 in pol dni po $4.00..............
Jožef Zalar, za 4 in pol dni po $4.00..............
John Telban, za 4 in pol dni po $4.00................
Alojzij Za veri, za 4 in pol dni po $4.00..............
Martin Muhič, za 4 in pol dni po $4.00..............
Drugi stroški: Glasilo 44Glas Naroda" od 31. avgusta 1906 do 31. avgusta 1907 ...................-..............
JList "Glas Naroda'* za postajne tajnike............
Lovine tvrdki "Glas Naroda" ..................
"TJJeldar, za papir in kuverte za postaje in pošto----
J. Gosar, za regalije k konvenciji..................
J. Gosar, za regalije za postaje....................
J. Gosar, za gumbe (buttons) zlate, 336 komadov----
J. Gosar, za grumbe (buttons) navadne, 1400 komadov
John & Sons, New York, dve veliki knjigi..........
Red Cross, Forest City, Pa., za knjige..............
M. Muhieu, ker je kupil potrebščine za pisanje ......
J. Telban, ker je kupil potrebščine za pisalni stroj----
Fotografu za slike delegatovJtteri so bili na zborovanju
Pregledovaloem knjig za vožnjo in zamudo časa----
Pravnemu doktorju ...............................
Plača I. tajniku od 31. avg. 1907 do 29. febr. 1908----
Plača blagajniku za isti čas........................
Pošta, express in druga voznina iz železn. postaje....
Druga vrednost društva, in sicer kar pride a>li ima priti v blagajno, to je, za te navedene Teči bode prišel denar v blagajno v gotovini, zato se ga lahko šteje kot gotovino:
Za društvene znake, po 45ct..................... $594.00
Za znake, zlate, po $1.60......................... 536.00
Za regalije od različnih postaj.................... 121.00
vožnji stroški in
21.65 21.20 46.30 44.94 10.00 18.00 18.00 18.00 18.00 18.00 18.00 18.00 18.00
50.00 113.68 693.02 86.95 42.00 122.66 504.00 350.00 30.85 10.00 11.80 3.45 21.60 15.00 15.80 240.00 72.00 53.79
Skupaj____$1,251.00
Društveni pečati ................................$ 5.00
Društvene knjige ............................* * • 151.00
Charterji ...................................... 30.00
Tiskovine, pravila in certifikati................... 693.00
Pisalni stroj ................................... 85.00
Pisalna miza ................................... 15.00
Shramba za listine.............................. 10.75
Shramba za oporoke ............................ 20.35
Druge drobnosti ................................ 13.00
1,251.00
Skupaj____$1,023.10 1.023.10
Torej celo društveno premoženje skupaj................... $6,996.04
Knjige so bile pregledane in najdene v pravem redu od gospodarskega odbora dne 1. marca 1908.
ALOJZIJ ZAVERL, preds. IVAN TELBAN, tajnik.	MARTIN MUHlC, blagajnik.
MARTIN GERČMAN, KAROL ZALAR, FRANK ŠUNK, JOHN TOR-NIČ (pooblaščen od FRANK KNAFELJCA), Gospodarski in pregledovaliri odbor.
Skupaj. — $2,737.49 Torej je vseh stroškov skupaj---- $16,043.72
Prenos dohodkov in prejšnji denar............* .$18,880.57
in se odštejejo stroški.......................... 16.043.72
Ostane v blagajni gotovega denarja.......,......$2,836.85 $2,836.85
II. RAZSED. Ženski oddelek.
Dohodkov v teh šestih mesecih je bilo..............$199.70
Prejšnji denar v blagajni........................'. 975.42
Torej je gotovega denarja za ta oddelek v blagajni.. $1175.12 1,176.12
IH. RAZRED. Otročji oddelek.
Dohodkov v teh šestih mesecih je bilo..............195.05
pTejfcnji denar v blagajni......................... 566.12
Vee denar dtupaj ............................... $761.17
8e oditejejo stroSki kakor tabela kaže.............. 51.20
ta oddelek gotovega denarja ▼ blagajni.. $700.97
700.97
Torej je gotovega decarja r 20. febr. 1906 ▼ blagajni $4,7ZLW
Pravi prijatelj.
Iz turškega prestavil Roda-Roda.
Živel je svoje dni bogat mož, ki je imel j edinega sina. Sin se je toliko časa pritoževal, ker nima nobenega prijatelja, da mu reče oče nekega dne: "Dam ti petdesfet eekinov, pojdi in poišči si prijatelja."
Sin vzame cekine, porabi vsak dan enega in vsak dan dobi novega prijatelja, Ko preteče petdeset dnij, pride domov brez denarja. "Oče!" pravi, "petdeset prijateljev imam, ki so vsi pripravljeni žrtvovati za mene življenje."
"Pojdi in zahtevaj od vsaeega cekin," reče oče.
Sin uboga, potuje od vrat do vrat, pa najde povsod le gluha ušesa. Vsak je imel svoj izgovor. Prvi ni imel drobiža, drogi ni imel denarja, tretji pa je dejal: "Brat, da imam jaz cekin, vrgel bi svoje pokrivalo samega veselja v nebesa!" —-"Ko sin vidi, d* nikjer ničesar ne dobi, ee žalosten vrne domov.
Oče pa mu veli: "Sedaj ea spoznal to vrsto prijateljev. Težko je dobiti pravega. V celem svojem življenju sem ju naletel samo na enega, ki je postal lefciiiflni prijatelj moj. Pojdi k njemu in ssktevsj petdeset intimni od njega." Sin zopet uboga, gre k prijatelju
: 1 ' ? .
in še pristavi, da oče nujno rabi ta denar. — "Naj mi oče oprosti," mu odvrne prijatelj. "Jaz nimam ničesar več!" In sinu izroči petindvajset zla-
tov. -
"Oče," vpraša sin po tej žalostni skušnji, "kako si naj dobim prijatelje, ko jih v resnici ni mogoče dobiti?"
"Tu imaš tri jabolka. Pojdi v svet in ponudi jih ljudem, s kteiimi se boš seznanil. Na način, kako jih bodo s teboj delili, boš spoznal, koliko so vredni!"
Sin se odpravi na potovanje. Ko potuje nekaj časa, se mu pridruži mlad mož, ki ga vpraša po cilju potovanja. Beseda da besedo in potovala sta skupno naprej. Postala sta prijatelja, Sin bogatega moža je že menil, da si je dobil pravega prijatelja. Ko sta nekega vročega dne trudna in gladna počivala, je sklenil sin, da ga preizkusi. Ponudi mu jabolko, ktere-ga mladenič hlastno vzame in povžije celega. — Tu je spoznal sin bogatega moža, da je ta človek sebičen; poslovi se od njega in odrine na svojo pot. —
Kmalu dohiti moža srednje starosti. Se bolj mu je ugajal kot mladenič in sklene takoj poskusiti ga z jabolkom. Mož razreže jabolko na polovico in ponudi en del darovalcu. Skušnja ni bila pteetana, pravi prijatelj ie ne dobljen in ločila sta ee.
