ISSN 0351-6407 77035 640019 Vid je češenj sit. Murska Sobota, 14. junij 2001, leto LIH, št. 24, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Okupacija Blatnega jezera v 26 slikah Na ruševinah nekdanje Beltinke zrasla uspešna družba str. 7 Zasulo delavca elavci celjske Aleje že nekaj časa gradijo v Turnišču kanalizacijsko omrežje. Ponekod je treba izkopati jarke za polaganje cevi skoraj tri metre globoko. Na ulici Štefana Kovača so kopali v globino 2,6 metra. V torek pa se je na žalost zgodila nesreča, v katei i se je hudo poškodoval delavec Zvonko iz Zavrča. Skupaj s sodelavcema je v globini 2.6 metra spajal kanalizacijske cevi v križišču s Kovačevi? in Kratko ulico, naenkrat pa se je porušila zemlja nad kovinskimi raztirači, ki so bili visoki 1,5 metra. Gornji del jaška (v višini dobrega metra) torej ni bil zavarovan. Zemlja je zasula delavca, ki je dobil hude poškodbe po prsih, hrbtenici, ključnici, nosu ..., zato ga je reševalno vozilo odpeljalo v mariborsko bolnišnico. Gradbišče si je ogledal delovni inšpektor in ga za nedoločen čas zaprl. Včeraj, ko smo obiskali Turnišče, na gradbišču niso delali, zasuli pa so tudi nesrečni jarek. Uradnih informacij od voditeljice gradbišča (zaposlene pri Aleji) nismo mogli dobiti pa tudi delovnega inšpektorja nismo našli, smo pa zvedeli, da se bo ves dan ukvarjal s problemom, ki je nastal po delovni nesreči. -Foto: Š. S. Šeststo potnikov Vestnikovega vlaka, ki je v soboto prvi krenil po novi progi Murska Sobota-Hodoš in dalje do Blatnega jezera, bo svoj izlet še dolgo nosilo v lepem spominu Jmeli so krasno vreme, bili v čudoviti pokrajini in doživeli prijazen sprejem madžarskih gostiteljev. Skupni občutek ob koncu izleta je bil, da je vse skupaj prehitro minilo. Toda priložnosti za nova druženja bo še več kot dovolj. Kako pomemben družabni dejavnik je postal Vestnikov vlak, je dokazala tudi navzočnost ekipe RTV Slovenija, ki bo posnetek izleta predvajala v četrtek, 14. junija, zvečer v oddaji Tednik. Vi, dragi bralci, pa si lahko preberete več o potovanju Vestikovega vlaka na naši reportažni strani. Gramoznica na Jezerih nostaja deponija str. 3 V PETEK, 15. 6. IN V SOBOTO, 16. 6. MED 10. IN 18 URO TER V NEDELJO, 17. 6. MED 8. IN 13. URO. NA DVORIŠČU TOVARNE PLANIKA, NA PREŠERNOVI UL. 4, V TURNIŠČU P L A N I K I N SEJEM OBUTVE Planika Vse vrste obutve iz prejšnjih sezon po zelo ugodnih cenah, že od 1000 tolarjev dalje! Proizvodni program Beltinke so pletenine in prav pletenju dajejo največji poudarek, pravi Bojan Be-lovič, direktor družbe, ki je v stoodstotni lasti nemškega partnerja. Gospe in gospodje župani in svetniki, pojdite na izlet - in se čimprej vrnite! str. 6 Vlado Žabot: Spoštovani gospe in gospodje, ob dejstvu, da upravljate najbolj nerazvito in najbolj onasnaženo območje Slovenije, ko o kakršni koli konkurenčnosti ali evropski primerljivosti gospodarstva kratko in malo ni mogoče govoriti, se je najbrž treba zamisliti... Sodišče je Kocbeka za povzročeno nesrečo obsodilo, nekdanjega ravnatelja OŠ Kuzma Mariča za očitana dejanja oprostilo, to, ali je bil leta 1994 povzročitelj nesreče pokojni Sapač ali njegov preživeli sopotnik, pa še ugotavlja str. 8, 23 NAROČNIK------------- 2 AKTUALNO OKOLI NAS 14. junij 2001 fillill Ameriška cestna politika Tudi v Teksasu imajo Dolgo vas nožiče tovornjakov, ki se vsak dan valijo po pomurskih cestah, niso nikakršna posebnost pokrajine ob reki Muri. V mestu Laredo na meji med Teksasom in Mehiko imajo s čezmejnim prometom še večje težave. Laredo leži na meji med državama na reki Rio Grande in skoraj natanko pol poti med San Antoniom v Teksasu in najbogatejšem industrijskem središčem Mehike Monterreyjem, skozi njega pa se vsak dan prevali večina tovornega prometa med Mehiko in ZDA. Odkar je začel veljati leta 1994 Sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA), je promet močno poskočil in danes se odkotali vsak dan skozi Laredo okrog 12.000 ameriških cestnih velikanov z 18 kolesi. M Na petnajstem simpoziju panonskih pravnikov - pravo skupnosti je nad nacionalnim pravom Ameriški predsednik Bill Clinton je moral sicer med pogajanji o NAFTI popustiti pod