Ho mol v Ljubljani, 19. Julija 1939 Letlo 52 • Stev. 29 Kristus Kralj in maš narod Po smrti kralja Salomona, skupnega vladarja vseh izraelskih rodov 1. 929 pr. Kr. se je država razdelila v dve kraljestvi, severno ali Izraeiovo ter južno ali Judovo kraljestvo. Severno je obstalo samo okrog 200 let (929 do 722). Najslabši kralj tega Izraelovega kraljestva je bil Ahab, ki je pod vplivom svoje poganske žene Jezabele uvedel malikovanje ia postavil 350 poganskih duhovnikov, k; so častili malika Baala. Prerok Elija hoče kralja in ljudstvo spreobrniti. Zato stopi pred kralja in jnu predlaga, naj Bog razsodi o pravi veri na !gori Karmelu. Kralj v to privoli in zbere na Karmelu ljudstvo in malikovalske duhovnike. Tedaj reče Elija pred vsem ljudstvom: »Kako dolgo šepate na dve strani? Če je Gospod (Jahve) Bog, hodite za njim; če pa Baal, hodite za temi« (3 Kralj 18, 21). Nato so Baalovi •duhovniki pripravili daritev in enako tudi prerok Elija, ognja pa niso podtaknili, kajti Elija jc dejal: »Kateri bog bo uslišal po ognju (in poslal ogenj, da povžije darove), ta bodi Bog!« <3 Kralj 18, 24), Baalovi duhovniki niso mogli priklicati ognja z nebes. Ko pa je Elija molil k •Bogu in prosil za ogenj, je padel ogenj in po-*vžil daritev. »Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in reklo: .Gospod (Jahve) sam je Bog, Gospod (Jahve) sam je Bog!' (3 Kralj 18, 39). Tako je prerok Elija prepričal ljudstvo s •kraljem vred, da je njihov Bog pravi Bog in da imaliki niso nič vredni. S tem jim je tudi dokazal, kako nespametno je njihovo šepanje na dve strani, njihovo omahovanje med pravim Bogom in ničnimi rnaliki. Kongres Kristusa Kralja hoče tudi naše Jjudstvo, naš narod navdušiti, da se oklene samo Kristusa Kralja, da ne šepa več na dve strani, da ne omahuje med Kristusom in Belialom, t. j. hudim duhom, ničvrednostjo, maliko-vanjem verskih in nravnih zmot, prevar in Pregreh. Naš narod je že ponovno javno izjavil, da floče šepati na dve strani, da noče omahovati med Bogom in Belialom. Posebno slovesno je to storil na V. katoliškem shodu v Ljubljani dne 26. avgusta 1923. Po sv. maši na Kongresnem trgu je škof dr. A. B. Jeglič pred krasno Groharjevo sliko Srca Jezusovega glasno molil posvetitev slovenskega naroda presv. Srcu Kristusa Kralja in vsa množica na polnem Kongresnem trgu je za njim ponavljala. V tej posvetilni molitvi je slovenski narod izpovedal: »Presveto Srce Jezusovo.,, tebe progla-s|mo za Kralja ... Po tvoji dobroti so naši pradedje v davnih vekih stopili v tvojo cerkev. :/voja ljubezen je z božjo vero narod krepila tolažila. In iz studenca tvoje milosti narod vsekdar zajemlje moč, da se rešuje nizkih strasti in vzdiguje k lepoti poštenja. Sprejmi našo nepreklicno zvezo: odpovemo se vsemu, kar obsoja tvoja pravičnost, ljubimo vse, kar je ljubo tebi, obžalujemo vse, kar je tebe žalilo. Kraljuj nami Kraljuj našemu razumu z resnico svetega evangelija, kraljuj tiaši volji z Papežev legat kardinal Hlond, ki bo zastopal sv. očeta i.a ljubljanskem kongresu. lepote kreposti, kraljuj našemu srcu z lepoto svoje božje ljubezni... Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Sprejmi za svoje vse naše družine, naše občine, vse pokrajine, vso domovino: posvečen bodi tebi ves narod!« (V. kat. shod v Ljubljani 1923, str. 44.) Na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja hočejo zastopniki raznih narodov slaviti Kristusa Kralja, njegovo moč in njegovo oblast, ter iskati pota, da bi v tej dobi, ko pljuskajo tudi ob čolniček našega naroda valovi brez-boštva, zakraljeval Kristus v naših dušah, v naših družinah, v naših občinah in pokrajinah, v vsej naši domovini, v vsem našem zasebnem in javnem življenju, v vsem našem kulturnem in socialnem delovanju. Kristus naj bo naš Kralj, ki se ga držimo v naših mislih, naših željah, naših dejanjih vselej in povsod. Kri-stus in samo Kristus bodi naše geslo! Nanj hočemo misliti, zanj hočemo delati, zaradi njega se žrtvovati, ker On to hoče in kakor On hoče, V našem mišljenju, življenju in delovanju ne sme biti nič šepanja na dve strani, nič omahovanja med Kristusom in Belialom. Ne smemo biti taki, kakor tisti pastirčki, ki so imeli na paši lep ogenj; preden pa so odšli zvečer domov, so vrgli od ognja goreč ogoreč proč za hudobnega duha, da bi še tudi ta imel svoj ogenj. To je žalostna podoba sodobnega polo-> vičarstva. Iz tega polovičarstva, iz tega šepania na£ dve strani, se norčujejo celo moderni pogani. Ti ne verujejo v Boga in se ne drže v ničemer božjih zapovedi, so celi, zavedni in dosledni pogani. Sodobne katoličane pa imenujejo še-pajoče katoličane, ker šepajo na dve strani, omahujejo nad Kristusom in poganstvom. S krstnim listom in morebiti tudi z usti, molitvijo, obiskovanjem cerkva, izpovedujejo vero v; Boga, v Kristusa, s svojimi deli pa ga tajijo, živijo kot pogani, moleč malike poganske javnosti, pregrešnih strasti, oderuškega zatiranja svojega bližnjega. Tako polovičarstvo, tako šepanje na dve strani obsoja sv. Duh v skrivnem razodetju (3, 15—16) z ostrimi besedami: »Poznam tvoja dela, da nisi ne mrzel rie gorak. O, da bi bil mrzel ali gorak I Tako pa, ker si mlačen in ne gorak ne mrzel, te hočem pljuniti iz svojih ust.« Kongres Kristusa Kralja hoče odpraviti tako nedoslednost, tako neodločnost, tako površnost, tako šepanje na dve strani. Pri mednarodnem evharističnem kongresu v Rimu 1. 1922 je pri slovesni procesiji strumno korakala tudi mladeniška organizacija z zastavo, na kateri je bil napis: »Christo o Morte« •—« Kristus ali smrt! To jim je pomenilo: raje! umreti kot Kristusa zatajiti. Tako odločnost hoče učiti kongres Kristusa Kralja. »Kristus ali smrt« naj bi imel za' geslo vsak človek, vsaka družina, vsako društvo, vsaka šola, vsaka občina, vsaka pokrajina, ves narod, da bi vsa domovina lahko ne samo z usti, ampak tudi z dejanji vedno in povsod izpovedala: »Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!« , Dr. Matija Slavičl številu® udeležbo m kongresu Kristusa Kralja Stran 2. s DOMOLJUB«, dne 10. julija lfflfl. fltov. 59 PRISPEVAJTE Z DENARNIMI DARILI Vsem, ki smo poslali razne bloke i boni, vljudno prosimo, da le te Eimpreje » norčijo! Vnorrite Tse bone, le tako bo mogoče kensres r redu izvesti! Denar pošljite po poštni položnici na naslov čekovnega rsčana: Pripravljalni odbor ta kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. — št ček. rac. il.711. Za trud in irtre *e vsem toplo zahvaljujemo! Finančni odsek za KKK. Koagresae knjižice Vsak. kdor želi na kongre« in imeti pri tem tniiano vožnjo pa železnici, naj si kupi ali plavo kongresno kn-ifico in znak za 5 din (ta knjižica ne dovoljuje vstop« k igri »O kraljestvu božjem«), tli rdečo kongresno knjižico in znak za 8 din, s katero bo imel poleg drugega tudi dostop na stojišče pri igri »O kraljestvu božjem«. Sedeži za »Igro o kraljestvu božjem« Sedeži eo po 10 din in po 20 din. Kdor želi sedeti pri igri >0 kraljestvu božjem«, n?.i kupi knjižico in znak le za 5 din. zraven pa dokupi 5e posebno knjižico za tO ali 20 din. Te dodatne knjižice za sedeže bodo v nekaj dheh sa razpolago. Župni uradi, ki jih žele, naj jih zahtevajo v Glavni kongresa: pisarni za KKK, Tyr-ieva cesta 29-t, Ljubljana. Kjer ie zmanjkalo knjižic in znakov, nemudoma zahtevaite aovibl Kjer veste, da bodo knjižice in znaki ostali jih nemudoma pošliite nazaj Kongresni pisarni. Nakazila župaih uradov Vse župne urade nuino prosimo, da pri naka-Julh raznih zneskov za KKK, na zadnji strani po-lo - niče točno označijo, v kakšen namen naj se zoe- I ac!( porabi. Posebno je to treba označiti pri zneskih, ki so namenjeni za kongresne knjižice ali za prenočišča. Za kongresne knjižice naj se točno navede, kolike ie bilo prodanih po 5 d:n in koliko po 8 din, sicer nam ie nemogoče obdržati evidenco in ee lahko zgodi, da bo moral kdo knjižice ali prenočišče ponovno plačati Finančni odsek za KKK. Koncert slovenske nabožne pesmi Koncert bo dne 27. julija 1939 ob pol 8 zvečer r trančifkanski cerkvi v Ljubljani. Programe dobite v prodajalni Pax et Bonum v frančiškanski pa-•aži. Polnočnica Veličastna igra .0 kraljestvu božiem«, ki bo v soboto zvečer na Stadionu, bo gotovo privabila veliko ljudi. Po igri pa bodo vsi gledalci lahko odili k polnočnicam po glavnih ljubljanskih cerkvah. Po katerih cerkvah bodo polnočnice, bomo le obvestili. Sknpna ležišče Vsi. ki žele prenočevati na skupnih ležiščih, naj sporoče to stanovanjskemu odseku v Glavni kongresni pisarni KKK Skupno prenočišče bo »ta-lo le 3 din. Plačal bo veak na licu mesta. — Prijavite se v skupinah! Prehrana Razni trgovci bodo že od sobote zjutraj pa do oeuelje zvečer v svoiih stojnicah okoli Stadiona prodajali ra/ne tople in mr/le piiače in topla (hrenovke. kranUke klobase itd ) ter mrzla jedila Prodajalcem jestvin pijač in spom:nov, bo dodeljevala prodijne prostore kongresna pisarna za prehrano v Gospodarski zvezi, Tyrševa c 29. pritličje. veža, vsak dan (ob nedeljah ne) od 18.30 •do 20 Prodaini proetori bodo na parceli ob južni elejs! Stadiona. 2' Obrtna dovoiienia. koncesije odnosno prenos« točilne pravice si morajo prodalalci oskrbeti sami pravočasno. Cena u tekoči meter prostorov bo SO din plačljivo v naprej. PIJAČE KA STADIONI'. V Stadionu samem ne l>o nobenih sto.uic. Vse etojriiee bodo izven Stadiona, povečini na južni strani Stadiona. Poskrbeli pa bodo razni prodajalci, da lo pri vseh prireditvah na Stadionu dovolj brezalkoholnih pijač. Prodajalci bodo hodili med ljudmi na Stadionu in prodajali pijače. — Dovoljenja za tako prodajo v Stadionu daje le > Finančni odsek za Kongres Kristusa Kralja«. Slovensko zborovanje na kongresa V soboto, 29 julija, ob 10 dopoldne ima na mednarodnem kongresu vsaka uarodnost svoja posebna zborovanja. Slovensko Ijndstro zborovanje bo v veliki dvorani (Jniona. dočim bodo druge narodnosti zborovale v manjših dvoranah. Zborovanje bo vodil g. dr Leskovar iz Maribora; govorila pa bosta g AL Mihelčič, podpredsednik Narodne skupščine in g. dekan Skubic iz Ribnice. Sestanek duhorščine pa bo dan prej: v petek, 28 julija ob 10 v frančiškanski dvorani. Velika množica ljudstva v soboto seveda ne bo še v Ljubljani; a kdor se more od doma odtrgati ie v soboto, je vabljen, da se udeleži tega našega zborovanja. * Pripravite kresove! V petek 28. julija, ko bo v Ljubljano prišel sani zastopnik sv. očela. kardinal dr. Avgust Hlond, se bodo začeli slovesni dnevi kongresa KrUHisa Kralja. Te dneve bomo oznanili na najl>o!j slovesen način — s kresovi. Tojtlo prosimo vse farne ustanove po vseh slovenskih župnijah obeh slovenskih škofij, naj si štejejo v največjo čast. da smeo v petek 28 julija pripraviti kres. Kresove, prosimo, zažgite po Ave Mariji na kakšnem zelo vidnem mestu. Z zažiganjem kresov naj bo po možnosti združeno pritrkavanje v župnih, pa tudi pa vseh podružničnih cerkvah. Krekovi bodo oznanili po vsej Sloveniji, da so se v naši Ljubljani začeli veličastni dnevi miru in Kristusovega bratstva med narodi. Zadnji čas je. da prijavile otroke, ki se namerava,'© kongresa udeležiti na mladinski dan kongresa v soboto 29. julija zjulraj. Mladine mora biti za kongres v Ljubljani čim več. Množice Pospešite nabfrafne akcije! Vsem župnim uradom smo razposlali bloke z boni za nabiranje darov. Vse farne organizacije pa so naprošene, tla se žrtvujejo in z vnemo pobirajo darove za kongres Kristusa Kralja! Ker je za izvedbo kongresa potrebnih Se precej sredstev, pripravljalni odbor vljudno prosi, da vsaka slovenska družina daruje vsaj 2 din za kongres. Prepričani smo, da bo velika zamisel kongresa Kristusa Kralja našla tope! odziv pri vseh Slovencih in da bodo s prodajo bonov zbrana še potrebna sredstva ta kongres! log povrni vsem darovalcem! Pripravljalni odbor za KKK. Oskrbite si kongresne knjižice! Kongresne knjižice so dostavljene vsem iu uim uradom. Stanejo: rdeče z ssakom vred a div te dovoljujejo rttop tudi k »igri o kraljestvu boj' j«jB«, modre 2 znakom rred 5 din; te dovoljnjejo dostop k ostalim prireditvam m »tadioau rszea k igri o kraljestvu božjem ae,. Obe kjnižici p, je. jeta pravico do polovične vožnje na železnici. Kjer bi knjižic zmanjkalo, nemudoma pošljite po nore. Kjer bi jih bilo pa očiridno preveč, pa jih takoj pošlji ta nazaj, da pfc pošljemo tja, kjer jih manjkal Knjižice dobite tndi r Ljubljani na Prosvetni zveri ali ne (lavni koa^etni pisarni na Tyrše»i cesti r poslopja Gospodarska zr*xe. otrok bodo dale kongresu Se poseben poudarek. Pokazali bomo pred vsem »vetom, kako močno katoliška je naša mladina. Zato bitke s pri,avanii. Ce nimate dopisnice za prijavo mladine, nam takoj sporočite na kongresno pisarno, da vam jo bomo poelaii! Godbe bod« na kongresa povečale živahnost in razgibanost. Zato naj jih pride v Ljubi ja 110 ob kongresih dneh čim več. Vsaka organizacija, ki [>otu;e v skupini, naj ima. če le more. svojo godbo. Narediti bom« sijaj, kakršnega Ljubljana še ni videla! Vse člane Fantovskih odsekov. Dekliških krožkov, Frančiškov* mladine, ki bodo prišli v Ljubljano na kongres, vabimo, da se kongresa udeležijo v svojih uniformah. Uniforme bodo pestro*! povečale! Splošna maloieletniška družba v Ljubljani nam sporoča, da je dovolila znižano voznino 1 din za tiete, ki se izkaže o s kongresno legitimacijo, tudi za nočne vožnje. !k>i".!ačati pa morajo 1 dinarsko nočno pristojbino. Mestn« pori.ivarstvo t LjnVinni je v»n udeležencem kongresa, na podlagi kongresne legitimacije dovolilo brezplačen v.