Ob nekem potoku naleti popotnik na ftar&ra. Vaede ae k njemu in kmalu sta v živahnem pogovoru. Starček
je govoril tako modro in izkušeno, da je mladenič menil, da ni kakor ne mor© dobiti boljšega prijatelja. Potegne iz žepa tretje jabolko. Starček si odreže košček, se zahvali in mu poda nazaj jabolko. Nato se napotita proti bližnji vasi.
Medtem se je zvečerilo. Gledati sta morala za prenočišče.
4'Pojdi v prvo hišo," reče .staree, "in prosi prenočišča".
Mladenič potrka, in prikaže se se-ljak, kteremu pove svojo željo.
"Ce vaju ne moti stokanje mojega bolnega očeta, in Če bosta zadovoljna s tem. kan uobita, le ostanita pri meni," pravi kmetič.
Ko se mladenič ozre po starcu, da ga vpraša za svet, je slednji že brez sledu zginil. Išče ga precej dolgo; ker ga pa nikjer ne dobi, se vleže sam v posteljo. Vendar misel za pobeglim starcem in stokanje bolnega očeta se-ljakove žene mu ni pustilo zaspati.
Zdajci zagleda v sredi sobe — kot bi vzrastel iz zemlje — starca. V desni roki drži cvetlični šopek ter se mu približa ž njim bolniku ter mu ga na videz da poduhati. Vselej pa, kadar hoče bolnik poduhati, starec šopek odtegne. To se je ponavljalo nekaj časa. Konečno mu starec res pomoli šopek, bolnik željno potegne v sebe duh, globoko zdihne in se nasloni na blazino. — Starec je pa zginil.
Prestrašen zbudi 'mladenič seljaka in oba hitita k postelji bolnika — bil je mrtev. Do jutra sta čuvala pri njegovem truplu.
Ko druzega jutra mladenič nadaljuje svoje potovanje, naleti zopet na starca na koncu vasi. Pove mu, kaj je po noči videl, nakar mu starec od vrne:
4'Mrtvi mož je bil v celem svojem življenju pobožen, ni storil nikomur krivice, Boga hvalil vsako uro — radi tega mu je Alah olajšal zadnjo uro."
Zopet odpotujeta skupno naprej in prideta zvečer v veliko mesto.
"Kje bova spala?" vpraša mla denič.
44Nikjer drugje," odvrne starec, 44kot v stolpu v sredi mesta."
Ko mladenič zaprosi tam prenoči šča, zgodi se isto kot prejšnji večer. Starec skrivnostno zgine in mladenič dobi prenočišče v bolniški sobi, kjer ne more zaspati. Okoli polnoči se prikaže starec ter stopa okoli bolnika, le da mu nocoj ne ponuja cvetličnega šopka; v roki ima bič, spleten iz treh oslovskih repov, s k te rim neusmiljeno bije po bolniku; bičani pa stoka v bolečinah: "Ah, kako me peče, peče!"
Bled kot smrt gleda mladenič ta grozoviti prizor, dokler starec a tepe žem ne prežene bolnikove duše s telesa; nato pa zgine ▼ megli. Nato po-
kliče mladenič služabnike, ki do jutra čuvajo pri mrtvecu.
Komaj se zdani, zapusti sin bogatega moža hišo groze. Pred mestnimi vrati že čaka nanj starec in mu reče: 44 Ta človek je bil zloben ropar, ki je svoje podložne zaničeval in zatiral, radi tega mu je Alah odsodil mučno smrt."
Mladeniča so dogodki zadnjih dnij napolnili z nekako sveto grozo do starea.
Kdo si ti, starec," vpraša, 44da ti je dana tolika modrost in (moč?" Jaz sem smrt," odvrne starec. Ge si ti smrt, potem mi povej, ke-daj bom umrl."
4 Na poročni dan, ko stopiš v sobo svoje žene, te obiščem," odvrne starec in zgine.
Močno ganjeni mladenič ni hotel več dalje potovati, zatorej se vrne v očetovo hišo.
Mine več let. Nikomur ne pove svoje skrivnosti. Starji je prihajal, bolj so oee, mati in sorodniki silili v njega, naj se oženi. Tudi sam je koprnel po zakonskem življenju. Čutil se je tako zdravega, svežega in močnega, da je bilo nemogoče misliti na smrt. Sam sebe je pregovarjal, da ga je starec hotel samo prestrašiti.
Ko so njegovi le še priganjali, se nekega .dne odloči in pripelje ženo domov. Zvečer stopi skupno ž njo v spalnico — toda mesto, da bi mlado ženo objel, se vsede na skrinjo, kjer je mlada žena imela svoja ženitovanj-ska darila, ter se globoko zamisli.
Starčeva prikazen ga zbudi iz za-mišljenosti.
"Tu sem, kakor sem ti obljubil."
44Ah," prosi mladenič, 44podaljšaj vendar moje življenje in ne vzemi mi ga v trenutku največje sreče."
4 4 Življenja ne morem podaljšati — nekdo bi moral odstopiti svojega za tvojega."
V smrtnem strahu hiti mladi mož k očetu in ga prosi za eno leto.
44Kaj ti pade v glavo?" reče oče. "Star mož sem, živel ne bom dolgo, vsaka ura je dragocena.''
Nato beži k materi. 14 Ti vidiš prikazni," mu odvrne. "Kaj hočeš z leti, ktere ti jaz podarim?"
Potrt koraka nazaj k ženi, ki ga vpraša po vzroku njegove žalosti Ves obupan ji pove, kakšna usoda mu grozi.
"Kaj?" reče žena, "Ti moraš umreti pred menoj? To se ne sme zgoditi! Vzemi celo moje življenje, dragi! Vzemi celega! Raji sem mrtva kot brez tebe."
Tu pa reče starec: "Daj mu le toliko, da naposled skupno umrjeta!
prijatelja, ki ga more človek pridobiti — ženo."
Starec zgine. Zakonska se objamet* in poljubita, zadovoljna s ^vojo usodo, ki ju bo nekdaj združila ob uri, ki je vsem določena.
pustolovec.