pritiski sindikatov ameriških tovornjakarjev. zato so širokim ameriškim cestam prihranjene muke. ki jih doživlja Slovenija s tovornjaki iz Vzhodne Evrope. Mehiški tovornjaki, ki so menda še bolj zdelani kot tisto, kar se vali po slovenskih cestah, lahko svoj tovor pripeljejo le do posebnih pretovornih postaj na meji z ZDA, kjer blago za ameriški ali kanadski trg naložijo na ameriške tovornjake, ki se z varnostjo ne želijo poigravati, saj so kazni previsoke. Mehiški tovornjaki prav tako pripeljejo blago do meje, tam ga naložijo na tovornjak. ki ga prepelje na kratki ■ razdalji prek reke Rio Grande, tam pa ga prevzame ameriški tovornjak. Enako pa velja na mehiški strani za ameriške prevoznike, ki prav tako ne smejo čez mejo. Čakalna doba tovornjakov, da pridejo na vrsto za pretovor, je v najboljšem primeru nekaj ur, povprečno pa se čaka tudi dan ali dva. Novi predsednik George Bush je najavil, da se bo z mehiško stranjo pogajal o tem, da bi njihovim tovornjakom dovolili prečkanje meje, vendar ga v tem primeru zanesljivo čakajo protesti domačih prevoznikov, tovornjakarji so namreč prepričani, da bi z odprtjem meje izgubili mnogo več kot pridobili z možnostjo prevoza po Mehiki. Kljub prometnim zamaškom in izpušnim plinom pa prebivalstvo Lareda, ki je v zadnjih šestih letih poraslo za 44 odstotkov, v resnici ne želi ostati brez tovornjakov. Zaradi pretova- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za Informiranje d. d. Murska Sobota llralmštvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rltuper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15. št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in Integrali j ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT ■ polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči ' račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW rjanja so nastala nova skladišča, podjetja za pretovor in številna druga, delo so dobili carinski posredniki, lastniki in delavci v restavracijah, hotelih. Lareda se tako dotakne krepak delež na desetine milijard vrednega posla med državama. Mestna uprava si prav tako ne želi odprtja meje za mehiške tovornjake, ker bi se s tem menda zmanjšala cestna varnost, povečala onesnaženost in prometna zmešnjava, mnogo poslov pa bi propadlo, saj zanje ne bi bilo več razloga. Prav slednje je verjetno glavni razlog, zakaj si v Laredu ne želijo odprtja meje za mehiške tovornjake. V primeru, da bi se meja odprla, bi se vzpostavil nov cestni koridor, ki bi neposredno povezal San Antonio in Monterrey, s čimer bi dobil ves posel San Antonio z okolico. Na račun prometnih težav lahko zahtevajo politiki več proračunskega denarja. Robi Poredoš, dopisnik iz New Yorka I Četrti kongres Združene liste V resolucijah tudi o pokrajinah Polemike glede vključitve v Nato a 4. kongresu ZLSD, ki je potekal od 9- 6. do 10.6.2001 v Kopru, je bilo okrog 420 delegatov. Udeležilo pa se ga je tudi nekaj gostov iz drugih evropskih sestrskih socialdemokratskih strank. Kongres je imel tri oporne točke, in sicer volitve za vodstvo in vse organe stranke, spremembe in dopolnitve statuta ZLSD in sprejem resolucij. Na volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednica stranke Borut Pahor, generalni sekretar pa je ostal Dušan Kumer. Do sprememb pa je prišlo v drugih organih stranke. Pri drugi oporni točki o spremembah in dopolnitvi statuta je šlo predvsem za to, da je dobila konferenca večje pristojnosti. Pri zadnji in najbolj pomembni točki pa je šlo za sprejem resolucij. Svoje resolucije so predstavili ZLSD, Ženski forum ZLSD, Delavska zveza ZLSD in Mladi forum ZLSD. Stranka je predlagala šest kongresnih resolucij, te pa so: Partnerska demokracija, Žnanje za učečo se družbo, Večja socialna povezanost, Konkurenčno gospodarstvo. Pospešitev priprav Slovenije za vključitev v Evroatlantske povezave in Uvedba pokrajin. Za Pomurce je verjetno najbolj zanimiva prav zadnja, ki predlaga maksimalno decentralizacijo in postopni prenos vseh tistih državnih pristojnosti na pokrajine, ki jih je mogoče upravljati na nižji ravni, prav tako pa se prenesejo na pokrajine le tiste naloge iz občin, ki jih