ISTRSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE HSKE6Á ORA AJA. LETO I. - Štev. 24 KOPER, 12. avgusta 1950 Cena 3 din V Rižanski dolini odmeva partizanska pesem ter pesem krampov in lopat ?S0 bivSili borcev in aktivistov labnri na ¡ižani Kakor v NOB tako danes na prostovoljnem delu dokazujejo svoje junaštvo Več samoiniciative pri prostovoljnem delu Prostovoljno delo, ki ga organiziralo sindikalne podružnice ter odbori Fronte, je obrodilo dobre sadove. Na. vseh področjih naše gospodarske dejavnosti je ibiita naprav jenih na tisoče in tisoče delovnih ur, ki kažejo, da, se naš delovni človek trudi, da si izgradi socializem! Na temelju velike ude ležbe v prostovoljnem delu je naše gospodarstvo lahko posebno zadnje čase zaznamovalo zel',o vidne uspehe! Lep primer nam nudi prav te dni de ovni polet v dolini Rižane! Naš delovni čljovek .je razumel pomen rižanske ceste ter se množično udeležil prostovoljnega de'a! Naši udarniki ter prostovoljci pre_ bfjado nrav v tem trenutku ded, kjer je položaj najtežji? S hitro dograditvijo te ceste boino pri-štedili milijone ljudskega premoženja, prihrani i bomo na trudu ter naporih, ki jih imamo na dolgi progi na cesti čez Kubed! Deljavno ljudstvo v-dližanski dolini rešuje s prostovoljnim delom naše veliko gospodarsko vprašanje! Važna pa o seveda še mnoga druga gradi-lišča! ' i Pri obravnavanju tega važn-egA vprašanja pa moraimo ugotoviti, da ¡naše prostovoljno delo še ni doseglo tistih cblik in ne obsega, Si naj bi bi e zadovoljive! Marsikaj se da še izboljšati! Pokazalo se je na pr., da nekatere sindika'ne podružnice večkrat čakajo, da dobijo poziv (okrožnico) ,za prostovoljno delo. Dali bi lahko še več! Sindikalne podružnice in cdibo-ri Fronte naj se o tem pogovore na množičnih sestankih vsega članstva, kjer naj se kolektivno i.zde ajo plani za pro-stovolllno delo! Podružnica IB, kakor kaže, tega vprašanja ni dobro razumela! Ta naj foi imela le 7 članov, naj bi bila preveč šibka, da b' še udeležila prostovoljnega dela,! Sk IcevarLje na nesposobnost za fizično delo, , je le temikafije! Tajnik smdikaiine podružmce IB ni znal tega. vprašanja dovolj odločno ter v primerni clbliki iznest; pred članstvom, podružnice iruzaradi tega so rezultati' pač jalovi! Nasprotno pa lahko navedemo primer mešane sindika 'ne podružnice v Portorožu, ki je samoiniciativno organizirala prastovo'.'no delo v Sičovljah. Tega se je udeležilo; .16 članov. Normo so prekoračili 37 %. Socializem, ,za katerega se borimo, pomeni blagostanje za vse na_ še delovno ljudstva in se mora prav zaradi/ tega vsak deovni človek truditi- da da čim več od sebe! Naši de ¡ovni Jjud.ie se dobr.0 zavedajo, da pomeni sičijolski premogovnik velik doprinos, k poja-čanju našega gospodarstva. Zato so sa obveza' i, da jbodo čim prej dokončali obnovitvena dela in spravili v pogon ta neizčrpni vir bogastva. V rudnik so že pripe-1 ja1 i velike vodne črpate, ki bodo izčrpale po 1600 kub. m vode na dan. Transformatorske postaje so že postav jene in sedaj napeljujejo .pod visoke napetosti, ki bo dajal električno energijo vsemu obratu. Računajo, da bodo že letos usposobili del rudnika za -izkoriščanje. Sičijolski rudnik pripada premogovnemu bazenu, ki se razteza proti Pulju in Vremskemu Britofu. Daje premog s 7 ¡do 8 tisoč kalorijami. S ličijo’sk-i premog ie boljši Vest, da se bodo 10. avgusta na Rižani izibralii v,si bivši borci in aktivisti iz narodno osvobodi ne borbe, da bodo tamkaj tri dni taborili, .ie v vsakem našem partizanu, bodi si ,Sl|ovenču ali Italijanu, zbudila žel;o. <^ bi se udeležil tega tabore-wja. kjer se :boi ¡srečali s svojimi soborci. 2e v zgodnjih jutranjih urah so v četrtek drveli kamioni proti Rižani. polni bor.cev in aktivistov. Ob osmi uiri je bilo na zbira išču na Rižan; že nad 500 udeležencev, katerih pesem je donela daleč po dolini. Namen tega taborenja je, da si borci *n aktivisti, ki so se za časa od raškega, ker vsebuje manjši odstotek i-vepa- Pred vojno je biIj premog iz tega bazena. zei'o dragocen za italijansko industrijo, ki je bir.ilaigodila svoje ‘¡naprave za njegovo uporabo. Posebno tržaška in reška industrija sta izkoriščali bližnjo surovino. Rudnik leži prav na morski oba- li. Iz glavnega jaška prihaja premog naravnost v izpira’ne bazene in |z njih direktno na ladje. Možnost. cenenega morskega prevoza je ena naiveč.iih ¡prednosti sičijol-skegia ludnika. Računajo, da boda že f^tos dosegli proizvodnjo 300 ton dnevno. Spodnji deli rudnika pa bodo ¡prenovljeni v teku prihodnjega leta. ko bo dosežena in ,p.o možnosti prekoračena predvojna proizvodnja. Ko bo rudnik popolnoma obnov- narod.no osvobodilne borbe boriij. z ramo ob rami zb izgon okupatorja in vseh fašističnih zločincev, ki so nas četrtino stoletja držali v suženjstvu, osvežijo spomine na preteklost ter s'ožno kakor v bor.bi pomagajo s prostovoljnim delom, da bo cesta na ¡Rižarni, ki je eden izmed najvažnejših objektov našega plana, čimprej dograjena. Takoj po prihodu so naši partizani preje]; krampe in lopate in so k .pesmijo korakali na delo. Te so stalno dopollnjeva i novi borci in aktivisti, ki so prihajali iz bolj! oddaljenih krajev, tako da jih je bilo cb 11. uri dopoldne že okrog 600. Prihajali so tudi v petek in še ljen, bo v njem zaposlenih 1500 delavcev in uradnikov. S:čijo’ski rudnik ima velik pritok ta ne vode iz okoliških hribov, tako da: bodo morale biti velike črpalke stalno v obratu. Zato delajo načrte, kak-, bi izkoristili to obilico vode ,za namakanje po!j; in zedemjadnih vrtov v spodnjem de’u doline reke Dragonje, ki so kakor vsa Istra, podvrženi po etni suši. Istrsko okrožje porabi, samo majhno količino premoga, ker nima razen konzervne industrije AR-R IG ONI, AMPELEA in nekaj ms;nlših obratov nobenega večjega potrošnika te 'surovine. Zato bo predstavljal sičijolski premog, ko bo rudnik popolnoma obnovljen, važno postavko v trgovinski bilanci jugoslovanske cone. vedno prihajajo, tako da; jih je sedaj že nad 700. Krampi udarjajo krepko in njihova pesem odmeva po vsej Rižanski dolini! V četrtek ob 10. uri je bil zbor vseh predstavnikov borcev, na katerem so ¡brigado razdelili na pet bataljonov, izvolili komandante, namestnike in komisarje in se pomenili o delu na cesti ter o poteku samega taborenja. Pad topolami pri mlinu so si uredili kuhinjo, ki je bhreem v svoje partizanske »,ga-vete« napolnila prav dobro in obilno kosi o in večerjo. Bilo ie tudi piva in vina, česar seveda v gozdu pod smrekami ni bilo. Na zbirališču so razobesili veliko rdečoi zastavo, ki ljudi obvešča, da, tukaj taborijo partizani.. Zvečer so zakurili velik taborni ege-nj. Tovariš Guden je de ja': »Takšnega bomo napravili, da bo razsvetljeval vso dolino in nas vse, ki bomo prepevali partizanske pesmi-« Zvečer so predvajali film, ki so ga gledali vsi graditelji rižanske ceste. izvedle v tem tednu ameriška in južne-k-orejske čete z namenom, da bi spremenili po’oižaj v svojo korist, so ¡kvečjemu zaostrili položaj na fronti. Ce so dosegle za ceno težkih izgub tu pa tam kakšen uspeh, vendar so bi]e te zmage ie trenutne ¡n f-okalnega značaja, ¡kajti niso uspeli niti zaustaviti prodiranja severno-korejsklh čet, ki še vedno pritiskajo od vseh strani proti skrajnemu jugo-vzhednemu kotičku korejkega polotoka-. Tudi partizanske čete, ki operirajo v zaledju ameriških in juižno-korej-skih čet zadajajo sovražniku težke udarce. Dne 6. avgusta so poroči'a se-■ vernc-toore-jske vojske javMale, da so uničili ameriške in južno>-k-orej_ ske čete, ki so nudile močan odpor na goratem področju Songsonga ter osvobodili ta mesto, važno obrambno postojanko v bližini mesta Tae-gu Kun,vi in Uisong, ki leži 25 km južno od; Andonga. Istega dne so javili, da so severnp-Korejci®pre-k .rači.i reko Naktong. Po ¡p-oročillh galvnega stana ameriške vojske ,z dne 8. avgusta je bilo razvidno, da je biil tega dne Iz najboljših borcev in aktivistov so sestavili dve delegaciji. Nesli sta pozdrave frontovski brigadi, ki dejla .tu že več dni, in slavni brigadi pripadnikov JA, ki nam pomagajo, pri izvedbi -našega enoletnega plana. Partizani in borci so jima napovedali tekmovanje. Dosedanje delto nove brigade kaže, da naši partizani niso štediii svojih sil. V dveh dneh so napravili že nad 6.000 pr ols to voljnih ur. Glede udeležbe moramo polvaljii sektor Šmarje, s katerega jih je prišlo nad 140. Tudi Nova vas, Stru-njen in -Sv. Lucija so se temu klicu v polnem številh odzvali. To taiborenie bo ostalo našim borcem še posebno v ep-cminu, kajti dali so uspešno pcmoič našemu gospodarstvu, ko je ta najbolj dragocena. Pokazali so popet, da se bo naše deilovno ¡ljudstvo kljub vsem klevetam in oviram v svetu še -na-da ie vztrajno ¡burilo za izigradinjo socializma. se vzdolž cele fronte vodili s tako ogorčenostjo ¡kot še nikoli poprej. Dalje poudarjajo, da se prav lahko ■zgodi, da bodo morali svoj® mostišče zmanjšati. Toda v tem zmanjšanem mostišču /bo čas delal za Američane, ki računajo na iz-veabainje novih južne-korejskih čet' in uporabo laponskih prostovoljcev) ¡n svežih čet, ki b;do prispele na Korejo. Istega 'dne so javili, da je bil položaji na fronti sledeč: sever-no-Korejci so na vzhodnem bregu reke Naktong, blizu ¡Sansana ustvarili' ,ppvo -mostišče, druigo mostišče so p/ stavili 20 km severnorzahodno od Taegu.ia. Tretje mostišče čez reko pa so severno-Korejci postavi!: severno od mesta: 'Fugongni. Zadnja por-očila iz korejskega bojišča j'a(vlija.joj, da s.-j severna-ko-reske čele zruši e odner sovražnih edinic ih zasedle mesto Skoriscn, pri katerem so uniči!'e osemnajsti ameriški regiment, dalje en motorizirani regiment in eno topniško -divizijo. Čete scvcn-o-ko-rejske vojske, ¡o nai tem področju obkolile in uničile prvi in šestnajsti regiment južno-k.c:ejske vojske ter zaplenile ogromni vojni plen. (Nadalevanje na 3. ‘stranit, RAZPIS Podjetje gospodarske razstave Istrskega okrožja razpisuje natečaj za- izde avo plakata za Razstavo gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja v letu 1950. Poaigoji so sledeči: 1. Plakat naj predstavlja gospodarsko dejavnost Istrskega okrožja v okviru i-zgradme ocializma in uspeh dosedanjih naporov ljudske oblasti in delovnega ljudstva v prvem letu planskega gospodarstva. Besedilo plakata je: »Razstava gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja« z datumom, od 1. do 8. oktobra 1950 v Kopru. 2. pt-akat naj ¡bo izdelan največ v 4 -barvah. 3. Osnutek p'akala mora biti brez podpisa — na zadnji strani naj bo napisana značka slikarja, ki ga bo izdelal. 4. Dokončnoi na kartonu izdelan plakat v velikosti 70X100 cm se m-ora oddati do 25. VILI. 1950 ob 12. uri v .pisarni Podjetja gospodarske razstave Istrskega okrožja v Kopru, Via .Verdi št. 9/1. Plakatu naj bo priložena zapečatena kuverta, v kateri naj bo značka s ¡pravim imenom in naslovom ¡izvršitelja plakata. 5. Ocenjevalno komisijo imenuje G'av-ni odbor. 6. Za tri najboljše plakate so določene nagrade, in sicer: I. nagrada din 15.000.— II. nagrada din 10.000.— ¡III. nagrada din 5.000.— 7. Osnutki za I., II. ih III, nagrado se smatrajo odkupljeni. 8. Podjteje ¡za gospodarsko razstavo Istrskega okrožja si pridržuje pravico uporabe nagrajenih osnutkov; tudi v duge namene. 9. Nagrajencem b0 izdalo Podjetje za gospodarsko razstavo Istrskega okrožja obvestilo o nagradi. 10. Plakati, oddani po 12. uri 25. 8. 1950 se ne bo' upoštevali. Podjetje za gospodarsko razstavo v Kopru Obnovitev Sičoveljskega premogovnika Kova veiika zmaga našega delovnega ljudstva Tudi vojaki JA nam pomagajvi graditi cesto v Rižanski dcidni (Številni protinapadi, ki so dih položaj na fronti negotov. B-oji so Tudi z delovnimi obvezami naši delavci dvigajo storilnost dela Prvi uspeli Mue delovne brigade „K. Zidarič” na gradnji ceste Rižana Zadnje čase skoraj vsi .naši delovni kolektivi tekmujejo 'za večjo storita ist _ dela. Tudi delavci pri gradnii vinske kltei niso pri tem zaostajali. Sedaj delajo po delovnih obvezah, s čimer dvigalo storilnost dela. Tako so si zadali obvezo, da bedo od 31. julija do 7. avgusta .vzidal; 184.260 kubičnih metrov be_ tona, 16.400 kg betonskega želeča in 1007 kvadratnih metrov ¡za apaž. Svoje delovne obveze pa niso 'le izvršili, temveč celo presegli. Vzida i so 199,79 kub. metrorv betona. 