-iop za obisk mestnega muzeja, bodisi v skupinah, bo-.''si posameznikom. Za skupine bodo določeni posebni vodniki f«> muze:u. Fantovski odseki, ki so dobili vabilo za roditeljsko s'.užl)0 v dneh KKK, naj takoj poMi?'o imenik vseh, ki so se javili na reditelVki o-lsek kongresne pisarne! V>em pripravljalnim odborom, župnim uradom! Vse krajevne pripravljalne odbore ali žur-ne urade, ki še niso odposlali rdečih dopisnic, lepo prosimo, da jih najkasneje do 24. julija odpošljejo in s tem omogočijo stanovanjskemu odseku, da L>o mogel pravočasno pripraviti in preskrbeli zadostno število r*enočwč. V slučaju, da .7. vaše župnije v kongresnih dneh nihče prenočišča ce bo potreboval, vrnite dopisnice prazne! Vsem, ki žele prenočišč! Vse, ki žele. da jim stanovanjski odsek preskrbi prenočišče, prosimo, da to svojo željo najkasneje do sol>ole dne 22. t m. sporoče svojemu domačemu pripravljalnemu odboru ali župnemu uradu. Kongresne lepake smo ponovno razposlali vsem župnim uradom obeh slovenskih škofij Prosimo gospode župnike, da jih takoj izvesijo na kar se da najbolj vidnem mestu! Zamenjajte ah s starimi, obledelimi I Prehrana. Prodajalcem jestvin, pijač in sp<>" minkov bo dodeljevala prodajne prostore kongresna pisarna za prehrano v Gospodarski zvezi, Tvrševa cesla 29, pritličje, veza. vsak dan (ob nedeljah ne) od 18.30 do 20. — Prodajni prostori bodo na parceli ob južni strani Stadiona. Ker bo kongres poselilo veliko število inozemcev, naj ima o prodajalni čim doslojnejSe okrašene prodajne prostore. Prodajalci naj imajo bele predpasnike, prodajalke črne halje in bele oglavnice. — .Možnost prodaje bo v soboto 29. julija in v nedeljo 30. julija. Ker bo veliko število pcetnniov kongresa v Ljubljani že v soboto, nočevali bodo predvidoma v neposredni bližini Stadiona, po možnost prodaje tudi v noči v solfoto 29 m']3-Obrtna dovoljenja, koncesije, odnosno prenose čilne pravice si morajo prodajalci oskrbeti sam pravočasno. Cena za lekoči meter proslorov w 50 din, plačljivo v naprej. Spored kongresa Kristusa Kralja 0(1 25.—30. junija. Torek, 25. julija: 18 Začetek kongresa v stolnioi. »Pridi sv. Duh«. Otvoritveni govor predsednika kongresov Kristusa Kralja, škofa dr. tirego-rija Rozmana. Blagoslov. 20 Slovesna otvoritev kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Friderik Mack — Luxemburg. Sreda, 26. julija: Predmet zborovanja: Verski preporod. 7 V stolnici maša s pridigo v francoskem jeziku. 0 -12 Prvo Studijsko zborovanje v Unionu: Bistvo in cilj verskega preporoda«. Referent: župnik dr. Laros, Koblenz-Stolzentels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof. Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah. 15—18 Drugo študijsko zborovanje v Unionu: »Sredstva in pota verskega preporoda«. Referent: p. Galileo Venturini, Rim (italijansko). Koreferent: Generalni vikar Que-net, Pariz (francosko), dr. Andrej Rickard, Pariz (francosko).' 10.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 Koncert slovenskih narodnih pesmi v Unionu. Četrtek, 27. julija: Predmet zborovanja: Nravni preporod. 7 V stolnici maša s pridigo v češkem jeziku. 9—12 III. študijsko zborovanje v Unionu: »Vzgoja novega nravnega rodu«. Referent: Poni. škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferenti: Direktor Galdynski, poznanj (poljsko), Karitasdirektor Albert Stehlin, Pforzheim (nemško). 10—18 IV. študijsko zborovanje v Unionu: »Krščanska vest v javnem življenju«;. Referent: nadškof dr. Josip Ujčič, Belgrad (hrvatsko). Koreferent: P. Ledit, S. J., Rim (italijansko). 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«. Petek, 28. julija: Predmet zborovanja: Svet za Kristusom! 7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku. 9—12 V. Studijsko zborovanje v Unionu: »Laik v cerkvi«. Referent: Univ. prof. dr. S\vie-zavvski, Lwow (poljsko). Koreferent: Hans Wirz, Luzern (nemško). 15.18 VI. študijsko zborovanje v Unionu: »Sodelovanje laikov pri verskem preporodu«. Referent: P. Bangha, S. J., Budimpešta (madžarsko). Koreferent: Dr. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana (slovensko), 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. 20 Slavnostno zborovanje v Unionu. Prvo srečanje otroka z duhovnikom je navadno pri sv. krstu. A to ostane na zunaj brez sledu. Zapisano je samo v rojstni in krstni knjigi. Pozneje v življenju se morebiti večkrat srečata duhovnik in otrok. To srečanje bi moralo biti srečanje dobrega pastirja z eno njegovih najmanjših ovčic. Srečanje ljubezni in tistega, ki ljubezni potrebuje. V smislu tega zadnjega stavka bi morali naši dobri očetje in naše ljube matere voditi svoje najmlajše okrog naših duhovnikov. Pa rRs ne vem, ali so naši ljudje tako nerodni, tako trdi in okorni, da te ljubezni ne znajo gojiti in k ljubezni ne znajo voditi. Koliko- Sobota, 29. julija: 8 Mladinska pobožnost na Stadionu. 9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici. 10 Zborovanje narodnostnih skupin po raznih dvoranah. 15.30 Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucij. 19.30 »Igra o kraljestvu božjem«. Po zaključku igre na Stadionu pete litanije Matere Božje. Nedelja, 30. julija: Polnočnice po cerkvah. 9 Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo. 14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesni, blagoslov in »Povsod Boga«. Druge prireditve ob času kongresa. , ^ 1. Razstava iz španskih preganjanj. 2. Razstava sodobne cerkvene umetnosti. 3. Duhovni koncert v cerkvi sv. Petra. Priredi profesor glasbe g. Pavel Rančigaj. krat se mi je že primerilo, da starši kažejo otrokom duhovnika z besedami, češ, tale te bo v šoli tepel in duhovniku z vso svetostjo naročajo, češ, le tepite ga, če se ne bo učil, če no bo znal, čo vas ne bo ubogal. Samo gorje duhovniku, če bi šel na ta lini! Godilo bi se mu, kakor tistemu volku v povesti. Saj jo menda znate. Ce je pa kdo še ne ve, naj mu jo pa seinkajle zapišem. Bil je pri neki hiši doma fantek, ki na nikoli znal ubogati. Zmerom ga je bilo treba strašiti z volkom. »Volk te bo snedel, volk te bo odnesel, le počakaj!« Tako je bilo tudi tistega dne. Ob« ni ubogal, in mati je začela klicati volka: »Volk, pridi po našega fanta It Volk je slišal povabilo in se je podal na pot. Fant jo pričel s pokorščino. Ko je bil mali mož nekaj časa priden, pokoren in ubogljiv* je začel z mamo »glikati«, kako bo, če bi lal res prišel volk. »Mama! Ali me bo3te sedaj še dali volku, če bo prišel ?< V tem trenutku je pa volk že stal pred hišo in zahteval malega neubogljivca. Toda iz hiše je zaslišal mamin glas: »Volk, le poberi se, naš fant je sedaj priden. Kar hitro se poberi, če ne, boš! tepen!«. Volk je pričel sani pri sebi govoriti in se na tihem jeziti: »Kakšni so vendar ti! ljudje! Najprej mo kličejo in ko me zvabijo k sebi, potem mi pa groze, da me bodo s ka-menjem in s poleni.« Razočaran se je vrnil ca svoj dom. Prav tako bi se godilo duhovniku, če bi dobesedno poslušal naše modre vzgojitelje. Rekel sem, da so menda naši očetje in njih namestnice matere, vsi skupaj malo ali! pa še zelo nerodni, ker navadno takole seznanjajo otroke z duhovniki. Mislijo namreč, da bodo otroku vcepili s tako besedo spoštovanje do duhovnika, pa dosežejo ravno nasprotno. Taka beseda, če tudi dobro mišljena, rodi sovraštvo ali pa vsaj nezaupanje. Kako naj ljubim in spoštujem tistega, kako bi naj zaupal tistemu, ki mi bo moje zaupanje po-vračeval s surovo silo, s tepenjein! I Vsako leto pojo po vsej Sloveniji novO-mašni zvonovi. Ali ste že kdaj pazljivo poslušati, kako naša novomašna pesem predstavlja duhovnika vernemu ljudstvu? Jagnje božje v. rokah nosiš, živim, mrtvim milost prosiš, milost, spravo sprosi nam pred dobrotnim Jezusom. Vidite, to je pravilno pojmovanje Kristusovega duhovništva. Ce hi vi, očetje in matere, tudi takole predstavljali svojim otrokoml Ali bi znali? Poskusimo. Vidiš, takole bi začeli pripovedovati svojim malim, vidiš, to je duhovnik, masnik« VNadallevanlo na prihodnji strani spodaJl UI ,z V ,„„ ? dveletnem napornem dolu, prt polnem obratu razpošifjalnlce, detail in engro trgovine, se je posrečilo stavbeniku podreti dve dvo- oziroma trinadstropni hiši in zgraditi na istem mestu štirinadstropno trgovsko palačo, last največje domača trgovsko niae v Jugoslaviji — Stermecki, Celje. Po izjavi tu- in inozemskih trgovskih in drugih strokovnjakov je to stavba t mooerno in praktično urejeno upravo, ki bi bila v ponos tudi vsakemu velemestu r.vrope. Slavno občinstvo vabimo, da si ogleda omenjeni moderno urejeni trgovski tlom, brez vsakih obvez do nakupa. Cenjeni obiskovalci naj blagovolijo uvaževati razdelitev prostorov trgovsko hiše, ki je sledeča: Klet: steklo, porcelan, morska trava, zaboji, delavnica za razna popravila in kotel centralne kurjave. Pritličje — detailna trgovina: vse volnene tkanine in svila za damske obleke, razne bombažaste tkanine za obleke in za gospodinjstvo, sukno in volnene tkanine za nioske obleke, ženska in moška konfekcija, klobuki, damski in moški modni oddelek, kratko blago, galanterija in čevlji. I. nadstropje: razpošiljalna in pisarne. II. nadstropje: prodaja tekstilnega blaga na veliko in sprejem tvorniških zastopnikov. III. nadstropje: skladišče kratkega blaga, perila in pletenine. IV. nadstropje — šivalnica — oddelki za perilo, moško in damsko konfekcijo. Ob dograditvi svoje velike trgovske palače bo tvrdka Stermecki izdala posebno umetniško izdelani cenik v bakrotisku s krasnimi slikami, ki jih izdelujejo tudi inozemski slikarji-umetniki. Kljub temu, da je naklada cenika povečana od letnih 140.000 na 100.000 komadov, istega zaradi velikega povpraševanja kaj hitro zmanjka. Zaradi tega priporočamo, da že sedaj naročite novi veliki cenik, ki se že nahaja v tisku in bo izšel konec avgusta. Duhovnik in otroci KAJ JE NOVEGA Deset let velikega dela za vero in narod Dne 14. julija je minilo 10 let, ko je bil ii. Gregorij Roinian posvečen v škofa ter dodeljen takratnemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču kot pomr/im škof. Vsa obsežna ljubljanska škofija je bila tega imenovanja in te posvetitve vesela, saj je bil takratni vseuči-tiški prof. dr. Gregorij. Rožman po vsej slovenski deželi znan kot spovednik, pridigar in duhovni voditelj naše mladine. Velike množice ljudstva so se danes pred 10 leti trle v stolnici in okrog nje. med njimi zastopniki skoraj vsake župnije ljublj. škofije ter zastopniki skoraj vsake naše kulturne ustanove, da se Bogu zahvalijo za takšno izbiro. kakor tudi da mladega škofa pozdravijo in se mu poklonijo, škof dr. Gregorij Rožman je škofovsko čast smatral za veliko breme. ki mu ga je naložila božja Previdnost v težki uri, toda izrazi zaupanja od strani vernikov so mu bili v tolažbo in vzpodbudo, da se ves posveti temu vzvišenemu poklicu. Od takrat je minilo že 10 let. Le kratko dobo je deloval ob vodstvu pokojnega vladike A. B. Jegliča, potem pa je vse breme padlo na njegove rame. Deset let plodnega dela. V hudih razmerah čestokrat je mora! naš vladika pre- OSEBNE VEST! o Zlalomsšnik je pwhl g. duhovni svetnik Anion Veternik, župnik v Žalcu. Na mnoga leta! DOMAČE NOViCE d Vsakoletne duhovne vaje ia učiteljice pri uršulinkah v Ljubljani bodo letos sredi avgusta. Kakor je sedaj določeno, se pričnejo 10. avgusta zvečer in se končajo 14. avgusta zjutraj. Če se bo kaj spremenilo, bo pravočasno objavljeno. — Kje in kdaj pa bodo eksercirali naši gospodje učitelji? d Prva nova maša v mladi mo5čan>ki inpniji je bila te dni. Opravi! jo je g. Marjan Kremžar. sin urednika »Slovenca«. Čestitamo in želimo g. novomašniku božjega blagoslova V Gospodovem vinogradu! d 25 letnico mašništva je praznoval ono nedeljo znani ljubljanski frančiškan, upravi- vzeti velike odgovornosti Pod njim je mogočno vzklila Katoliška Akcija in postala gibalo naše verske preobnove. Pod njim je vzbrsfelo znova naše katoliško prosvetno delo in vzgibalo vso deželo. Pod njim je stopila na plau spet naša dijaška mladina v očiščenih organizacijah, polna vzvišenih misli in odločne volje, da služi Bogu. Pod njim in * njegovim osebnim zagonom je v procvitajofl Rafaelovi družbi oživela zavest velike narodne skupnosti med Slovenci doma in slovenskimi izseljenci. Pod njim se je začelo graditi novo osrednje vzgajališče duhovskega naraščaja. Pod njim so v naraščajočih mestnih krajih nastajale nove župnije in se še nove pripravljajo. Deset let plodnega dela, ki ga je Bog blagoslovil tudi z velikimi zunanjimi prireditvami, kot je bil veličastni evharistični kongres v Ljubljani in kakor bo bližajoči se mednarodni kongres Kristusa Kralja. Na vse to delo in še na drugo, ki o njem javnost ne ve, o katere>m ve samo Bog in ga mi poznamo samo po sadovih, smo se in se bomo spominjali ter božjo Previdnost zj-.hvalili za to prelepo desetletnico. telj župnije Marijinega oznanjenja p. dr. An-gelik Tominec. Bog ga blagoslovi še mnogo leti d Spominsko plošče misijonarju Slovencu Lavtižarju so odkrili v nedeljo, dne 9. julija v Kranjski gori. Lavtižar je pred 85 leti « škofom Baragom odšel oznanjat evangelij divjim Indijancem in Očipvejcem ob Rdečem jezeru v Sev. Ameriki. Tam je tudi opešal na misijonskem potu, ko je v zimi 1858. v burji in viharju zmrznil na prostranem zamrznjenem jezeru. — Ploščo je blagoslovil škof dr. Rožman. d Ban dr. Natlačen je 13. julija podpisal uredbo, ki izboljšuje viničarski red v Sloveniji. d Rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem si je 13. julija ogledal tudi predsednik senata dr. Anton Korošec. d Mestni svet ljubljanski je imel 12. julija zopet sejo. Najprej je podal župan dr. Adlešič poročilo predsedstva. Po poročilu Vsak dan se pogovarja pri maši s svojim in i našim Bogom. Prosi ga, prosi, naj tudi o tebi Bogu veliko lepega pove. Tako govorjenje bi bilo veliko lepše in veliko bolj na mestu, kakor pa tisto večno in neokusno strašenje s tepenjem. kakor pa Usta grožnja: >I.e tepite ga!« Duhovnik naj vodi otroke h Kristusu. To je duh Kristusovega naročila in njegova želja je: »Pustite malim k meni in nikar jim ne branite.« 2 uresničenjem te želje bomo položili najmočnejše temelje Kristusovega kraije-vanje med nami. Kristus hoče kraljevali med »ami in nad nami t ljubeznijo in n« s palico. Samo besedo »ljubezen« morate prav ra- zumeti. Ne tako, kakor jo hoče razumevati .sedanji svet. Danes mislijo mnogi, da se ljubiti pravi: vsakemu vse dovoliti, kar hoče storiti. Torej tudi dovoliti to, kar je škodljivo. Ali kakor naši roditelji govore: »Pusti mu, dovoli mu, da ne bo jokal« Ta nesrečni »da ne bo jokal«! Koliko hudega je že prinesel na »vet in bo še! Prav ljubiti se pa pravi igrati svojemu bližnjemu le to, kar mu koristi, pred vsem, kar mu koristi k vzgoji njegovega značaja. Pravi vzgojitelj ne sme govoriti: »Vse ti dovožim. karkoli si poželiš,« nekaterikrat bo rekel s Kristusovim predhodnikom: »Ni ti dovoljeno!