niso sposobne same opravljati. Ženski forum je predstavil resolucijo za strpnost, v kateri se zavzemajo za enakopravnost vseh, ne glede na 0 pravici, Id nam jo bo odmerjala EU eme petnajstega simpozija panonskih pravnikov v Moravskih Toplicah so bile o evropskih integracijah in pravosodju. Če so avstrijski pravniki že lahko predstavili učinke prava skupnosti na življenje in pravno stroko, so madžarski in slovenski kolegi govorili o pripravah in prilagajanju novim obvezujočim smernicam. Toda minister za pravosodje Republike Avstrije dr. Dieter Bdhmdorfer je razmišljanje madžarskih in slovenskih pravnikov, da se novim razmeram morata prilagajati predvsem državi kandidatki, dopolnil z ugotovitvijo, da se morajo prilagajati novemu pravnemu redu ne samo kandidatke za vstop v skupnost, ampak tudi članice. Pravna stroka, ki rešuje življenjske situacije, je namreč daleč od politične volje vrha in na nastajanje pravne regulative nima velikega vpliva. Dejal je še, da nastajajo zakoni in zavezujoči standardi v Evropski uniji na skrivnosten način, uredbe pa tudi niso objavljene na običajni način. Sam sistem je postal nepregleden in zapleten. To, da se morajo prilagajati pravilom skupnosti tudi članice Evropske unije, je na konkretnih primerih dokazoval tudi predsednik vrhovnega sodišča republike Avstrije dr. Ervin Felzma-nn. Podjetniki so zaradi nelojalne konkurence vložili tožbo zoper podjetje, ki je opravljalo potujočo prodajo zunaj območja sedeža družbe. Domače sodišče je, upoštevajoč nacionalno zakonodajo, ugodilo tožiteljem, evropsko sodišče pa je to zavrnilo, ker je v neskladju s pravom skupnosti. Po nacionalnem pravu Avstrije je država dolžna po ločitvi staršev otrokom, za katere kože, versko pripadnost in spolno usmerjenost. Delavska zveza je pripravila resolucijo, v kateri gre za zavzemanje za utrjevanje socialnega partnerstva, delovnopravne zakonodaje, zmanjševanje socialnih razlik, zdravstveno varstvo in stabilen pokojninski sistem. Resolucije, ki jih je predstavil Mladi forum, pa so: Mavrica je barva svobode, Okoljevarstvena politika, Legalizacija prostitucije in mednarodno varnostno sodelovanje. Podmladek se zavzema za pravico istospolnih partnerjev in je za ureditev njihovega statusa na državni ravni. Prav tako se zavzema za legalizacijo prostitu- oče ne plačuje preživnine, le-to zagotoviti. Tako sta tudi otroka staršev nemškega rodu, ki živijo v Avstriji, vložila zahtevek za državno plačevanje preživnine. Toda domače sodišče je odločilo, da jima zaradi nacionalne pripadnosti ne pripada, vrhovno sodišče v Luksemburgu pa je razsodilo, da imajo otroci pravico do državne preživnine. Pravo skupnosti je torej nad nacionalno pravno regulativo, s tem pa tudi vrhovna sodišča posameznih držav nimajo več v rokah absolutno najvišje odločitve. Zapleteno in obsežno pravo skupnosti, ki se z leta v leto množi s cije. Zakaj? Dokler prostitucija ni legalizirana, je tudi ni mogoče regulirati. Moramo jo zakonsko urediti. Največ polemike je izzvalo stališče podmladka proti Natu. Mladi forum je za partnerstvo, ne pa za vključitev v Nato, saj se z nevčlanitvijo lahko ogradimo od dejanj Nata, ki niso vedno upravičena, ker gre prevečkrat za ekonomskopolitične koristi, ne pa za dejansko umirjanje vojnih žarišč. Na kongresu so prišli do sklepa, da se o tej temi pripravi širša razprava in da se šele takrat stranka dokončno opredeli. Vsi skupaj pa smo se strinjali, da je treba vsem ženskam omogočiti biomedicinsko pomoč pri oplojevanju, saj je gotovo večje kratenje pravic, otroku ne dopustiti rojstva, kot da živi brez očeta. S 4. kongresa se nas je vrnilo šest delegatov Mladega foruma v Prekmurje z veliko novih vtisov in občutkov. Za vse nas je bil to prvi kongres. Upamo, da si bomo v naslednjih štirih letih nabrali toliko izkušenj, da se bomo lahko že na naslednjem kongresu zavzemali za našo pokrajino. Zoran Zorkovič, regijski koordinator Mf ZLSD za Pomurje I tisočimi uredbami in stotisočimi smernicami, pa je silno trd oreh za sodnike in odvetnike tako držav članic kot držav kandidat, zato se je madžarski predsednik vrhovnega sodišča republike Madžarske dr. Solt Pal