2186 kg betonskega železa in 1153 kvadratnih metrov opaža. ,pri čemer sn povprečno presegli normo za 25 %. Navedena dela so izvršili pri zidanju vin. kih cistern. Za 14 dni ¡¿j še obvezali, da bodo do, končno končali' deta pri cisternah, k] bodo 4'ahko skoraj sprejele 200 vagonov vina. , Nadalje so se obvezali, da bodo do 15. tega meseca vzidali 246,52 kvadratnih metrov betona, 1315 kvadratnih metrov opaža in 17.636 gk betonskega železa. Pri' vsem tem delu moramo reči, da naletijo na mnogo težav, kakor na primer pri pomanjkanju električne energije, kar jih ovira pri delu, kajti pri zidanju cistern je tema in si moralo zato pomagati z električno razsvetljavo. Tudi z materialom n; vse v redu. Večkrat morajo čakati material, kadar, ga porabijo, ker' je veljko pomanjkanje prevoznih sred_ štev. Tri leta je. minilo, odkar so Imele naše žene svoje volitve, na katerih so izvalile svoie odbere. V Delavci pa k juto temu vsak dan presegajo normo in premagujejo, vse težave, na katere naletijo. Pri de u in disciplini ,ie poleg zidarskih, tesarskih, bet inskih in težaških del najboališa železokrivska brigada, ki ji načellujeta Zupta Ivan in Umer Josip. Iz zidarskih brigad in Kocjančiča Lazarja, ki dajeta moramo pohvaliti Rjavca Bandela s svojim delom zgled v;em\ drugim zidarjem. Iz tesarske brigade se je izkazai kot najboljši Sirotič Jordan in zi težaške brigade pa da-lavet' Jerman Ivan. naše matrike. Teda ta dela še niso končana. Se nekaj dni loči naše žene od ženskih vo itev. Prednje se postavljajo razna 'organizacijska vprašanja in problemi, ki jih bodo žene izvršile do svojih volitev. Pot. ki nas pelje v socializem,, zahteva tudi od naših žena kakor od vsega ljudstva čim tesnejše sodelovanje za izvršitev vseh na'og, ki šteje pred njimi. 2e več dni je na gradnji ceste Rižana vse živo. Z'ast: je postalo živahno tedaj, ko so. t la prispele prve de ovne brigade. Do sedaj je bilo tu že več brigad. Med temi je sedaj pri delu tud' 120-članska frontna brigada »Zidarič Kaiist«, ki dela že teden dni. Ze prve dni defa vidimo, da je brigada dosegla velike uspehe. To pa zaradi tega. ker so č'ani te brigade nžrtvoval-ni. disciplinirani in «avt-tni. razumejo pomen, ki ga b ; imela ta cesta v našem življenjfc- Brigada dela pri k: aniu zemlje, nalaganju kamionov in pri planiranju. Brigada je v edinih dneh .izkopala 1.121 kub' urh metrov zemlje IV. kategorije, naložila na kamione 663 kubu t h metrov raznega materiala, .v?'«utirala 108 kvadratnih metrov terena in zruši a 82 kubičnih metrov zidu in je pri ■tem .povprr' - o dosegla normo od 110 do 115 ¡L. Kuhar.ii na vse načine trudi-•jo. da b; ’••".! bolj Ustregli brigadirjem. V psihi pri delu veliko od- vise od kuharjev in ekonoma, ak-o vzamemo to ¡globlje. Toda kuharji te ¡brigade sD ¡zelo požrtvovalni, tako da ni bojazni- da bi: bila jed včasih »zapaljema« a j pa nečisto pripravljena. Pri tem' sta ¡zlasti po-žrtvovatai tovarišici Turk Bruna in Marija Kocjančič, ki> sta zato vredni vse pohvale. Navdušenje brigadirjev je veliko in daleč d-ose.ga in presega vse brigade. ki so prej tu delaje. Zato pa so tudi boi'j disciplinirani. Edi_ no tc-variš Emi Kos’ovič ga včasih malo ¡wpokida«. za ¡kar pa je že slišal svoje in je ob tej priliki obljubil. da se bo! poboljšal''. C’ani »Zidarlčeve brigade« imajo v prostem času tudi razvedri ¡o. Nekateri igrajo šah, drugi se bavi.i0 s športom. tretji čitajo časopise itd., tako da res ni dolgega časa v tej brigadi. Kakor vidimo, so dosegli ¡zelo zelo lepe.uspehe že ¡tfi-ve dn; de'a in če bodo tako nadaljevali. bod0 te u.-ipehe nedvomno še izbcfjšali, kar jim tudi želimo. tem razdobju ?o naše žene napra- RESOLUCIJA Prve okrajne partijske konference Ni Pučah gradijo cesto in sedež KL0 Maše Žene pred volitvami I. Prva okrajna partijska konferenca odobrava gospodar.sko-spoll-tično in organizacijsko iporočiilo Okrajnega Ikoniiteta in ugotavlja, da so bili sklepi IV. Okrožne partijske konference izpolnjeni: a) z izpolnitvijo nalog enoletnega plana kot osnove za izgraditev socializma; ; b) z demokratizacijo in ,Z utrditvijo ljudske oib'asti, z izvedba volitev v okrajne odbore in z decentralizacijo v gospodar^ stvu; c) z ojačanjem ¡bratstva in enotnosti tu skupaj živečih narodov kot ¡bistveno pod ago za vsak napredek: d) z ideološkim dvigom najširših j plasti delovnih množic v duhu požrtvovalnosti in. saino-iniciative. ki se izraža v vedno boljšem, socialističnem odnosu do dela in ki je prav ¡posebno viden pri dvigu delovne discipline. ¡pri organizaciji prostovoljnih delovnih brigad, pri povišanju ¡proizvodnje ter novatorstvu, racionalizacij i in udarniškem gibanju; e) z ojačanjem kmetijskih in kmečkih de ¡ovnih zadrug, z uvedbo delovnih norm itd. Te uspehe ie bila mogoče doseči zaradi globoke politične zavesti našega delovnega ljudstva', ¡zaradi-nesebične moralne i-n materia'ne pomoči narodov Jugoslavije, s katerimi se ramo ob rami borimo za ¡bratstvo in enakost vseh narodov in ¡za uveljavljenje načeta enakosti med vsemi naredi, ki je «snovni pogoj .za resnični in ¡pravični mir. II. Konferenca ie preg'e,dala izvršitev gospodarskega ¡plana v teku prvega polletja in ugotavlja, da se delo irie razvija enako na vseh objektih in tía so p'ani krajevnih ljudskih odborov šele" v svoii' začetni fazi. Zaradi tega obvezuje vse članstvo partije ter vabi vse delavno -ljudstvo, da ojača svoje napore za dovršitev vseh planskih na og; kajti plan je ¡bil zgrajen na podlagi dejanskih možnosti izvršitve ter ¡bo ¡znatno ¡pripomogel k izboljšanju življenjskega položaja ¡delovnega lljudstva. V prvi vrsti bo treba povečati proizvodnjo z razvijanjem in razširitvijo tekmovanja za vlšio produktivnost, ¡z uporabo novih tehničnih sredstev in novih delovnih sistemov v produkciji, s 'Podpiranjem in pravičnim nagrajevanjem gibanja novator jev, raciona! i¡zator_ jev in 'Udarnikov, z uvedbo delovnih .norm, kjer to še ni bila izvršeno. ¡Upoštevajoč težko Sisado, ki jo povizreča, delovna nediacip ina izvršitvi ¡plana ter neopravičeni izostanki, obvezuje konferenca partijo in delovno ljudstvo za ¡borbo proti nedisciplini in proti flu.ktua- tiji delovne sile. Osnovne partijske organizacije morajo smatrati za svojo častno dolžnost, izvedbo nalog krajevnih ¡n mestnih pianov za prvo in za drugo pol et.ie. III. Nagel razvoj našega gospodarstva ter stajn-o vključevanje najširših delovnih mnoiic v'izvrševanje obla-ti in v upravljanje gospodarstva terjata vzporeden razvoj socialne zavesti našega delovnega ljudstva: Konferenca vabi vse partijsko članstva ter v e delavce, da se zavzemaj | za svoj ideo cški in kulturni dvig. Sedaj, ko se naša ljudska oblast krepi s prehodom «prave ljudskega ¡premoženja in proizvodnje v roke proizvajalcev samih, je potrebno. da naša partija razvije-veliko delavin-st za ideološki in kulturni razvoj, da bi naš ddlavski razred mogel — kot je to storil jugoslovanski de avsk| razred - -izpolniti učinkovito vse predpogoje, ki so potrebni za izgradnjo socializma pri nas. Ko bo tako ojačen ideološko, bo naš delavski razred lahko razkrinka!1 in učinkovito tolkel ne samo ostanke, pri nas nekoč vbadajočega razreda, temveč tudi vse sovražnike delovnega ljudstva, ki se skrivajo pod krinko kominforma. IV. Naša konferenca ugotavja. da je z.a nadaljnji razvoj ljudske oblasti predpogoj nenehna demokrat kači ja in decentralizacija uprave oblasti in gospodarstva; zaradi tega postavlja naši partiji kot eno g'av-nih nalog na sedanji stopnji razvoja uvedbo novih organizacijskih ob'Ik in novih dejjovnjh metod, ki zagotavljajo neposredno udeležbo najširših proizvaianih množic pri upravljanju oblasti in pri vodstvu gospodarstva. To ¡pa Zahteva' vedno večjo akti-viizacijo mestnih svetov, ¡zborov volivcev, ljudske inšpekcije, delavskih svet ¡v itd. Z uvedbo novih ob'i.k se temo tudi - u pašno borili ¡proti birokraciji v aparatu oblasti in v gospodarstvu. -ker bomo proti njej postavili ¡najširšo, iniciativo ¡od spodaj. Tudi v partijskih in masovnih Organizacijah se mora razviti največja iniciativa od spodaj S term bo mogoče omejiti strokovni ¡aparat jm odpraviti birokracijo tudi v apa.atih političnih organizacij. Na; živi delavno ljudstvo v svoji trdi borbi' za 1izgradnjo socializme! Naj živi ljudska oblast, največja pridobitev v borbi delovnega ljudstva! Naj živi slovanske - italijansko brat/.ivo, jamstvo enotne borbe našega delovnega ljudstva za boli- bodočnost! Naj živi KPJ s tovarišem Titom -na čelu v svoji borbi prati revizionizmu kominforma in za enakost med narodi! . 15. tega. meseca bodo imele žene svoje volitve, na ¡katerih s: bodo izvoli e v svoje odbore najboljše žene. Najboljše žene. ki so do sedaj dale vse za svojo organizacijo, bodo prav tako tudi tokrat delalie zanjo v korist vsega našega ljudstva. Zato. ker so ženske volitve velikega pomena za naše žene. so na ča-;: teh že več časa tekmovale. Tako. s'a si napovedala tekmovanje r.aš in bujski okraj, mesto z mestom, vas ¡z vasjo, za čim foovj-šo izvedbo volitev. ¡Povsod po ženskih aktivih, kjer so se vrši a prect-volivna zborovanja, so žene obravnavale kot najvažnejši problem — materinstvo. Materinstvo je ženski problem, kr je prav tako važen za izgradnjo socializma. Zlasti je važen za nas, ki korakamo po tej ¡poti, ¡kjer ima žena .prav tako vse pravice kakor cstali državVani. L.iudska oblast podpira ženske organizacije tako materialno kakor ideološko politično, da bi tako okrepi e in izboljšale ženska delovanja zlasti na pr.liu materinstva. V ¡predvo’ivnetn tekmovanju so naše žene ¡na vseh po'jih svojega udejstvovanja okrepile svojo organizacijo. Povsod ¡po mestih jn večjih vaseh so se ustanovili otroški' vrtci, v katerih se. bodo vzgajali naši ma'.éki v duhu novega človeka. ki bo nekoč dal vse za svoje ljudstvo. ¡Naše žene niso delale sa mo pri tem. Veliko so prispevale tudi >z udarniškimi delom za izgradnjo naših clbjektov. Tako so v tem predvoiivnetn tekmovanju napravile nad 5000 ¡ur ¡prostovoljnega dela. To nam dokazuje, da so naše žene pravilno razumele pomen svojih volitev in bodo atoko s ponosom 15. tega meseca stopale na vo_ \ lišča. Nf'.laj ¡so naši kmetje ¡preklinjali vse, kar se je naselilo v .stavbo1», ki jih .ie gradil fašistični režo». Te stavbe, nekdanji »komuni«, ki so se dvigale po naš'h vaseh, so bile velika nesreča za naše ljudi. Iz njih ie ¡prihajalo garje in potujčevanje. ¡Od tu so izvajali svojo obla t »¡podestati« in se šopirili. Sovražili ¡smo U? stavbe, a še bolj ljudi, ki so bTi notri. Na njihovih razva inah gradimo danes zadružne domove in šole. Pučami si gradijo danes sami sedež KLO. Vedo. da v njem ne bodo sedeli -razni podeštali. ampak najbokhši vaščani, ki bodo skrbeli za dobro, vseh vaščanov. Novo stavbo so začel 1 graditi na Križišču! Z ¡gradnjo ¡.-o začeli prve dni julija. Ta raste od dne do dne in) ¡bo kanalu ¡zgrajena do prvega nadstropja. Zidarji si ¡zefo prizadevajo. da 'bi čim več naredili in dvigni i storilnost dela. Normo presegajo vsak dan za 53 odstotkov. Med zidarji so ¡se posebno izkazali Jože Grižon, Anton Nemec iz Puč in zidarski .vajenec Jožef Bok od Sv. Petra. Tudi skupina, ki dela v kamnolomu, je zelo požrtvovataa. V Šergašah Nekateri Sergašani so zmigavali z rameni, ko ¡so dim poveda i. da bodo v tem letu dobili električno luč. Niso verjeli, da se fco kaj takega zgodilo. Saj jim ie fašizem tcj.iko otr.iUib'jal, pa ni bilo nič. A ko so videli, da so .zače i k pati ■luknje za drogove in zidali transformatorsko postajo, jim je dvom izgini) in so tudi sami začeli de- Tcvaiiša Baruca in! Nemec sta nalomila in cklesafa v 8 urah 5 ku-bikov kamen.ia in tako presegla normo za> 300 ¡odstotkov-. Pučarji gradijo v tem letu največ. bolj ¡kot drugi KLO. Saj gradijo hlev. vodnjake, cesto do Ko-štzibone. postavljajo drogove za elektrifikacijo in mnogo manjših del. Vaščani ¡so pri delu enotni s Koštaibonc» in ni čudno, če dosegajo tako lepe uspehe. Oni nai-b Oj razumejo, da s; moramo, socializem .graditi sami in ne smemo pričakovati ¡ponoči od nikoder. Zelo delavna in zavedna je tudi pučarska in koštabonska. mladina in je najboljša v našem okraju. Saj poide jz Puč in Koštabone 41 mladincev ¡rt m iadink v brigado v Sičjole. Pa tudi povsod drugod je mladi-na- aktivna. Ko so otvorili gradnjo ceste do Koštabone. je de-'alo 40 m|'ad inčev po osem ur. Sklenili so ¡tudi. da bo vsak mladinec šel ,v tem letu za en mesec na prostovo’jno delo. Oni se ne ustrašijo vsakega prepiha, ampak delajo in niso mračnjaški, marveč delavni ta ¡zavedni. je zasvetila luč lati. Iz Križišča do Sergaš so skopali luknje in pomagali postavljati drogove, pri . čemer .so napravili nad 700 prostovoljnih ur. Ze preteklo soboto so električarji nategovali žice. ¡po vasi. Zvečer naj bi ¡Zasvetila luč. Res, zvečer so vaščani željno pričakovali, da se jim uresniči želja, Luč je kar naenkrat zasvetila. V vasf je bi'-, svetlo. možje pa so dela1 i: »Pa vendar je to nekaj novega! Sedaj ■kar naenkrat luč kakor v mestu. A i ni lepo!« Niso šli tako zgodaj spat kot po navadi, ampak, se dolgo v noč pogovarjali o vseh rečeh, inedtein ¡pa jim je svetila električna i uč, prvič v živ'Jen ju, in to pod ljudsko oblastjo. »Se voda nam man;ka.