« In zato ti ni dovoljeno, ker te ljubim, ker ti želim dobro, boljše, najboljše. g. prof. Deruiastje je bilo sprejeto pos«;-, 1.500.000 din za končno zgraditev ?.a! jj . p< ljavo tramvajske proge do Ježice je jj !'" čen kredit 5 milij. din. 900.000 din pojje kanalizacijo Trnovega, 1 milij, din jla 2a J4 nalizacijo Zaloške ceste. S pol milij. din razširili kopališče v Kolcziji. * d Pri zaprtja sJi pri motnjah t prebavi mmite zjutraj na tešče kozarec naravna »Franz-Josef« vode. 1 d Posvetitev novega sarajevskega ponioj. nega škofa bo v nedeljo 6, avgusta. Dot]ej ostane novoimenovani škof dr. Cekada na svo-ji župniji v Bosanskem Brodn. d 150.000 din ia okrevališče £e!eznič«rski|| etrok v Gozdu - Martuljku je odobril minister dr. Kulenovič. d Tudi pri na« bi ae škodilo. Otroke, ki so beračili po ulicah, je polovila belgrajska policija in jih spravila v novoustanovljeno za-vetišce. Večinoma so bili to otroci brez staršev ali pa iz revnih družin. Starši so jih nava-jali k prosjačenju, nakar so «e otroci potepali po ulicah brez vsakega varstva. Delavska zbornica je skupaj z nekaterimi človekoljubnimi društvi pripravila novo zavetišče, odkoder bodo skušali otroke spraviti v take družine, ki nimajo otrok, v prvi vrsti pa na krnele. d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica >Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Za upokojence. Finančno ravnateljstvo je odmerilo posebni prispevek za narodni obrambni sklad na pokojninske prejemke državnih upokojencev in upokojenk po podatkih o njih družinskem stanju, kolikor so ji bili na razpolago. Za odmero prispevka po nižji stopnji je upoštevala le otroke, za katere izplačuje rodbinske doklade. Mnogim upokojencem je odmerila prispevek po višji stopnji, ker ji ni znano, če imajo žive otroke ali če so imeli otroke, ki so morda umrli. Da bo mogla finančna direkcija prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokojenke, ki mislijo, da iim prispevek za julij 1939 od pokojninskih prejemkov ni bil pravilno odtegnjen. vlože prijave o svojem družinskem stanju. Navedbe v prijavah more potrditi občina ali pa pristojni župni urad. d Prvo grozdje muškat so prodajali te dni v Ljubljani 44 din za kg, v Splitu pa 16 din. Ali ne dela v Ljubljani vsak, kar hoče? d Prelepo 4 dnevno romarsko-iiletn« potovanje v Italijo z avtom stezi Vipavsko dolino (v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze), od 8. do 11. avgusta, slane: do Gorice; Trsta (obisk Svete gore) 160 din: kdor potuje dalje, na grob sv. Antona v Padovo in v zanimive Benetke, plača 300 din: kdor Zalivala. Kot dolgoletni naročnik »Domoljuba« sem preje! požarne podpore teoe-- din, ker mi je pogorelo bres moje krivde »t* novaaje * opremo ia obleko. Toplo te zabvaiiuiem in priporočam Domoljuba« t naroiitev. Kranjska gora, 14- VIL 1939. Poio&aSk Franc, lHUt potuje Se dalje, v slovečo Loreto, kjer je čudovita bazilika z Marijino hišico, plača 600 din Spotoma obiščejo romarji vse znamenite Icraje in si ogledajo vse zanimivosti. Ker morajo potniki izvršiti vse določene obveznosti najpozneje do 31. julija, naj vsakdo, ki se zanima za to zanimivo potovanje, zahteva z dopisnico podrobna navodila, ki jih pošilja zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d Važna hrvatska ustanova je Gospodarska sloga. Ta hrvatska zadružna organizacija deluje šele nekaj let, vendar pa se je med ljudstvom že dobro ukoreninila. Svoje podružnice ima že v 382 občinah. Najboljše je organiziran okraj karlovški, ki ima 122 krajevnih poverjeništev ter 5200 članov. Gospodarska sloga l>o v nadaljnjem delu skušala urediti delovne razmere poljedelskih delavcev, podpirala ustanovitev mlekarn in sirarn, zlasti pa ho povečala število skladišč za poljedelske proizvode v večjih mestih. Do sedaj obstoji tako skladišče edinole v Zagrebu. d Oče albanske kraljico na Bledu. Oni ve-fpr je prispel na Bled iz Budimpešte grof Apponyi z družino. Grof Apponyi je naši javnosti znan, ker je oče bivše albanske kraljice. Nastanil se je v hotelu »Toplice* in ostane s svojo družino delj časa na Bledu. d Tudi lipovo cvetje da lepe denarce. Trgovci v Brčkem v Bosni so zadnje čase iz ino-j zemstva dobili mnogo naročil za li|K>vo cvetje. Tega cvetja, ki ga kmetom plačujejo po 10 do 20 din za kilogram, imajo 7 vagonov. V okrajih Brčko, Gradačac, Gračanica, Tuzla in Zvor- Oiroci taci in otfocl teme »Sinovi tega sveta so pametnejši od otrok iufift Božji U cenik je hotel s tem povedati, da so ljudje od sile brihtni in iznajdljivi, kadar gre za zemeljske dobrine in da bi bilo le v njihovo neizmerno srečo, le bi se enako brigali za svojo večno sreto. Ka žalost se ludi kristjani le prevečkrat smemo prištevali sinovom tega sveta. Koliko brige je med nami za posvetno življenje, kako malo razumevanja za kraljestvo duha in življenje po smrti. Koliko je učenih kristjanov, ki so dovršili vseučilišče, pa ne znajo šest temeljnih resnic božjih. Koliko je učenih pravnikov, ki poznajo podrobno vse paragrafe in zakone, ne poznajo pa pet cerkvenih zapovedi. So kristjani, ki vedo za vse filmske zvezde, ne poznajo pa življenjepisa največjih svetnikov katolišk Cerkve. Dandanes se slave največji uspehi v plavanju, boksanju in v raznovrstnih športih. Koliko pa jih slavi sv. Stanislava, ki je dosegel rekord v svetosti in je po letih eden najmlajših svetnikov. Kaj vse ženske ne store za svojo lepoto! Kaj se vse ne žrtvuje za nego telesa. Koliko Pa jih slavi sv. Marjeto, ki si je sama izgrdila obraz, da ji ni bil povod za greh. Pa le eno je potrebno: Rešiti dušo! Kdor le resnice v življenju ni spoznal, mu bo ke-sMarsa in Venero« ter je bila izdelana v 16. stoletju. Slepčevič je dognal, da je bila slika v začetku 18. stol. prodana na Holandskem za bajno vsoto, nakar je po do sedaj neznanih ovinkih prispela v zbirko nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana. Slepčevič se že več let bavi s slikanjem za starimi umetninami, ki premnogokrat leže skrite in zaprašene v starih gradovih po Sloveniji in Hrvaški. Sliko Carraccia je slučajno staknil v nekem slovenskem gradiču, toda pravega imena tega gradiča Slepčevič noče izdati. — Slika predstavlja veliko dragocenost, ker je izredno dobro ohranjena. d Svinjska kuga se je pojavila v Ločici pri Polzeli. d Zveste mačka. Kar 3.50 km poti je prehodila nedavno stara mačka, da se je vfnila k svojemu gospodarju. Bilo je takole: Rus Januševski se je bil iz Brčkega preselil v Banjaluko. Pri sosedu je dobil staro mačko in jo odnesel s seboj. Ze nekaj dni po prihod u v Banjaluko pa je mačka izginila. Ni je bik* že teden dni, da so nanjo nazadnje ie pozabili. Pač pa je bil zelo presenečen sosed iz Brčkega, ko se je mačka vsa izčrpana spet pojavila v njegovi hiši. Žival je poiskala spet svojega starega gospodarja in prehodila pot, ki je dolga 350 km. d Dobra sadna letina, a slaba kupčija se •beta. Kakor še nikoli dobra sadna letina se obeta v naši državi. Izredno mnogo bo jabolk, še dosti več pa sliv. Za izvoz bo na raz- Pogoji za neokrnjeno narodno svobodo V petek, 7, julija je sprejel papež Pij XII. slovaškega poslanika pri Vatikanu dr. Karla Sidorja in je na njegov pozdrav v svojem odgovoru razvijal sledeče misli: Namen poslanstva zastopnika predsednika slovaške republike pri apostolski stoiki je ta, da bi se odriošaji med to republiko in sveto stolico še bolj poglobili, kakor to popolnoma odgovarja želji slovaškega naroda, ki je vedno gojil najbolj prisrčna čustva si-novske udanosti do svete matere Cerkve. Današnji čas, poln usodnih zapletov, ki jini danes še ne moremo videti bodočega razvoja, zahteva tudi od slovaškega naroda nove in čedalje težje žrtve in naloge. V takem položaju bo treba veliko previdnosti in modrosti, kakor tudi zelo velike medsebojne bra-tovske vzajemnosti naroda, pa tudi v največji meri globokega katoliškega verskega duha, da slovaški narod ohrani neokrnjeno svojo svobodo, ki je pogoj, da se bodo oh nile v njem krščanske čednosti in da w,'a" še bolj razcvetele. Naj torej velik verski in nravstveni,, klad, ki sta ga sv. Ciril in Metod zapustila Vašim prednikom, pa vsemu preteklemu bodočemu pokolenju, ostane med vami nedo! taknjen in naj služi vašemu narodu tudi po. slej k čim višjemu verskemu in kulturnoma življenju. Nato je sv. oče zagotovil poslanika slova-ške republike, da bo apostolska slolica vedno slala slovaškemu narodu v vseh njegovih prizadevanjih zvesto na strani, in je nato po. delil vsemu slovaškemu narodu svoj blago-slov. Svoj govor je sv. oče končal v slovaškem jeziku z besedami: Pochalen bud Ježiš Kristus! Neeh Pan Boli žehna a opatruje s loven. sky narod! polago toliko blaga kot še nobeno leto. Pri tem pa se takoj rodi vprašanje, kam s tolikim pridelkom. Naše severne sosede so bile ponavadi uajboljši odjemalci sadja. Prav letos pa je sadje izvrstno obrodilo tudi v Nemčiji, Avstriji in Cešfeo-moravski deželi. V Nemčijo bo smelo iti le okrog 2000 vagonov jabolk. Vse drugo bo ostalo dotna. Se slabši izgledi za trgovino se obetajo slivam. Zlasti Bosna bo pridelala mnogo tega sadja. Poznavalci razmer trdijo, da nam letos preostane kot edini dobri trg Poljska, vendar pa bodo morale oblasti pravočasno poskrbeti, da se nam bo ta trg odprl. VINA. ir DDdi ce",ra,Ha ■ orna. Liamiana. svoji posodi najugodneje. — Kronična napcba in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, t naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se Judi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Frani-josefovo« vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. 0ei. m a or. kmtmb. d Huda Kadrija. Trgovec Kovač iz Mo-stara se je bil ločil od prve žene in se oženil z drugo. Ze po nekaj mesecih pa je začel zahajati nazaj k prvi ženi. Druga žena Kadrija ga je zato stalno zasledovala. Pred ne- Spanska smodnišnica je zletela v zrak Iz neznanega razloga je ono nedeljo eksplodirala velika smodnišnica v vasi Pene-Tanda de Bracamonte blizu Salamance. Vas je zaradi eksplozije popoluoma uničena. Do »daj so izvlekli izpod ruševin 150 mrtvih in 3500 ranjenih. Vas je popolnoma uničena. Nek tovorni vlak, ki je stal ravno na postaji, je zdrobilo na drobne kose. Is Salamance, Zamore in Valladolida so prispele čete in gasilci. Zaradi velike suše je bilo zelo težko 1090, nekatere popolnoma, druge deloma. Prebivalci, ki so preživeli nesrečo, odkopu-jejo žrtve in ranjence ter pomagajo vojakom in gasilcem. Kraj, kjer je stala smodnišnica, se je spremenil v jamo s premerom 200 m, v njej je polno ruševin in pepela. Eksplozija je bila tako močna, da je bilo pok slišati v Salamanci in Avilli, ki sta 40 km oddaljeni od kraja nesreče. Porušeno je bilo skladišče, kazina, vojašnica civilne garde, električna dobit. vodo. General Franco je poslal izjave centrala ter mnoge druge večje stavbe eožalja ter 2W.00Q p«et kot pno podpor« kev sv. Mihaela? ki je 1 km oddaljena ^d rtnarSi J T ** ^ jih * ^ je prav tako^SaS X Penarandi de Bracamonte, je porušenih ter je zračni pritisk razbil cerkvena vrata kaj dnevi ga je povabila, da gresla skupaj na šerijatsko sodišče, kjer bosta podpisala listino, da se ločita. Med zasliševanjem Kadrija odšla v bližnjo trgovino iu kupila nož. Prav v trenutku, ko je mož podpisoval ločitveno listino, je žena potegnila dolg noš in skočila proti možu. Mož je naglo odskočil in se s tem rešil, a bojevito ženo je sodnik prijel in ji izvil nož iz rok. Trgovec se je vrnil k svoji prvi ženi, Kadrija pa je romala v zapor. d Bralcem Domoljuba priporočamo, saj se poslužujejo pri nakupu oblačilnega blaga le naše domače tvrdke F. I. Goričar Ljubljana, in sicer za boljše blago za miške iu žen-ske obleke v glavni novi trgovini na Sv. Petra cesti 29, blago za stanovanjske opreme in nevestine bale pa v njeni podružnici na Sv. Petra cesti 30. Kdor hoče pa prav pcccni kupiti navadno delavno blago, n. pr.-: nilske delavne obleke, za otročje obleke, kontenino za predpasnike in perilo, naj poišče Goričarjevo !a malo trgovino na Sv. Petra nasipu št. 29, to je za vodo, tam, kjer je po navadi krompirjev trg, tam dobite veliko vsakovrstnih ostankov od dobrega blaga po nizkih cenah! VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JB NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. IZ DOMAČE POLITIKE p Jugoras. Po podatkih, ki jili je objavil Milan Laskovič, je sedaj v Jugora.su združenih 180.000 delavcev. p 0 sporazuma med Srbi in Hrvati se Č minule dni raz^ovarjal min. predsednik Cr«1-korič z merodajnimi državniki ob priliki sv«; jega bivanja ns Bledu. Dejstvo, da so •»" kmalu nato vabljeni v Belgrad odlični fx«na' valci državnega prava, dokazuje, da se re®° dela na zbfižanju dveh bratskih narodov. p »Jugoslavenski glasnik«, ki izhaja v ameriškem Chicagu, je priobčil uvodnik, katerem pravi meti drugim: »Prepričani em da je tudi Belgradu veliko na tem, da se n • vaško vprašanje reši na miren način v s 8 in ljubezni, kakor to leli vse tfuds'™ v",j. slaviji. Mi slej ko prej zaupamo modri F tiki kneza namestnika Pavla ter "ParT' ^ bo on na še t nejboijSo obliko *a rešitev Tabor dolenjske mladine Praznik dolenjske mladine v Novem mestu se je pričel že v soboto 15. julija. Najprej je šmihclski župnik g. Bergant blagoslovil novi stadion, nakar so bile skupne vaje za nedeljski nastop. Zvečer je bila v Prosvetnem domu krasna in zelo dobro obiskana akademija. V nedeljo, 16. julija zjutraj se je pričel slavnostni sprevod, ki je ob zvokih godb korakal proti stadionu. Na častni tribuni so bili poleg bana dr. Natlačena in ministrov dr. Kreka, Fantiča in Miljuša zbrani tudi senator dr. Kulovec, poslanci Gabrovšek, Mašič, Štrcin, iVeble, Golia, Rigler in Koče, dalje pomočnik ravnatelja državnih železnic Hojs, člana ban-skega sveta Likar in Rataj, banski inšpektor inž, Rueh, ravnatelj kmetijske šole na Grmu Absec, prošt Čerin, poveljnik mesta Krstič, okrajni načelnik Vidmar, univ. prof. Turk, in številni drugi odličniki in zastopniki uradov in ustanov. Sprevod so začeli konjeniki, med katerimi je prvi nosil mogočno državno zastavo. Na obeh straneh Glavnega trga je bila stisnjena velika množica ljudstva, ki je ves čas navdušeno vzklikala. Za konjeniki so korakale slrumne čete fantov v krojih, za njimi dekleta v krojih, nato pa ženski in moški naraščaj z zastavami. Sledile so številne in lepe narodne noše, katerim so se priključile mogočne ko-Jone članov v civilu. Veličasten sprevod je zaključila dolga vrsta kolesarjev. Sprevod je krenil naravnost na stadion, kjer se je začela po prihodu številnih telovadcev ZFO in ZDK skega vprašanja in da se bo najbolj srečno rešilo prav po njegovem posredovanju. Knez Pavle je bil v Rimu in Berlinu. Po teh njegovih posetih smo slišali več izjav od 6trani me-rodajnih činiteljev vlade, iz katerih ie mogoče sklepati, da si vsi prizadevajo za čim prejšnjo rešitev hrvatskega vprašanja in da je to želja kneza namestnika Pavla samega.