vprašal, ali se bo v procesu izobraževanja, ki bo pri njih trajal do leta 2002, dva tisoč petsto sodnikov uspelo naučiti vso evropsko pravo, če obsega samo gradivo, ki ga je treba prevesti, osemdeset tisoč strani. Slovenski predsednik vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger pa je v svojem nastopu poudaril pomen integracij ter enotni boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je skupni boj držav evropske unije, saj je varnost ena najpomembnejših vrednot skupnosti, korupcija in kriminal pa Zaplet pri obnovi apaške ceste Obljubljajo nadaljevanje del rejšnji teden je prišlo pri rekonstrukciji regionalne ceste skozi Apače, ki jo je država začela obnavljati pred mesecem, do nenadne prekinitve del. V sklopu obnove ceste namreč gradijo tudi kanalizacijo in polagajo kanalizacijske cevi in ravno zaradi slednjega je prišlo do zapleta in prekinitve del. Izvajalec del Cestno podjetje Maribor se je namreč glede na projekt, ki zahteva optimalno kakovost kanalizacijskih cevi, ker je to območje vodovarstveno, odločil, da bo za gradnjo uporabil cevi Kovinoplastike Piskar iz Mengša. Nadzorni organ, ki ga zastopa Ivan Ipša, je izvajalca opozoril, da mora za te cevi dostaviti ateste. Izvajalec jih je konec maja tudi dostavil in ti so kazali na ustrezno kakovost cevi. Po enem tednu pa je bilo ugotovljeno, da je izvajalec na gradbišče dostavil druge cevi, in sicer cevi Italiana Corrugati, za katere so predložili potrdilo o ustreznosti, ki ga je izdala Srednja strojna šola Ljubljana, ki pa nima dodanega atesta in se ne more uporabiti pri tehničnem pregledu kot dokazilo kakovosti vgrajenih materialov. Ker torej za cevi, ki so dobavljene, ni ustreznih atestov, jih je nadzorni organ prepovedal vgraditi, zaradi česar je prejšnji četrtek tudi prišlo do prekinitve del. Kot smo izvedeli, vaščani naj ne bi bili zadovoljni s prekinitvijo, saj si želijo, da bi bili obnova ceste in kanalizacija čimprej končani, p° drugi strani pa je tudi res, da si ne želijo neprimerne kanalizacije, ki bi onesnaževala vodovarstveno območje, zato je bilo obljubljeno, da se bodo poskušali izvajalci z nadzornim organom čimprej sestati in rešiti nastale razmere. Tako je v ponedeljek na operativnem sestanku predstavnik izvajalca predložil pisni odgovor na zahtevo po atestih in dodatno predložil izjavo dobaviteljev, da so take cevi in jaški, ki so jih dobavili, na testiranju pri ZAG-u Ljubljana in da bodo atesti pridobljen1 predvidoma v mesecu juliju 2001. Ker bi gradbišče v tem času moralo biti zaprto, treba pa je nadaljevati z deli zaradi sočasne rekonstrukcije regionalne ceste, je bilo izvajalcu naloženo, da do naslednjega operati vnega sestanka, ki ga imajo vsak teden, predloži zahtevani atest J 1 priskrbi druge cevi in jaške. Kot smo izvedeli, se je izvajalec ravno včeraj odločil za drugo možnost in naj bi danes (četrtek) pripeljali nove cevi in jaške, ki ustrezajo normativom. Tako naj bi od današnjega dne va gradnjo nadaljevali. • C. K- ® tudi ogrožata temelje demokracije. Obvladovanje kriminala in korupcije je torej skupni cilj tako članic kot kandidatk skupnosti, vendar tega ni mogoče regulirati z enotnim kazenskim zakonikom skupnosti, o čemer so sicer tudi že razmišljali. Kazenski zakonik posameznih držav ima namreč vključen vrednostni vzorec države, ki pa je med državami različen, zato se države v boju proti kriminalu lahko povežejo prek ratifikacij mednarodnih dokumentov o preprečevanju organiziranega kriminala in korupcije. V drugem delu simpozija panonskih pravnikov so dali predavatelji poudarek kazenskemu in avtorskemu pravu. Letošnje srečanje panonskih pravnikov treh držav, ki se srečujejo že trideset let, je tokrat organiziralo društvo pravnikov Pomurja ter pravnikov Žalske in Železne županije, avstrijska odvetniška zbornica in odvetniška zveza ter društvo pravnikov z Gradiščanskega. Častni gostje in pokrovitelji pa so bili ministri treh držav Slovenije, Madžarske in Avstrije. M. H. ■ Hill 14. junij 2001 AKTUALNO DOMA Izredna tiskovna konferenca na PU Murska Sobota Puške, revolverji... Marihuana, namenjena udeležencem koncerta I