« so dejali». Nekateri že mislijo. da ¡bi napravllli na Fontani ob vasi ve ik vodni rezervoar in bi nato speljali v, do v vas. Dalo bi se. Z električno energijo bi jo spehali. Toda če bodo ostali pri besedah, ne bo nič. Se enkrat ¡naj ¡ci unejo v roke* Treba 'bo tudi 1000 in več prostovoljnih ur, a ¡vod- ¡bi imeli in gospodinje bi bile rešene ve ike skrbi. Bc.mo videli, če se bodo Serga-čani poprijeli dela, ker so precej -trmasti, toda. dejanja jim danes ja-.o kažejo, kakšno pot je treba ubrati. -SV-c -3» -5. -S».*&■ so, st- *9* • Čitajte in širite «Jshski tednik» Električni drogovi, po teater ih so napeljane žice za luč \ Tov, arh. Kiun je s svojo konstrukcijo pospešil obnavljanje in graditev naših cest Gradnja m popravljanje naših test .zelo napreduje. Z'astj vidne uspehe vidimo zadnje čase pri betoniranju, ko je tovariš arih. K .un skonstruiral raene dele pri stroju oa mešanje betonske mase. Medtem ko ;'e prej več delavcev zanešalo v enem delovnem dnevu le 6 do 7 kubičnih metrov, betonske «nase. jih danes- potom mešalca zmešajo tudi elo 10 kubičnih metrov. Seveda je pri tem priš.tedena delovna sila, To pa še niso vse koristi. Prej se je morafo /a mešanje bit-umen-a, to je suha vrsta katrana, ki lo dobimo iz odpadkov naifte. z gramozom, khpovat; po 8 din drago emulzijo, to je tek.čino kemične primesi (kavstična soda, kalij, bitumen, voda itd.), da se je lahko bitumen pomeša! z gramozom. In za dobavo emulzije . mo morati plačevati tudi devize. Sedaj pa to de o .lahko opravim- brez emulzije, samo z toi-turnencm. katera stane kg samo en dinar in to kar enostavno: pri mešalnem stroju, .¡e tov. Klun skonstruirat vreteno, katerega obdaja peč. tako da je s toploto 70 do 80 st pini Ce’izMa bitumen vedno v tekočem stanju in se tako lahko pomeša z gramozom. Poleg -naveden h koristi moramo omeniti tudi . toTda je tak beton kvalitetnejši in, kadar se strdi, tudi odpornejši. Prej smo p:i 1 'kubičnem metru mase p'rabili1 120 tog emulzije, sedaj pa le 25 kilogramov bitumena, .kar je brez dvoma cenejše in obenem tudi Jeva itetoejSa betonska masa. s tem seveda pa je boljša tudi kvaliteta dela. Ce izračunamo koristi v dinarjih, ki j® daje ta stroj * to novo kostrufccijo, bomo videli ve-1 like razlike pri sedanjem kubičnem metru betonjske mase in med prej-femn. Namreč, prej ie sta’ en ku-fci&ni meter betonske mase 960 di- Odoovji WnlorisiiGiieiny listu «UNIT A'» Tovariš Skopac Anton, o katerem ]e pisala »UN-ITA«. da je pobegnil iz Buj v -Trst. nam je pedal pismo, v katerem to vest .zanika. Takole pravi v sv dem pismu: »iSliša!! sem za pravljico, da 'sem pobegnil v Trst skupaj z ibra-tom in odnesel s seboj tudi denar in da sedaj živim v .Trstu. Jaz, Sk,opeč Anton, rojen v La-"bmu 14. III. 1919, njsem niko’i imel brata in živim in delani od 1. V, 1950 v Malem Lošinju, a do tega-dne sem prebival in delil v Bujah* Tovariš Stoopec .pravi, da želi s fo izjavo p - magati v borb: za resnico tovarišem na Svobodnem tržaškem ozemlju in vsem poštenim ljudem, kateri«« naj bo pisanje lista »UNITA« dokaz, kako lažnivi so njeni novinarji ter kakšne -neumne pravljice pišejo za svoje či-tžte je. V tem dejstvu .samem je hrana ea -biir.okratične tendence. Toda proletariat, ki je sedaj zamenjal buržoazno, ki je najfoo j napreden raz,-xed in ki predstavlja .z delovnimi množicami osnovni organ oblasti v novi državi, ta proletariat ima povsem drugačen družben: cilj, ka-ker so 'ga imeli razredi v prejšnji družbi. Vsi a-azredi, ki so nastopali kot vladajoči razredi, in ki imajo kot taki največ in tudi državni aparat. so izk-or¡iščeva'ski razredi, ki si prizadevajo ovekovečiti svojo ob-* last, utrditi ta- aparat zaradi obrambe svoje oblasti. Proletariat pa je v nasprotju' s tem prvi razred' v zgodovini, ,ki nastopa kot vladajoči razred, ne kot izkoriščevalski raz*-red, ampak kot razred proizvajalcev. Proletariat ujma za svoj družbeni cilj <>vekovečenje svoje razred »e vladavine, ampak tak.0 razvijanje proizvaja,nih sil, ki bodo pli- narjev in to brez vložene delovne sile. samo, za nabavo materiala, to se pravi emufeije in druge kemične primesi. Sedaj pa stane en kubični meter betonske «na-se ie 150 dinarjev. Ce še vračunaan-o porabo -goriva im drugih malenkosti pri sedanjem delu nasproti prejšnjemu, bomo dobili čisti d biček pr-i vsakem kubičnem metru 650 dinarjev. V celoletnem proračunu je prihranjeno ljudski ob asti po] milijona dinarjev, 1000 kalof-onije, kavstične sode im mila« To fconstrukiijb je tov. Klun organizira po svojih Izkustvih pri delu, P. i tem je imel velike težave, ker mu ni hote! nihče verjeti, da bo to kaj .zaleglo. 2e s prvinti poizkus: ,pa so bili Vsi presenečeni Vel'ke .zasltjge pri gradnji ceste na Rižani gre predvsem tudi pripadnikom J,A, ki že mesec dni delajo v sestavu 200-članske delovne brigade ,z imenom »fuva proletarska delovna brigada«. Brigada, .ie -sestavljena na dve četi, katerih prva dela pri -t akovan-ju ceste, druga pa piri kopanju in -prevažanju zen\_ Ije ter pri planiranju. Navdušenje, ki.iga imajo člamii brilgade pri delu, je tako veliko, da med seboj tekmujejo. V medčetnem tekmovanju je najboljša prva če,ta in «ned -vodi vod te čete, kateremu naVBV^idn k Mil'etič. Ta četa je ves čas dela položi'a 4.200 kvadr, metrov kamenja, in dokončno izvrši a. 3000 kvadratnih metrov cestnega terena in pri tem povprečno dosegla normo za 130 %. Tudi dru-ga četa te brigade ne zadalaja- Zadnjo dekado dela je iz-k paia in prevozila na 5Q m dal.ja_ ve 1400 kubičnih metrov zemlje 3. kategorije. Poleg .te.ga je na grobo 'planirala 500 kvadratnih metrov >zem’je, terena. Najboljši vod- vedle do tega, da bodo razredi ¡izginil«, -da bo lahko vsak prejemil po svoji .potrebi, .da ne bo več čuti.] neenakosti. Proletariat je -v zgodovini prvi razred, ki se -zavestno-boiri za odstranitev razredne družbe, torej za svojo odstranitev, to je razred, čigar družbeni čili je, kakor je dejal Mark.s že preti več ko sto leti, ustvaritev svobodne skupnosti neposrednih proizvajalcev brezrazredne družbe, družbe delavcev. ki jim .bo hkrati dostopno tudi duševno blago, kjer ne bo niti delitve «ned fizičnim in. um skr n delom, kjer bo tako visoka izobrazba. da ne bo več rad ik. Znano je, da sc, nekateri ameriški inženirji in strokovnjaki delali račune še .pred 20 jeti, kaj bi bilo, če bi delali v Ameriki vsi 1’judje ob sedanjem stanju1 razvoje, proizvajalnih sil in če bi bila cds ranjena .privatna lastnina med proizvajalnimi sredstvi. Izračunali so, da- bi zad: štovah) že Naša mladina za enoletni plan Tri mladinske delovne brigade so napravile v zadnjih treh mesecih v dolini Rakave 57.000 prostovoljnih ur pri regulaciji te reke. V to n' všteto "števi o uc, ki jih je ha-paviila vaika mladina, iki znaša 206 tisoč prostovoljnih ur: Zadnja dijaška brigada, ki je bila v Sičij ,’ah. je nakopa a 2000 'kub. ni blata iz 'kaiiafa jn napravila 100 m dc-jjg nasip v višini, 9 m. \ Zdaj .pa bo šla v Sičiij .le nova m adimka brigada, ki bo štela več kot 100 mladincev. ¡Samo iz Puč in Koš* a cone boi v tej brigad' nad 40 mladincev, iz Manžana in' Kampeila pa nad 20. te čete je drugi vod, ki ga vodi Blag o.'e Vičič. »Prva pro' etarska delovna brigada« dela tudi ob nedeljah in ie d-o sedaj najboljša delovna brigada v našem okrožju, za kar nam -priča dodeljena ji prehodna zastavica. Kakor Vidimo, so člani naše voj_ ske po eg čuvanja- meja naše domovine tudi prvoborci pri gradnji socializma. Most čez Rokovo obnavljajo Po-i Kaste!cm je bila cesta dalj ča. a zaprta za promet, ker je bi] most ves -preperel in nevaren.'za vožnjo. Saj je bil zgrajen 1945. leta le začasna iz lesa! Oko iški prebivalci so 'S prostovoljnim delom' podrli stari tnost in zdaj delajo -novega. Bližnji kmetje, ki imajo posestva v dolini, tudi pomagajo. Ta ma t to že te dni dograjen. sedaj dve urno dnevno delo za vsakega človeka, če bi delal vsak držav jan, da -bi bil’® ustreženo vsem družben'«n potrebam. Ves stali čas bi -ostal -za- izobraževanic. razvedrilo in duševno življenje. To id domišljija. ampak natančni računi, ki kažejo, ,kakc- bi bi'o to v najbolj razvitih ¡n industrijskih državah. Proletariat je torej tisti, ki neposredno vodi in drži vzvod proi-zva-ja’nega aparata, ta pr-oieta.rat je rafzred. ki oblikuje kot prvi v zgodovini in to zavestno brezrazredno družbj in tako odstranjuje državo. Marks in En.gles sta mislila, da, mora pomenit: prevzem ob'astj po proletariatu hkrati začetek odmiranja držav. Znana so dela. kakor -na primer Engelsov »Izvor, družine, privatne lastnine ¿n države«, ki iga priporočamo vsak-umur, da ga prebere, ker :'e to. zelo važno za razumevanje tega predmeta. Maksovo in Engelsovo missj. j.e razvil Le- fvkCfinsRo: varicella, . italijansko: varicella) Na Primorskem .pravijo tej bolezni tudi kozičice. Povzročitelj te bolezni je virus. Norice po izredpo nalezljive. Zadosti ie, če se zdrav človek (predvsem otrok) nahaja nekaj časa v bolnikovi sobi. Cel-o s prepihom se bolezen lahko širi. ■ Največ obolenj je do desetega leta starosti. Letos'sem -opazil- močne norice pri 55 Tet starem- čllo-■veku. Bolezen se 'tudi zat-o tako lahko. širi, ker je bolnik kužen, še preden se pojavi izpuščaj. Nalezlii-v-ost traja vse dotlej, dokler ne od_ p&dej® hraste, torej ves čas bolezni. Kdor to' bolezen preboli;, postane imu-n (ne m-ore drugič -zbolie-ti). Predznakov te bolezni pri otrocih navadno ne -opazimo, le pri odraslih -nastopi pre povečanje temperature. Izpuščaj se -pojavi po navadi -naj- Vanganelčani gradijo šolo V b ižini zgrajenega zadružnega doma, na primernem in| -lepem prostoru. sa Van-ganelčani začeli graditi osnovno šojo., Skopali so že temelje, pripravili kamenje in drugi potrebuj material za' zidavo. Za prevoz gradiva do gradbišča so napravili 100 metrov dorgo kolovozno pot. Pr-Gutovoijnega de a so se-udeležili predvsem frontovci in tu-, dl j -žene. Tako bodo Vanganeijčani dobili '-voj-, ljudsko š-olo in otrokom ne 'r.d' treba hoditi v drugo vas. Zadružni dom in orn-ovna šola boste dve njihovi močni kulturni ustanov-;. Lan: meseca decembra je .štirinajst kmetov v Marezigah skleni1® združit]" se v kmečko delovno zadrugo. Takoj v začetku jim ie marsikdo dejal, da Iz te-ga ne bo nič, ker da bo zadruga propadla zaradi medsebojnega nesporazuma itd. Toda odločna volja zadružnikov je tem dokaza'», da se zelo motijo. Res so imeli vefrko težav, dokler si niso nabavili potrebnega orodja, za bolj intenzivnejšo obde avo zemlje itd. Kupili so tudi dva voi'a in vež prašičev ter se tako rešili naj večjih skrbi. Tudi administracijo so si nedavno zadeli urejati, medtem ko ie v začetku sploh niso imeli. Marsikaj si bodo še -nabavili, česar prej — nin v svojern delu »Država«. To dejo imamo tudi v srbščini. Priporočamo vsakomur, da ga -prouči, ker je danes zel® pereče. Značilno je, da .ie prav to Leninovo dejo, ki :e med najvažnejšimi, potisnjeno v ozadje in razglašeno za zastarelo. Zgodovina VKP'b ga me omenja niti ,na. enem mestu, to pa zaradi te-ga, -ker je misel izražena v tem delu. nekaj povsem drugega, -kar se dogaja v Sovjetski z-ve-zi. Prav v tem delu opozara Lenin, da je država potrebna pro e-tariatu, ko prevzema oblasti v svoje roke. Pro-letaiat moa imeti brez dvoma oa-ož-je za zatiranje odpe-ra d-ovčeraiš-njih ¡zžematcev, mora imeti orožje za obrambo svoje revolucije -pred zunanjimi sovražniki. Toda Lenin je opdzoril na to. da mora imeti povsem druige obrise in povsem drugi duh. Kot -poglavitno pa je poudaril Leni,n. da je potrebna proletariatu samo taka država, ki odmira, to je ki lahko prične izginjati ker more izginiti. Rekli smo že. da je država vendarle ostanek starega, pnaj si bo proletariatu še tak® potrebna, i (Nadaljevanje sledi) lasišče. Kako «zgleda ta izpuščaj? Najprej opazimo že’.® majhne -rdeče-pege, ki so okrogle ali ovalne, b. teh peg nastanejo ovalni mehurčki, ki so značilni za norice. -Razvoj iz pege v mehurček- je -zelo hiter: v nekaj urah. Mehurčki so-najprej napolnjeni s čisto, bistro tek .