Humbert Dimi ničli, ki so ga nedavno aretirali v Zagrebu, i>m« eanimivo preteklost. Ko je bil risar v arzenalu v Pulju, je pregovoril nekega delaTca, da je prodal svojo hišico, vredno 3000 kron, izročil njemu denar, da bi ga proti visokim obrestim izposoje val delavcem v ladjedelnici. V par mesecih ni bilo ne glavnice ne obresti, dotični delavec pa je vsled žalosti umrl. Dimi nieh je bil vsled tega odpuščen. Potem je prišel Dimi nieh v Trst, kjer so ga sprejeli v Stabilimento technico. Tu se je bavil z vohunstvom ter skušal prodati tujini velevlastim neke načrte vojnih ladij. Bil je obsojen v 18 mesecev težke ječe. — Po prestani kazni je bil tako srečen, da so ga sprejeli v službo pri državni železnici. Čez nekaj časa je izvabil nekemu delavcu v arzenalu v Pulju 500 K, ki jih je tudi hotel izposojevati. Kmalu ni bilo denarja nikjer. Delavec je stvar naznanil postajenačeiniku, ki je Di« minieha odpustil. — Več easa se je Diminichu slabo godilo; kar mu ponudi nek gospod M. G., da mu na Koroškem naba lja krme in jo pošilja kupcem. Obljubil mu je plače 70 K na teden. Diminich je dobro trgoval. Pošiljal je gospodarju duplikate voznih listov o blagu, ki ga je baje poslal odjemalcem, od istih pa so začele dohajati reklamacije. Tudi celovška polieija je naznanila gospodarju, da Diminich v Celovcu gosposko živi in da ga smatrajo tam za anarhista. Gospodar je stvar preiskovar in prišel do tega, da je bil Diminich porabil zase okolo 5000 kron, a vozne liste ponarejal. Ko ga je iskal v Celovcu, je bil isti že z nekim 181etnim dekletom pobegnil. Zasačili so ga v Zagrebu ter pri njem dobili še okolo 100 kron. Iz zapora je brzojavil gospodarju, da je aretiran ter zahteval, naj gu osro-' bodi, in sicer čim prej!
Otročja usta.
Teddy in Milka sta se prepirala, Segava mati je bila na plesu lepšo oblečena.
Milka: '1 Moja mama je bila zelo lepa; imela je belo obleko s svilnatimi trakovi in biseri." Teddy: "Moja mama je bOa Be
jabolka si spoznal edinega pravega
bolj lepa, ker ni imela niti srajee na Ti pa, mladi mož, vedi: "S pomočjo f sebi!"
Bila je dekoletirana.
Bib ji pogovor
Brezuspešno iskanje.

•;
4 f '
% -
i, f
K
I i i
v
Mr. Johnson: "Vi se mi zdite nekako zaspani. Ali niste spali ponocit1
Mr. Jaekson: "Ah kaj še' Moja žena ima navado, ko jaz spim, da mi |»reišče vse žepe. Danes ponoči sem pa jaz toliko časa cul, da je ona zaspala, nakar sem šel gledat za njenimi žepi."
Mr. Johnson: "No in kaj ste dobili?"
Mr. Jackson: "Vraga, štiri ure >em stiskal po kiklji, pa še žepov ni-«em dobil."
Nič ne maja.
Mihec: "Tonček, pojdi z menoj igrat; peljala bova železnico čez lužo!' Tonček: "Nefem. ker bi bil potem umazan in bi me doma natepli!" Mibee: "Saj bodo mene tudi, pa nič ne maram za to!"
Močni poljubi
'V'1
ali bi plesali z menoj prihodnji
Plesalec (zamorec): "Gospodična valček t"
Plesalka (zamorka): "Rada, samo prosim, da me ne poljubite, ker sem od samih poljubov bela postala!"
Prva riba: "Ti, kaj pa pomeni ta-le vrv, ki visi v vodit" Druga riba: "To je vrv, ki so jo nastavili ljudje, in ki sedaj čakajo, kdaj homo me znorele."
Hud mraz.

Prva školjka: ''Zakaj se kisaš, koleginja, ko imamo tako lepo vreme?" Druga školjka: "Lepo vreme res, ali mraz; kadar dihnem, gre toliko mraza v mene, da mi sili ven pri vseh luknjali."
Drobna ljubezen.
rv
1
Zaljubljen ženin.
2enin (amorju, ki p hoče osrečiti 2 novo ljubeznijo): "Za božjo voljo, amor, ne streljaj; saj vidiš, da *e m ^ tako poln ljubezni, da mi srce pri »stih ven sili!"
,	Prijeten poklic.
Jtopan na deželi (pri občinski seji, b s> po dolgem prizadevanju dobili tJmvnika v vas): "Tako, ljudje; sedaj imamo zdravnika in zbolite večkrat, sicer nam zopet pobegne!"
i
.........Iff n	.
■rripOTOCIJO.
(agentu) : "Ali ja ključav-ki mi jo priporočate, res varna md tatovi t"
Agent: "Brez Arbif Oni, ki jo ja sredfl, je prej sam kradel!"
Dober izgovor.
Žena: "Mož, ti si pijan!" Mož: "Veš, ženka, tvoj obraz je tako krasen, da sem ga sklenil gledati se v dvojnem obsegu!"
Ža naprej *w.
Oče: "No, Teddy, zakaj se pn tako silno jokaj?" Sinček; "Mama peča kolačke." Oče: "Zato se ti vendar ni treba
jokati."
Sinček: "Seveda, ker jih je tako malo nasadi!*!"
A.:	"Slišal sem. da si grozno zaljubljen v ono gospodično; ali ti je res tako pri srcuf"
B.:	"Pa še kako; kadar jo objamem okoli pasu, lahko dvakrat zavi-jem roko okoli njinfigi — "
Med otroci.	|	&ao je ooij znvr
Dva vojaka sta vjela v vasi gos, na kar sta jo nesla skupno v vojaški tabor. Ker se pa nikakor nista mogla zjediniti. kako jo naj »delita, skleneta, da dobi oni boljši del, kteri bo imel po noči lepše tkanje, Vležeta se in zaspi ta.
Na vse zgodaj že vstane prvi vojak ' in zbudi tovariša iz spanja. "Alo, vstani! Meni se je sanjalo, da so prišli po noči angelji in me odnesli v nebesa k Bogu Očetu; kake sanje si pa ti imel?"
"Molči s tvojim klepetanjem." odvrne drugi vojak še napol zaspan; "saj sem videl, kako so te nesli v ne-Anica: "Zakaj pa hodiš vedno za ( besa; in ker sem mislil, da te najbrž menoj Tine; zakaj ne greš z menoj?" i ne bo več nazaj, sem medtem gos že
Tine: "Mama mi je naročila, da : sam pojedel." moram paziti na tebe, da ne zgubiš čevljev; zato hodim zadaj, da jih poberem, če jih boš zgubila."
Med otroci.
Maggie: "Ti, Rudi, če bi bila jaz cesariea, bi nosila samo svilnate obleke!"
Rudi: "In jaz bi jedel samo bonbone na juhi!"
Oba teti.
Mala Štefi (ktero je poslala eua teta k drugi): "Dober dan, teta! Teta te lepo pozdravlja in pravi, da te bo danes obiskala, če le mogoče. Oe pa teta ne bo mogla priti k teti, potem bo teta teto obiskala! Z Bogom, teta!"