irektor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jev-] šek, načelnika Drago Ribaš in Branko Vukan ter Zoran ■ Kosi so v torek na izredni tiskovni konferenci novinarje seznanili z uspehih policije ter kriminalistične službe. Najprej so posredovali nekaj statističnih podatkov za letošnje petmesečno obdobje. Zelo spodbudno je, da so se razmere v prometu v primerjavi z enakim la- nskim obdobjem nekoliko izboljšale. Lani se je zgodilo 797 prometnih nesreč, letos pa 758, zato je indeks 95,1. V lanskih nesrečah je bilo do konca maja os- Devetega junija ob 14.40 so policisti prijeli B. M., ki je imel na skritem mestu v avtu dva valjasta zavoja, od katerih je en tehtal 1.040, drug pa 1.028 gramov. Analiza vsebine je pokazala, da je bila v njiju marihuana, domnevno kupljena na Hrvaškem, namenjena pa prodaji na nekem koncertu v Ljutomeru. Pozneje so B. M. privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je osumljenca po zaslišanju - izpustil. To pa ne pomeni, da ga ne čaka kazenska ovadba državnemu tožilcu. Inšpekcija ustavila dela Gramoznica na Jezerih postaja deponija ■ d predsednika Ribiškega društva Murska Sobota Martina Karolija smo izvedeli, da vozi)'o v gramoznico na Jezerih v Rakičanu odpadni material. Brez kakršnega koli opozorila so začeli gramoznico zasipavati, zaradi odpadnega materiala, po njegovih domnevah pa tudi zaradi fekalij, pa je začelo v okolici zaudarjati. Dnevno naj bi, po ocenah društva, tja zvozili 30 do 4Q kamionov raznega odpadnega materiala. Ribiško društvo že nekaj let skrbi za to gramoznico, vanjo pa so riaseli-t tudi več vrst rib, in ker je bila v prejšnjih letih v slabem stanju, je RD naročila sanacijski načrt zanjo. DARS in njegovi podizvajalci gradijo v bližini avtocesto in obvoznico, Upravna enota Murska Sobota pa je izvajalcu del izdala odločbo, da lahko vozi odvečni material od gradnje cest, gre izključno za zemljo, v gramoznico na Jezerih, ki naj bi jo potem zasipali in uredili okolico. V lokacijskem načrtu je zapisano, da mora izvajalec prej zgraditi nadomestni habitat, kamor bi iz gramoznice preselili ribe, žabe in druge vodne živali. Karoli je povedal, da Ribiško društvo o tem prej ni bilo obveščeno, ob njihovem prihodu pa je bila gramoznica že do polovice zasuta, voda pa je močno zaudarjala. Čeprav so jih še opozarjali, da bi radi rešili vodni živelj, jih niso poslušali in so nadaljevali z delom. Venčeslav Smodiš, urbanistični inšpektor, je povedal, da je s problemom seznanjen. V pogo- KS Martjanci k mestni občini? rajevna skupnost Martjanci je sprejela na zboru občanov sklep za priključitev Mestni občini Murska Sobota. Predsednik KS Franc Kodila je povedal, da so si že v prvi fazi, ko so se ustanavljale občine, prizadevali, da bi bili v okviru mestne občine ali bi postala nekdanja Krajevna skupnost Martjanci samostojna občina. Ker do tega ni prišlo, postali pa so del občine Moravske Toplice, se je Ponovno pokazala priložnost, da Se priključijo mestni občini. Po-vedal je tudi, da so prebivalci ve-dko bolj navezani in povezani z Mursko Soboto. V sredo pa so se sešli s predstavniki Mestne obči-ne Murska Sobota in podžupa-n°m Rudijem Horvatom. A. N. R. R > voru s predstavniki DARS-a so mu ti zagotovili, da vozijo v gramoznico le zemljo, imajo pa težave, ker naj bi nekdo tretji v gramoznico vozil velike količine odpadnega materiala in smeti. Predvidevajo, da naj bi bili to Zločin na Apaškem polju (II.) Bi policija lahko preprečila najhujše? Mati je poklicala na OKC o smrti 19-letnega Primoža Trosta iz Drobtinec, ki ga je 2. junija z nožem zabodel stric, 25-letni Ervin Trost, o čemer smo poročali v prejšnji številki, so se pojavile govorice, da do tega tragičnega dogodka ne bi prišlo, če bi policija pravočasno ukrepala. Direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek je povedal, da je v petek, 1. junija, ob 21.11 poklicala na operativno komunikacijski center (OKC) v Murski Soboti mati in povedala, da se je sin (Ervin Trost) zdravil v bolnici in da bi ga bilo treba spet odpeljati v bolnico, ker je dobil živčni zlom. Dežurni v OKC ji je pojasnil, da mora to storiti zdravstveni dom, policija pa, če bi bilo to potrebno, lahko ponudi