čino, nato se pa skalijo in se začnejo čez dva dni sušiti in nastane rjavkasta- hrasta, ki čez nekaj dni -odpade. Brazgotin te hraste nikdar ne zapuščajo. ■Teh mehurčkov oziroma hrast je včasih zelo malo, včasih pa jih je ceiia ke-ža polna. Značilno je za norice, da prihaja ¡izpuščaj v -zagonih, to se pravi, da takrat, k-o se eni mehčurki že sušijo, nastopajo drugod novi, sveži. Ti mehurčki nastopalo vedno, tudi v ustih in. večkrat na očesni 'sliUBnicii, kar je za; bolnika; -zelo -neprijetno. Izpuščaj povzroča, neprijetno srbenje, zaradi česar se b oni -otroci vedno -praskajo. Zato zdravniki prj tej ,bolezni vedno -opozarjamo, da je treba bolnim otrokom pristriči -nohte in' -gledati, da imajo roke vedno čiste. Zelo redko nastopajo norice s podkožno krvavitvijo ali z velikioti mehurji ali ,z večjim gnojen j e-m. Ko>m.piI;;,kaeije, ki so pa ze'o redke-. lejhk-o nastopijo k,o't vnetje srednjega ušesa, hripavost in z?!o ia-hko vnet‘e možga-n. Kako moramo ravnati, če otroki debi norice? Moramo ga ■ Izoliir-ati. Kako: sem že omenil, mu morama postriči nohte in pazili, da se ne praskajo, ker sicer se mehurčki lahko močno zagn-oje. Otrcik ne smet. mo kdpa-ti. Kožo napudramo s sul-famidinim praškom. doklftr niso bili združeni -- niše mogli in. ne bi mogli nikdar. Čeprav jim je letos, prizadejale; suša veliko škodo, so vendar pri marsikateri stvari zelo na boljšem kakor posamezni kmetje _ domačini,, ki se pritožujejo, da bodo morali krcanpir kupovati, ker ga nisoi pride’a-U niti iza- serije. Toda zadružniki, čeprav .ga nimajo toliko, kat ¡bi ga morali imeti, ga foodto k juto- temu vendar nekaj .oddali. Z-ldsti le-pe uspehe so dosegli zadružniki -pri sadju. Prodali so nad 100 -q črešemj ■ 30 q graha. okrog 40 kvintalov hrušk itd. Tedenski pregled dogodke« na koreiskem kolišču (Nadaljevanje s 1. strani) -Najnovejša poročila prikazujejo po'ozaj .na fronti takole: Ob vzhodni obali so severno-ko-rejske čete za-rand e Pohang. pred Taeguje«« pa; se .je položaj za Arne-Tikance nekoliko .izboljšal. Na južnem področju fronte, in sicer na vzhodnem bregu reke Naktong. so Amerikanci uničili dve severno-ko-rejski, mostišči, severno in jmžn0 off Waegwana. -Po istih poročilih ie položaj na- področju reke -Naktdng še vedno resen za am er ¡¡kance, položaj na mostišču, na kolenu južno Naktonga postaja vedno bolj resen. Sevennor-korejski vojski je uspelo prodreti čez reko Naktong ¡na -več «nestih, predvsem v pokrajini Sinam.nija, Severno-korejske edinice pa so popolni ¡gospodar položaja -na četrtem mostišču na reki- Nakdon-g pri Opyongdongu. Tudi na področju Yongdoka se je .položaj p-ošlabšal. Ameriški senator Styles Bridges je izjavil, da so ameriške izgube n-a Koreji neverjetno velike in! poudaril: Ko .bomo zvedeli točno, kaj vse ee je tam d-dg-odi,Io v teli zadnj h tednih, nas bo to «nočno prizadelct, ...»: DRŽAVA V PREHODNI DOBI Stroj z novo konstrvk ' jo že uspešno deluje Pripadniki naše vojske - prvoborci graditve sociali ima “■‘“T^rmrtTnTHmTiniriniiniiir ni Tnnrmufin ■!—lTiiinn ii i.i iiimijiiii i iihrwriffTMM«wg umu m— KAKO OBOLIMO NA NORICAH prej ,po obrazu) in. se širi od zgorav navzdol ter zajame celo telo v udi Dr. Hladnik Polde Zaružnihi iz Marezig žanjejo pore uspehe IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Ljudsko ¡posodilo, ki ga je razpisala jugoslovanska v ada ima pred vsem namen .zajeti in koristo no izrabiti neizkoriščene rezerve, ■to .ie tiste vsote dan ar; a, ki se kopičijo pri ljudeh kat mrtev kapital- Jugoslovanski narodi se prav dcforo [zavedalo, da je ljudsko posojilo zet© važno sredstvo za utrditev vrednosti jugoslovanskega dinarja najprimernejša oblika varčevanja, pri katerem se osebne koristi, prepletaj o s koristmi 'skupnosti. Ze po dosedanjih porcijiiih obveznosti, ki so Jih spreleti delovni kolektivi in posameizniki po wej Jugoslaviji, je znaitno presegel dejanski vpis pred dvema letoma, kar priča, da je delavski razred takoj razumel, kako velikega po- mena je to ©osoji1 o Za pospešeno izpolnitev petletnega p’ana in za zgraditev socializma. ■Po obveznosti, ki so jih doslej sprejeli delovni ljudje Slavonije in Barani.ie je presegja celotna vsota vpisa v tej oblasti 274,000.000 med tem ko je bilo pred dvema letoma vpisanih 138.000.000 dim Pni tan je iznačilno, da sprejemajo visoke obveznosti zlasti člani Krneč,ko-del&vnih zadrug. Zadruge pa so se zavezale povprečno za ,pol milijona din. Visoke zneske so (priglasili tudi kmetje v Vojvodini. Mnogi kmetje in, člani Kmečko-delovnih zadrug so se zavezali vpisati po 10—15 tisoč din in :še več. Tudi v .Srbiji so zbrali že veliko tevilo prijav za vpis posojila Vsak dan štiri trisobna stanovanja Tovarna betonskih b okov »Standard beton« v Beogradu izdeluje betonske bloke različnih velikosti, ki (služijo za zidanje namesto opeke. Ti betonski bloki (neke vrste betonske p biče) so Cene jši in imajo več prednosti pred opeko. Prav talo so tudi lažji. Normalni betdri-sfc,L blok zamenja sedem opek. Te-. žak je samo 12 kg, 7 opek pa tehta-21 kg. Gradnja s temi bloki pride znatno cenejša in je tudi bo :ša od navadne opeke. Ti bloki se odlikujejo, po dc:bri izolaciji topl;0_ te in -zv-cika. ¡Normalni blok, debel 27 cm, ‘Odgovarja toplotni izolaciji burtni. Sedaj gradij-o še več desetin lepih stanovanjskih hišic iz teh betonskih kock na Mirijevskem in Lazarevačkem potu. Tovarna montažnih delov »Standard beton« pa izdela vsak dan tef-iko kock. (kolikor! jih le potrebno, da so zgradili (štiri trisobna stanovanja za delovne ljudi naše socialistične domovine. Iz Bosne, Hercegovine ter Ma- , kedonije poročajo o živahni .akciji za vpis posojila. Med bosanskimi okraji se 'ie doslej nabolje izkazal okraj Jajce. Med delavci pa so se najbolj izkazali rudarji, med katerimi ,so še mnogi zavezali vpisati tudi 20 ai 30.000 d-n in še več. Tudi Slaveni-ia ne zaostaja pri vpisovanju ljudskega posojila. Po dosedanjih krajevnih vpisnih ko-, misij v Kriškem .ckraju, so se kmetje obvezali za 374.000 dinarjev, delavci in nameščenci pa za 3,500.000 din. V St. Petru bodo vpisali 60.000 din iin bodo takoj za vzgled ostalim kmetom. 'V Sevnici .sp delavci in kmetje po dosedanjih prijavah sklenili vpisati 450.000 din. itd. V LRS so ravno tako 'sprejete obveznosti že znatno presegle dejanski vpis pred dvema letoma. Jugoslovanska vojska, ki je iz ljudstva in vedno iz i.iudtsvom ima pri vseh akcijah, ki zajemajo široke množice častne deleže. Kot žejo važno mobilizacijo delovnega ljudstva Jugoslavije je JA upoštevala razpis ljudskega posojil'a ter se tudi pri tej akciji od ično izkazala. Pri prvem ljudskem posojilu je bilo v enotah JA vpisanih 535 milijonov 177.000 din, tako da 'j,e vpis presegel za 240 % tisto vsoto, ki so jo od vojaštva pričakovali.. V preteklem letu je Jugoslavija izvozila v Združene države Amerike b aga v skupni vrednosti 17,6 milijonov dolarjev. Od tega je bilo za 14 milijonov kovin in sicer: za 7.03 milijona svinca. 4 80 milijonov bakra.-0.86 srebra. 0.45 biz-muta, 0.30 antimona, 0.18 živega srebra in va 0,41 milijonov kro-move rude. Osem novih filmov letos v Jugoslaviji Jugoslovanska kinematografska' podjetja bodo letos predvajala bsern novih fojmov. od katerih so trije že dokončani. Med temi filmi pa že predvajajo v jugoslovanskih kinematografih film »Jezero«, medtem ko osta’a dva, »Rdeči sveti«, ki prikazuje življenje v nemških koncentracijskih taboriščih, in pravljični film »Čarobni meč«, bodo predvajali v na,’krajšem času. BEOGRAD. "V ljudski republiki Snbiji obstoja sedaj 863 ljudskih univerz ter ustanov za popdariza-cijo tehnične, literarne in umetniške ananosti. ««OSOJNIK»» PRI PT opečnega zidu debeline 2,33 om. Stroje za to ncivo tovarno so pri-pejjia'i (s seboj, naši izseljenci jz ■Kanade. Gradnja te tovarne tpa ie bila težak preizkusni kamen iza naše .strokovnjake. MoraU so zgraditi tovarno, kakršne naši delavci in strokovnjaki nikdar poprej še niso videli. Montirati so morali stroj e-brez načrtov in prospektov, a nazadnje trdi .še dej ati z ¡njimi. 2e lani je bi o sezidanih nekaj stanovanj s, k lih zgradb z bloki, ki jih izdeluje ta tovarna. Prve izkušnje in uspehi so bili a: bri. Letos pa so zgradili že 156 stanovanjskih poslopij v de’avskem r.aseliu na Hara- Nova tovarna v Zadru Ce.z nekaj dni bo začela v Zadru obratovati • nova tovarna, ki bo proizvajala ribie olje. De'a za zgraditev te tovarne so bili začeli leta 1948. in. ibo dokončana do konca tega leta. Ta tovarna bo proizvajala tudi semenska olja. Bilo je pred dobrimi tremi leti. V Orešju in na Stukih pri Ftuju je v cvetoči pomladi zadihalo novo Življenje. Na prej zapuščeni zemlji pobeglih veleposestnikov se je oglas,i’a krepka in, Ivesela pesem de a. V pripekajočem pcmla,danskem soncu so se (zabliskali krampi in lopate. Nekateri domačini so strme in z začudenjem gledali to nepričakovano spremembo dosedanje tišine. Kaj se je zgodilo? V Ptuj je prispelo dvanajst primorskih borcev — agrarnih interesentov s svojimi družinami. Z marljivostjo sjo: se lotili obdelovanja zanemarjenih polj in obnavljanja Zapuščenih sadonosnikov. Odločiji so se za skupen način gospodarstva in ustanovili sadjarsko delovno zadrugo »Osojnik«, prvo zadrugo v ptujskem okraju. Marsikateri gospodar • je dvomljivo zmajal z glavo na ' vse te »nova-tarije«. Zadružniki na »Osojniku« niso bili deležni razumevanja pri večini domačega prebivalstva. Vse jih je -gledalo POk strani, s tistimi starimi, nepravičnimi predsodki, kot 'tulce. Nenadoma je na bližnjih gričih zabrnel buldožer Na »Osojniku« so nastopie prve težave. Na. obširnem zadružnem 'gospodarstvu je. primanjkovalo delovne sile. Toda ipiemirji zadružništva v ptujskem okraju niso klonih. Podvojili so svoje delovne na_ pore. Jeseni so prispele na .pomoč še tri - družine iz Primorske. Nabavili so si potrebno število živine. Začetne težave so lllllllltl1IIIIUIUIIItlllllllllllHIIUinilllllWIIIIIIIIIIII¡lllll!llllllllllinilll"l|«ií Vedno več sladkorja PROIZVAJAJO V JUGOSLAVIJI razpodii..on po vrsti dela, znaša Sladkor je v današnji dobi eno najvažnejših prehranjevalnih' sred-• ■stev jn lahko rečemo, da služi njegova poraba kot merilo za življenjski standard človeštva sploh. Cim bolj se je v državah razviiala industrija, tem bo’j je narašča a potrošnja sladkorja. Tako je v Angliji, Nemčiji in Franciji odpadlo približno 20 do 50 .kg sladkorja na osebo v enem letu. Drugače pa je bilo v Jugoslaviji. Potrošnja' sladkorja se je om,e'ieva_ ia ,le na mesta, medtem l-;o je ibii is adkor na deželi le luksuzen predmet, brez katerega ie kmečki človek ¡lahko živel. »Eh, kaj bi, to je iza gospodo, ki ima občutljivejše želodce kot mi!« si leje na kmetih lahko slišal, če si -{prisluhnil modro vanju kmečkih gospodinj. Ce na to pomislimo, mi čudno, da op leta 1940 v Jugos’aviji porabiti samo 9 tisoč vagonov sladkorja. Na posameznega državjjana Je odpadlo le 6,5 kg sladkorja letno. Danes pa v Jugoslaviji ni več (tako. S.adkor, k' so ga rrin'gi upo-' rábijaii le ob na i večjih pmzr.ik.h in svečanih prilikah, je postal .predmet splošne potrošnje. K r ie z živibkUni nakaznicami : ’adk >r letna p^trcišnu sladkorja 10 kg r,a oseb,-; ob koncu petletke, leta 1931 pa se bo ia zvišala na 12 kg. Tako ,bo potrošnja sisdkoria v Jug ds’a-viji v zadnjem letu petletke dvakrat večja kot 1. 1939. ■Pred vojno Je 'imela Jugoslavija tovarno sladkorja v Zrenianinn, 'na Cukarici v Beogradu, v Cupriji blizu Niša, v Vitoasu, Crvenki'jn Osijeku. Leta 1947 pa le začela obratovati nova tovarna sladkorja v Županj,i, ki ie opremljena najmodernejšimi stroji. Med vojno -so bile tovarne s'ads-korja v Osijeku in na Cukarici precej poškodovane, toda že 1. 1943. so nekatere od poškodovanih tovarn začele 'obratovati, leta 1947. pa pro-■ izvodnja ni bila samo normalizirana, temveč celo povečana v razmerju is predvojno. Tako so leta 1948 dale sladkorne tovarne v Ju- igosfavij.i za 52 % več kot leta 1.939. S'adkome tovarne v Jugoslaviji p,a so .opremljene več ali manj s starimi stroji, ki jih' je bilo treba, pred vsako sladkorno sezono enova popravljati. Z uvedbo racionaliziranih in rekemstruianih strojnih dolov, se je zmogljivost tovarn povečala za 8 Ve do 10 %. V tem pogledu so naivec napravili v Cupriji in Zrenjaniinu. Delavci ču-prijske tovarne sladkorja so .rekonstruirali postajo, kjer se zgošča sok sladkorne pese. Obenem ,so povečali parni pritisk, tako, da ie danes zmogljivost tovarne sladkorja v Cupriji povečana 'za 15 %. V Jugoslaviji izdelujejo sladkor izključno iz sladkorne pese. Za 1 kg sladkorja je potrebno predelati 9 kg sladkorne pese. Poleg s adorja pa pri predelavi dobimo še melaso. To je gosta, temnoriava tekočina, kj ;io uporabljajo v indu- striji kvasa, špirita, pri izdelovanju likerjerj). ‘bonbonov itd., ter suhi rezanci, ki služijo za živinsko krmo, in je eelo' redilna- Površine zasejanč s sfadkorno peso so se v primecru s predvojno povečale za 180. %. Leta 1948 ie na gojitelje sladkorne pese v zadružnem in državnem sektorju odpadlo le 7 % do 8 % zasejane površine sladkorne pese, Jani pa so kmečke delovne «zadruge in državna posestva posejala nad .20 %. celotne površine. Razen v Vojvodini uspeva prvovrstna s'adkorna pesa tudi v Pcanr.ravJu, Mačvi in v vzhodni Slavoniji. Po osvoboditvi so začeli z gojenjem sladkorne pese, tudi v posavskem delu Bosne, prav tako pa jo skušajo gojiti tudi v nekaterih predelih Slovenije. Da bi v Jugoslaviji čimbolj in Čimprej zadovoljili naraščajoče potrebe po sladkorju, že letos povečava}© zasejane površine s’adkor,ne pese. 2e itetos so posejali za 230 % več kot leta 1939. Tudi z obnavljanjem in rekonstrukcijo juigoslovansk:h tovarn sladkorja se bo njihova zmdglji-vost .znatno dvigni a. s tem pa seveda tudi proizvodnja sladkorja. PO JUGOSLAVIJI iiiiiifimiuiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii BEOGRAD — V