Globoko pod zemlja.
A.:	"Povem ti, moja žena me bo z večnim sbadanjem še pod zemljo spravila."
B.:	"Moja. me je že večkrat spravila tja!"
A.:	"Kako tot"
B.:	"No, v vinsko klet."
Otročja vata.
Lizika: "Maran, ali smem vneti čokolado iz miznieef"
Mama: "Seveda, srček! SUkaj ja p« že niai vzela t"
Lizika: "Ker mmn jo le -rtSsraj snedlnl"
V restavrantn.
Natakar (zaničljivo ribiču): "No, danes gotovo niste nifieeer vjeli!"
Ribič: "Oho, že tri muhe v jnhi!"
Vojaška ljubezen.
Vojak (svoji kuharici): "Ti si me prevarala; nobena klobasa na svetu me več na tebe oe naveže!"
Zagovoril se je.
Kupec: "V sodu, ki ste mi ga zadnjič poslali, ni bilo vina, temveč le nekaj vode.''
Vinski trgovec: "Ni mogoče, ker pri na« vedno vino najprvo vlijemo v sod!"
Rasmialjenost.
Profesor (ki ae je vsedel na ^maft" na stolu): "Vraga, ta stol pn že tako
Škriplje in cvili kot ga bo namaaatL"
; treba
Najhujša aH*.
Sodnik (postopaču): "Vi trdite, da ste kradli v sili! Kako morete dokazati, da ste bili v zadregi?"
Postopač: "Prosim, gospod sodnik, bil sem v taki zadregi, da sem moral že dva dni delati!"
Ima prav.
Prvi prijatelj: "Ti, v pismu, ki si ga napisal, si naredil veliko packo. Zakaj jo nisi Zbrisal?"
Drugi prijatelj: "No, človek, ki prejme to pismo, je na packe navajen, ker iima tovarno za čistenje oblek."
Pripis.
(Iz pisma učenke višje šole na mamo) : "P. S. Ker vlada tako občuten mraz, da so mi popokale ustnice, ti danes ne morem poslati nobenih poljubov."
Majhen razloček.
"Moj mož je zelo dober človek. On spije svoji dve merici in je že vsak dan ob desetih doma!"
"Pri mojem je pa naravnost narobe; on pije deset meric in je ob dveh doma.''
Svarilo.
"Mislite si, moja tašča je bila le navidezno mrtva in se je v cerkvi zopet zbudila, ko so med mašo igrali glasne žalostinke."
"No, kadar moja tašča umrje, bo-dem dal za tiho mašo."
Predmet spoznanja.
"Ti. včeraj si se zopet tepel v krčmi!"
"0.1 kod veš to?"
"Xo. danes zjutraj sem dobil pod mizo tvoje uho."
Dobro zavrnil.
Jezdec: "Ognite se vendar s pota, moj konj ne trpi nobenega osla!"
Potnik: "No, potem se čudim, da vi še na konju sedite!"
Premišljevanje.
Natakar (v New Yorku, preje "baron") : "Ah, kako bi se mi dobro godilo. ko bi imel za goste vsak dan saj nekaj takih kavalirjev, kot sem bil svoje dni sam!"
Vzdihljaj.
Kmetica: "Z mlekarskim poslom je dandanes res slaba. Enkrat krave ne molze jo dobro, drugič pa vode manjka!"
Zahvala.
"Ker mi ni bilo mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, izrekam na tem
'mestu srčno zahvalo vsem onim, ki so pretečenega leta mojega moža po noci prinesli domov.
Marija. Pivec, roj. Vodiš. 1- januarija 1908.
A tako.
Tujec (ki opazuje pogrebni sprevod : ' Kaj nesejo profesorja k po-
grebu da gre toliko dijakov v spre-vodu ? "	^
Domačin: "Ne.... Toda krojača!"
Iz otročjih ust.
Mali Pepček se je celi dan igral na prostem, da je postal zelo truden. Ko se vleze, pozabi svojo navadno večerno molitev:
Utrujen sem, K počitku se podajam, In angeljčki hitite, Da sladko spet zasanjam....»
Ko ga mati opomni, da je pozabi* molitev, sklene napol zaspan ročice m. rece-* "Liabi Bog, pusti me pri miru, Amen!" in zaspi.
v v tretje gre rado.
Kočarjev Miha: "pasjo srečo ima vseeno ta Nace. Prejšni teden mu je stara umrla, včeraj ga je princ na lovu obstreiil in danes mu je pa hiša pogorela!"
A tako!
Sodnik (obtožencu): "Radi besede 'osel* ste dali tožitelju tri zaušnice ?''
Obtoženec: "Da, toda ta je bil danes že sedmi, ki me je imenoval osla!"
Zfovoren berač.
"Kaj, vi prosjačite? Tako močan človek! Ali ne morete dela dobiti T"
"Da, gotovo, toda za delo ne prosjačim, samo za denar, kterega pa ni nikjer dobiti!"
naprej pripravljen.
"No, Kloftrtnik, danes si ae pn vssdel poleg Jasbeea, tvojega sovražnika!"
Klofutnik: "Ja, več, pozneje, ko ae pričnemo tepeti, are jih takoj lah^ ko nekaj an uieaa prismodim!"
• - . " ■ -r
Za vse slučaje.
Zlatar: "Ali hočete imeti na prstanu ime svoje neveste?"
Ženin: "Imena ne, temveč samo: Moji ljubici."
Flegmatik.
A.:	"Oprostite, gospod, vi sedite na mojem klobuku!"
B.:	"No. vi bi pa tudi lahko imeli bolj mehak klobuk!"
Logika pijanca.
Gost: "Smodka, ktero ste mi tako hvalili, ne velja ničesar; petdesetkrat najmaDj sem jo moral že prižgati!"
Krčmar: "Vsedite se, gospod, malo na prepih, potem bo bolje!"
Preveč sreče.
Vsakdanji pivec: "To se pravi imeti srečo! Ravno sem se hotel iz krčme izmuzniti, tu mi prinese natakar suknjo, ki ni bila moja; in ko posežem v nje žep, je bilo ravno toliko denarja notri, da sem plačal, kar sem zapil!"
Nesramno.
A.: "Ta Pufač je zelo nesramen človek!"
"Kako to?"
A.:	"Grozil sem mu, da ga grem tožit, če mi ne vrne posojenih deset dolarjev."
B.:	No in?"
A.: "Rekel mi je, naj mu posodim še deset dolarjev ter ga potem tožim za dvajset !"
Zagovoril se je.
"Ali na» Vi, gospodična, vsako jutro očarujete s krasnim igranjem na klavir?"
"Oh ne, to je moj sosed." "Vrat bi mu zavil temu zlodju!"