le pomoč. V zdravstvenem domu v Gornji Radgoni pa niso zabeležili klica za zdravniško posredovanje. V soboto, 2. julija, dopoldne je Primož Trost pisal v Tacnu pri Ljubljani diplomsko nalogo. Okrog 15.30 je prišel na piknik v Apače, kjer je bil tudi Ervin Trost. Ta je menda tam iskal prepir. Primož ga je odpeljal domov v Drobtince, vendar sta se med potjo ustavila v nekem lokalu. Ob 21.30 je Primož poklical v Apače in povedal, da je doma vse v redu. Pozneje pa očitno ni bilo več tako, kajti Ervin Trost je posegel po kuhinjskem nožu za rezanje torte in Primoža, svojega nečaka, porezal po vratu, zaradi česar je izkrvavel. »Policija ni imela zakonske podlage za prijetje Ervina Trosta ne potem, ko smo dobili klic na OKC, ne na pikniku, saj od tam nismo dobili nobenega sporočila oziroma prijave,« je povedal Aleksander Jevšek in znova izrazil sožalje Primoževim svojcem. Toliko bolj, ker bi Primož, ki je končal policijsko šolo, dobil ta mesec službo na Policijski postaji v Gornji Radgoni. Pa osumljeni morilec Ervin Trost? Ta je potem, ko je umoril svojega nečaka odpotoval v Avstrijo, v jutranjih urah naslednjega dne pa se je vrnil na kraj zločina in od tam poklical na policijo v Maribor in povedal kaj je naredil. Že prej pa je imel na grbi več kot ducat grehov. »Preiskovalnemu sodniku bomo predlagali, da odredi zoper Ervina Trosta pripor, saj obstoji utemeljen sum, da bo nadaljeval s kaznivimi dejanji,« je povedal Aleksander Jevšek. Š. S. ■ je, a. Puške ... Zaradi upravičenega suma, da posedujejo orožje, so si policisti Urada kriminalistične službe Murska Sobota ter policijskih postaj Lendava in Murska Sobota pridobili dovoljenje sodišča za hišne preiskave. Opravili so jih pri 65-letnem F. B. na lendavskem območju in zasegli tri vojaške puške, malokalibrsko pištolo, dve plinski pištoli, samostrel in 369 nabojev ... Pri T. Š., starem 56 let, so našli revolver, lovsko puško, več delov orožja in 51 nabojev. 47-letni S. D. je imel 15 pušk, ostrostrel, revolver, dve signalni pištoli, 1.100 nabojev in - deset bodal! - Foto: N. J. obrtniki, posamezniki, ki so se na ta način hoteli rešiti tudi materiala, ki ostaja pri rušenju hiš, in podobnega. Takrat naj bi mu tudi zagotovili, da je nadomestni habitat že urejen. Inšpektorja Darinka Koprivec in Venčeslav Smodiš sta si v sredo ogledala gramoznico in ugotovila, da gre res za nepravilnosti, zato sta začasno ustavila vsa dela. Do konca Vestnikove redakcije smo še izvedeli, da še kontrolirajo dovoljenja DARS-a in raziskujejo, česa pri izvajanju del niso upoštevali. A. Nana Rituper Rodež ■ em smrtnih žrtev, letos pa štiri. Lani se je v prometu hudo poškodovalo 79, letos pa 69 ljudi; v lanskih petih mesecih je bilo 189 lažje poškodovanih, v letošnjem enakem obdobju pa 157. Zdi se, da se stanje v prometu umirja, zato je bilo letos tudi manj sankcij. Tudi kar zadeva javni red in mir, je v letošnjih petih mesecih boljše kot v lanskih. Napisali so sicer 1.006 predlogov za kaznovanje pri sodniku za prekrške. Umiril se je val ilegalcev. Tudi prijetje organizatorja ilegalnih prehodov (Josip Lončarič) in vodnikov je prispevalo k zmanjšanju ilegalnih migracij. Lani decembra so imeli samo na območju PU Murska Sobota 1.200 ilegalcev, v letošnjem maju pa le nekaj več kot 100. Legalni potniški promet čez pomurske mednarodne, meddržavne in maloobmejne prehode pa je v primerjavi z lanskimi petimi meseci nekoliko upadel (indeks je 97,3), Na vseh teh prehodih so našteli 6.169.553 prehodov potnikov. V petih mesecih leta 2001 pa se je za 22,3 odstotka povečalo število kaznivih dejanj (lani 911, letos 1.114). Tako so letos obravnavali pet poskusov umorov in enega »dokončanega«. Evidentirali so pet posilstev. Vsa hujša kazniva dejanja so raziskali. Š. S. ■ Sprejeli zazidalni načrt za ožje mestno središče Da nas ne bo bolela glava I torek je bila strnjena in obsežna seja sveta mestne občine Murska Sobota, ki _____I jo je vodil podžupan Rudi Horvat, ki do konca junija nadomešča župana Slavica. Med drugim so sprejeli drugo obravnavo zazidalnega načrta za ožje mestno središče Murske Sobote ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Začeli