Rankovičevem v Srbiji gradijo kombinat za proizvodnjo magnezita in krom it a, ki bo prvi te vrste v Jugos aviji. En del tega kombinata bo začel obratovati v začetku prihodnjega leta, - sta e delavnice /pia proti 'koncu leta 1,952. ŠKOF L JE — V dolini reke Stru-tnijce v Makedoniji izvajajo veilika izsuševalna dela na površini 10.000 hektarov, kjer bodo dvakrat letno .pridobivali kmetijske pride ke. Do danes so bonificirali 6.500 ha. BEOGRAD — V petih letih po končani vojni ‘ ie jugoslovanska ladjedelnica zgradila okoli 20.000 ton .tovornih ¡ladij in 10.000 ton ribiških ladij. ZAGREB — Te dni so -dokončali gradbena dela pri hidracentraj na reki Kolpi pri Karjpvtcu"«a Hrvat-skem. Ta centrala bc» letno proizvajala 10 milijonov kilovatov električne energije in bo začela obratovati proti koncu tega leta. LJUBLJANA — V novi poštni pa oči v Ljubljani, ki se še gradi, so začeli z montažo nove telefonske avtomatične centrale, ki b0 obsegala te|Iefo|nsko mrežo s 4.000 številkami. BEOGRAD — V rudniku Soko v južni Srbiii so odkrili še nova ležišča rjavega premoga, najboljše kakovosti. Po mnenju geoloških strokovnjakov obstojalo v tej pokrajini bogata ležišča grafita- .Uspeh ni izostal. Na hektarju so priedla|',i do 30 stotov pšenice. Nihče v okolici ni pomni', da bi zemlja kdaj komu tako dobro rodila kot - osojniškim zadružnikom. Prve breskve bocip že rodile V' prvih letih so zasadili 14 hektarjev zemlje z breskvami. ..Vendar niso gojili divjih breskev kot ostali kmetje. Divjake so cepili z najboljšimi breskvami. Tako bodo vizigojijli kvalitetno namizno sadje. Breskve gojilo v špa irj-ih. Med vrstami, je razdalje štiri metre, med drevesj pa tri metre. Tako jih lahko strojno obdelujejo. Dokler se , drevesa ne razarstejo, sadijo med njimi ¡roEfflo zelenjavo, da ie vsaka ped zemlje v zadrugi pravilno izkoriščena. Letos bodo breskve na prvih petih hektarjih že rodile. Zadružniki predvidevajo pet vagonov sadja najboljše kakovosti. S tem bo znatno odpravljeno pomanjkanje sadja na trgih v. Slovenj;!. Uspehi osojniške zadruge - dokaz moči zadružnega kmetijskega gospodarstva v LRS Danes ima osojniška zadruga že nad 200 hektarjev zemlje. V zadrugo je vključenih 47 družin. Samo 'letod je pristopilo U2 nov.ih družin, ker so se prepričale - .pravilni poti osojniške cadruge. Tri brigade, sadjarska, živinorejska in poljedelska skrbijo, da je delo pravočasno izvršeno. Vsaka brigada dela na svojem področju Jn ima svoj operativni plan. Delaje po b rigadna-d e S e t i n sk e m sistemu. Med brigadami je močno razvito tudi. tekmovanje za višjo delovno storilnost. Sadjarska brigada, ki je bila lansko leto najboljša, hoče ostati tudi .letos in je napovedala tekmovanje ostalima dvema. ‘ Zadruga ima lepe nažrte tudi za pr 1 hodnjost. Hočejo se gospodarsko čimbolj osamosvojiti. Razen s sadjarstvom se bodo bavid tudi z vrtnarstvom, ribojoivoin in gojenjem vodne perutnine'. Tiiletni obstoj sadjarske kmečke dejo vne zadruge »Osojnik« pri Ptuju in miemi dosedanji uspehi so samo eden številnih dokazov graditve in moči 'zadružnega kmetijskega gospodarstva v Ljudski republiki S-ovenUi. S. M. umtii!ii-:i:iiiiiiimi¡itiii:uiii!iii!ii¡iiiiiiiiiii!iiiiiiii!iiiiiiiii!ti(iíiiitiiiii¡ii« i SIDEM DNI PO SVETU «Zlil M JÜGOSLffVASSKI POZIV fl \im ¡»sap ¡■¡(iiiiištiiiiiiiiijiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniriiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiniiiiiiiH, Napredni ameriški književniki po rodu iiz JugiOs'avije Louis Adamič je ,«javil, da resolucija in, poaiv Nacionalnega komiteja Jugoslavija za obrambo miru predstaviaia močan od(por proti silam, ki stremijo po tretüi svetovni volni, in' da sta izraz doslednega stališča Ju,gos'a-vije o vprašanju suverenosti in enakopravnih ¡odnosov med narodi. Poudaril je da besedil’,o teh miroljubnih dokumentov priteguje pozornost vseh naprednih ljudi v ZDA ■in v drugih državah svata. Profesor na švicarskem vseučilišču in predsednik švirarsko-sov-jeitskega druištva dr. Fritz Lieb j^ izdavil, da so se dogodki V Jugoslaviji razvijali čisto drugače kot v SZ. Revolucija je vznikla iz širokih p'asti ljudstva in vprav v tem vprašanju), je prišlo do spopada med,'Stalinom in Titom. Menimo, da ima Tito prav, sai je utelešenje jugoslovanskih narodov in njihove revolucije. Mislim, da so dogodki, ki sel razvijalo v Jugo_ slaviji, velikega pomena za vse človeštvo in za Zgodovino socializma. saj ,gre iza nec dvis.no državo, ki se ne podreja centralističnemu aparatu v tujini. Jugoslovanski informacijski center v New Yorku sta’no dobiva pisma, v katerih ameriški javni ■delavci .pozdravljajo resolucijo in poziv nacionalnega komiteja Jugoslavije za abramfo0 miru. Znani ameriški publicist Edgar Sow piše: »Material naciona’ nega komiteja Jugoslavije za obrambo miru sem (Sita!, z velikim zanimanjem. Dokazi o miroljubni politiki Jugoslavije do njenih soso- Mask Arthurju so potrebni vojni zločinci Javljajo, da ie 'general Mac Arthur skilenii spustiti na svobodo številne japonske vojne z dčince pred,no bi prestali kazen. Med temi so. tudi general Takadzu, polkovnik Ghendsu in inštruktor za civilne zadeve v prejšnji japonski armadi Noaiarb Nunomia. Doslej so po ukazu generaTa Mac Arthur_ ja izpustili na svobodo 70 japonskih vojnih zločincev. dov so impresivni in prepričlivi. Imam veliko zaupani e v .sedanjo in bodečo neeporečenost iri dostojanstvo Jugoslavije.« Tudi znani angleški napredni politik Conny ZilUacils je toplo pozdravil pobudo nacionalnega ko.ni_ teja Jugoslavije za obrambo miru in iziavii, da je ta 'pobuda dokaz pravi nega razumevanja svetovnega javnega mnenja v današnjem pcfoeaju in dokaz vsega' zaupanja v želje vseh narodov sveta za mir med narodi vseh držav. Tudi indijski tiski je posvetil vso pozorno, t sklepom nacionalnega komiteja Jugoslavije z a obrambo miru. Časopisje prinaša na vidnem mestu odgovor nacionalnega komiteja za mir Angije' in -druge izjave v izvezi s sklepi zasedanja Odbcra za obrambo miru Jugoslavije, ki prihajajo od najvidnejših osebnosti iz vseh krajev sveta. 'Socialistični časopis posveča cele strani borbi narodov Juigosavije za neodvisnost ter., poudarja, da mora biti Jugoslavija vsemu svetu za zgled napredka z lastnimi silami brez zunanje pomoči. Množično interniranje prebivalcev na bolgarska-jugoslovanski meji BTfgarske policijske oblasti v vedno bolj pospešenem tempu in-•ternirajo ¡prebivalstvo, ki prebiva ob ibolgarskio-jugosiovanslki meji in še posebno tiste, ki simpatizirajo z Jugoslavijo. Takj ukrepi s0 izzvali med prebivalstvom veliko zgražanje in preplah, tako da se je veliko število ljudi zateklo na jugoslovansko ozemlje. Tudi iz Madžarske prihajajo v Jugoslavijo v vedno večjem številu pripadniki jugoslovanske manjšine na Madžarskem, da se izog- nejo diskriminacijskim ukrepom madžarskih po. jej j ek Bi oblasti. Pisatelji, novinarji in intelektualci madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji so .imeli svoje prvo izborovanje . v Novem Sadu, na katerem so .sprejeli program glede bodoče dejavnosti kluba) pisateljev, ki so ga nedavno ustanovili. Ta program ■ bo zagotovil madžarskim pisateljem vi Jugos'a-viji širše možnosti njihovega kulturnega1 in političnega udejstvovanja. V' Varnostnem Svetu, ki zaseda od 1. avgusta pod Malikovan predsedstvom, sta se že prvega dne, pri razprav’jan ju o dnevnem redu pojavili dve različni — narav-, nost nasprotni — stališči igllede dogodkov v Koreji. Med t.em ko ie ameriški delegat Austin obtoževal Severno Korejo, da je napadla Južno Korejo, je sovjetski de egat trdil, da ;e korejski spopad •— državljanska vojna in, da pomeni ameriška intervencija agresijo brez vojne napovedi- Pri vsaki tički je prišlo do pravega prepira in medsebojnega obtoževanja. Pri g'»sevanju pa je prevladovala proti Sovjetski zvezi naperjena glasovalna: malina zapadnega RIO DE J ANE URO — Trgovinski ataše pri poljskem poslaništvu v Rio de Janeiru je podal ostavko in se reče več vrniti v domovino. HiONG KONG — Topništvo kitajske ljudske vojske je bombardiralo britansko. ladjo »Hansa®«, 15 nvfj daleč od britanskih ozemeljskih veda pri Hong Kongu. Laiija je utrpela le nekaj škode. Ranjena sta bila dva oficiria posadke. Nova ofenziva Scelbove policije Preplah med prebivalstvom zaradi povišanja cen - 'Pred dnevi ije rimska policija napravil a preiskavo v sedmih sekcijah KP v Rimu. Pri teh preiska-vahje bife aretiranih okrog 30 oseb. Pri preiskavah je policija surovo napadla osebe, ki so bile navzoče, uničila pisarniško opremo in zaplenila vse sezname članov KP. Zaradi nastalega mednarodnega poožaja se pa vsej Kalini razširja tefinja po povišanju cen ¡za živila široke potrošnje. ¡Potrošniki, ki so prestali težke preizkušnje v zadnji vojni se .¡ne zanesejo več nar optimistične gasove, ki jih razširjajo vladni krogi. V' zadnih dneh je zvišanje cen doseglo tak ofcieg, da je povzročilo med prebivalstvom» (pravd preplah. Iz mnogih mest poročajo, da raznih živilskih potrebščin, kakor sladkor, mast, olje in mila ni mogoče več dobiti v prosti prodali. V Rimu in Genovi je izbruhnil val stavk ¡v znak protesta proti polici jakim napadom na de’avce v nekaterih kovinskih tovarnah, ki s j pred desetemi dnevi zasedli tovarnic in 'prevzeli vodstvo. Te stavke ’so šam,o začetek nove borbe. za povišanje mezd in plač. Op sz jo insko časopisje opozarja, da je pred dnevi odobril' ministrski svet še .i., -milijard iir za oborožitev. . proti KP Italije borba za povišanje mezd Zaradi spora, kateri traja že več mesecev med posestniki in kmetijskimi delavci Ravenjske pokrajine je v nevarnosti, da, segnije sto tisoč to žita Razni posestniki sc-se zatekli do delavcev sosedinih pokrajin, toda prav zaradi tega je nevarno, da izbruhne inicidenti. V p-krajini Ferare je preko tisoč de avcev, ki slo včlanjeni v splošni italijanski .zvezi dela ‘zasedlo zemljo, ki so jo obdelovali raz.pi' o dajalci časopisov včlanjeni v .svobodnih sindikatih. Nastal je pre_ tep. zaradi katerega j.e intervenirala policija-, katera ie aretira a več delavcev. lllllllllllIIIII!lllllllll(lll(ilIlll!lll!lll!llllllllllillllllllltlllllll!lI|l!HI1ill(l!IIII!!«imiil!l!ll1lilil(ll!!!!lll(Hllli(IIIIl!WlIlilllillllllll:llll!IIIMIIIi:i(llll(llinillll1II)lllllllH!lltlliill!lli!lllllllllllllllll(MII!llillll!lllll!(llll!llillill!ltlllllllnilllll(lllllll>lllilti(<(!llll)>il(I>!(ll|llli|>>l)I :!l(llll!li:il(|i((!>!ll gih rečeh. O naši industriji, o naših -š-o ah, o vsem našem življenju. Radevoije sem rnu pojasnjeval in sem bil ze’o začuden, koliko je cn že vedel o naši domovini-Toda mene je zanimalo življenje teh dveh; mladih zastopnikov velikega naroda. Zanimalo me je, kako sta prišla Huie'in Biaen iz da j:ne Kitajske v Jugoslavijo. Med inozemskimi--, brigadirji na išudenšslieii naseliti' ¥ Sonce se je močno: upirafe na ravnico pred Zagrebom. Na obsež^ nem gradbišču študentskega mesta vihrajo pdOeg. jugoslovanske trobojnice ¡zastave všelga sveta. Mladina vseh narodnosti .in vseh barv gradi to veliko mesto. Nad globokim jarkom vihra rdeče-ibelo-plava nizo. zemska zastava. Mladi Nizozemci, oznojeni iizmetuieio težko ilovico. Vidi se jim, da niso vajeni vročine. Toda med belimi obrazi, svetlimi larmi je več temne po tih fan_ tov in .deklet. To so zastopniki Indonezije. Njim vročina ne dela preglavice. Med njimi zasledimo celo dva mlada pristna Kitajca z drob_ nini poševnimi očmi. To sta Ong Huie Yang in Yiol- Bian Kllng. Sedaj študirata v Amsterdamu, zato sta se pridružila nizozemskim študentom in prižig, v Jug. s avijo. V nizozemski brigadi veljata za najfco'jua brigadirja. Pozna se jima. da ¿ta predstavnika velikega naroda, ki je vajen dela. Dobro, okusno kosilo je inozem_ skim brigadirjem dobro teknilo. Po k:šilu gredo počivat ali gredo, v hladen gozd s knjigami) ,pod pazduho. Tudi naša kitajska znanca Huie in Biaen sta s petletnim pitanem o razvoju industrije in gospo_ darstva- v Jugoslaviji odromala v h'ad. Ped košatim hrastom ;mc, se dobili. Jeziki nas niso ločili, cla se ne b; pogovorili. Radovedna Kitajca sta me napad a s kopico vprašanj. Vse, prav v:e ju je zanimalo o Jugrriaviji. »Vaša bpijba je bi a težka, toda zmagali Za pravico ste se bo- rili, . za stoletno pravico, zato ste zmagah. Tudi_:-edai je težka vaša borba z lažnivci'1 p obrekovalci In-formbiroja. toda. na vaši strani je pravica, zato morate zmagati « ka_ ■ko hitro je to povedal prikupen 20-ietni Huie Biaen pa iie spraševal' še o dru- MLADA Ki "AJCA HUIE IN BIAEN Dva mlada kitajca' Kuie in Biaen o sebi in svoji 'Somov.'