A.
Razumljivo.
"Zakaj se pa gospod Sekec
vedno tako boji, ko zagleda avtomobil?"
lj$.: "Zena mu je pobegnila v avtomobilu in zdaj se vedno boji. da pride nazaj, ko zagleda avtomobil."
So že plačali.
Policist (gospodu, ki je pravkar >topil v vodo): "Stojte, kopati se je prepovedano! Plačati morate tri dolarje in sicer takoj!"
Gospod: "Vendar je v vodi vse polno ljudi, ki se kopljejo!"
Policist: "Seveda, ti so že vsi plačali"
Omenjeni.
L. P.
Razni pisatelji prav radi rabijo izraz "omenjeni", mesto da bi se o snl>-jektu natančnejše izrazili. Kako se pri tem osmešijo, nam priča naslednja dogodba.
Anton Poskočnik je bil zaposljen v neki trgovini. V omenjeni je bilo tudi nekaj prodajalk; z eno omenjenih- je bil omenjeni zaročen. Omenjena sta se spoznala, ko sta omenjena skupno vstopila v trgovino.
Ker sta imela omenjena skupen posel v omenjeni trgovini, sta omenjena mnogo skupaj občevala. Pri tem je bil omenjeni od ljubeznivosti omenjene tako navdušen, da je omenjeni prosil za roko omenjene in je omenjeno od omenjene tudi dobil. Od tega dne sta se omenjena shajala vsak večer po zaključitvi trgovine pod balkonom omenjene, kjer sta omenjena pod široko streho omenjenega iskala vedri-šea proti dežju.
Nekega večera je omenjeni pod omenjenem že dalj časa čakal na omenjeno, in omenjeni je pod omenjenem nepotrpežljivo semtertja korakal, ko pade izpod strehe omenjenega nekaj kapljic na klobuk omenjenega, radi česar je omenjeni postal moker. Ko je omenjeni omenjenega jezno brisal, je konečno prišla omenjena, toda omenjeni je omenjeno zelo hladno pozdravil. —
Sprva je omenjena omenjenega začudeno gledala, ko je pa omenjena videla, kaj se je klobuku omenjenega pripetilo, je omenjena omenjenemu omenjenega vzela z glave, da omenjenega očisti, nakar je omenjena omenjenemu omenjenega nazaj dala. Omenjena je omenjenega prijazno pogledala, in kmalu se je tudi omenjeni po-smejal omenjeni. Smeje sta se omenjena podala domov.
NEMŠKA KULTURA.
Poljski listi poročajo: Zato, ker je pruski učitelj Luk v Szmardown na Poznanjskem grozno pretepel nekega poljskega šolarja, je bii le-ta "kultur-treger" obsojen na deset mark globe. Hkrati je inovraelavsko sodišče obsodilo k 15 markam globe poljskega seljaka samo zavoljo tega, ker se je v list u Dzien Kujawski javno pritožil, da je pruski učitelj neusmiljene pretepel njegovega dečka____
ŽALOSTNA USODA FILOZOFA.
Zmešalo se je mlademu dr. Adolfu Jostu, sinu bogatega graškega zdravnika. Trpi na preganjalni blaznosti; povsod vidi same razbojnike. Zaveda se svoje bolezni in je odšel sam v bolnišnico. Zgodovina tega nesrečneža je zanimiva. Posvetil se je bil filozofiji iz nagona. V Giitingenu je študiral eksperimentalno psihologijo. Bil je navdušen učenec Schoppenhauerjev. Še kot dijak je napisal čuden spis: "Pravica na smrt", v kterem je zahteval, da država napravi z vsem potrebnim preskrbljene zavode za samomorilce. Kot doktor filozofije je prišel na Dunaj, kjer je živel brez dela s sto kronami, ki mu jih je mesečno pošiljal oče. Potem ga je oče pregovoril, da je šel na Francosko, da nadaljuje svoje študije. Ko se je vrnil na Dunaj, postal je naslednik velikega premoženja po očetu, ki se je bil med tem usmrtil sam. Sedaj je začel razkošno življenje vsakovrstnega uživanja. Zapravil je vse, kar je imel, in prijatelji in prijateljice so ga zapustile. Končno je, kakor rečeno, zblaznel. —
Kakšna je madjarska cenzura,
poroča brnski dnevnik "Hlas". Slovaški "Spolek sv. Vojtecha", ki ima isti namen, kakor naša družba sv. Mohorja, je izdal delo "Život Ježiša Krista". To je prevod iz nemškega •spisa, k-' ga je oskrbel župnik J. Krz-sak. Prevod seveda jo moral poprej pod eenzuro; in banjsko-bistriskl škof Radnai Farkas je tudi v resnici prevod cenzuriral; ni našel v celem prevodu nič napačnega, ali v predgovoru je našel dve veliki napaki, ki jih je ukazal takoj popraviti. Prelagatelj namreč imenuje slovaški jezik "naš ljubi jezik" in pisatelja Sušila "naš Sušil". Ti dve "naš" in "ljubi" sta baje odveč in se morata izpustiti, da nt bode radi tega nobenega nesporazumi jen ja in sumničenja. Torej Slovakom se prepoveduje materinski jezik imenovati "ljubi jezik" in o Sušilu ne sme Slovak pisati "naš> Sušil", ker je bil Sušil Slovak in Slovan z dušo in telesom. To je seveda za ma-djarsko državo zelo nevarno. Zato Slovaki smejo proslavljati Košuta in znanega orodjarskega defravdanta Keeskemetyja. tega jim nihče ne prepove, ali slaviti slovsSkega duhovnika Sučila — to je — panslavizem.
junaško dekle.
V Kalj pri Samo boru na Hrvatskem sta prišla v samotno gostiln* Janka Severoviča Franc Lukanec is Franc Sokolič ter naročila liter vina. 181etna domača hči Anica, ki je bila sama doma, ga jima je prinesla. Ker nista imela več denarja kot za en liter, jima dekle ni hotelo dati več pijače. Sokolič je nato zastavil uro, na kar sta popila z Lukancem še tri litre vina. Ker nista dobila več božje kapljice, začela sta suvati punico in zahtevala uro nazaj. Dekle je zbežalo is hiše, onadva za njo. Posrečilo se ji je priti zopet v hišo in zakleniti vrata za seboj, predno sta se vrnila pijanca. Vsa divja sta razbila okno in hotela skozenj priti v hišo, a dekle je pograbilo samokres in ustrelilo skozi druge okno. Nasilneža se pa tega nista ustrašila, ampak rinila še nadalje skozi okno. Tu je dekle vzelo sekirice in v skrajni sili udarila z njenim ušesom Sokoliea po glavi, da se je zgradil na tla. Šele ko je prišel Aničin brat Miloš, sta divjaka odšla. Enega so zaprli, drugega pa odpeljali v bolnišnico.