pa so s prvo razpravo o odloku o oglaševanju in plakatiranju v mestni občini ter komunalnih taksah. Po pričakovanjih je dvignil še vedno precej prahu zazidalni načrt za ožje mestno središče, tokrat pa so namenili svetniki največ pozornosti prometni ureditvi. »Predlog zazidalnega načrta za ožje mestno središče mora biti sprejet tako, da nas nekoč ne bo bolela glava,« je povedal Drago Šiftar, predsednik odbora za urbanizem. Na seji tega odbora so namreč upoštevali vse formalne in neformalne predloge, zavzel pa se je za to, da mora gradivo pregledati, preden se izda gradbena dokumentacija za poseg v mestno središče, odbor za urbanizem. Vili Žižek pa je dal pripombe na prometno ureditev Slomškove ulice, saj se prebivalci bojijo, da bo prišlo ob gradnji poslovno-trgovske zgradbe ob križišču med Slomškovo in Kocljevo ulico do poslabšanja življenjskih razmer. Dostop v to zgradbo je predviden ravno s te ulice, v bližini pa je tudi avtobusna postaja. Tomaž Lazar, ZEU, je poudaril, da prometne razmere rešujejo strokovnjaki na podlagi prometnih študij, uredile pa se bodo, ko se bo avtobusna postaja preselila iz središča mesta. Takrat naj bi bilo po nekaterih podatkih manj prometa, kot ga je sedaj. Precej pozornosti pa so na zadnji seji namenili tudi komunalnim zadevam, odlo- Komentar Telefonska izkušnja neposrednih vlagateljev - državljanov v gradnjo telefonske infrastrukture daje posredne učinke pri obravnavi vložkov državljanov v lokalno infrastrukturo. Nekdanji minister za okolje in sedanji minister za informacijsko družbo dr. Pavel Ganterje opozoril, da se tej državi lahko zgodi, da bo morala vrniti denar za skorajda vsako večjo lokalno naložbo. Očitno odaja sicer ne zahteva vračanja de narja za vlaganja, onemogoča pa odtujevanje lastnine vaškim oziroma krajevnim skupnostim, ki so določeno komunalno infrastrukturo zgradile z lastnimi sredstvi. To posredno pomeni, da tudi župani in občinski sveti nimajo neomejene pravice razpolaganja s to lastnino ali celo njenega Omejitev občinskega samodrštva podržavljanja pod občinsko kapo, kot se to dogaja v sedanjih občinah, kijih finančna suša sili v to, da spravijo pod svoje okrilje čim več lokalne infrastrukture in š finančnimi obremenitvami polnijo svoj proračun. Daje tako, nam potrjuje zaplet, do katerega je prišlo v lendavski občini s poskusom centralizacije prenosa upravljanja vodovoda in kanalizacije v občini. Hotižani se s tem niso strinjali in so se odpravili po Jernejevi poti do ministrstva za okolje, katerega predstavniki so v prvotni razlagi sicer pihnili v občinsko korist, to pa je za državo, ki polni del občinskih proračunov, razumljivo, vendar so pod težo argumentov in tudi zakonskih rešitev uvideli in tudi zagovarjali, da občine infrastrukture, kije last vaških ali krajevnih skupnosti, preprosto ne morejo odtujiti in vsiliti upravljanja te infrastrukture, če se lastniki - krajani s tem ne strinjajo. Tako se krajanom, lastnikom lokalne infrastrukture, odpirajo različne možnosti organiziranja in s tem tudi upravljanja vodovodov, kanalizacij, pokopališč in drugega. Najti morajo le ustrezno formalno pravno obliko organizacije, s pomočjo katere bodo skrbeli za lastno infrastrukturo. Ena od možnih oblik, do katere so prišli Hotižani na sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje, je ustanovitev zadruge, na katero bodo prenesli vložke v gradnjo vodovoda in kanalizacije ter s pomočjo zadruge skrbeli za vzdrževanje in obnovo infrastrukture. Hkrati so s predpisanimi dajatvami dali tudi cesarju, kar je njegovega. Omenjena izkušnja kaže, da lokalni veljaki le niso tako vsemogočni in tudi vsa pota jim niso prosto odprta, da bi za vzdrževanje svoje oblasti lahko neomejeno obremenjevali občane in neomejeno razpolagali z njihovo lastnino. Ob visokem deležu vloženih lastnih sredstev v lokalno infrastrukturo - predvsem vodovode, ki so bili deleži nekdanjega minimalnega občinskega sofinanciranja, državnega pa sploh ne, saj so bili ob zbiranju sredstev ti objekti zgrajeni v večini primerov z denarjem samoprispevkov, zbranim v nekdanjih krajevnih skupnostih - res ne bi bila najbolj pravična popolna odtujitev