! i Tako živo, prepričevalno sta mi risala svojo domovino, da imam še oanea — s» je minilo že več dni p o j njunem pr 'povedovaniu — preid očmi črnolasega Hutea, njegovo živo svetlikaj-če se epi in njegov prijeten: kitajski nagla?, — čeprav je govoril v čisti angleščini — kako potujem z niiui po rodovitnih riževih poljih njegove domovine. V Fv^i.jp.nu — prijaznem mestecu) v J.užni Kitajski — je Ong Huie Jang zagledal luč sveta. Star_ si so tu ,i prekupčevalci z rižem. Posel ni bil dobičkanosen, saj :e 4 50-mil ¡jonski narod stradal. K;ta}_ ski riž pa je ’'Še’1. po'cvetu. Tudi Huie iti imel rožnate mlaacstl. Mati ga je nosila v culi na hrbtu, ko .je hodila ca poslu. Komaj se je skobacal s cu e in trdno postavil' na lastne, noge. že ga le zanesla pot .p.o svetu. Iz tistih, svojih prvih let pa mi je Huie-tnn/ga povedal' o svoji domovini, teko kot io je gledal in spoznal k.-t otrok, pa tudi tako možato', ket mu jo je pezr-neje predstavil; njegov, cče. • (Nadctljevanje s\edi) POLITIČNIH DOGODKOV ZADN Jjjš.$?A flpMA bloka, ki je odbjia enega za drugim vse Malikove predloge s sedmimi ajj. osmimi glasovi. Tako se je seja, od katere je svet pričakoval mirno rešitev • korejskega vprašamja-, spremenila v brezplodno natezanje med Ma’ikom in Austinom, Tudi 'letno poročita generalnega tajnika OZN, ki ga je podal pred dnevi, govori o krizi, v. 'katero je zabredel svet po dogodkih v Kure.li in poudarja, da ”sa bosta moč in vpliv Združenih narodov znatno povečala, da ¡se bo svet približa! še trajnejšemu miru kakor ¡mo ga imeli kdaj koli po letu 1945.. če se jim bo p-cr.rečfov da uspešno 'prebrodijo' sedanjo krizo. Na ipodlarii poziva ZDA država:« atlantskega! pakla, kateri nalaga ' delovnemu ljudi‘vu zapadnih držav nova' bremena, ■ eo v Londonu .ze javili ogromne izdatke za novi oborožitveni načrt in opazar_ ;ajo, da je to najdražji .oborožitveni načrt, ki ga je kedaj načela k a,k a država. O ve ikih ¡množinah vojaštva in visokih vojnih kreditih pa poročajo iz Holandske, Francije in drugih držav Zapad-ne Evrope. Pri oborožitvi Nemčiji pa je pravo tekmovanje: _ med tem ko .Pariz predlaga, .naj sodeluje tudi Nemčija vdaj finančno v atlantski ob-ratnbi, proponoiča bo tamki vojni mini. ter ustanovitev vojne farmacije Zamudne Nemčije', stari vojni cp’etkar Churchill ga pripominja v istem hipu, da je -n že zdavnaj p r i por očal es>oreižjtev zapadne Neer|Tje. ¡Znano ije fudii, da je ameriška vrhovna komanda v Nemčiji sklonila .•.višati število nemške »policije«. TO' od očitev tolmačijo nemški kroji, da so ZDA dokončno ^pustile račel.a razorožitve Nemčije in poudarjajo pri tem, da so tujdi 'sovjetske oblasti v svoj» coni oborrdje Nemce z ustanovitvijo militartzirahe »ljudske policije«. Spričo navedenih dogodkov ni čuda. če se je pojavil pred dnevi na Frankfurtskih ulicah časopis z naslovom čez celo stran »General Tenkcv, Guder.jan, o današnjem položaju«. To nam dokazuje, da niti Hitlerjevi zlačin_ ski generali ne morejo več molčati, da so se prefer 11'i iz svojega prekratkega sna ¿n e spravili na požor.nito mednarodnih dogodkov, izgube Kuoaintanga v zadnjih štirih Istih vojne V komunikeju, glavnega štaba narodnoosvobodilne ¡krmode. Kitkjske, ki ga prinaša agencija Nova Kitajska, je rečeno, da j. Kuomintang v zadnjih štirih leti)' do junija tega leta v borbah proti narodnoosvobodilni armadi K tajske izgubil nad 8 milijonov vojakov. V tem času je narodnoosvobodilna armada Kitajske osvoboci'la ozemlje, veliko 8,4951000 kvad. m s skupno 482.532.000. prebivalci. Tibet in otok Formcza, ki sta še v rokah sovražnikovih sil, imata i:; ?. :'šino približno 1,102.000 kvad. km. in živi na tej površini 10 mll jonov prebivalcev. V istem času je narodno 'osvobodilna vojska Kitajsb izg-ubila v borbah milijon in Si. .0 vojakov. Odnos Kuosnintango-. '■ it gub do NOV Kitajske je_6,:l. '.¡ eviieni odnos med Kuomintang riti ujetniki in ujetniki NO A Kita če je334 : 1, odnos med padlimi .v ki pa 1.3:1. V tem obdobju j ? ' . v-r oosvo- bodilna armada Kita;: -,e zaplenila nad 54.000 topniškega ;r, okrog 320.000 mitraljezov. d '3.150.000 pušk in revolverjev, -nad 20.000 metalcev granat, 180 letal. 200 ladij, 622 tankov, okrr 490 bojnih voz, 1600 lokomotiv. :-og 200.000 konj in mul, nad 500 ;r.i ijonov funtov streliva, nad 5. .000 bomb,' okrog 3,630.000 ročni, granat in nad 700 fon razstreliva NAŠ KULTURNI KOTIČEK KMEČKI FANTJE SO POSTALI PEVOVODJE naših pevskih^zborov mmi V našem okraju so - bili organizirani .pevovodski tečaji, na katerih so se usposobili za pevovodje-razni, tovariši, . kak-or na primer: Hrvatin Matija,- Babič Bog;mir, C bal Danko, 'Viler Milko, Babič Verjanko., Turk Angel, Vatovec Babi an, Bemibie Jože, Korenčič Silvo in drugi. Nekateri od teh tovarišev so že imeli lepe uspehe s svo-j mi zbori, kakor .na primer Bem-bič Jože iiz, Boršta, ki je brez strokovne pomoči organiziral in vodil ■bevsk.' 7--bor., ki je dosegel prav dobre u. pehe, Hrvati« Matija jz Šmarij. Babič Bogomir jz Vanganela 'n še nekateri drugi. Osta’i pa se bodo poprijeli tega dela sedai, ko b , delo na polju delno ponehalo. Sporne uspehe vseh teh tečajnikov pa bomo videli v. Tednu slovenske kulture. ki bo v našem okraju meseca novembra. . Poudariti moramo, ■:'-i so vsi zgoraj omenjen ¡tovariši fcnečki fantje. »S con čio teh novih, pevovodij je ie ; Slovenskci-ihrvatška prosvetna peskveza v Kopru organizirati nove pevske zbore po koprskem okraju, to je v Babičih, Izbil, Pomjanu. Borštu in K pru, kjer se ' in čarih z ja SKU.D (Sindikalno kul_ turno, -..metiiiš&o društvo). Tudi v Cežarj h Pobegih ustanavlja m adi-na sv - pevski -zbor. Dobro se -razvija pevski zibor iz Šmarij, ki je v zadnjem času pridobil okrog 20 novih pevcev in pevk. takd da šteje sed.- • 45 članov. Tudi nastopili : o že -večkrat in upamo, da bo ta ;:bec kaj kmalu nastopil v koprskem i s. ! iu. Da se je kitarski izbori tako ra.svil, le zasluga 'članov od-: ra PD, predvsem na pevovodje Hrvatina Matije. Man! zanimanja oziroma preveč :nalc*«arar-'sti za pevske zbore pa je v Kotah, Mare.z:gah. Sv. Antonu 'n Dekanih, kjer imajo PD vse možnosti in sredstva na ranpo »go. Ker se bliža jesenska doba, to Kako čitamo dobro Dsrra ¡knjiga ima dve dobri last. bosti: 'ima bogato vsebino, ¡ep in primeren jezik. iSani jezik je najboljše sredstvo za prenašanje misli -d človeka na človeka in je zaradi tega (licenci opoižje \znaansti. Zanemarjat' jezik, pomeni isto, kakor ocLekati se sredstvom, s katerimi lahko .z uspehom prenašamo svoja izkustva na druge! 'Do brc kniigo bomo tare; čitali tako, da fcsrr.o pazili na vsebino in .črpali iz nje, kar je v tej vsebini važnega in obenem pa motrili tudi saui j c; ik, način izražanja. Pametein človek čita počasi, ¡m še ustavna pri posebno zanimivih poglavjih. je čas, v katerem je manj dela na po’ju in imajo pevski zbori redne vaje, opozarjamo vse pevovodje, naj prično pripravljati .programe in jih temeljito preštudirati, tako da bodo vsi pevski zbori nastopili v Tednu slovenske kulture in zapeli našim ljudem -epe slovenske pesmi, ki. jih mi istrski Slovenci tako ljubimo. i Slovenski jezik v Kopru a i c ■ *r !*■ I ¥,inl" knjigo Po beneški okupaciji (1250) se . je v Kopru močno povečal dotok italijanskih nase ,'encev. Cvetoča obrt in živahna trgovina, viodila k temu, da postane Koper v kratkem času največji gospodarsktvpo-J it Han j center Beneške republike v Istri. Razumljivo je, da je moral tak p&ožaj izel_, ugodno vplivati na razvoj ¡ta rtanske kulture. In res. Koper je dal v naslednjih sto-et.iih celo vrsto italijanskih kulturnih delavcev ter znanstvenikov, ki so mnogo doprinesli k dviganju italijanske kulture na sp osno. Mestna oblast je posvečala tej kut, turi največjo pažnjo. Log.gia, na današnjem Titovem trgu, je to .Ta zgrajena leta 1464. ter ssužila kot zbirališče koprskim znanstvenikom ter umetnikom (Accademia le'terana). Toda, kaj je fo.ilo v tistih časih s S'ovenci? Z gospodarsko ter politično krepitvijo priseljenih italijanskih trgovcev ter obrtnikov začenja tudi poitalijančevanje slovenskega prebivalstva. Ta proces ftoitafijančevanja je bij v /Trstu v isti- dobi mnogo počasnejši. Pod pritiskom ita ija.ns.kega gospodarstva ter italijanske kulture so ■začeli Slovenci v Kopru pozabljati, da so Si ovene i. Začeli so ,na primer opuščati svoja" staroslovanski rodbinska imena. Ta pojav postane ‘-plašen. Jz imen, ki jih navajajo stare listine, je zaradi tega težko razbrati, kdo je bij 'Italijan in kdo S ovenee. Primer iz zgodovine mesta Trsta, ki ,ga bomo navedli, nam kaže, kako le sin prevzel ita'¡Janško ime in, kako se je še neka: ¿a.-a .za njim vleklo njegovo očitno s) i vensko poreklo. V listinah najdemo nešteto tak'.h-le primerov: Dionisio de Volčina (1340), Dome-nico de Pervin (1256), Wo'darico de Gostja (1256), Matte.o de Letanja (1325), Nasinvera de Priibec (1304), Veneranda de Obedič (1325) itd. V naslednji generaciji (tedaj še ni bi o priimkov) so ta slovenska imena pcpo'mcma odpadla. Slovenski ljudje v središču mesta Trsta' so priimke po svojetn predniku zadržali le, če so bil! zelo bogati (Stoiani, Mirez in drugi). Z gospodarsko krepitvijo mesta Kopra pa se je polagoma povečaj! tudi dot-k Slovencev ter Hrvatov. Zgodovinska listina i.z eta 1375. govori o tem, da je imel Koper 17 stražnikov, ki so bili vsi Slovenci (Sclavi). Kopru-, močnemu gospodarskemu ter političnemu središču, • je začela primanjkovati dej. jvna sila in zaradi tega so začel i Slovenci vedno boj j prev a-dovati zlasti med šolarji, vrtnarji, tudi v ribištvu in obrti na sp osno. Koprski šjcof JNfajdini govori v svoje »Krajepisu« (1700), da je slovansko bogoslužje v Kopru stara stvar. On sam je ustanovil v Kopru posebno semenišče- za slovenske duhovnike (1710). Razvoj slovenskega gospočlar.-tva in s overit ske kulture- v Kopru ie močno zadrževala beneška okupacija, ki pa je morafa prej ali slej doživeti po'otn kakor tudi sani italijanski imperializem. Razvoj, ki smo ga navedli, je p.ri.vedel do tega, da se je koprska italijanščina precej po_ mešala s s ovenščino. Navedli bomo le nekatere najbolj značilne -slovenske besede, ki jih k prski Italijani uporab’ja.io' v svoji igo-, vorici. Tako najdemo na pr. besede: .pluicia (pljuča), corito (korito), cosiara (košara), rossissa (ročica), ssiba (šiba), smetana (smetana), el pee, la peča, la pečarja (pek, pekarica, pekarija), cius (čuk), smo'a (smola), scartas sa. (krtača), passiadussa (pasja duša), stripiigna (črepinja), lupa (lopa), slapar (.¡’epar), cluca (kljuka)-, boba (vrsta juhe), ssuehigna (suknja), cren (hran), ieussi (jelša), pestema (pestema), britola (britva), zala (cajna), gorna (gornica), muliziza (mulica), passiza (pas), presni?, (presnec, vrsta kru. ha), zima (zima), grebeni (grebeni) itd. Oglej: Annuario del B. Li-ceo-Ginnasio »C. Comlbi«, Capo-dist.ria, 1928). Ni iak juceno tudi, da so nastale obl ke: noi se ve-stiiino, se petineni-o itd. ped vplivom sVvenskeiga povratnega zaiiri-ka »se«! tNavedfi smo le del slovenskih. besed, ki jih uporabljajo italijanski- ljudje v Kopru v svoji govorici. Tudi to naj dokazuje, da ne more ¡biti govora o nekj »italia-nissima Caipodistria«! K. Krištof Kolumb ni prvi odkril Amerike V šoli ste se učili, da ,'.e Krištof Kolumb ¡prvi odkril Auilej ¡ko,' in sicer el a 1492. Kolumb ie mi' sfi da pred njim ni še nihče videl Amerike. Ameriko so prvi odkrili Vikingi, prvotni prebivalci Skandinavije. Erikson Leji se je vrača! v domovino iz Groenlaadiie, ki jo je zasedlo njegovo pleme. Toda na morju se .’e z,gubi: in pristal v neznani deželo V tej deželi so" živele divje živali in so. ras i bujni pra-g zdovi. V letu. ko je Lejf vrnil .na Grenlandijo. je prinese,; s seboj sadja in semena odkrite dežele. Dve leti pozneje Je islandski trgovec Tarziri šel na morje s tremi ladjdml in 120 možmi.. Njegovo potovanje je.bli'o uspešno. Najprej so prišli na neznano zernjo, polno kamenja in so jo imenovali »zemlja kamenja«. Po dveh dneh vožnje pa so našli1 »deželo gozdov« in tako imenovali novi kraj. Nato so prišli ,po d lgem času na oba'i do boljša zerol'ije. kjer .sta rasla »divji ječmen« in vinska trta. To je bi a zemlja, o kaieri je govoril Lejf. Divji ječmen ni bil ječmen,, ampak riž. Vikrngi so bili veseli tega odkritja. Zgradili so si nasetoino in trgovali z domačini — divjaki. Toda proti teni divjakom so se morali braniti. Zaradi tega so zaipu- stili deželo »divjega ječmena«, ki je po ugotovitvah znanstvenikov bj>’a Amerika. Zakaj delfini skačejo iz vede bDelfini. skačejo iz vode iz istega vzr ka kakor kokoši, ki se prašijo v luknjah. kakor os i, ki se valjajo po l eh. Res čudno, boste rek i. Pa je vendar tako. DeTini skačejo iz vode iz istega jedalce ravne tako . kot su-hozemne žžvah; zato -pa skačejo -iz vode in padajo v vodo prevrnjeni na hrbet. Včasih skočijo v višino do desetih metrov in naredijo pravi smrtni skok. Ko padajo prevrnieni v vodo! nekateri zajedale; poginejo, a drugi zdrsnejo z delfinove kože. Tak. ,, s.e počuti. delfin vsaj začasni bolje ČUVAJMO Zgodovinske spomenike! Istra ie ze'o bogata na .zgodovinskih spomenikih. Naseljena je bila že v starodavn;h časih. Tu so bivali narodi .z visoko kulturo. Blodna zemlja ob o ali. bogastvo morja in živahna trgovina so. vpliv a'i ugodimo na njihovi razvoj, O teh na_ rodih, kakor tudi o naših prednikih, govore številni zgodovinski spomeniki! Na temelju zgodovinskih spomenikov ugotavljamo, kakšno razvojno st: p njo so narodi dosegli. Za vsakega naprednega človeka je važno, da po’eg sedaijosti dobro pozna tudi samo preteklost! Le tako bo njegovo sedanje dela lahko uspešno! Vsa sedanjost je trdno povezana s preteklostjo. Z razčlenjevanjem celotnega razvoja odkrivamo družbene zakonitosti. Cim bol; jih poznamo, tem uspešnejše se udejstvujemo! Vsak zgodovinski spomenik nam nekaj pove in je zaradi tega važen za proučevanje razvoja družbe! Zaradi tega pa moramo vse take spomenike ceniti, ukrepati vse potrebno, da se očuvaio im javljati pravočasno vsako odkritje merodajnim ,..au. Strokovni Ispiti zcs uslužbence Istrski okrožnii ljudski odbor, oddelek za per .d na no službo, bo organiziral s 15. septembrom tega le_ ta za vse us'už.benke, ne gjlede na narodnost ali značaj službe, predavanja za pripravo na polaganje izpitov iz splošnega dela programa za strokovne izpite, OLO. MLO, KLO. ustanove in poi.iet.la nai za svoje uslužbence, ki morajo polagati izpite, čiinpre.j prš. jejo seznam na odsek za personalno službo OLO, Koper. ,, Uslužbenci se morajo se,znani‘tj z vsemi določbami pravilnika o strokovnih izpitih in tečajih, ki .