« Uradno poročilo o sestanku predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova z našim zunanjim ministrom. Med sestankom, ki jc bil na Bledu dne 9. in 10. julija 1939 leta, sta predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Georgij Kjoseivanov in zunanji minister dr. 'Aleksander Cincar Markovič po vsestranskem proučevanju medsebojnih odnosov, razmer na Balkanu in mednarodnega položaja prišla do soglasja v naslednjem: 1. Da so koristi Bolgarije in Jugoslavije v tem, da v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu nadaljujeta s politiko medseboj. sodelovanja. 2. Da je v obojestransko korist, da se prav kmalu ustvari med Jugoslavijo in Bolgarijo čim tesnejše gospodarsko zbližanje. 3. Da politika neodvisnosti in nevtralnosti najbolj odgovarja koristim Bolgarske in Jugoslavije ter miru na Balkanu 4. Da je potrebno, da obe vladi nadaljujeta s politiko dobrih in prijateljskih odnosov do vseli svojih sosed. nesreče n Avto je do smrti povozil elektromon-terja Alojzija Rusa od Dev. M. v Polju. n V Savinji je utonil blizu Braslovč politični upravni pripravnik banske uprave v Ljubljani Jožef Breznikar. Te dni se je mu-|lil v Orli vasi pri svoji materi na počitnicah. Paradi priprav za kongres Kristusa Kralja " bil je namreč član pripravljalnega odbora ter ostalega občinstva, sveta maša. V sprevodu je šlo vsega okoli 3000 ljudi, gledalcev pa je bilo čez 8000. Na Stadionu je opravi! sv. daritev in imel tudi primeren govor novomeški prošt Cerin, nato se je začel prosvetni tabor. Urednik Lojze Ilija je poudarjal, da so naši tabori miroljubna mobilizacija naroda, ki nikomur ničesar noče, pa tudi svojega ne da. Danes več ne mislimo na razprtije med brati, pač pa ob vsaki priliki na državo, saj nam je samo v tej državi zagotovljen naš narodni obstoj. Popoldne ob 3 se ie začel telovadni nastop. 2e zdavnaj pred 3 so se začele zgrinjati velike množice ljudstva proti stadionu. Ko so se pripeljali častni gostje, jih je ves stadion navdušeno pozdravil. Prireditvi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Najprej so nastopili člani z rajalnim pohodom in prostimi vajami. I.epo je bilo videti s stadionovih brežin premikajoče se vrste. Za njimi so nastopile mladenke, ki so z ljubkimi vajami navdušile občinstvo. Posebnega priznanja pa je bila deležna vzorna vrsta ZFO in novomeška telovadna vrsta, ki sta nastopili na bradlji in na drogu. S skupnimi vajami so nato presenetili nara-ščajniki iz Ljubljane. Še večje navdušenje pa je žela novomeška vrsta naraščajnikov. Za njimi so nastopile vrle Črnomaljke v narodnih nošah. S posebnim zanimanjem je množica sledila narodnim plesom in igram, ki so jih Belo-krajinci pokazali z velikim uspehom. Za zaključek so nesli s stadiona ob navdušenem ploskanju vsega občinstva svoj črnomaljski »turna. Prikorakale so nato na telovadišče članice, ki so zelo dobro izvršile svojo nalogo. Sledile so ljubke proste vaje gojenk z robčki, nakar so želi priznanje in veliko občudovanje mednarodni telovadci ZFO, ki so pokazali same vrhunske vaje na konju in krogih. Za zaključek so sledile učinkovite proste vaje mladcev z zastavami. Prav vsako vajo je občinstvo viharno nagradilo. Nekaj iz govorov; Predsednik ZFO je pod-črtaval, da je slovenska omika plod zvestobe in požrtvovalnega dela voditeljev in duhovščine. Ti so nam dali smernice, ki so označene na kratko v zvestobi do Boga in v zvestobi do naroda. To pa bomo mogli dose{i le, če bomo vzgajali odlične borce, ki bodo pripravljeni za svoje vzore tudi trpeti, ki bodo ohranili sveto | ^-^dmvjilr Tvojega otroka spadajo tudi SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU ljubezen do materinskega jezika in ki bodo! ohranili ljubezen do rodne zemlje ia države« — Z dolgotrajnim odobravanjem je desettisoč* glava množica sprejela tudi vzpodbudne bese* de ministra dr, Mijuša, ki je povedal tudi to-le: »Danes smo bili vsi priča moči in sposob« nosti slovenske mladine, ki je pokazala, kijj vse zmore žrtvovati za svoja vzvišena načela* Prav bi bilo, da bi prišla semkaj na ta mladin-. ski tabor mladina iz vse Jugoslavije, da bi vi* dela požrtvovalnost in delavnost slovenske rnla* dine in da bi se od nje učil«. Mladina, tvoja' delo sloni na zvestobi do Boga fc. ..ia zvestobi do domovine! Zato je Slovenija lahko ponosni na svojo mladino, domovina in država pa na takšno Slovenijo. Ponosni smo na mladino, ki bo branila Jugoslavijo in zvesto služila kralju!«! Vtis, ki so ga odnesli s tabora tako odlič« niki kakor množice naroda, je bil sijajen. Praz* nik dolenjske mladine v Novem mestu, ki se je; častno pridružil nedavnemu zboru slovenskih' fantov i« deklet v Mariboru, bo ostal vsemi in vsakomur, ki je bil lam, v neizbrisnem spominu, saj je visoko dvignil našo zavest in po« nos, ki hoče od zmage do zmage naprej. , — so ga oni. dan telefonično poklicali, naj pride nujno v Ljubljano zaradi nekih važnih stvari. Hotel je takoj odpotovati, vendar ga je mati prosila, naj ostane vsaj še kratek čas doma. Sin jo je ubogal in ostal. Podnevi se ni počutil dobro in je Sel zato na zrak proti Savinji, kjer je nekaj časa lovil ribe. Nenadoma mu je postalo slabo, onesvestil se je in zdrsnil v deroče valove narasle reke, odkoder ni bilo reSitve. n Smrtna nesreča mladega pilota. Lepo vreme v Mariboru je izvabilo oni dan na letališče k vajam z brezmotornimi letali ve8 mladih pilotov, ki se vežbajo na letališču. Okoli pol 8 zvečer «e je dvignil v zrak 22 letni dro- d Žrebanje II. efektne loterije rejeev malih žirali je preloženo končaoveljavno na dan 10, septembra. gerist Miha Novak, uslužben pri tvrdki Salus, stanujoč v Mariboru. Novakovi starši stanujejo v Višnji gori. Njegovi prijatelji so gledali pot let nadebudnega pliota, ki ima že dva izpita; z brezmotornimi letali, in opazili, da pri pri« stajanju ni vse v redu, ker se je Novak zaletel v na Teznu stoječe vagone tovornega vlaka. Novak se je preveč oddaljil od letališča ter. je bil ali primoran pristati ali pa se ni mogel več vrniti na letališče ter ga je zaneslo med vagone. Pri tem se je letalo razbilo, Novak sam pa je padel med odbijače ter je obležal nezavesten. Tovariši so takoj prihiteli in od* nesli nezavestnega Novaka v hangar, toda No* vak je takoj potem izdihnil. Poklicali so tudi reševalce, ki pa niso stopili v akcijo, ker je. Novak medtem že umrl. Ugotovili so, da je če* lttda, ki jo je imel Novak na glavi, bila upognjena. Novak je najbrž dobil prelom lobanj«! in si je moral zlomiti tudi hrbtenico. Pri.or s telovadnega nutopa FO in »K na Jožici dne 9. julija. Zaključna skupina; spredaj zastavo- nos>a s novo blagoslovljeno castavo. Kupujte pri Mah, hi oglašajo v ..Domoljubu"! Godbeno društvo Sora-Medvode je zgradilo t'"" godbeni doni, katereea bodo blagoslovili v nfdflF' 23. julija d Sprejem mladeničev t Inžonersko i« artilerijsko podčastniško šolo v starosti od 1» do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ust-meno aLi pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, ulica 14. Za pismeni odgovor priložiti kole za 6 din. V današnjem času b® ¥!. mednarodni izpoved vssSs narodov n mif * kraljestvu Kristusovem I Stran 8. u---— Maša na novomeškem stadiona med povzdigovanjem Tiinicc pri Kamniku. Častilcem sv. Ane epo* ročamo, da ee radi kongresa Kristusa Kralja preloži običajni vsakoletni romarski shod cul nedelje dne 30. julija na nedeljo 6. avgueta. Pač pa lio slovesno ev. opravilo ob ti in ob 10 in tudi na god sv. Ane v sredo, dne 26. juli.a. Romarji od blizu in daleč ste na našo božjo pot k milostni podobi sv. Ane v Tunicab najprijazneje vabljeni! Ob popoldan-kem nastopu je v imenu ministra za telesno vzgojo spregovoril minister dr. Miljuš (na levi). Za njim sede senator dr. Kulovec. poslanec Veble. min. ia gozdove in rudnike Pantič, predsednica V1)K Pogačaikova in gradbeni minister dr, Krek. Na desni stoji predseduik ZFO dr. Žitko Splav na Dravi Smrtna vožnja čez Donavo. Dunajčanka Camilla Majer si je dala zanjko okoli vratu in se spustila DO njej po žici 200 m dale« čez donavski prekop na Dunaju. Ta njena drznost naj bi služila kot r reklama za ueko prireditev. Angleški vojni minister Hore-Bclisha (v sredi) prt paradi 14. jul. v Parizu. Na levi vrhovni poveljnik angleške kopenske vojske. Gospa Milcliel razkazuje ameriškemu poslancu Randolphn drobce kosti velikega mornarja Krištof* Kolumba. Rada bi jih namreč prodala ameriški vladi za 500.000 dolarjev. - Sam >ksefk povsod. •V zetski banovini gradijo most čez reko Tare. Most bo.lolgll5m in se bo vzpenjal nad sotesko, ki 6 je globoka 180 metrov. Za dviganje potopljene amer. podmornice »fona-lus« so napraviti posebno verige, ki tehtajo !HKH< ligi vsak člen je teiak 70 funtov. Jugoslovanska šolska ladja na poučnem izletu je dospela v poljsko pristanišče Gdinjo gtran 10 »DOMOLJUB«, dne 19. julija 1939.__ JiZGLED PO SVETU 20.000 novih kmetij po letu 1933 Kar 20.000 novih kmetij je bilo v Nemčiji sestavljenih ali ustvarjenih po leta 1933. ,V samem letu lWiS je bilo ustvarjenih 1407 novih kmetij s površino 26.649 ha zemljišč (skoraj po 19 ha povprečno na eno kmetijo). Od leta 1983 dalje pa je bilo ustvarjenih 20 tisoč 400 novih kmetij s »kupno površino 827.000 ha (povprečno nekaj nad 16 ha za eno kmetijo). Pri nas pa še vedno ni izvržena agrarna reforma, po kateri so se večinoma le že obstoječe kmetije ponekod nekaj povečale na škodo veleposestnikov, pravih novih kmetij je nastalo razmeroma le prav mato, oziroma so po večini premajhne. V zvezi s tem opozarjamo na drugo našo neugodnost, t. j. kmetije se pri nas še vedno razkopavajo in razbijajo. S tem se prav gotovo ne ustvarja sposobnejše kmetijstvo. — Pogajanja sta skupen nastop Anglije ia Rusije »e vlečejo kakor povest o jari kači in steklem polžu. 12 oddelkov angleških bombnikov je te dni prvič letelo nad francoskim ozemljem. Italijanski mnasji minister Ciano je obiskal pretekli teden Španijo. Vojaški vlak se je nalete! v potniškega blizu romunske Bukarešte; 20 mrtvih, 100 ranjenih. 185 milijard dinarjev znaša novi angleški preračun za vojsko in obrambo. Švicarska vlada je napovedala obvezne strelske vaje za vse moške od 40. do 48. leta. Lastnik! okrnjenih ia premajhnih kmetij seveda nimajo pravih posojev za družinski obstoj, oziroma za vzdrževanja družin, ker je njihova pridobitna sposobnost premajhna. S tem nastaja zopet samo nekako boljše be-raštvo in potreba podpiranja ne samo za zvišbo strokovno-tehnične sposobnosti, nego tudi socialno podpiranje. Aii ne bi bilo bolje, da se take na pol kmetije, ki niso ne krop ne voda — rajši ne stvarjajo, družine so obsojene na večno {»manjkanje, sploš-nosti pa priraščajo dajatve za socialne podpore. Kar se ustvarja, naj se pač ustvari tako, da lx> življenja zmožno. Pri nas bi se mogoče še dala rešiti ta vprašanja celo brez primesi, kakšne opažamo v tujih preureditvah kmetijstva, (Trg. list.) Francija je odstopila azijsko pokrajino Aleksandreto Tu-rčiji; Italija ugovarja. Na španskem 8» nstrelili Slovenca komunista Lovrenčiča, »izvedenca za mučenje ljudic. lSOletnieo francoske sastave so slavili te dni v Parizu. Bivši predsednik češkoslovaške republike Beneš je odpotoval iz Amerike v Anglijo. Proiiangleška društva so začeli ustanavljati po vsem Japonskem in po njih zasedenem kitajskem ozemlju. 20.000 hektarjev žitnega polja Je sgorelo okrog Casablanke v francoskem Maroku. 10 milijard dinarjev posojila bo Anglija dala Poljaki za izpopolnitev obrambe. Nemški predlog:, da bi se imenovali ko. ni i s ar j i v petih mestih, je češki predsednik Ilacha odklonil. Več kot 80 italijanskih vojakov so te dni v Albaniji ranili aii ubili albanski četniki v gorah. Strašen tajfun je divjal pred kratkim nad kitajskim mestom Sangajeni. Slovaško državo je uradno priznala Francija. Nemške radio postaje so začele z oddajanjem v poljskem in uskrajiudkom jeziku. RADIO LJUBLJANA Ponedeljek, 24. jniija: 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura — 2Q.tO Nekaj besedi o nervoii in nev-rasteniji. Tercet sester Fink. Torek, 25, julija; 19.40 Nac. ura — 20.10 Ka-ritativn« in socijalno delo med narodom — 21 Pre. nos iz Milana. Sreda, 26. julija: 18.30 Mladinska ura — 18.15 A. Dvorak: Rusatka, fantazija po operi — 1940 Nac. ura — 20.10 Pred četrt stoletja se je začeli svetovna vojna. Četrtek, 20. julija: 1940 Nac. ura — 20.10 Slo« venščina za Slovence — 20.30 Fantje na vasi. Petek, 21. julija: 19.30 Kotiček SPD — 1910 Nac. ura — 20.J0 ?,enska ura — 20.30 Komorni trio — 21.15 Pester koncert R. o. — 22.50 Espe. rantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Sobota, 22. julija: 17 Otroška ura — 17.50 Pregled sporeda — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 30 Beseda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki — 20.30 Prenos iz Rogaške Slanite. Nedelja, 23. julija: 8 Klavirski koncert •— 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45 Verski go,vor — 10 Prenos koncerta iz Roga' ške Slatine — 11.30 Koncert opernih napevov. Akademski kvintet — 17 Kmet. ura — 17.30 Domač koncert — 19.40 Nac. ura — 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine, Besede (Povest) Spisal N. Velikonja. ilustriral a kad slikar L 8u5mel| SUka U tromeeefee kronike o oaSib krajih. >In Rupar pravi, za cerkev. Slišal sem, da se je nadučitelj vtaknil za Vidmarja, župnik pa za Ruparja. Zdi se, ker zdaj škripljeta vsak svojo, kakor bi goni! meh. Jaz pravim, da mora dati obema, saj lahko. Naj da, čemu popuščati!