Naznanilo.
Eojskom Slovencem in Hrvatom^ kteri potujejo čex Duluth, Mina., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon~a,
4§t WEST MICHIGAN iT, DULUTH, UMI, kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak zojtk. ja pri njemu najbolje postrežem.
FoiOja denarje v etažo najceneje in najhitreje po ■edorenjn. Zastopa nas v i afik; torej pasite, da m na na on laskavim besedam nj far, kterih v Dntntfaa todi as
OD.
Kje je JANEZ ZORAN? Doma je pri Novem mestu na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj vaicegn n ranjkem bratu Matija Zoran. Prosim cenjene rojake, če kdo ve njegov naslov, aH pa on, d* ga mf blagovoli naznaniti. Slilal asm, dfc se nahaja nekje v Cleveland«, O. Joseph Strubel, Box 257, Wee* Jordan, Utah.	(17-3&—31
/ i



kžsisus!

mL


F (k lina Polaneškib. Imenik uradnikov
poljski spisal H. SlrakWwta*
poslovenil Podravaki
T E E T J A KNJIGA.
iNa^aljevanje.)
To vse jo je napolnjevalo z razkošjem, ki se ga je zavedala le na pol, ki pa je bilo »lično opojnosti. In Poianeški se je spomnil, kako se je bil nekoč prav tako peljal s Plawickim v cerkev, kako so bili udebi in srake prav tako preletavali pred njima z drevesa na drevo. Samo da je sedaj čutil poleg sebe to rožno bitje, ki ga je bil takrat ugledal prvič, to bivšo gospodično Marico Plawicko. Za en hip si je privedel v misli vse to, kar je bilo med njima, prvo znanje in ono mirnost, s ktero si ga je privezala, nadalje nesporazumek in ono čudno adeležbo, ki jo je imela v njiju življenju Litka, potem poroko in njiju skupno življenje, na to guganje te sreče in izpremembe, ki so pod upli-vom te svetle duše. nastale v njem, ter današnjo pojasni te v življenja. Pri tem je imel blažen občutek, da je minilo slo, da je našel več, nego je bil slutil, in da sedaj more priti nanj bodisi še tolika nesreča, toda glede na njegove razmere do nje mu je postalo življenje enkrat za vselej polno ugodnosti, jako krepostno, prava "služba božja" in za toliko jasnejše nego prejšnje, za kolikor je bilo to obzorje, ki je bilo ekoli njiju, jasnejše nego v mestu. Ob tem premišljanju se mu je zalivalo srce od sreče in ljubezni do nje. Ko •o dospeli v Vontore, je pomolil oče-naŠ za "večni počitek" duše te matere, ki jo je zahvaljal za takšno ženo, isto tak o vroče kakor Marica. Zdel-mu je, da ljubi ta prah, pokopan pri eerkvi, s prav takšno sinov^ko ljubez-aijo kakor ostanke rodne svoje matere.
V tem je pozvonilo k pozni maši. V eerkvi so ae iznova vrivali PolaneŠke-na stari spomini. Vse, kar je bilo okoli njega, je bilo tako nekamo znano, da se mu je časih zdelo, kakor bi bil tukaj šele včeraj. V cerkveni ladji je bilo istotako polno osivelih kme tiskih glav in vonjave kadila; oni in isti duhovnik je čital mašo pri oltarju, one in i*te breze so, ko jih je majal veter, opletale z vejami po oknih — in Poianeški si je iznova domislil, da vse mine — mine življenje, minejo bolečine, nade, strasti, minejo tok! misli in celi filozofični sistemi — a, naša se služi kakor nekdaj, kakor bi le v njej sami biia večna neminljivost. Novo bitje na stari sliki je bila le Marica. Poianeški, zroč časih na njeno mirno lice in njene oči, povzdignjene k oltarju, je uganil, da moli z vso dušo za njiju bodoče življenje na kmetih; torej se ji je pridružil in molil z njo vred.
Po maši so ju na prostoru pred cerkvijo obkolili sosedje, davni znanci Polaneškega in Maričini. Toda gospod Poianeški se je zaman oziral po gospe Jamiševi, ki se je že nekoliko dni mudila v mestu. Zato pa se je Jamisz, popolnoma ozdravljen od želodčnega katarja, pomlajen in zdrav, ves navdušil, ko je ugledal Marico.
"Moja varovanka," je zaklical, po-ljubivli jI roko, "moja draga gospodinja! Moja zlata Marica! Aha! Ptiček se je \T-jil v staro gnezdo. To je lepo! Res, videti ste, kakor gospodična, a vendar vem, da imate že dečka'
Marica se je rdela od veselja, toda v tem hipu je pristopil k njim Zazu-nowski s svojimi šesterimi otroki in gospod Gontowski, vulgo "Medved", nekdanji nesrečni Maričin saubač in malone Maszkov morilec.
Gospod Gontowski je stopil k njim neokretno in zmeden, kakor bi ga bila oslepila Maričina mičnost, in ganjen, da ga ni doletela ta sreča. Tudi Marica ga je pozdravila nekamo smešno zmedena, zato pa mu je Poianeški prijateljski podal roko in dejal:
"Tudi jaz nahajam tu znance še iz detinstva. Kako vam je T"
"Kakor nekdaj," odgovori gospod Gontowski.
Toda gospod Jamisz, ki je bil kaj ddbre volje, reče ironično, zroč na mladega moža:
"Ima skrbi pri pogodbah s služabniki."
Gospod Gontowski se še bolj zardi, zakaj vsa okolica "je govorila o teh aklbeh. Že nekoliko let je siromak komaj dihal na svojem Jalbrikovu. Ko bi bil prodal gozd ter se pogodil z materami svojih otrok, bi se bil mogel odkrižati svojih dolgov, toda kaj, ko je navzlic vsem, časih Že skoro povsem aklenjenim pogodbam, moral poslušati *edno očitanje jalbrikovskih sosedov, da jezdi gospod vlastelin na belem kana ju, strelja iz samokresa in ae ozira aa dekleti.
Gospod Gontowski, d asi ie izza InSada vajen različnih vaških zbadljic, je izgubil časih potrpežljivost in m-obupoo:
"Naj vaz strela ubije!"
(Kieoee prihodnjič.)
ijlf'
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah
ameriških.	.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. lj v Ely, Minn.
Matija Agnič, predsednik; Ivan Habian, tajnik; Fran Lesar, blagaj nik; Štefan Banovec, zastopnik. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje v stari cerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. ob 2. uri popoludne.
Društvo sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn.
Josip Lovšin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, P. 0. Box 95. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale.