¡e izšel v mesecu marcu- leta 1949. Frav tako priporočamo, da si. priskrbe program, ki predpisuje izpitno snbv. S programi razpolaga personalni oddelek IOLO. 'Studij tega gradiva naj bi dal najbolj potrebno teme 'jno znanje, ki .le podlaga za nadaljrie izpopolnjevanje in dviganje ideološke pripravljenosti za izvajanje naleg v zgodovinski borbi za »graditev socializma. Široka in vsestranska volja za pridobivanje in cbvladovanjie mar* k-istično-leninističnega onania mo_ ra postati danes osnovala misel ne samo us užbenca, temveč vsakega p'iš ten ega državljana, ker ie na ta način besno lahko 'Uc-pešino zavračali obrekoval no gonjo m vsemogoče laži, ki dežujejo na nas bodisi z Vzhoda ali Zahoda Za prostore, kjer se bodo predavanja vršila, bodo priiavljenci zvedeli pri svoji ustanovi- Oddelek za pcrron.i/s’vibo IOLO limfiiiimiimiMiiiuiiniiiiiiiitiiiiiimmmiittiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiHiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiim liiiHitiiinHHtn>iiitHiiliíiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiMiiii«4iiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiitiiiii)ifiiuiiiiiiiii!!)iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii>*iiitniii«ii(iHmtiHiniiiiiiim:iiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiíiifiiiiriiuimiimtmmn Koafir,arijsko mesto somi določili v Lukaniii, v feraju .Tolve. kakih 35 km dal’ec od ¡Pótense. Pot :e bi a d Iga in naporna. Okovi so se foilf zagriali g’otooko v meso. Ko sem zvečer legel na konfinacijsko poste/ y. sem na mah pozabi L na vse trržjemje. . Ni bi'o lahko začetka. Zivfjenje •amo je bilo ze'o eno'lično. Cim se j e Grčavi! v Tolveh kak novi kon-iiniranec. so se o njem brž razširile kr.Jre govorice. Za to s.o poskrbeli fašisti, ki jim ie bilo mnogo na tem.'da bi, se či nibolj poglobil prepad med konfiniranci in domačim r> ebjvalstvom. Tudi mene .so ;nqčn,j. očrnili. Ime! sem eno edino .vcjaJko- ob eik-o, k; sem Jo prinesel s sefco.i i: vojaške kaznilnice. Ljudje so šooetali: »Tistile ie zelo nevaren! Je protj ital'ilanrki vojski, •-apeavii ie nekaj zelo hudega!« Opazi1, sem, da se me ljudje to e ji jo. 0 visakeiu konfinirancu so dt-mači-■i; «sali povedati, da .ie. zagrešili nekaj sVahotnega! Proti J takemu Lanju smo. s» začeli vsi konfini- Spomini iz konfinaciie MALI AMIOMO POJDE V JUGOSLAVIJO rainci boriti premišljeno in odločno. Poleg konfioacijske hiše,- ki je bi a last prepadle fevdalne družine (tako imenovani nabili), so biie skromne, bajte ubornih kmetov in kolonov. Takih je bi,lo v teni kraju nad poldruig: tisrič! Živel sem izolirano od domačega prebivalstva eno celo leto. V vsakem trenutku se mi Je vsiljevala mislle, da je treba načrtno čimiprej prebiti led. Začetek je bil kaj enostaven! Poigravali sem se iz otroci in iskal .prfike, da bj govoril 'Z ljudmi. Pa .¡e prišlo. Reven kmet me Je ob neki taki priliki vprašali za nasvet. Ta je rodil dobre sadove. Tako se je začelo vse večino bolj odpirati. Vsi starejši kmetje in koloni so bili nepismeni. Dogodilo se je, da sem kolenu v šiiti napisal pismo. Ponujal mi. je denar, ki sem ga seveda odklonil. ‘ Za »plačilo« sem .ra.iši vzeli košček kruha. Hrana ie bila namreč zelo pomanjkljiva. Fozmeie so prišli še drugi. V tistem času smo konfiniranci sklenili da gremo delat. Zakon Je namreč dopuščal, da konfiniranci lahko delajo. To je bilo potrebno vsaj iz dveh razlogov: da ibi si izbo .¡šali prehrano ¡n drugič zaradi tega, da bj vtzpostaviB stike s ken-finiranci v drugih krajih in globlje prodrli med ljudstvo. Vse to seveda ni š,’o g'adko. Biho je mnogo zapletljajev jn težav. Oto'asti niso niti «'utile, kakšne .rezultata bo rodila ta akcija! V tein času se mi je približal tudi Mali Antonio, bled j,n slaboten fant, pr, padel študent. Zaradi revščine in bolezni svojih staršev ja moral epustivi vsako študirani e. Dela' je na občini kot pisar. Pokazal se je v vsem dokaj hrabrega in odločnega. Nekega dne pride skrivaj k meni in mi pove. da bi rad vedel, kaj .‘.■etn in zakaj sem konimi-an. Opazil! sem, da v niem narašča zanimanje. Prišel je še večkrat in postala sva si dobra .prijatelja! Pozneje «eni ugotovil, da 'je to"4 Mali Antonio ena iztned najbolj obveščenih oseb v kraju, Javil «ni e vse, kar .ie bi'o kol.čiikaj važnega in zanimivega. Vojna je silira Ji) ud i k razmišla-nju in diskusiji. Od domačinov, vo-jakov-povrat.nikov sem proti kancu ¡eta 1942 .prvič zvedel za partizanska gibanje v Jugoslaviji! To je dalo moči- Konfiniranci smo sedaj še trdneje organizira i in razvijali živahno propagando med domačini. Na dnevnem redu je bilo zjasti vprašanje davkov in zenVje. Avto. riteta 'konfinirancev je med tem časom tako prras'a, da .ie bi'a oblast že .škorci brez vsake moči. Tedaj se je Dudi približal razpad fašizma v Italiji. Mali Antonio jo stopal vedno boi v ospredje. Nekega dne mi reče: »jPir 1 vas imajo kmetje orožje in uničujejo gospi..-do. Osvobajajo se in postajajo gospodarji na svoji zemlji. Zaradi obolenja na malariji sem se moral še neka.i časa zadiržavati v T. V tein. času so prišli ie Nemci! Mali Aitonio je pirivlfekel vsak dan kaj novega, kar ie skupaj s tovariši pobra1" Nemcem! Ma'e diverzantske akcije so rodile dobre rezultate, toda zato so tudi padle prve žrtve v samihTT. Ko so prišli Angleži in .se Nemci umikali, sem se napravi na pot. Edini sin, Mali Antonio, se je komaj -zadrža-zat. Dobro sem vedel, da mu ie oče težko bolan. Ko sem' odhajal', mi je deja.1: »Vide,L boš, da pridem za teboj, jaz pojdem na vsak na-, čin v Jugoslavijo...!« Domačini so, si želeli, da bj ostal ihed ‘njimi, posla' zpaesano«,v pra^ vem pomeinii besede, toda meni se je mudilo v pari kane, dom c v v Jugoslavijo. M. -4t »ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU Kmetijsko zadruge morajo usmerjati kmet, proizvodnjo Zadružniki iz Babičev bodo kmalu zgradili hlev za govedo - Navada »vaših kmetijskih zadrug j e posta’a le vse preveč trgovska. Upra.vnj odbori gledajo preveč na to. da bi ustanavljali gostilne jn ■trgovine, gredajo le. kako bi imeli trgovinski posli čim več dobička. Ne gledajo ®a na po.itično in predvsem gospodarsko stram. katero bi mogle ianeti .pri razvoju naše1 vasi. Ne moremo govoriti o tem. kakor o docela negativnem pojavil, ker ima neke .posebne koristi tudi za kmete. Recimo odkup mleka in zelenjave je letos zadovoljiv. Kmetje •so zadovoljni, zadruge dobro posiu. rejo, razen nekaterih manjših iia-pak. ki pa so bolj značaja pomanjkanja osebja. Na.!večja napaka. k¡ ,:o defajo kmetijsko nabavno prodajne zadruge. \ie v tem, da nimajo pregleda kmetijske proizvodnje v svojem področju, zato ne morejo niti nabaviti kmeto-m potrebnih sredstev. Zadruge bi mora'e vedeti za število trt. da bi lahko planirale točno ko’ičin-o žvepla in ir.odre galice. Vedeti ¡bi morale za vso površino, g kakimi kulturami so zasejane, da bi tu lahko nabavile potrebne količine umetnih gnojil Poslovodje zadrug bi morali stopiti v st;k z ljudmi, stopiti ven iz trgovin in imeti tajeo pregled nad potrebami kmečkega prebivalstva, ne pa vedino tičati v trgovini. To je bila napaka upravnih vodstev .kmetijskih zadrug, ki je ne smejo več dejati, ker trpi s tem naše gospodar, tvo in kmetje. PraV tako važen je problem semen. Zakaj bi ,m¡ morali uvažati semena, ko jih ahko sami pridelamo? Ali ne bi lahko kmetijske zadruge prevzele to delo. Našemu kmetu je treba vcepiti mises da ne sme čakati r,a semena od zunaj, sam si mora preskrbeti semepa. da bo ob času setve popolnoma pr.i- V gospodarstvu štedn.i» ni samo zbiranje in vlaganje denarja v hra_ nfnico ali 'banko. Slednja ima širši pcanen. Dober, gospodar in gospodinja štedita 'Z vsem, z drvmi, senom, gnojem', se to izvrši' tako-te: Kozarec napolnimo do polovice. litrski bazen. Veda se bo zb'ra'a s streh in cestnih kanalov in bo pritekija v baizen skozi čistilnik (filter), tako da bo odgovarjala zdrav, stvenim pogojem- Pred hlevom'bo napravljeno korito, v katero bo po ceveh priteka'a voda jiz bazena. Voda bo imela še precejšen pritisk in, se bo lahko izpiralo goveji in prašičji hlev. ki je ¡zraven. Lahko si mulMmo, koliko truda in čaša b0 prištedenega z novim HlevBm, ki ga bodo imeli zadružnika iz Babičev. Ptoljgg tega pa bo živina v takem hlevu čista, zdrava in se bo tudi ve iko bolj red' a. Posamezni kmet mora imeti svojo živino v b atu in vadi, ker je pač razumljivo, da -r. s svojimi majhnimi dohodki ne more hleva isku urediti. Posledica ’ega je. da ima živino čestokrat bitno, ki mu ne more dati takih koristi, kakor bi lahko dala. v na;hu',š.h primerih 'karani redkost, mu lahko tudi poa:ne 1 •> je posled ca p t:;,.‘:n rcž.u -v. ki so imeli koristi, da s' bj'a maša gospodarstva čimbolj zapuščena. Zdaj de čas. da vse to lahko popravimo in si izboljšamo^ življemjev v Kmečko delavnih zadrugah, ker v skupnih ciljih se da doseči mnogo več kakor pa en sam. jenega žvepla izhlapi in se izloči v obliki zve© enih kristalov na dc-ge. Ce potem v lak sod nalijemo vino. dobi rado «krajino neprijeten duh, podoben duhu po ¡gni ih jajcih. Po žveplaneu- sod dobro- zabijemo. Tako zabite in zažvehane sode spravimo najbolje v ! 'eteh. kler je primerna vlaga. Fo pra:zn’h sodih je potrebno, da to živoplanie ponovimo in sicer v določen h časovnih presledkih. Praksa je d > kazala, da je najbolje zažveplati sode vsakih 6 tednov- * Marsikateri naši vinogradniki ne žveplajo praznih sodov; a'i pa- postopajo s prazno posodo drugače. Nekateri' jo oparijo .in. močno posušijo, hran1 jo jo potem v suhih prostorih. drogi jo zabijejo, ne da bi jo oprali. Zgrešeno ie oboje. V prvem primeru se posoda preveč raizmši in pred vsak» uporabo je ¡potrebno obroče nekoliko nabiti. Zaradi neprestanega nabiJat-n.la obročev, posoda Jelo za letom manj drži in dna 'se od znotraj upognejo. Večkrat se tudi zgr.di. da obroči ¡pačijo in vino steče po tleh. »Ljudski tednik« Pokuševalec, ga dvigne do višine oči. ga oddaljuje in približuje, dvigne in poniža, da lahko gleda v vino od zgoraj in od spodaj. Nato kozarec ¡nagne in ga nekoliko zavrti. Med tem opazuje vinsko barvo, kako se ta spreminja pod rar/i.učniro.i svetlobnimi žarki- Istočasno ugotovi, jeli vino kristalno čisto ali kaj motno. ¡Pri tem opazuje tudi pano: a i se delajo plinski mehurčki na celi površini vina. ali samo ofi kraju in kako dolgo se ti mehurčki držijo. Cin prej se mehurčki izgubijo, tem boli zdravo ¡n močnejše je vino. Ce pa hočemo pravilno presoditi vin ko peno, morama vino dobro pretresti; z dlanjo, desne roke ¡po,krlier.no kozarec, a; ¡levico pa vino parkrat dobro sunemo ¡proti deisni roki. F o barvi in trajanju pene lahko z. gotovostjo presodimo nekatere ®na_ čUncsti vina. — Befa, .pena pri črnih, vinih nam pravi, da je ¡vino staro- rdeča pena pa, d.a je vino mlado itd. ' Videli smo kakšen m.ora biti pokuševalec vin. Njegovi .čuti mu povedo- (Nada! j eva n j. e' pr ih o d n j i i ¿ S šiedni koristimo sobi lo splošnoniiii gospodarstvu Î skrbe za blagostanje vseh. NOV KONJSKI HLEV MLO V KOPRU Pravilno ravnanje z vinsko posodo .. Kako pokušavamo vino TESC ALI SIT? ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR! NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ ZA ZA- ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA ZA VSAKOGAR VSAKOGAR VSAKOGAR VSAKO VSAKO 1 VSAKO VSAKO VSAKO -VSAKO VSAKOGAR VS AKO GARAŠ AKO G AR NEKAJ NEKAJ NEK4J ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA .VSAKOGAR ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR. NEKAJ NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ NEKA-J- ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR 'NEKAJ SA .VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKO JAP NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR NEKAJ ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR ZA VSAKOGAR NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ NEKAJ ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA ZA VSA Pomenek TOV. MARKO IZ GRINTOVCA: L\cnnt):, da se ne boš jzadovoljil s tem, da si nam prišel povedat, da je naš čVvrtčič močno užalil Grin-toveane, temveč pričakujemo, da izpolniš dam obljubo: da iboš v najkrajšem času s prikazovanjem dobrih sirarn tvojih vaščanov pobil objavljene »klevete«. TOVARIŠU IZ SERGAS, ki si nam pred par meseci p,:,s;'al par zanimivih- člančičev o vaši reakciji, iz katerih je bilo razvidno, da se je ta golazen pri vas precej razširila! Ker ni po tebi že toliko čam ne duha ne shuha, se zaskrbljeno vprašujemo, ali si ti pokopal reakcijo ali pa je otna tebe! TOVARIŠU, KI JE ODGOVOREN ZA DODELITEV. SREDSTEV NA PROMETNEM ODSEKU V) KOPRU: moraš biti bolj previden pri opravljanju svc-Je službe, kajti na tebe se ne obračajo sama na- z našimi ljudmi vodni ijudje, se lahko pripeti, da tcS išče kakšna »važnejša« oseba in te dobi v bližnji gostilni namesto v tvojem uradu. DVOJEZIČNI TOVARIŠ, KI SI PREVEDEL TABLICO MEHAN1-CARJA LONZE V »R1VA CA-STELL LEONE ST. 9: bi bile preveč, če bi od, tebe zahtevala pravilen prevod. Toda vsa« priznaj napako in ob prvi priliki popravi. Napiši: mehaničar ali mehanik namesto mekaničar! TOV. TONI BAKO IZ ŠMARIJ: Slišali smo, da so se začeli nekateri ljudje na vasi vmešavati v tvoje zdravstvene in gospodarske zadeve. Dali so namreč ukaz zadružni gostilni, da ne smeš, dokler se ne spametuješ, točiti za noben denar niti kapljice vina. Mi se po- polnoma strinjamo s teboj, ko trdiš,- da to n: »demokracija« in prosimo, da nam nemudoma javiš, če so do danes ti drakonski ukrepi še vedno v veljavi, ker smo v takem primeru pripravljeni ponoviti narodnoosvobodilno borbo, tako, da bo na koncu demokracija zajela vse ljudi — in tudi tebe. PLAN GRADNJE v Babičih ni popoln Ko sem se peljal s kamionom mimo Babičev — rekli boste, da je nemogoče —< sem, ugotovil z zadrtimi očmi, da ie njihov p'an gradenj pomanjkljiv. Čudno se tni zdi, da tako popušča voh vsem tistim, ki tam blizu balin,caj,c in jim smrad ostro udarja v nos. Tista neprijetnost me je nagnala, da sem zadevo javil Popotni torbi y »Istrskem tedniku«. Vrnili so se pionirji, a drugi so odšli v kolonije V nedeljo so odšli iz Kopra- v kolonij^ v Slovenijo naši pionirji iz vseh vasi in me::t našega okraja- 323 jih ie ¡bilja. Do Divače so potovali z udobnimi avtobusi in da|’,'je ,z vlakom. Prav ta dan ipa so (prišli tudi pionirji, ki iso bili v koanijah po Sloveniji 21 dni. V pionirskem domu v Kopru so se zbrali, kjer. je pior nlr pred mamkami,, ki iso jih (čakale, se zahvalil ljudski obliasti, ki ; m zagotavlja srečnejšo bodočnost. Nato je frkirir z veseljem zaklical: »Naj živi «socialistična Jugos avi- UGANITE? Ribica lesena, skače, smuče, plete ¡mreže, z njimi ribiča poveže. Dva navzkrižna trama, dva viseča ¡hrama; kamor ,se poganjata, ' : ; ’ ; l ise pravici sklanjata, r Zolt ;;e lonček, ; ,v!0 beli pokrovček; •žil pokrovčka ne odkrijem'. iz lončka se ¡napiem. i ;.i|; V sneg zašel, .. f’í j sinjo kapica,našel, i. v f Leseni dvorci, lil M dišeči zastorci, , ' ;Il koščeni predalčki v 'njih sadki malčki. ja in tovariš Tito,, ki pod njegovim vodstvom gradimo danes soci-lizem!« Pionir ie še obljubil v imenu vseh pionirjev, ki so se vrni),i iz Slovenije, da bodo še nadalje sodelovali in po svojih močeh pomagali pri gradnji boljšega življenja. Mož |e hotel ii¥ ¥ nebesa Nekdaj je živel mož, ki je hodil vsa k,večer v cerkev molit, V cerkvi je prosil boga, da bi ga vzel živega v nebesa. Cerkovnik je moral vsak večer ostajati poz-no v: cerkvi zaradi omenjenega molža. Naveličal re je vsak večer odpirati in zapirati cerkev. Hotel se .ie znebiti tega dela. Nekega dne ie šel na podstrešje, zve_ zal na vrv jenbas, ki je bil okrašen ,s cvetlicami. Ko je ¡prišel mož v cerkev in prosil, da bi ga Bog vizel živega v ¡neibesa, je: pričel cer-ko 'r;k ¡puščati ierbas navzdol naravnost proti možu. Ko pride ierbas pred moža, zakliče mož proti podstrešju: »O bog, ali si poslal ta jerbas k meni, da /grem k tebi v nebesa?« Cerokvnik, ki je čepel tiho na' podstrešju, mu odgovori: Da! Z veseljem je ikočil maž v jer- JV/ bas. Tedaj je pričel cerkovnik v’e_ či jer-ba-s do cerkvenega stropa in nato ga ie spustil, tako da je mož telebnil z vso silo na tla. Mož je ve.; ža’osten. zapusti! cerkev in še! domov. Od takrat ni več mo ih da bi šel rad v nebesa. (Ricmanjska) PIONIR GRBEC S KORT nam piše Dragi »Istrski tednik«! Reši.! sem že več križank, toda Tebi se nisem upal pisati, ker sem se bal, da nisem prav rešil. ICo pa sem videl rešitev križanke, sem ugotovil, da je ¡billa tudi moja pravilno rešena, zato bom tudi laz sedaj poskušal srečo. Rešil sem jo takole: -ni 1. vojak; 2. liste; 3, Anton; 4. desno; 5. Izola; 6. Mi oš; 7. Istra; 8. ribič; 9. Gažon; 10. oseka, 11. redko; 12. tisto; 13. Anica; 14. Nazor. '* % Navpično pa sem bral Vladimir Garton. ¡ VI šol,-> hodim v Eiubliani. Sem v zavodu slepih in obiskujem IV. razred osnovne šole iza silepe. Prišel sem domov na počitnice v Korte. Zeio malo vidim, zato mi ugani-ke in križanke prečita mi&iši brat; jaiz-pa rešujem. Grbec Jože, Korte 52, Truman m Acheson se pogovarjata TRUMAN: Sir, jaz mislim, ■ da pojde vse-v redu. Na svetu -'e mnoge narodov, mi pa imnm-o mr.cgc Aiudi se j im v Trst.. Na strunjanski avtobusni postaji se -tudi redni avtobusi mnogokrat sploh ne Ustavljajo. Morda se spre-vodnik boji, da potniki ne bi prišli pravočasno v Trst? V četrtek ob deveti in pol zjutraj se avtobus (kason) že zopet ni ustavil! Mar misij prevozno podjetje ADRIA, da se na pr. abonenti vozijo v Koper le zjutraj ob šesti uri in en četrt? Zadevat je t^reba čim prej pametno urediti! ' ddCarjeo! Naš del ir i mi dober zvenk, kaj ne? Ddorc, moramo kupovati, čim več naro lov mor imo kupiti, pa bc bitka dobljena! Bravini ti: al( right! ACHESON: Sir, rvav imate, vendar mišjim, da moramo še bolj proučiti angleško izkustvo! Oni so na primer že kupili. Abeslnce za vojno preti Italiji! Proučiti ie treba, sir, kako se kar hitreje lahko doseže nakup! Veste, mudi se zlasti na Koreji! Nakup je treba\ izvršiti hitrci zelo hitro, pravim! Zanesti iv o moramo uQ\ toniti iz angleškega izkustva, kako naj hitro izvedemo nakup Janponev! TRUMAN: Sir, mene bo'*' glava1 Bova že še govorila! V vseh življenjskih pojavih ie nek začetek in konec. En »prej« in en »potem«. Tudi med dvema dvojčkoma se eden rodi prej kakor drugi. Poskusimo, a i veste, katera izmed osebnosti ali kateri izmed dog- dkov, ki jih navajamo v dvojnem primeru, je prišel na pozor-* nico zgodovine prej in kateri kasneje. 1- Kajn ali Abel? 2. Jui ij Cezar ali Neron? 3. Veliki kitajski zid ali egiptovske piramide? 4. Potopitev Titanska alj Luzita-nije? 5. Leonardo da Vinci ali Michelangelo? 6. Francoska revoučija ali ameriška? 7. Kristusovo rojstvo a’i Konfucijevo? . i 8. Telefon ali brzojav? 9. Sueški alj Panamski prekop? SKRIT pregovor Naprava — znanost — -zavreti — kopača —■ kolone — Mefis-to — majica — porota — kontrola — Galicija. 1 Vzemi iz vsake gornje besede p,o en z’og in sestavi iz njih z»an slovenski pregovor. 2. Novo leto 1939 ;e bile na srede jo; na kateri dan v tednu bi bil Božič 1938? 3. K: lika let je živel človek. KI se je rodil 1.50 pred Kr. la je umrl na dan s,vo.jega rojstva leta 4- po Kristusu? 4. V kakšni sorodni zvezi ste vi in hčerka nečakinje vaše matere? KRIŽANKA n i2 3 i1 Is 1 ‘ M r i 1 8 9 ¡ Vodoravno: 2. Vrsta težkega orožja; 4. nosijo ženske; 7. ,jma istrskega presvetite]ja; 8. denarna NAGLA vprašanja Odgovorite takoj na ta vprašanja: 1. Je tri četrt na devet. Koliko bi bila ura. če bi zamenjali kazalec. minut s kazalpem ur? enota; 9. vrsta izemlie. Navpično: 1. Rodbinsko ime istrskega prosvetiteiia: 2. oblika glagola truditi (brez ¡povratnega zaimka); 3. ravnina, na Siciliji; 5. vzklik; 6. dva neenaka soglasnika. UilltltUlllllli!tlllli:i!!!llllIlUCilllll!i!IIItilllllMllllllltllll(IIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII llill!lll!III!l!IIMi:!lll!(UilllllllUllliilMllllllilil!IIIIUI11IUIIlllllililtlllllllllimilimilllllUlllllll!llll!lililinni:ilIlllllllllllllllIliillmillllMlllltlllliHlliillHti lllllllllll!tll!IIllllllllllim!lllil¡IIIUIItlllHtlUIIMIiniimillltllllllllinillMllllllllllimtlllllHMIIIIIIilllimilllllimihl|ll!t!llllllHi!H:!>nEI)ii;!!l!mil¡ltl BRANIMIR NUSIC dà se nekateri ljudje pogovarjalo ,o pe Mari. Seveda so drugi dan cega i sem in tja, da so si vrnili amenjane stvari, sumičili so mar-••"kaj, bife ro družinske izadirege, /36 pa .se je končevalo na moji adnji plati, ¡na kateri je že bila c.opisana tradicija minulih časov. Prav rad sesti se tudi splazil pod' li.zo, kadar smo imeli ¡goste pri im šilu ali večerji. Bog,- ki je bil '.-.daj le prav razumel, česa vsega >i se tor ¡.¡lahko naučil na takih izdih. Saj -sem vedel, da se neka-sri znajo pogovarjati .s. številkami In tudi s cvetjem, nisem pa vedel, tudi z nogami pod mizo. Tisti čas se še nisem zmenil za noge -gospe lekarnarke in gospoda sodnika, ki so ¡1 .11 e tako prijateljske, kakor kat in sestra. In potem noga gospoda sprete, ki je štrlela izpod talarja in o kateri sem pivi čas sodil, da je noga moja tetke, ter «e čudil zakaj se tako vsiljuje nogi učiteljice tretjega razreda ljudske šole, ko 'san vendar vedel, da tnoia tetka in tista učiteljica drugače nista, kak'«- pravimo, na prijateljski nogi. Skoda, da se je vse to .godi’o pod mizo, ko tega ša nisem razumel, se nisem več mogel plaziti ped mizo. (Toda vse to -so bije moje manj pomembne ¡zabave; tiste pc-memb. nejše m :e razvija'« zunaj, na prostem. Tam me je vselej pričakovala- četa ubežnikov izpod roditeljske oblasti in s terni sem zahajat na razbčne izlete po tujih vrtovih, podstrešjih in strehah; z njimi se igrail vse mogoče, počenši od svinjke do vlade. Seveda smo se 'najrajši igrali tisto, kar se .ie godilo okrog nas. Kadar je prišel cirkus, jmo .c nasedali dan prekličeva'!, cmili stole, rezali vrvi, razpete za sušenje perila, valili sode iz kleti in počenjali tisočero škodo, samo da smo lahko uganjali -cirkuške spretnosti. Kadar je pri-šo gledališče, so kajpada trpeli papirji iz očetove pisarne, ¡preproge in «glavniki Iz hiše, deske Iz ¿upe, moka iz kuhinie, volna iz Eglavnikov za brke in brade, potem krlia. ponošene suknje, o..tanki las in vsi drugi ¡predmeti, ki so jih' maji libesniki nabrali in prinesli ;z svojih domov- In če je bil.-, v siesta novačenje, že -mo se igrali nabore. Ako so se v planinah znašli hajduki, smo se brž š i hajduke. Spominjam se na primer, da’ smo ¡se nekoč igra i tudi krizo. Kriza je tisto, kar traja od samega začetka države -in bo trajala vse dotlej, do_ kler bo trajala država, takisto kakor če se otrok redi z ,znamenjem in ga ima vse žive dni. Tudi politični otroci se najrajši igrajo to igro, le zakaj -e ne bi ibilj tudi mi. Seveda sem vselej bil jaz tisti, ki sem sestavil vlado- To moje p',s a.nctvo se ni opira’o na zaupep nje nikakršne skupščine, toda to še maloi ni ¡nenavadno v našem po_ litičnem ¡življenju. Ker fino se igrali na našem dvorišču,, sem lahko rekel še z večje« pravico kakor Ludvik XIV.: »L’etàt ■ c’est moj!« in sem se na tej podlagi polasti oblasti. Kolikcr nas je bilo, vsi smo hoteli bit,; ministri, kar na sp oh ni le otroška slabost. Fotem seveda, ko nismo, imeli podanikov, ker to nihče ni hotel biti, tud: skupščine nismo mogli imeti. Pa če bj tudi bili šteli med svoje državljane goske, purane, race in druga dobrohotna bitja, ki jih je bilo dvorišče polno, in k; bi bila spričo svoje vdano.ti ¡ze o prik ad-ni državljani irf državljanke — kaj nekj hi počeli, ako tol'fciii sklicali skupščino? Ta bitja bi bila gotovo sestavila poslen-ke klube, to se pravi: klub puranrv. klub gosi in račji k ub. Ti klubi seveda .še malo ne bi vplivaj!-; na zaupanje, ki smo si ga bili mi —- vfada — prilastili, saj vemo, da so politični klubi ustanove, v katerih se č’ani mauiče, da ne mislijo z lastno pametjo in ne mučijo svoje, vesti. Gosaku, puranu a i racmanu, ki bi — recimo — bit' šefi klubov, bi naša vlada za.\Dno ¡¿fcf.juibjla, da bo njim osebno izboljšala pico — :n lelte večino, lejte si zaupnico! (Nadaljevanje sledi) Odgovorni urednik VILHAR SREČKO Tjska’a tiskarna »JADRAN« v Kopru Uredništvo in uprava Riva Castelleaiie 2