« Udaril je po nakovalu, da so pršele iskre, kakor bi udaril po vodi. »Rupar pravi, da je rešil gmajno. Figo! Ce bi bilo po njegovem, bi bili izgubili polovico, ker jo je že ponujal. Saj ste bili zraven! Ce bi mi ne bili hudi, bi bila Sla, zdaj se pa šopiri. Ker je bil župan, je moral podpisati, kar smo mu rekli, na papir smo se pa podpisali vsi svetovalci ne samo on. Zdaj pa Vidmar, da bi rešil Soli drva! Kaj se to pravi rešiti, zahtevati moramo in biti hudi! Saj je naša pravica. Gozd je vendar v občini!« Spomnil se je, da je preočitno pokazal nase in se skoraj zarekel. »Vidmarju povem, da se bo vedel držati. Vse! In če še ni zapisano, naj se zapiše, nam pa prepis, da se bo lahko bralo vsak čas. Pred tistim pisarjem moraš sneti klobuk, če kaj hočeš, zdaj pa, če boš želel brati, boš imel doma v pisarni. Ali ne govorim prav?< »Kar se župana tiče, prav!« je rekel Brus. »Zgovoriti ss bo treba!« je odvrnil Polanc in tolkel po nakovaiu skoraj hladno železo. »Kako bi ga odpravil?« mu je šlo po glavi, dobro vedoč, da je vsaka beseda, ki bi jo zinil, nevarna. »Saj ste možje in ne cunje!« je rekel Brus. »Zgovoriti se bo treba!« je poudariL Udaril je na-V lašč nerodno, da mu je zletelo iz klešč. »Pazi, Brus!« je zaklical, ko je zažvenketalo tik k tajnikovim nogain. Brus se je umaknil ter planil pokoncu. »Tako, kaj že greš? Tak zbogom! Jutri bo že prišla Polonca, reci!« mu je dejal Polanc in stopil je v kuhinjo, ne da bi se še brigal zanj. »Polanc nekaj kuha!« si je trdil Brus. »Naj govori z njim Vidmar. Ali naj se jaz zamerim? In strela božja, če sem se le Froneu danes preveč zagulil? In samo zaradi Vidmarja! Naj si sam meša svojo kašo. Jaz se ne dotaknem več te kuhalnicek In ko je stopal, ga je res skrbelo. Tako skrbelo, da mu je postalo vroče. »Dobro, da se vsaj Polancu nisem nič zameril. To je dobro, Bog ve, kaj kuha!« XXV. Zakaj je bila Rezka huda? »Ali slišite prepelico? Sredi žita je nekje in pet-pedika!« »Slišim!« Rezka je stala na njivi in žela. Po klancu se je spuščala nizdol ženska s culo na roki. Ob svetlem dnevu, da so jo lahko vsi videli. Rezka je poznala njen korak in poznala tudi ruto okoli vratu. Polonca! Da, bila je Polonca. »Služit gre!« je dejala eMta, ki je prenehala z delom ter se dvignila, da si zravna hrbet »Služit gre! Na poskušnjo!« je pristavila ter prijela lonec vode, ki je bil za njenim hrbtom, pokrit v snopih, da bi ga sonce no grelo. »Na poakušnjo?« je vprašala Rezka. »Na poskušnjo. K Vidmarju. Ce bo staremu prav, bo še gospodinja!« — " ' BAZNO Predolg rok. Peter: »VI ste mi « svojim posojilom napravili tako veliko uslugo, da bom ostal vedno vaš dolžnik«. — Janez: »Ne, ne. Prosil bi vas, da skrajšate ta rok!« Letala namesto čuvajev. V Nevadi so napravili poskui;, da bi konje, ki se pasejo po Širnih planjavah, spravili s po* raočio letala do zbirališča. Poskus je uspe! si' jajno. Konji so se pre" strašili nenavadnega pogleda in sq sami od sebe zdirjali v ograjeni prostor. Za isto delo je bilo treba prej 50 čuvajev. Henrf Morgenthau Jr„ zakladniški tajnik Zdru' ženi držav je hotel nedavno pogostiti skupin® žogametnih igralcev, Pa je bi! brez cvenka. Da je račun plačal, mu je nekdo posodil potrebno vsoto. Tudi Henry Ford, mnogokratni milijonar ni' sna običajna dosti goto vine pri sebi. Voda prevaja toplot« dvajsetkrat bolje nego »aH, zato ne moremo niti v vroči niti v mrzli vodi zdrfaB tako dolgo kakor v zračni kopeli iste temperature. Štev. 2'J. _>I>OMOUUB<, dne 10. juKja 1030. Lep ie bil „horjulski dan" V dnevih 8. do 10. julija so imeli Horjulci, Iti eo ilreseni po vsej Sloveniji in tudi izven naše dr-iave. sestanek v svoii rodni fari. Ze v petek popoldne ee je pričelo, kakor ee je izrazil župnik-d»ma£>n. »ogrebati.« od najmlajšega do najstarejših. Prišli so duhovnik i-domačini, 11 po številu, ki to pomagali misijonariti. V nedeljo je bil glavni dan _ sestanek vseh, ki so zleteli iz domačega farnega "gnezda, da si sedaj po raznih krajih služijo svoj kruh. Ob pol 10 se jc pričela povorka; gasilci, fantje, dekleta, narodne noše, domačini kot gosti in za njimi duhovniki Slavnostno inaSo je daroval dr. Zdešar. govoril je župnik Oblak, »Ave« pa je krasno zapel naš Čepon iz Zavodov. Skupno kosilo jako. domače in neprisiljeno! Po petih litanijah je bil pred Domom dobro obiskan shod, ki ga je otvoril domači g. župnik, na kar je povzel zanimivo besedo g. dr. Janez Stanovnik in za njim še župnik Oblak. Ker je ta svojevrstni dan tako dobro uspel, je bilo sklenjeno, da se taki sestanki vršijo po mogočnosti vsako leto, morda celo v večjem obsegu. Torej Ho& živi v«e skupaj in na veselo svidenje! Proslava 700 letnice minoritskega samostana v Ptn;& Pred 700 leti so prišli sinovi »v. Frančiška v starodavni Ptuj. Skozi 700 let so posvečevali duhovniki tega reda svoje moči delu za verski in j>ro6vclni napredek ljudstva. Se dane« priča o veliki delovni sili minoritskega reda v zgodovini, ki jo je krepila duhovna pomoč od zgoraj, verska in narodna zavest slovenskega ljudstva, ki mu je bilo v vodstvo izročeno. Sedein sto let dela in trpljenja v božji in narodni službi je jubilej, ki ga hočejo oo. minoriti letos 5. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen je sestavljen častni odbor, ki mu predseduje voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. V okviru proslave bo tudi kongres tretjerednikov. Poleg mogočne verske slavno-sti, bodo tudi velike prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fanfare, Sodelovalo bo veliko otrok iz mesta in oko-licc z deklamacijami, petjem in igrami itd. Ob zaključku slovesnosti bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptujsko pevsko okrožje «e pripravljata na mogočen nastop z okoli 300 pevci. Dirigiral bo zvezin pevovodja inšpektor Marko Bajuk. Čez 150 Stran it. L® orač 2»n<3 zorati zemljo ■kakor more perilo čisto "oprati le dobro »tjilo, 'Terperclinovo milo Zfetorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsoko umazanijo* jle malo truda - in perilo je snežno belo) prijetno _ podu hleva _ ta _ ostane _dolgo Jrdno, igralcev pa bo izvajalo novo Petančičevo igro »Kuga«. Na glavni dan proslave v nedeljo 6 avgusta ob 8. zvečer velik ognjemet, kakršnega Ptuj še ni videl. K tem veličastnim »lavnostim vabimo fantovske odseke in dekliške krožke v krojih ter vse organizacije kakor tudi posameznike, posebno tre-tjerednike. Za navodila se obrnite na domače žup-ne urade! Polovična vožnja bo dovoljena. Naročit« si čimprej taborne knjižice in znake! Tudi »spominska knjiga« in Petančičeva igra »Kuga« se že dobi. — Na svidenje v Ptuju v teh veličastnih dneh! novi grobovi n Kje, kdaj, kako? V Zaborštu pri Št. Vidu na Dolenjskem je umrla 80-letna Marija Rutnar. — Na Lescah je odšel v večnost mizarski mojster Jakob Grže. — V Spodnji Šiški je na veke natisnila oči posestnica Lucija Mohar. — V Mariboru so pokopali Antonijo Bakovnik. — V Beli cerkvi pri Novem mestu je odš^l po večno plačilo župnik Blaž Rebolj. — V Zagrebu je preminula so- proga orožn. podpolkovnika v p. Anica De-qual roj. Ravnihar. — Na Ježici je na veke zatisnila oči Frančiška Ahliu roj. Peršiu. -h V Dobu pri Domžalah so spremili k večnemu počitku 75-letnega šol. upr. v p. Ivana Kuharja. — Na farnem jpokopališču v Šmartnem so položili v grob Vikita Grila. — Vj Dobrničah so djali v grob 81-letnega bivšega župana Franca Koporca. —- V Murski Soboti je na veke zatisnila oči Helena Zibert roj. Hartmann. — V Mirna pri Gorici je umrl, ugledni mož 76-letni Ivan Klančič. — V To-, mažki vasi pri Slovenjem Gradcu je preminul Grilov Niki. — V Ljubljani so umrli: prokurist Peter Jenko, Rafael Berlot in redovnica s. Boleslava Marija Fink. Naj počivajo v miru! Darujte za kongres Kristusa Kralja! Ali ste že kaj darovali za kongres Kristusa Kralja ? Golob mu je prinalal pri- boljske. V Hebu na Češkem služijo vojake večinoma kmečki sinovi iz Slovaške. Ti imaio navado, da prinašajo s seboj večje ali manjše zaboje, poide vsakovrstnih dobrot, ki jim jih je pripravila skrbna mati, da se bodo lažje privadili vojaškemu življenju. Z re-kruti, ki so prispeli v mesto prve dni meseca, je prišel tudi mlad Slovak, ki je imel s seboj prav ogromen zaboj. Pa to ni med njegovimi tovariši zbudilo nobene pozornosti, pač pa to, da ni hotelo biti zaloge v zaboju nikoli konec, čeprav se je mladi vojak Prav pridno srnukal okoli piega. Njihovo pozornost 1« končno zbudilo tudi to, da je fant vsak večer vzel nekaj iz zaboja, zavil v ruto m odšel na dvorišče Pa e° »Menili, da bodo malo pogledali, kaj bi to bilo. Nekega večera so se spla-?lb za njim. Menili so, da I« kakšna klobas, ,li kaj podobnega, pa so se la-. ko so zagledali, da !e Žolob pismonoša, ki ga J« mladi vojak nežno pobožal in ga pustil potem. \ ««k- Golot je letal k ^Sovernu deklelu ;n Vnašal njegove pozdrave, P« se je vračal »Zakaj staremu?« se je izogibala Rezka. »Gospodinje ^trebujejo; če se France ne omoži, se bo pa stari! Zakaj pa ne? Star še ni. Kaj bo tistih nekaj let čez petdeset!« je kihala starka. »Tisto pa ne!« je dejala Rezka vsa.trda ob tej misli, »Kdo mu bo pa branil? Seveda, če bi je France ne maral. Zdi se pa, da bi jo radi pritisnili Francetu. Saj je vseeno, ona bo gospodinja tako ali tako!« »Kdaj so to skuhali?« »Zadnjič! In Brus je nekaj inešetaril in pekel!« »LažeteU je bruhnila Rezka, ki ji je šlo na jok. Torej tako, tako jo potiskajo v strari. »Viš jo. Kaj bi lagala! Za deklo so se zgovorili. Polančevka je povedala! Začne se t deklo, konča se s svatbo. Ali naj takšna hiša ostane brez gospodinje? Kako morejo brez gospodinje in že toliko let? Vsi smo mislili, da bodo vprašali pri vas, zdaj pa veš. kako je. »Zupan« je vse zmešal. Saj ni nikjer drugega slišati kakor o županu. Zupan gor, župan doli Kdo bo župan? Ali veš, kdo bo župan?« »Kaj to meni mar!« je dejala Rezka in ni mogla odvrniti pogleda od Polonce, ki je samozavestno mahala s prosto roko, kakor bi imela sto nevidnih opravkov. Rezka je imela pred očmi samo to roko. Nič ni več slišala prepelice, ki je bila še bolj glasna v polju, in ni je motil škržat ob klancu. Ječmen je šumel; trava, ki je rasla vmes, je že »Spala svoje seme na njivo. Strni šče za njima se je kadilo v drobnem prahu, ki je sušil grlo. , . ... ,. »Ali greš?« ji je zaklicala Meta, ko je bila oddaljena Se dvajset korakov. »Grem!« je odločno dejalo dekle. »Pomagat, dokler ne dobijo druge! Prosili so in niso dali minil« - Ni Docledala Rezke; »Saj si se sama ponujala!« je bruhnila Rezka. \ »Kako jKinujala?« je jezno dejala Polonca. Slišal se je šepet čez polje, žito je zavalovilo, kakor bi šli preko njiv nevidni čolni. Za hip, samo za rahel hip. Polonca je zasopla. Vprašali so in ona je šla, ponujala se pa ni nikomur. Takšna tišina je zavladala med obema, da se je čulo, kako se je razvnel muren v travi, nekje pod grmom so se oglasili v gnezdu ptički, ua visokem maklenu se je razkoračil strnad. Vonj po zrelem žitu se je mešai s smradom uvelega plevela, ki se je sušil v razoru. Sonce je pripekalo, da je zemlja bila kakor pepel. Med žitnimi bilkami je rahlo kukalo očr-nelo listje, ki je bilo jeseni gnoj, pa se je osušilo v. vročini. »No, s srčkom!« je rekla. »Kako — ?« se ji je ustavila beseda. »Da, vam!« je potrdila Rezka. »Vem. Srček z zrca-i lom in v židan papir zavit- in s pesmico!« »Vrnila se mga! Da, Francetul Za onega z Vitolj. Kaj je na tem, če sem ga vrnila?« »Lažeš!« je planila Rezka. »Kaj bom lagala? Dal Ali naj koga vprašam, ali ga finem vrniti? Morda tebe?« se je sukala v ramenih, da ao ji rutne rese Mete v zraku. O, danes je bila ona na vrhu. In to ruto je bila kupila v Trstu. Ce Rezko raznese. »Saj ga še imam doma. Pokažem ga lahko!« »No, ali nisem rekla?« se je vmešala Meta. »Ali nisem rekla V« »Kaj?« Je vprašala Polonca. »Da greš na poskušnjok »Ne vem!« je dejala Polonca, ker ni prav vedela,, kam Mola meri. »Pomagat grem, ne mislim služiti!* 6lran 12t _»POMOUUIk, dno 19. julija PO_ "PO~M O VIJV 1 Dom za učUeljiščntke v Ljubljani Večkrat smo ie pisali v mVra listu o potrebi po dobrih učiteljih za našo krnsko mladino. Naše organizacije, predvsem Kmečka zveza, so si toliko časa prizadevale, da so dosegle zgraditev doma za učiteljiščnike v Ljubljani, (kateremu bo sledil enak dom v Mariboru), v katerem je pri; pravljen prostor za naše kmečke tante, ki bi imeli veselje do učiteljskega poklica. Mnogo je namreč kmečkih fantov, ki jih starši 9 težavo šolajo par let, tako da dovršijo meščansko šoio ali pa niž.o gimnazijo, nato pa ne vedo, kam naj se obrnejo. Vsi taki kmečki fantje so vabljeni, da ee posvetijo delu med kmečkim ljudstvom kot učitelji. Možnost, da bodo mogli doštudirafci, jim daje novoustanovljeni učitelji ščniški dom v Ljubljani. Vzdrževainina za go;ence tega doma znaša redno 300 do 400 din mesečno. Vendar se bo za prav revne in pridne dijake dobilo nekaj mest v zavodu, čeprav ne zmorejo tolikšne oskrbnine. Vsi, ki bi bili radi sprejeti v dom, naj takoj — najkasneje do 15. avgusta — pošljejo prošnje za sprejem v doni na naslov: »Ravnateljstvo Marija-nišoa v Ljubl.ani, Poljanska cesta 28«. Obenem Iz raznih krajev Šmartno pri Litiji. Oni torek smo imeli v podružniški cerkvi na Libergi redko in lepo slovesnost, namreč ponovitev nove maše. ki jo je daroval g. Marjan Kremžar prejšnjo nedelo v Mostah pri Ljubljani. G. novomašnik je sin tukajšnjega rojaka, urednika Kremžar.a, ki mu je ob tej priliki tudi sam st-egei pri sv. maši, kar je bilo zelo lepo in genljivo. K tei lepi sloietmosti se ;e zbralo veliko novomašiikovih sorodnikov in prijateljev, opazili smo tudi poslanca dr. Lavrioa in Se več drugih dor,/»činov. Po končani slovesnosti je vsa novomašnikova družba krenila v Ja-blanco, kjer je g. novomašnik poročil svojo sc-rodnico Bricovo iz Gradiških lazov s Tepinom Stankom iz Stražišča pri Kranju. — Na nedeljo 30. julija bi imelo biti na podružniški cerkvi 6v. naj napravijo prošnjo za sprejem na učiteljih«*, katero pošljejo naravnost ravnateljstvu učiteljica v Ljubljani. Opozoriti moramo, da oiore biti v dom »prejet samo tisti prosilec, ki bo sprejet na učiteljih m je torej nujno, da tudi prošn.o za »prejem na učiteljišče pravočasno vloži. V domu bodo imeli kmečki fantje vso oskrbo (stanovanje, hrano, pranje, nadzorstvo pri učenju itd.). Pripomniti moramo tudi, da bo onim. ki ne zmorejo plačila oskrbnine v denarju, dovoljeno, da jo plačujejo v naturalijah (krompir, fižol, drva