Eruštvo ev. Barbare štev. 3 v La Salle, HL
Mat. Besa!, predsednik, 1258 5th St.; Josip Spelič, tajnik 1058 2nd St.; Ivan Gričer, blagajnik, 637 Todd St.; Josip Hribernik, zastopnik, 228 Crosset St. Vsi v La Salle, 111.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka
Društvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu. Pa.
Fran Starman, predsednik, P. O. Box 38, Burdine, Pa.; Ivan Guzelj, tajnik, P. 0. Box 351, Morgan, Pa.; Ivan Keržišnik, zastopnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-žišnika na Burdine, Pa.
Društvo sv. Barbare štev. 5 v Sou-dann,
Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Josip Znidaršič, tajnik, Soudan, Minn.; Martin Stukelj, blagajnik, Soudan, Minn.; Anton Ste-phan, zastopnik, P. O. Box 772, Soudan, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soudanu, Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio.
Fran Krištof, predsednik, 405 llth Avenue; Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Avenue; Josip Mramor, blagajnik. 583 10th Avenue; Mat. Vidrih, zastopnik, 508 10th Ave. Vsi v So. Lorainu, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Društvo sv. Barbare štev. 8 v Piper, Ala.
Josip Agnie, predsednik, tajnik, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 150, Piper, Ala.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik, 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v italijanski dvorani v Calumetu, Mi ch. ^
Društvo sv. Štefana št. 11 v Omahi, Nebr.
Pavel Mihalič, predsednik, 1311 Williams St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 South 15th St.; Fran Žitnik, blagajnik, 1108 South 22nd St.; Josip Pezdirtz, zastopnik, 1942 So. 12th St. Vsi v Omahi, Neb.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha, Neb.
Društvo sv. Jožefa štev. 12 t Pitts-burgu, Pa.
Fran Kresse, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 57 Villa St., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 79 High St., Allegheny, Pa.; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemcev, Cor. High & Humboldt St. & Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bagga-ley, Pa.
Fran Božič, predsednik, P. O. Box 45; Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 51; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Baggaleyu, Pa.
Društvo zv. Jošefa št 14 ▼ Crockett, GaL
Ivan Flajnik, predsednik; Stefan Jakša, tajnik; Fran Velikonja, bla-bajnik; Jakob Judnič, zastopnik. Vsi ▼ Crockettu, Cal. Društvo zboruje vsako 8. nedeljo
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 16 v Pueblu, Golo.
Martin Kočevar, predsednik, 1219 Eillers Avenue; Fran Mehle, tajnik, 1208 Bohmen Avenue; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1209 South Santa Fe Avenue. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fč Ave.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa.
Josip Intihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Avenue; Fran Slabe, blagajnik,
Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Danica št. 28 v Cum-berlandu, Wyo.
Ivan Šefrer, predsednik, P. 6. Box 64; Martin Hribernik, tajnik, P. O. Box 77; Jurij Jaklovič, blagajnik, P. Box 137; Josip Felician, zastop-
O
nik, P. 0. Box 266. landu, Wyo.
Vsi v Cumber-
Društvo sv. Jošefa št. 29 v Impe-rialu, Pa.
Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. 0. Box R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastop- 312; Josip Jankel, blagajnik, P. 0. nik, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Box 152; Anton Tavželj, zastopnik
Johnstownu, Pa.
Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont.
Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobee, tajnik, P. O. Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, P. O Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. 0. Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge.
Društvo sv. Alojzija št. 18 v .Rock Springs Wyo.
Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 383; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastopnik, L. Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Finn Hall ob 9:30 dop.
Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue: Ivan P. Palčič, tajnik, 502 lltli Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 487 13th Avenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor. 10th Avenue & Globe St. Vsi v Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave.
Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta,
mirni
Mat. Zadnjik, predsednik, P. O. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn, s Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Društvo sv. Jošefa št. 21 v Denver, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo.
Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt Št., Denver.
Društvo sv. Jurija * št. 22 v South Chicago, 111.
Fran Medoš, predsednik, 9483 Ew-ing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dučič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš, zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vsi v So. Chicagu, 111.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave.
Društvo sv. Jošefa štev. 23 v S an Francisco, CaL
Ivan Kukar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Matija Vidmar, blagajnik, 607 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franciscu.
Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu.
Društvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn.
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726 ; Ivan Škrabec, tajnik ; Alojzij Kotnik, blagajnik, . P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo ob V/2 uri popoludne nad First National Banko.
Društvo sv. Štefana št. 26 v Pitts-burgu, Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.; Jakob Zabnkovec, tajnik, No. 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škrbec, blagajnik, 5114 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Jakob Zabnkovec, zastopnik, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Društvo ev. Mihaela Arh. štev. 27 v Diamondville, Wyo. Alojzij Penca, predsednik, P. O. B. 15; Fran Perušek, tajnik, P. O. Box 66; Josip Penea, blagajnik, P. O. BL 15; vn trije v Diamondville, Wyo. Fran Braniki, zastopnik, P. O. Bok 3, Frontier, Wyo.
P. O. Box 62. Vsi V Imperialu, Pa
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chis-holmu, Minn.
Ivan Kočevar, predsednik, P. O. Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P. O. Box 566; Fran Ravšel, blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu.
Društvo sv. Alojzija št. 31sv Brad-docku, Pa.
Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germ, tajnik, Box 57, Braddock, Pa.; Anton Sotler, blagajnik, Box 266, Braddock, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik, Box 154, Linhart, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondu, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi trije v Black Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob 1. uri oopoldan.
Društvo bv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.
Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi-čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Tresti^
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, Pa.
Anton Bombač, predsednik, Ona-linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Valka v Lloydellu.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Cone-maugh, Pa.
Ivan Glavič, predsednik, Box 323; Ignac Travnik, tajnik, Box 227; Iv. Brezovec, blagajnik, Box 6; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa.
Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh.
Društvo sv. Janeza Erstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio.
Fran Špelko, predsednik, 3504 St. Clair Ave., N. C.; Jakob Hočevar, tajnik, 1101 E. 63rd St., N. E.; Alojzij Recher, blagajnik, 1223 St. Clair Ave., N. E.; Anton O čepe k, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, O.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St.
Društvo "Sokol" štev. 38 v Pueblo, Colo.
Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik, 1245 South Santa Fč Ave.; Josip Cu-? lig, blagajnik, 1219 South Santa Fč Ave. Sava Radakovič, zastopnik, 1703 E. Abriendo Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo sv. Barbare št. 39 v Ros-lyn, Wash.
Anton Čop, predsednik, Box 440; T v. Majnarič, tajnik, Box 409; Tomo Majnarič, blagajnik, Box 535; Anton Janeček, zastopnik, Box 188. Vsi v Roslynu, Wash.
Društvo it. Mihaela Arh. iter. 40 ▼ Claridge, Pa.