itd.) po dnevnih cenah. Iz navedenega j« razvidno, da novi dom r.a učiteljiščnike, ki je namenjen predvsem za kmečke fante, pomenja velik uspeh v prizadevanju Kmečke zveze in drugih naših krogov za vzgojo kmečkega učiteljskega naraščaja. Priporočamo zato vsem kmečkim staršem, ki nameravajo dati svoje sinove na učiteljišče, naj .zaprosijo zanje za sprejem v dom za učitel/iščnike. Ane na Jablanci cerkveno žegnanje, ki pa zaradi kongresa odpade in se bo žegnanje vršilo na praznik 15. avgusta. — V- zadnjem času so umrli: Fliakova mama iz Ustja, Okorn Jurij iz Volčje jame in Regali Ana iz šmartna. Komenda, žalostno so zapeli zvonovi v naši fari in naznanili, da ie umri v Beli cerkvi na Do-leniskem župnik g. Blaž Rebol. Pokojni g. župnik je služboval v naši fari 6 'et kot kaplan Še sedaj se ga župijani dobro spominjajo, kako goreč delavec je bil v vinogradu Gospodovem. Pokojni ie ustanovil v ti6tih težkih časih hranilnico in posojilnico v Komendi. Začel je tudi orati ledino na prosvetnem palju te-- ustanovil prosvetno društvo prav pred 30 let'. Gorečega duhovnika bomo Komenčani ohranili v trajnem spominu. Obvestilo duhovnije sv. Lucije na Skaručni. Ker bo zaradi kongresa Kristusa Kralja v naši slo- venski preitolici, beli Ljubljani, kancem julij, „ »večen« vsa duhovna pozornost vernega slov skega naroda le temu kongresu. ,e romarski shnlt pri sv. Luciji na Skaručni — kakor je bilo jc „ povedana v cerkvi pri zadnjem božjepotniškem shodu na 4. povelikonočno nedeljo — let«, nc ™ vriil na Jakobovo nedeljo, kot Oibičajno druga let? temveč se bo vriil en teden pozneje, t. j. v n((j ' Ijo dne 6. avgueta. — To nedeljo torej dne 6. avgu". »ta leto« v «karučen«ko cerkev, Medvode, Godbeno društvo Sora-Medvode b» r nedeljo, 23. julija proslavilo bligoslovitev »voje-ga novozgrajenega Doma na Svelju pri Medvodah Na predvečer, v sedjoto 22. julija, priredi godba podoknico kumici gospe^ Ivanki Šušteršičevi in botru gospodu Antonu Rojini, nato pa bo slavnostni razsvetljava novega Dcvna in promenadni koncert pred Domom. V nedeljo, 23. julij« bo ob pol dveh popoldne spored »kozi Medvode, Presko, Vaše in Garliče na Svetje. kier bo blagoslovil novi Dum gospod ravnatelj Vinko Zor. S ostro pri Ljnbljiusi. Tukajšnje Prosvetno dru. štvo praznuje leto« tridesetletnico obstoja. Vabimu vse zavedne farane, da se pridružijo našemu delu za prosvetni tabor, ki bo 20. avgusta. Ta dan bo tudi blagoslovitev novega prapoira. Vse. ki ljubit« zdravo katoliško mladino, 20. avgusta k nam v So-stro! Ponikve pri Dobrepoljah. Gasilska čela 6i je nabavila novo motorko. V nedeljo 23. julija bo bla-gosbvitev Botroval bo poslanec Rigler, blagoslovil jo bo duh. svetnik g. Sktilj. Po blagosovitvi bn ljudska vcselica. Imamo še dolg, zato na svidenje v nedeljo popoldan v Ponikvah! Bela cerkev na Dolenjskem. V torek, <1 ne 11. julija je umrl župnik g. Rel»ol Blaž, Sicer e qo-spod nekaj ča*»a !>o!ehal, vendar tako naglega konca nismo pričakovali, meneč, c!a bo njegova sicer močna in odporna narava odbila napad, ki sta ga bolezen in smrt napravila nanj. V ielu starosti, 42. letu mašništva je umrl pokojni, ki si je priselil v Belo cerkev 1. 1930. — Pogreb je bil Naj bi vsaka slovenska družina darovala za kongres vsa! dva dinarja! 29 Gospod Volodijovski >Ce vas Turčini zajamejo, bo tvoja usoda, hočeš nočeš, popolnoma drugačna kakor Mihaelova. Hal Po Kozakih, Švedih, septenlrionih (Rusih) in brandenburškem pasjem hlevu — Turčini Pravil sem duhovniku Olšovskemu*): ,Ne tirajte Doro-Serika do obupa, ker ee je samo prisiljen nagnil k Turčinu.' No in kaj? — niso me poslušali! Proti Dorošu so postavili Hanenko in sedaj mara Doroš, hočeš nočeš, lesti Turoiniu v grlo i» ga povrhu še nam na vrat spraviti. Ali se spominjaš, Mihael, da sem pri tebi svaril duhovnika Olžovskega?« »Bržkone sgi ga, gospod, ob drugi priliki svaril, ker se ne spominjam, da bi bilo to pri menic, je odgovoril mali vitez. >A kar praviš o Dorošen-ku, je sveta resnica, ker je gospod hetman prav tega mnenja in ima tudi, kakor pravijo, list od Doro-šenka. pisan v istem smislu. Sicer pa, kar je, je — zadosti, da je sedaj že prepoz.no za dogovore. A ti, gospod, imaš tako bister razum, da te rad povprašam za mnenje: ali naj Baško vzamem v Hrepljov ali naj jo rajši tu pustim? Dodati moram le to, da ie tam strašna puščava. Vasica je bila vedno borna in zadnjih dvajset let so tolikokrat šia preko nje kozaška krdela in čambuli*), da ne vem, ali bom našel dve bruni skupaj zbiti. Tam je mnogo divje zaraslih grap, skrivališč, globokih jam in raznih skritih mest, v katerih se skriva na stotine razbojnikov, ne da bi govoril o teh, ki prihajajo z vlaške*) otrani.c »Razbojniki ne pomenijo pri taki sili nič,« je odgovoril Zagloba, »čambuli prav tako nič, zakaj •) lz prejšnjega dela znani podkancler, notranji minister poljski. ') večji tatarski vojaški oddelki. •) t. i. besarabske, romunske. če pridejo z veliko močjo, bo šel o njih glas, manjše pa uničile »Saj ni vse skupaj nič!< je zaklicala Baša. »Razbojniki niso nič, čambuli nič! S takšno silo me obrani Mihael pred vso krimsko močjo!; »Ne moti me v premišljevanju,« je odgovoril gospod Zagloba, »sicer razsodim proti tebi.« Baša ai je brž položila obe roki na usta in stisnila glavico med ramena in se delala, kakor da 6e strašno boji gospoda Zaglobe — on pa, čeprav je videl, da ee ženica šali, mu je vendar to ugajalo, zato je položil svojo od s>!arosti uvelo roko na jaano Bašiuo flavo in rekel: »No, ne boj se, napravim ti veselje!« Baša mu je takoj poljubila roko, ker je bilo v resnici mnogo odvisno od njegovih svetov, ki so bili tako nezmotljivi, da se ob njih ni nihče pre-varil; ori pa je del obe roki za pas in z zdravim očesom bistro gledajoč zdaj enega zdaj drugega, nenadoma rekel: »Otrdk pa ni in jih ni, kaj?« Tu je porinil spodnjo ustnico naprej. »Božja volja, ni drugače!« je odgovorila Baša in povesila oči. »Rada pa bi jih vidva imela?« je vprašal Zagloba. Na to mali vite?.: »Povem ti odkrito, gospod: ne vem, kaj bi za to dal, toda včasih si mislim, da je to brezuspešno vzdihovanje. Saj mi je gospod Jezus itak dal srečo, ko mi je izročil tegale muca, ali kakor si jo ti klical, gospod: hajdučka, tako da ko me je poleg tega še oblagodaril « slavo i® premoženjem, Ga ne smem nič ved nadlegovati. Zakaj, vidiš, gospod, marsikrat mi je že prišlo na misel, da če naj bi ee ljudem vse želje izpolnile, bi ne bilo nobene razlike med to zemeljsko ljudovlado ia nebeško, ki more edina dati popolno srečo. Tako 3i torej obetam, da če tu ne dočakam enega ali dveh dečkov, tedai mi tam ne odidejo in bodo po starem služili pod nebeškim hetmanom, svetim nadangelom Mihaelom, in se bodo na pohodih proti peklenski nečistosti 8 slavo pokrili in dosegli znamenite čine.« Ta misel in lastne besede so glol>oko Ranile pobožnega krščanskega viteza in zopet je dvignil oči k nebu. Toda gospod Zagloba ga ja ravnodušno poslušal in ni nehal strogo mežikati, slednjič pa je odgovoril: »Glej, da ne boš Boga preklinjal. Zakaj o» si sam sebi laskaš, da tako dobro ugibaš namene Previdnosti, je to lahko greh, za katerega se boi moral nekaj časa pražiti" kakor grah na gorečem steblu. Gospod Bog ima širše rokave kakor gospod škof krakovski, a ne mara, da bi mu vanje gledali, kaj je tam za človečke pripravil, in dela, kar hoče. Ti pa glej na to, kar tebi prisloji. Ce hočeta torej imeti otroke, se ne smeta ločiti, ampak se morata skupaj držati.« . Ko je Baša to slišala, je skočila od radosti na sredo sobe, poskakovala kakor pauper', ploskala z rokami in začela ponavljati: »Vidiš, skupaj se drživa! Takoj sem uganil«, da stopi gospod na mojo strani Pojdemo v HreP-tjov, Mihael! Vsaj enkrat me vzameS na Tatarje, enkrat sainkrat, moj dragi, moj zlati!« Tu jo imeš, gospod! Že bi rada na pohode « »Saj se pri tebi ne bi ustrašila tudi v3° orde!« . . »Silentium.«10 je rekel Zagloba, gledajo« « zaljubljenimi očmi, ali bolje t zaljubljenim očesom Bašo, ki jo je neizmerno rad imel. »upam, «» vendar Ilreptjov, do katerega slednjič m taiso daleč, ne bo zadnja postojanka pred Divjimi poljanami.« »Nel Poveljstva bodo stala še dalje v.M0"! lofu. Jam polu in zadnje bo v Raškovu,« Je govoril mali vitez. • (Svetopisemski) ubožec, stiske in zadrege. 10 Tiho. ki ;i ga Bog reSi x irlek in Ra je vodil dekan novomeški R. prošt i žlii n"'1 30 duhovnikov. Kaj čatUno je bila V innaita žužemberška dekanata, ki je prišla 8 185 dekanom R. K. Gnidovcem, da vzame slovo ^"ookojnika, ki je lepa leta deloval v Dobrniču. v ■ iKK-iva v miru rajni du&m pastir! — Za upra-•i iL osirotele belocerkovške župnije jo imeno-vl„n b SI rab Jože, kaplan v MokronoRu. Sv Lovrenc na Pohorju. Umrl je, zadet od srč-l„ni dostilničar in posestnik Jakob Osvald. ^ni je bil zaveden katoličan. — Pretekli teden ■ Nemčiji »nirtno ponesrečil v kamnolomu Feliks pJnausl, doma iz Kurje vasi. — Obiskali eo nas no sredo liubljanski študentje in priredili v dru-jlvencm domu »Večer slovenske besede«. Naj bi mrižli 5e večkratl Leskovee pri Krškem. Kot žrtev gnusnega zlo-,:„„ je končal avoje življenje Jožef Kranjčevi« iz Kobil- Ponoči od petka na eol>oto pretekli teden ie bil na kozolcu napaden in s sekiro pobit Vendar je bil še toliko pri moči, da 'je šel sam s konica nakar eo Ra odpeljali v bolnico v Krškem. Ni poli v boiniSniico ie na vozu izdihnil. Bil je ei'čer miren kmetski fant. — Preteklo nedeljo je tukajšnje prosvetno društvo priredilo lepo uspelo akademijo na čast Kristusa Kralja. Vsi, ki so sodelovali so dobro nastopali, zlasti še igralci igrice' »Sveti Krištof«. — Vse one, ki radi poromate k nam na »žegnanje« k Sv. Ani, opozarjamo, da se bo lo vršilo prihodnjo nedeljo, to je 23. julija, io pa zaradi kongresa Kristusa Kralja, ki bo ravno na Anino nedeljo Skaručna pri Vodicah. (Nove orgle). Ko boste romarji prihodnjič mesto 30. jul., kakor druga leta, ]eLos nedeljo pozneje, t. j. 6. avg. — prišli k Sveti Luciji na Skaručno, vas bcvdo pozdravile v cerkvi že lepe, nove orgle. V nedeljo, 2. jul. jih je blagoslovil v spremstvu več duhovnikov kamniški dekan preč. g. Mat. Rihar, ki je imel ob tO tudi slovesno 6v. mašo Cerkveni govor je imel ljubljanski stolni dekan, pevovodja in skladatelj preč. g. dr. Fr. Kimovec. Povedal je, naj tudi glasba poveličuje Boga, pohvalil Skaručence, da so si mesto starih, že slabih orgel, omislili nove in zbrali zanje že dve tretjini denarja. Vzpodbujal je V6e, naj zbero še ostalo tretjino (okoli 6000 din). Nato je pri «v. maši spremljal na orglah cerkveno petje in po sv. maši mojstrsko izvabljal iz vseh registrov krasne glasove. Navzoči so občudovali te lepe, dobre orgle, ki jih je naredil za 20.000-din mojster Fr. Jenk« iz St. Vida nad Ljubljano, ki je bil pri tej slovesnosti osebno navzoč. Orgle sta pohvalila kot kar dobre 6r. Kimovec in prof. Tome iz Št. Vida, Orgle so Sinčka v spomin (Umrl 15. julija 1939 v Podbrdu pri Moravčah) Poljubil Te je angel smrti na čelo Tvoje nežno-belo, nasmehnil se Ti je veselo in Ti si mi podal ročico .,. Utrgal Te je kot cvetico, odiel s Teboj v višave zlate; na rajske Te je vsadil trate; med večno nevenljivo cvetje, kjer le pomlad je in poletje. Med angeli si angel zdaj, Tvoj dom je ves nebeški raj; kot zvezdica 6c tam bliščii in Kralja Kristusa častiš. Od tam me v žalosti tolaži, izgubo silno mi ublaži in ko končal bom zadnjo pot, o pridi takrat mi naproti Limbarskl, spravili v kratkem času skupaj. Organist in pevci so šli pobirat pa vaseh, skaručenski gospod so pa tudi pismeno in ustmeno zanje nabirali, in kmalu so imeli skupaj 14.000 din. Ostalih 5000 din bodo pa še nabrali; vsak domačin, zlasti tisti, ki še niso dozdaj še nič prispevali, in romarji bodo radi kaj dali, da bo.do vsi stroški za orgle kmalu poravnani in bodo orgle pele v čast Bogu in sv, Luciji, Hvala vsem, ki so dozdaj že kaj darovali ali še bodo, Naznanjamo pa še enkrat, da bo prihodnji romarski shojd na Skaručni letos izjemoma 6, avg., ker je 30. jul. kongres. Romarji vljudno vabljeni. Hobovše v Poljanski dolini. Dobrih par mesecev je minulo, odkar smo poroičali o požaru, ki je nastal pri Kosmaču Lovretu v Hobovšah, pa nas je že zopet klical gasilski rog na Trebijih k drugemu požaru, ki je naslal v isti vasi pri Rihtaršič Gašperju. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi precej denarja. Naprošajo se dobri ljudje, da priskočijo pogorelcu na pomoč, ker sam vsega ne zmore. — Umrl je pošten in zaveden fant Kokalj Pavle. Blag mu spomini Bučka na Dolenjskem. Smrt našega nekdanjega g. župnika Blaža Rebola tias je globoko pretresla. Pokojni je pastiroval v naši župniji celih 12 let. L. 1912 je pozidal sedanje župnišče, ker prejšnje ni več odgovarjalo svojemu namenu. Leto poprej pa je zgradil župnijske hleve. Svoje spo- štovanje do kmetskega stanu je jasni pokazal s tem, da je sam čestokrat prijel za plug is oral. Pokojnemu gospodu bodi Bog obilen plačniki Nova Štifta. Dolgo bo ostala v spominu-No-voštifčanov pretekla nedelja, ko se je vrnil v nji-hpvo sredo g, novomašnik Zagradišnik France. Postavili so mlaje Kojesnrji so niti pohiteli nasproti. Pred cerkvijo pa so ga sprejeli drugi. Poaoravil ga je g. župnik, ki ga je krstil, učil in.zdaj sprejel kot novomašnika — sodelavca v božjem vinogradu. Pozdravili so ga župan, zastopniki društev in mladine. Obilo božjega blagoslova! Vodice, Nedelja 9 julija je bila za našo faro , lep in vesel dan. Praznovali smo novo sv. mašo našega rojaka g. Franceta Rozmana iz Bukovice. Slovesnost je zelo povzdignilo mogočno petje našega cerkvenega pevskega zbora. Ono sredo na god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda se je poročil Vinko Štupar z Marijo Debevec. Bil ie to eden najbolj zavednih naših fantov in upamo, da bo svo-jo fantovsko odločnost' ponesel tudi v zakonski stan, Bog Te živi, Vinko! Sv, Križ pri Belih vodah. Na god sv. Ane 26. julija bo romarski shod pri Sv. Križu. Na predvečer bo pridiga, pete litanije in spovedovanje. Zjutraj ob 5. sv. maša in obhajilo romarjev. Sveto opravilo s pridigo bo ob 6 in ob 8. Romarji od blizu in daleč vabljeni — posebno še matere! Prihodnji romarski shod bo na povišanje sv. Križa 14. se.ptcmbra. Vsak petek je sv. maša pri Sv. Križu ob 7. — Romarica Poznič Terezija iz Teharij je prinesla Sv. Križu zelo lep oltarni prt, ročno delo, in prt za obhajilno mizo. Bog plačaj! Osservatore Romano, vatikansko glasilo je našemu kongresu zelo naklonjeno. Prinesel jo zgodovino kongresov Kristusa Kralja, ki je bila napisana in mu odposlana na izredno željo., sporočeno nam iz Rima samega. Ze dvakrat je prinese! sliko o Ljubljani; 2. junija pa posebno krepko reklamo za kongres: poleg panorame Ljubljane povečano sliko kongresnega znaka z velikimi črkami: »V Ljubljani se bo vršil od 25.