Pavel Pušljar, predsednik, Box 205; Lovrene Bitene, tajnik, Box 435; Peter Lazar, blagajnik* Box 37; Anton Jerina, zastopnik, Bos 204. Vri ▼ Claridge, Pa. Društvo zboruje 2. nedeljo v me-ob 0. vri dop. ▼ dvorani Plin
Društvo sv. Jošefa št. 41 v Bast Palestine, Ohio.
Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jurjavčič, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo.
Josip Boitz, predsednik, 1226 Mali-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fe Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran Ahčin, zastopnik. 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
DruStvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. uri dop. in ob 8. uri zvečer na South Santa Fe Ave. št. 1207.
Društvo sv! Alojzija št. 43 v East Helena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162.; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont.
Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
Društvo sv. Martina št. 44 v Barberton, Ohio.	,
Mat. Kramar, predsednik, Box 223; Rudolf Puželj, tajnik, 514 8th St.; Anton Štrukelj, blagajnik in zastopnik. Vsi v Barbertonu, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind.
Anton Struna, predsednik, 702 Warman Avenue; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; -Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St.
Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo.
Josip Boršnar, predsednik, Box 419; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vsi v Aspenu, Colo.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas.
Mihael Novak, predsednik, 408 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas.
Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City.
Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. YP
Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 135 Scholes St. Vsi v Brooklynu, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah.
Jernej Kam ni kar, predsednik, Box 122,- Murray, Utah; Ivan Pajnič, tajnik, Box 242, West Jordan, Utah; A. Sever, blagajnik, P. O. Box 272,. West Jordan, Utah; L. MiKelič, zastopnik, Box 242, West Jordan, Utah.
Društvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller.
Društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kansaz.
Martin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran Au-gustin, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; lgn. Gros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Filip Brinerja v East "Minerali,
Društvo iv. Jožefa it 53 ▼ Little Palls, N. T.
Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik, 40 German St.; Jakob Ruparšek, 585 East Mill 8t; Anton Kerfiš, zastopnik, 89 Danube St. Vsi v little Falls, N. Y. Droit vu zboruje vaako 2. nedeljo t dvonni g. Fran Bošanea.
Društvo sv. Frančiška št. 54 v Bibbing, affirm.
Peter Strk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan Povše, blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop.
Društvo bv. Roka št. 55 v Uniontown, Pa.
Josip Krumar, predsednik, Box 22, Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Box 336, Uniontown, Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 56 v Superior, Pa.
Fran Gerčman, predsednik, Box 33; Vincenc Valez, tajnik, Box 33; Andrej Kraševec, blagajnik, Box 33; Alojzij Seje, zastopnik, Box 33. Vsi v Superiorju, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa.
Anton Martinšek, predsednik, Box 125; Fran Modrijan, tajnik, Box 244; Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff.
Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; Ivan R. Rom, tajnik; Ivan Češarek, blagajnik, Box 16; Blaž Podpečan, zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka.
Društvo sv. Barbare št. 60 v Chis-holm, Minn.
Anton Bambič, predsednik, Box 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton S*ark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka.
Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading. Pa.
Anton Križe, predsednik, 428 TiJ-pehocken St.; Ivan Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Jakoba Drvus, 120 Little Garden Street.
Društvo sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich.
Mihael Muhvič, predsednik, Box 156, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Anton Štimac, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich. Matija Kunič, predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betie, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi "v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako 3- nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra iu Pavla štev. 66 v Jolietu, 111.
Anton Kosiček, predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietu, 111.
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas.
Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Prislan, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik. Vsi v Yale, Kansas.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani.
Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa.
Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato ZoretiČ, tajnik, Box 155; D juro Novačič, blagajnik; Fran jo Duralia, zastopnik, Box 411. Vsi v Monessenu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop.
Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajnei tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasu, W. Va.
Društvo zboruje vsako 3^ nedeljo v mesecu.
Društvo Zvon št. 70 v Chicago, HL Josip Bliš, predsednik, / 760 ^11-port St.; Mirko CiganiČ, tajnik, 474 W. 20th St.;*Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18tb Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd 8t Vsi v Chicagu, HL
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani 618 So. Center Ave., Cor. 19th St.
Društvo sv. Janeza Krstni ka št 72. v Collinwood, Ohio.
Josip Jakoš, predsednik, Box 858;. Mat. Slapnik, tajnik, Box 694; Josip Jevnikar, blagajnik, Box 192; Mat Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi v Collinwoodu, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravens-v	dale, Wash.
Pavel Koss, predsednik; Ivan Bizjak, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik;. Mihael Ferlih, zastopnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. • nedeljo
v	mesecu ob 9. uri dop. v Fran Lud—
vi	go vi dvorani.
Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa*.
Jurij Klemenčič, predsednik, Box: 318, Sturgeon, Pa.; Leopold Vesel,, tajnik, Box 318, Sturgeon, Pa.; Ferdinand Messner, blagajnik, Tyre, Pa.; Josip Čerin. zastopnik, Box 4, Tyre. Pa.
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri pop. >• dvorani g. Mihael Lenarta.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 75> v Canonsburg, Pa.
Josip Mravinec, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran MikliČ, blagajnik, Manifold,. Penna.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca.
Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore.
Josip Smrekar, predsednik, Box 277; Mat. Janeigaj, tajnik. Box 286;. Mat. Justin, blagajnikT Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi v Oregon City, Oregon.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo* v mesecu pri Mat. Justinu.
Društvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Goil, Pa.
Ivan Bobnar, predsednik, Box 227 \ Andrej Guzelj, tajnik, Box 511; Josip Kotnik, blagajnik, Bok 45; Ignac Uršič, zastopnik, Box 45. Vsi v Goffu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo
v mesecu v prostorih Ivana Koss.
9
Društvo sv. Alojzija št. 78 v S ali da, Colo.
Ivan Drobnič, predsednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641 f. Louis Kastelic, blagajnik iu zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici.
Društvo sv. Barbare št. 79 v Heil-wood. Pa.
Fran Segula, predsednik; Josip Zorko, tajnik; Josip Penič, blagajnik ; Andrej Heimbring, zastopnik. Vsi imajo naslov: Box 133y Heil-wood, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 80 • v Aquilar, Colo.
Ivan Zupančič, predsednik, P. O. Box 54, Cedarhurst, Colo.; Jakob Cesnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani.
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat, in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročano. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gl. tajnik.
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909. Udnina s poštnino vred znaša $L00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za L 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe bv. pisma, 15. zv.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.	* -
5.	Slovenske večernice, 61. zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno veš knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju ti«lr*Tis, Najhitreje dobe knjige oui, kteri j3t pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St, New York, IT. T. PODRUŽNICA: 6104 St Clair Avenue, IT.
Cleveland, Ohio.	,]


• f-■ ifci&fL. it.
.•Jrt,'"'
tlSčfojsi
-. V - , •-. - .


J