—30. julija mednarodni kongres za kraljestvo Kristusovo. Glej, manifest Blovesnega zbora vernikov in pogled na plemenito mesto, čigar odlično katoliško izročilo obela srečen potek plemenite prireditve!« »V Raškovu? No, Raškov mi že poznamo. Odondod smo izpeljali Halško Skrzetuskega11 iz one valadinske soteske, ali se spominjaš, Mihael? Ali še pomniš, kako sem česnii tisti monetrum," 11 Glej povest >Z ognjem in mečem« na koncu 8. dela. » Pošast. Ceremisa ali hudiča, ki jo je varoval. Ker pa bo zadnja posadka stala v Raškovu, tedaj bodo oni tam, če se dvigne Krim ali vsa turška sila, to kmalu vedeli in nam zgodaj v Hreptjov sporočili; zalo pa tudi ni velike nevarnosti, kajti Hreptjov ne more biti nenadoma obkoljen. Zares ne vem, zakaj naj bi Baška tam s teboj ne bivala. To ti odkrito govorim, saj vendar veš, da bi rajši srednjega tek. Dnjestra 1» njegovega .porečja k.I M«ncu de fcaakeva. - Merilo 1 Mm na žrteiin pomeni 2 Umi v naravi t c Shranite oba žrteža, da boste nadaljnjo povest lalik« razume. sam svojo staro glavo dal, kakor pa, da bi jo spravil v kakšno nevarnost. Vzemi jo! Bo vama obema v zdravje. Baska mora samo obljubiti, da se bo dala če se primeri velika vojna, brez odpora odvesti tudi v Varšavo. Zakaj takrat nastanejo budi pohodi, vroče bitke, obleganje taborov, morda celo glad kakor pod Zbaražem in v takih stis-kah je za moža težavno glavo ohraniti, kaj pa šele za žensko.« »Jaz bi rada tudi padla ob Mihaelovi strani,« je odgovorila Baša, »vendar pa imam razum in vem, da, če ni mogoče, ni mogoče. Sicer pa, kakor bo hotel Mihael, ne jaz. Saj je on vendar ze to leto hodi) pod gospodom Sobieskim na vojno; ali sem mar silila, da bi šla s njim? Ne Dobro. Da mi le sedaj ne bo zabranjeno iti z Mihaelom v Hreptjov, me gospoda, če se primeri velika vojna, odpoSljeta, kamor bo vama všeč.« . »Gospod Zagloba te odvede tja na r'odlesje k Skrzeluekim.« je dejal mali vitez, »tja vsaj Turčin ne pride!« ■■<„' ,■,. . • • . »Gospod Zagloba, gospod Zagloba!« je odgovoril oponašajoč stari žlahčič. »Ali sem mar, jaz sprevodnik? Ne poverjajte tako zen gospodu Za-globi češ, star je, ker se lahko pokaže popolnoma nekaj drugega. Ponavljam: ali mar niislis, da če . se primeri vojna s Turkom, zlezem na Podlesju za peč in bom pazil, da se peka ne zažge? Nisem, še užitkar in sem lahko še za kaj drugega koristen Po stolčku žc sedam na konja — assen-tiorl13 Kadar pa sedim, skočim na sovražnika tako dobro kot vsak mladič! Se se ne vsiplje iz mene, hvala Bogu, ne pesek ne žaganje! Na opravek s Tatarji seveda ne pojdem, na Divjih po-lipnah ne bom vetril, saj tudi nisem četmk, zato pa se pri generalnem naskoku drži pri meni, pa se boš nagledal lepih reči.« »Ti gospod, bi še botel odriniti na bojišče?« (Nadaljevanje.' " Pritrdim. Jubilejno romanje v Gorico Letos se obhaja Četrta stoletnica, odkar se je Mati božja prikaaala pastirici Uršuli Ferligoj vrh Skalnice (današnje Svete gore) pri Gorici. Ta jubilej se bo vse leto obhajal najsvečaneje. Verniki iz ljubljanske škofije so vsa štiri stoletja radi hodili na božjo pot k Mariji na Sveti Gori. Med svetovno vojno je bila Ljubljana srečno pribežališče Marije, begunke s Svete Gore. Zaradi tega nameravamo prirediti posebno jubilejno romanje na Sveto Goro. Ker nudijo v tem letu cerkvene in svetne oblasti v Gorici romarjem izredne ugodnosti, stroški ne bodo veliki. f Gregorij, »kol Spored Romanje bo dvakrat zaporedoma: 19. in 20. avgusta ter 26. in 27. avgusta. Obakrat se ga udeleži prevzv. g. škof. dr. Rožman sam, ki bo imel pri tej priliki v svetogor-skem svetišču pridigo in sv. mašo. Prvo romanje (19.—20. avgusta.) bo v dveh skupinah: Prva skupina se bo odpeljala iz Ljubljane v soboto nekaj čez 9. uro zjutraj s posebnim vlakom čez Rakek v Trst in odtod v Gorico; v Ljubljano se bo vrnila v nedeljo ob 18.10, tako da bodo lahko romarji z večernimi vlaki odpotovali v vse smeri. Vsi potni stroški iz Ljubljane v Trst in Gorico ter nazaj (vštevši tudi potni list, vožnjo z ladjo po morju in vožnjo z avtobusom na Sveto Goro ter nazaj) znašajo 111.50 din; iz drugih krajev pa seveda sorazmerno toliko več, oziroma manj, kakor so pač ti kraji od Gorice oddaljeni. Doplačilo za preprosto hrano znaša 25 din; za boljšo pa 55 din. — Prenočišče na postelji stane 20 din. Druga skupina (Gorenjci, ki se ne nameravajo ogledati Trsta), potuje z osebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.43 (iz Kranja ob 12.40, z Jesenic ob 14.18) in pelje čez Bistrico naravgost v Gorico. Vsi potni stroški (vštevši tudi potni list) znašajo z Jesenic v Gorico ter nazaj 60 din. Hrana II. razreda stane 18 din, I. razreda pa 35 din. Doplačilo za avtobus iz Gorice na Sveto Goro in nazaj znaša 18 din; za prenočišče na postelji pa 20 din. Drugo romanje (26.-27. avgusta): Romarski vlak odpotuje iz Ljubljane v soboto od pol 3 popoldne čez Rakek v Gorico; drugi dan pa se vrne preko Trsta v Ljubljano ob 23.10, tako da imajo romarji zvezo z nočnima vlakoma do Jesenic in Zidanega mosta. Potni stroški so popolnoma isti kot pri prvem vlaku prvega romanja (111.50 din); prav tako znaša doplačilo za prenočišče na postelji 20 din. Pač pa stane hrana II. razreda 30 din in hrana I. razreda 48 din. Prijave Prijaviti se je najkasneje do 1. avgusta Salezijanskemu zavodu na Rakovniku, Ljubljana VIII. V prijavi je navesti ime in priimek, ime očeta in matere ter materino dekliško ime; poklic, dan, mesec ia leto rojstva, rojstni kraj, pristojno občino in natančen naslov. Priložiti je dve sliki v velikosti 4x6 cm. Hkrati s prijavo je treba poslati tudi denar. Prijave brez slik in denarja se ne sprejemajo. V prijavi je tudi navesti, katerega romanja se želi kdo udeležiti in s katerim vlakom namerava potovati. — Državni uradniki morajo poslati poleg tega že dovoljenje banske uprave. Ni potrebno, da se romarji naročijo na hrano iu plačajo prenočišče na postelji. Celo zaželeno je, da prinesejo hrano s seboj in da noč prebijejo v svetogorskem svetišču. Podrobnejša navodila se dobijo pri žup-nih uradih in v Salezijanskem zavodu na Rakovniku, Ljubljana VIII. Ob duhovnikovem pogrebu Nemalokrat sem že bil pri pogrebih naših duhovnikov. Gledal in poslušal jok in tarnanje zapuščenih vaščanov, ki so na vso moč zatrjevali, kako jim je bil ta gospod dober, takega eploh ni več na svetu, kako so ga zato vsi brez razlike radi imeli in kaj bodo sedaj počeli, ko ga več ne bo. Lepo je poslušati tako hvalo in pohvalo iz ust našega ljudstva, ki jo poje svojim dobrim duhovnim pastirjem. Včasih pa človek le malo podvomi, če je vse to res, kar jezik govori in razodeva. Zato berem in poslušam tako pohvalo navadno z mešanimi občutki. Ali ni vse malce pretirano, kar narod govori in kar pišejo naši listi? Ali je bilo preje ob času življenja tudi vse v takem lepem redu? Stara resnica je, da velik del našega ljudstva svoje dušne pastirje le še ljubi in ceni in spoštuje. Velik del. Drugi, pa tudi ne majhen del, jih morebiti ceni in povišuje le v toliko, kolikor je imel dobička od njih. Koliko so mu pri beri popustili, koliko so jim vbo-gajme razdelili, kp-kšre so račune od sebe dajali. So tretja in tudi ne ravno majhen de* (je pa zastrupljen od sedanjega modernega 3» . ozračja in zato svoje duhovnike — in če bi bili tudi sami angeli z nebes — gleda le z mrkim očesom in z občutki prikritega ali tudi očitnega sovraštva. Tistole večkrat se ponavljajoče pisanje in govorjenje, da ta ali oni duhovnik >ni imel sovražnika v župniji«, se mi vedno dozdeva dvomljive vrednosti. Kar čudno ie tako hvalisanje. Ali veste vi, lai to pišete, da je vsak duhovnik služabnik Kristusov? Ali veste, da je bil naš Gospod Jezus Kristus najboljši duhovnik vseh časov. In takoj za njim bi postavil njegovega predhodnika, Janeza Krstnika. Ali pa veste vi dobri ljudje, da tudi ta dva, najsvetejša med svetimi, nista bila pred sovražniki varna! Ali veste, da je največji med preroki umiral v ječi! Da je Kristus, Sin božji, moral umreti kot očiten hudodelec! Morebiti vam je znano, kako se je godilo vsem Gospodovim apostolom. Ce le malo poznate prve strani cerkvene zgodovine, vam bo jasno, kako se je godilo prvim papežem, prvim škofom, prvim duhovnikom. Ječa, vezi, razdražene zveni, meč in pregnanstvo in morebiti še kaj hujšega jih je čakalo kot plačilo zvestih »ionskih čuvajev, zvestih služabnikov j božjih. In vse to jim ni v sramoto, vse to višnje njihovo čast. Skoro ne morem naprej, da vam ue pretl. stavim velikega govornika vseh časov sv Js' neza Zlatoustega, kako slavi in poveličuje"oba apostola prvaka. »Kakšno pohvalo naj vama damo, o blažena apostola, ki sta se toliko za nas trudila! Spominjam se tebe, Peter, in strmim; nate mislim, Pavel, in ko se zamislim, me posilijo solze. Kaj naj rečem, ali kaj naj govorim, kq vajine bridkosti premišljujem, sam ne vem, Koliko ječ sta posvetila? Koliko vezi sta po! častila? Koliko trpljenja sta prestala? Koliko« zaničevanja prenesla? Kako sta Kristusa pri. našala? Kako sta z oznanjevanjem Cerkve ras. veseljevala? Blagoslovljeno je orodje vajinega jezika, s krvjo so oškropljeni vajini udje za, radi Cerkve. Vidva sta v vsem posnemala Kri-stusa. Po vsej zemlji je šel vajin glas in do konca sveta vajine besede. Raduj se, Peter, kateremu je bilo dano, da si bil deležen kri. ža Kristusovega. In križan si hotel biti podoben svojemu učitelju, ne sicer z glavo navzgor kakor Kristus Gospod, ampak z glvao navzdol obrnjeno, kakor da si hotel pot v nebesa nastopiti. Blaženi žeblji, ki so Tvoje svete ude prebodli. Ti ai z vsem zaupaujem svojo dušo izročil v Gospodove rake, ker si z vztrajnostjo služil Njemu in Njegovi nevesti Cerkvi, ki si z gorečo dušo ljubil Gospoda, ti izmed apostolov najzvestejši. Veseli se tudi ti, Pavel, kateremu je bila glava odsekana z mečem, kale-rega kreposti se z nobeno besedo popisati ne morejo. Kateri meč je prebodel tvoje sveto grlo, božje orodje naj rečem, katerega nebo občuduje in katerega zemlja spoštuje!« Takole, vidite, je sv. Janez Zlatoust slaj vil prvaka apostolov, katera je svet sovražil, preganjal in ju pognal v smrt na križu in v, smrt pod rabljevim mečem. Ali kdo more reči, da sta bila ta dva malovredna, hudobije polna človeka! Ali nista oba kakor temeljna kamena, na katerih je zgrajeno veličastno poslopje sv. katoliške Cerkve? Janez Zlatoust, svet škof, učenik in krepak steber Cerkve božje: ali ni bil v slepem sovraštvu izgnan iz svojo škofijske stolice v Carigradu? Ali ni umiral zaradi ljubezni do Kristusa in do njegove besede v pregnanstvu? Vesel sem, če vidim, da moj narod svoje dušne pastirje ljubi, ceni in spoštuje. Tisto pretiravanje, češ, ni ga imet sovražnika v župniji, mi je pa vselej nekam zoprno. Zdi se nn, da dobrega duhovnika s to besedo bolj ponižate kakor ga povišate. Kristusov služabnik pa brez sovražnikov! To mi ne gre v glavo in md ne bo šlo nikoli. Nočem in ne zahtevam, da bi odslej svojo sovraštvo do naše duhovščine kazali javno m očitno, je tisto skrivno in hinavsko sovraštvo do duhovnika še desetkrat bolj zoperno in odurno. Samo to vedite, da duhovnik kot služabnik Kristusove cerkve ni in ne mora biti brez sovražnikov, pa naj že bodo javni a j pa prikriti. Tudi tega ne priporočam, da odslej v javnosti oznanjevali, kdo tega a onega duhovnika ne more videti in zakaj gane more. Saj vsak duhovnik sam ve, kako ni-tro se Bvetu zameri, zdaj z besedo, zdaj s term ker mora nekateri svoji ovci govoriti s K rs nikovo besedo: »Ni ti dovoljeno...«, nazaa-nje pa še za kakšen prazen nič... Vedno bolj se bližamo dnevom Kristusa Kralja. Ala bomo v teh dneh postavili njeg '/emu kraljevanju trdno podlago? Ah bou Slovenci v Zagreba O^Var «e nismo javili, se je pri nas v Slom-»kovem prosvetnem društvu v Zagrebu zopet na-£?alo nekaj novic: Za zaključek sezone je priredil ocvski odsek pod vodstvom bogoslovca g. Lisca orav lepa «6Pel konccrt narodnih pesmi. — Nato « ic vršil izredni občni zbor, ki je izvolil nov od-JJ s predsednikom g. sodnikom Rantom. Novi odbor «i je nat)c' nalogo versko poglobiti društvo in pripraviti zagrebške Slovence zia kongres Kristusa JCralja- Kot duhovno pripravo smo izvedli za nedeljo, dne 25. junija, v mesecu, ki je posvečen Presv. Srcu Jezusovemu, veličastno posvetitev društva božjemu Srcu. Sv. Rok še ni videl toliko skupnih tv. obhajil, kot je dopoldne pristopilo k nizi Gospodovi članstva, predvsem mladine. Popoldne pa «e je vršila posvetitev sama v nabita polnih društvenih prostorih, t petjem po/svetilnimi pesni, deklainacijami, nagovorom predsednika in s (v. opravilom, katero je opravil jezuitski pater g. Bobm. Pri molitvi smo se spomnili vseh odsotnih in rajnih članov ter dobrotnikov društva. Upamo, ii bo na kongres v Ljubljano odšlo mnogo Slovencev iz Zagreba. — V torek, dne 27. junija smo ee poslovili od slovenskega duhovnika g Gregori-ia, ki po 4 letih študija na tukajšnji univerzi odhaja kot profesor v zavode v St. Vid. V imenu društva in cerkvenega odbora Sv. Roka «e je predsednik društva g. Rant zahvalil za vse dobrote, katere 6ta obe organizaciji prejeli od njega. V nedeljo 9. julija se je vršil običajni vsakoletni društveni izlet. Letos erao šli skupno z Marijino družba v Sevnico, kjer je Marijina družba priredila koncert nabožnih in narodnih pesmi. Da je koncert lako lepo uspel, gre zahvala dekletom, g. pe-vovodji Liscu in pa g. župniku Mlakarju, ki nam je šel v vseh ozirih na roko. Po koncertu smo se podali v Radno, kjer so nam salezijanci ljubeznjivo lazkazali zavod in vrt, kjer smo se lepo odpočili in skupnq slikali. Prosvetna društva na kongresI Prosvetna zveza v Ljubljani vabi vsa prosvetna drušlva, ki so včlanjena pri njej, da se kongresa Knistusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Slavnostni sprevod, katerega bodo gotovo zelo povzdignile društvene zastave, društvene godlje in številne narodne noše, se ureja na Poljanskem nasipu, to je od zmajskega do šenlpeler-skega mostu pri Jugoslovanski tiskarni. Ta oddelek sprevoda tvorijo narodne noše, društvene zastave in društvene godbe. Vsi zastavonoše naj )iorisln0 slovensko narodno no»o in sirumno organizacijo. Višarskim romarjem, ki so se prijavili za ■XVI. romanje na Sv. Viša rje, ki ga prireja Prosvetna zveza v Ljubljani, in ki se bo vršilo 12 in ld. avgusta, sporočamo, da bo romarski vlak obstajal na vee h postajah od Ljubljane do Jesenic tja ini nazaj. Vsi ki bivajo izven Ljubljane in se pripeljejo v Ljubljano z vlakom, imajo pravico do polovične vožnje od svoje vslopne postaje, kjer kupijo vozn.j listek in železniško izkaznico K-13, katere pa ne smejo oddati na nobeni postaji, ker jo bodo potrebovali za nazaj. Dovoljene so prelaz-nice, zalo je potrebna samo ena slika v velikosti 4X5 cm. Cas prijave smo podaljšali do 25. julija. Celokupni stroški znašajo 80 din za osebo. Otroci do petega leta so prosti voznine, do desetega leta plačajo polovično voznmo, to jc 40 din. Železničarji plačajo 50 din. Isti znesek morajo plačati tudi udeleženci, ki vstopijo na romarski vlak na Jesenicah. Vlak odhaja iz Ljubljani 12. avgusta ob 7.15 zjutraj in sicer 10 minut za rednim jutranjim vlakom. DROBTENE Srečni Filadellijci! Ameriško mesto Filadel-fija je napravilo v svrhe poživitve trgovine sledeč poizkus: Določenega due je vozil po mestnih ulicah tovorni avto, nafiolnjen s srebrnim drobižem. Dva uradnika sta metala denar med mimoidoče s pozivom, naj ga takoj zapravijo. Medtem, ko se je mladež do krvi pretepala v cestnem prahu za denar, ga je večji del občinstva zavrnil, češ da mu je taka pomoč odveč. Avto z denarjem so tudi lilmali in pride 6edaj kot ameriška posebnost v kak muzej. Izkopanine v Lateraiiu v Rimn. Enrico Josi, profesor papeškega zaveda za krščansko prazgodovino, sporoča, da so končana izkopavanja v srednji ladji laterauske bazilike. Dognali so, da so tla bazilike nad ruševinami velikega poslopja, ki je bilo nekoč častniški kazino telesne stražo Septima Severa (l!)3—211). To je bila dvonadstropna hiša, kjer so v pritličju našli kose pisanega marmorja, več stebrov, plošč in stenskih opažev. Ko so kopali pod stensko ladjo bazilike, so našli temeljno zidovje nekdanje bazilike, ki jo je prvič dal zidati cesar Konstantin (323—332). Zdaj je dognana vsa zgodovina o začetkih in razvoju laterauske bazilike v Rimu, ki se je mnogi romarji brez dvoma spominjajo. Rekord ameriške lepotice. Leta 1927 je bila Izvoljena za najlepšo Američanko 20 letna Virgi-nija Oveshiener. Po izvolitvi jc seveda takoj našla ženina, s katerim se je poročila. Pred tedni se je spet pojavila pred poročnim uradom. Po zakonu mora V6ak, ki se hoče v Ameriki civilno poročiti, predložiti vse svoje poročne liste. Iz poročnih Ii-etin imenovane lepotice je razvidno, da je bila tekom 7 let nič manj ko osemkrat poročena. Najkrajši »zakon« je trajal komaj 3 tedne, najdaljši 370 dni. Ob deveti »poroki« je izjavila poročevalcem listov, da bo tokratni njen »zakon« trajai vse življenje. Seve ne verujejo ne poročevalci in ne bralci listov njenim besedam, marveč zlobno pripominjajo, da se zveze te čudne gospe ne morejo več imenovati poroke, ker menjava svoje može ko letne plašče. Švica potestira zoper lepotice. Mnogo cerkvenih in socialnih organizacij v Švici odločno protestira zoper mučni prizor lepotne konkurence, ki eo jo nedavno videli v nekem ženevskem plesišču. Protest pravi: »Ko je bila slična konkurenca pred nekaj leti v Ziirichu, se je morala pod pritiskom javnosti končati. Tudi zdaj protestiramo zoper to poniževanje ženske, zoper oboževanje človeške lepote in ogrožanje našo mladine. Prosimo, da se vse ukrene, da se kaj sličnei^a v Švici nikdar več ne primeri.« iarujte ia kongres Kristusa Kralja 5Craoion NAZNANILA POZIV Zveza dekliških krožkov v Liuhliani pozivaI članice, da se polnoštevilno udeleže kongresa Kri* stusa Kralja in sicer v krojih in v civilu. Naj ne ostane v tistih dneh niti en kroj domal Kot ena moramo pokazati in dokazati svojo vdanost in zve* stobo Kralju vseh kraijev, in s svojo pričujočno* stjo izpričati pred vsem svetom vero Vanj, ki jo svetu prinesel odrešenje, in ki edini lahko reši svetovni mir in ozdravi človeštvo od modernih blodenj in brezuspešnih iskanj in mu pokaže pot k Se* bi. Točna navodila še 6lede. n Občina Litija razglaša, naj vsi listi, ki so zavezani plačevali zgradarino in ki ee jim zdi, da imajo previsoko odnierjeho, vlože prošnje pri finančni direkciji v Ljubljani. Prošnje se vlagajo pri davčni upravi v Litiji. — Slinavka in parkljevka sta se pojavili tudi v litijskem okraju, zaradi' česar so vsi sejmi do nadaljnega v tem kraju prepovedani n Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva uprizori v nedeljo, dne 23. julija ol> 4 popoldne na dvorišču tov. Vodnika na prostem komedijo v treh dejanjiih Vorabe-rgarjevo »Vodoc. Vabimo vse okoličane, da si vstopnico preskrbo pravočasnol Ker se predstava vrši namesto letno veselice, še prav jjosebno vabimo vse naše prijatelje, da posetijo veselo prireditev. V slučaju sla* bega vremena se vrši v domu. , . n I. banovinska razstava rejcev malih živali, ki bo v okviru kmetijske razstave na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra v Ljubljani, bo pokazala širši javnosti, kaj zmore smotrna reja, saj bo nudila našim rejcem priliko, da pokažejo uspehe dosedanjega svojega dela. Male živali goje revnejši sloji, industrijski in kmetski delavci, kočarji, rudarji, vojni invalidi, mali obrtniki, nižji uradniki, t. j. vsi ti«ti, ki si morajo na ta ali oni način pomagati, da si kolikor toliko zboljšajo svoj gmotni položaj. Da se doseže čira večji razmah v reji malih živali, so med drugim potrebne velike razstave, Iri pokažejo nepoučenim, kaj se lahko s smotrnim aelom doseže. n Kamnik. Finžgarjevo naro,dno igro s petjem uprizori na prostem na Malograjskem trgu v sobota 22. julija in nedeljo 23. julija ob pol 9. uri zvečer Društvo »Kunnik« s sodelovanjem pevskega zbora na Šutni in samopevcev Kamniške mestne godbe« 2" Mali oglasnik V taka drobna vrstica aii n|e prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačalo samo polov co, ako kupuieio kmeinske potrebščine ali prodajajo svo)e pridelke ali ijčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbina za male oglas« se plačuie naprej. Kmetskega fanta 16—17 let, sposobnega za kmetijska dela takoj sprejme Kos, Črna vas 187. Vel šivalnih strojev moško kolo. več orodja za mehanike, mizarje (n tesarje - naprodaj. Beričevo 48. Pečeni naprodaj 48 prvovrstnih šivalnih strojev, več koles, otroških vozičkov in se ne-Šteto vsakovrstnih drugih predmetov - samo pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled Vajenca iz poštene družine, ki ima posebno veselje do čevljarske obrti, sprejme Ivan Jamar, Bled I., Grad 23. Ržene rožicke kupujemo po najvišjih cenah. Salus, d.d ., kemična tvornica, Mengeš. Kmetje! Sadno mline, prvovrstne in .trpežne dobite po najnižjih cenah pri tvrdkl Ferdo Smola, Sv. Jurij ob j. ž. Zahtevajte ponudbe. Pekovskega vajenca 15—10 let starega, poštenih staršev sprejme takoj — Rupar Vinko, pekarna, Železniki 39, nad Skofjo Loko. Starš zlata zlatnike ln zlato zobovje kupujem po najvišji ceni. - Kastelic. Tržaška 48, LJubljana Mlinarja samskega, pridnega in poštenega, za krnetski mlin iščem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 11620. Gepelj in mlatiinica na motorskl pogon — skoraj novo, naprodaj. Fran 2ibert, Suha 8, p. Kranj. Motorna mlatiinica z dvojnim čIstDom naprodaj. - Habjan, Za-boršt 12, p. Domžale. Gepelj v dobrem stanju proda Ivan Kočar, Zalog pri Ljubljani 9. Dvojni kotel za 200 1 in ves mlekarski inventar naprodaj. Naslov pri upravi Domoljuba pod št. 11577. Hiše hlev, svinjake in nekaj zemlje z gozdom prodam. Naslov v upr. Domoljuba pod IliTS. Ržene rožičke ter vsa druga zelišča kupujem stalno po najvišjih cenah. 2mitek Franc, Boh. Bistrica. ~B klarinet"™" v dobrem stanju, proda Mežnar, Loke v Tuhinju. Vsaki osebi - družini nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: Anos, Maribor. Moške obleke perilo in vsa oblačila po priznano nizkih cenah si nabavite pri PreskerJu, Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. Neznanemu poštenjaku se najlepše zahvaljujem za poslanih 1000 din v dveh obrokih. Za nadaljno obljubo se priporočam. Zupančič, Trebnje. Hlapca za vsa kmečka dela, sprejme takoj Franc Semrajc, Tomačevo 24. Čevljarskega vajenca sprejmem. Rožna dol., Pred jamska 18. Hišo z dvojnim stanovanjem ln precejšnjim vrtom v Borovnici, prodam. Hiša stoji pri banovlnskl cesti blizu borovniškega mostu ; torej Je blizu cerkve In blizu kolodvora. Cena Je zelo ugodna. Ponudbe ln poizvedbe pri: Popit, posestnik, Borovnica 109. Vino zanesljivo naravno, v Ljubljani, dobite pri Sotelškovih, GradISCe št. 10. Priporočamo ! Deklo vajeno kmečkega dela. iščem Plačam 250 din. Nastop takoj. Jane Jakob, vas Vrbnje 3, pošta Radovljica. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Ipa-vec Franc, mizarstvo, Mengeš 103. Fige za žganjekuho, zopet na zalogi. - Pogačnik Fran, Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) c. 33 Hlapca za kmetijo sprejme takoj Bizjak, Stožice 18, Ježka pri Ljubljani. Na Raki dobite umetna gnojila: nitrofos, nitrofoskal, fosfat, kakor tudi potrebna navodila za uspešno gnojenje, v trgovini Maurer. Kmečko dekle zdravo, pošteno, vajeno dela na polju in v hlevu, Iščem. Matevž Hafner, mesar, Skofja Loka. Vajenca sprejmem v trgovino. Janežič Valentin, trg. z ineš. blagom, Pšata 23, Domžale. Kovaški vajenec se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši; vse drugo po dogovoru. Kralj Janez, kovač v Kamni gorici. Im Coia Kongresa vam nudimo po zelo nizkih cenah: Moške srajce od 14 din dalje. spod. hlače od 9 din J aP°d hlače, dolge od 12 din dalje, kravate od 5 din dalje domske nogavice od 6 din dalje, brisače, t m doiae od 5 din dalje. - Dobite pa tudi vse vrste boljših mod. srajc, spod. hlač in kravat. Velika izbira damskih modernih čepic in manu-takturnega blaga I. Tomšič, Si. Pefra cesta 38 h!?v1ik.olo,l™ra na levo po lte.ljevi cesti. Pri kriSI-»cu Sv. Petra c. tretja hiša levo. Od postaje samo 7 minut V vsako hišo »Domoljuba«! Crnl gaber kupim za takoj ali za posek pozimi. Plačilo takoj, tUdI pred jj»ck0m Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod številko 10392 Dobro domačo pijačo brez dodat- a^fi-ijj—-ka pravega sadjevca naredile z JOElllg|«$IfI iz drogerije Ivan Kane, Ljubljana. Nebotičnik Zavoj Din 20—, poštnina posebej. >Kaj pa si tako zamišljen, Nace?c — »Kaj ne bi bil, moja žena je pri meni našla pismo, katero bi bil moral pred 14 dnevi oddali.c »Kaj to. Pri meni je pa našla pismo, katero bi bil moral pred 14 dnevi sežgali.« Oelclelat! Vse, ki hočele biti moderno, lepo in poceni oblečene — ste povabljene, da si ogledate zalogo rai-no vrstni h pomladnih in letnih vzorcev volne-a in svilenega blaga za obleke in bluje, dilenrobcev nogavic, krepdešinov. ročnih torbic, svileneoa perila itd. pri Ivan A. Grosek trgovina z mešanim blagom Trebnje na Dolenjskem Nov redilni pralefs »REDlN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si labko bitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter slane 1 zav napo pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din, 4 zav , pošli 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. , ' [,<> Mtssa esenca iftostin Z našo umetno esenco Mostin «1 lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo Ceni 1 ste ki. za 150 litrov din 20'-, po pošti din !BS"—, 2 steklenici po pošti din 55-.-8 steklenice po pošti din 75"—. Pazite pravi Redii? In Mostin se dobi samo z gornjo sliko. Predaj« fflregerfja Km, LjsMJaea, ftdtmki aLi, za dobro voljo Matijec: »Ali ee še spominjate konja, kato< rega ste mi prejšnji teden prodali?« Mataj: »O, seveda se. Kaj pa je z njim?t Matijec: »Včeraj se je sleknil po tleh ter poginil.« Mataj: »Sam sem vam pravil, da ima konj svoja muhe, ampak, kaj takega mi pa nikoli ni napravil.« Kapuzman je prišel v prodajalno z izgotor. Jjenimi oblekami. »Ono obleko za 300 dinarjev iz izložbenejj okna bi rad.« Prodajalec: »Nikarte no, prvi dež, ki vas vji-me, vam spremeni to obleko v cunje.« Kapuzman: »No, potem mi pa dajte ono sivo za 400 dinarjev.« Prodajalec: »Med nama povedano, niti polovico tega denarja ni vredna.« Kapuzman: -Všeč mi je, da ste tako odkrito, srčni. Zdaj pa prepuščam izbiro vam. Prodajalec: »Vzemite tole rujavo obleko u 700 dinarjev. Zaupna vam povem, da je vredni dvakrat toliko.« ★ Noki tat je lani na Miklavžev večer vlomil v Starelovo stanovanje. Tiho se je priplazil v otroško sol>o in posvetil z žepno svetilko Poleg jKMteljice je zagledal pehar, v njem pa listek to vsebine: »Ljubi sveti Miklavž! Prosim te. pri-neei mi takšno uro, kol jo imajo oče. Lopo to pozdravlja, Mirko.« — V tatu so «e obuditi spomini na otroška leta. Po prstih je odšel v sosedno sobo ter ee takoj vrnil Gloliok vzdih so niti je izvil iz prsi, ko je očetovo uro |x>ložil v Mirkov pehar. ★ Skupina izletnikov sc je ustavila pred hišo t" opazovala ženo, ki je med koleni tiščala gos ter ji pulila perje. »Gos je vendar živa, mar mislite, da ta ni5 ne boli,« pravi eden o.d družbe. »O, nič, že trideset let vršim ta posel in gos' so že privajene,« je odvrnila ženica. * Benetke, znano mesto v Italiji šteje 260.0P0 prebivalcev. Isto so zgrajene na 117 otokih s lw prekopi ali kanali in 378 mostovi. za naše časopisje * nagrobne spomenike Iz starega pokopališSa S^ fitofa (ter uove spornenilcev nizki ceni dobito zaloga pri kamnosek, kunovmpmnjo pokopališč« Sv. Kni, U""1'8" »Domoljub« stane 83 din ca eelo ea inosemslvo 60 din nn„i7~i i------ reklamacije pa „prffi„ »Domoljuba«.«„,.„] 80 Uračon.^T« Oglasi so zaračunavajo »o OM«hn,™ IL^ l?, »redni*,*«, »Domoljuba«, naročnino, InserateJ« Pečjak. _ Urednik: Jože K.llflF jC T^! ~ T?le'»» "^"ištva In oprave: 4(Mt4. Icdajalelj: dr. Oregonj nosieen. — Jugoslovansko tiskarno: Joie Kramarifc.