te lastnine občanom, pa četudi v občinskih okvirih. J-V. ■ ku o komunalnih taksah, nujnemu 12,5-odstotne-mu povišanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, s čimer bodo lahko prispevali k zavarovanju vodnih virov in zagotavljanju kakovostne pitne vode, povišanju najemnin za grobove in urejanju soboškega pokopališča ter imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala. Tudi v prihodnje ga bo vodil dosedanji direktor Mirko Šabjan, ki se je na seji tudi podrobneje predstavil. Sprejeli so tudi predlog za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota za leto 2001, častni občan bo tako postal karikaturist, ilustrator, filmar in kipar, ki je znan tako doma kot v tujini Miki Muster, priznanja pa bodo letos romala v šolske roke, in sicer ga bodo prejele tri šole: Osnovna šola II, Osnovna šola IV ter Srednja poklicna in tehniška šola. A. Nana Rituper Rodež I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO O AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Upravičenci do subvencij 2001 - pozor! Ali ste že .oddali vlogo za pridobitev sredstev iz naslova Subvencije 2001? Rok za oddajo je od 1.6. do 30. 6. 2001. Oddajte jo čimprej! Več informacij: 01/478 9210, 01/478 9283, 01/478 9355 ali www.gov.si/mkgp. Vloga je denar. 4 LOKALNA SCENA 14. junij 2001 vestnik Kakšna bo občina Bogojina? Proračun okrog 200 milijonov Obstajala je že tudi v kraljevini ončna odločitev o tem, ali bomo v prihodnje imeli bo-gojinsko občino ali ne, bo seveda v rokah politikov in Državnega zbora, ker pa je bilo že na javni razpravi precej vprašanj na to temo (predvsem, kakšen bo kolač investicij za posamezno krajevno skupnost), je začasni iniciativni odbor za pripravo predloga za ustanovitev občine predložil podatke, ki naj pokažejo jasnejšo sliko, kakšna bi bila novonastala občina. Občina Bogojina bi štela okrog 1750 prebivalcev. Z naselji Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Motvarjevci bi imela status obmejne, narodnostno mešane občine. Na severu bi mejila na Madžarsko, na vzhodu na občini Kobilje in Dobrovnik, na jugu na občini Turnišče in Beltinci, na zahodu pa na občino Moravske Toplice. Pri zagotovljeni porabi (glavarini) na prebivalca, ki znaša okrog 80 tisočakov, bi bil proračun take občine nekje med 190 in 210 milijoni tolarjev letno. Pri takem proračunu in predpostavki, da bi šlo okrog 110 milijonov za obvezno porabo po zakonu (šolstvo, vrtci, sociala, manjšina, kultura in družbene dejavnosti), bi pri investicijah v komunalno infrastrukturo letno lahko razporedili okrog 80 milijonov tolarjev. To bi znašalo bistveno več kot namenja sedanja občina temu območju. Občinski svet bi štel osem (7+1) svetnikov. V upravi bi bila redno zaposlena dva človeka, najrazličnejša dela pa bi opravljali prek javnih del, s pripravniki ali pogodbeno. Dodatni del proračuna bi predstavljali viri na podlagi razpisov za različne projekte. V ta sklop bi lahko uvrščali določene družbene in kulturnozgodovinske dejavnosti (Košičevi dnevi, Lončarska delavnica, KUD Motvarjevci, KUD Bogojina ter druga društva tega območja...) Kot zgodovinsko in geografsko dejstvo v odboru navajajo, da je občina Bogojina v različnih obdobjih že obstajala. Obstajajo dokumenti o delovanju občine iz leta 1939 v takratni kraljevini. Tudi po vojni je obstajala vse do sedemdesetih let. V različnih obdobjih je' geografsko zaokroževala naselja: Kobilje, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka ves, Bukovnica, Vučja Gomila, Bogojina, Ivanci, Filovci in Strehovci. Tudi glede izpolnjevanja pogojev v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin ima Bogojina naslednje institucije in druge objekte, ki so potrebni za središče občine: osnovno šolo z novo telovadnico, vrtec, trgovino, skladišče z agrotehničnimi pripomočki, krajevni urad, pošto s poštno banko, kulturno dvorano, knjižnico ... »Večino naštetega Moravske Toplice kot sedanji sedež občine leta 1994 niso imele in nekaterih naštetih inštitucij nimajo še danes. Poleg naštetega je v kraju, kjer naj bi bilo središče občine, svetovno znana Plečnikova cerkev, ki jo obišče letno okrog 20 tisoč turistov,« pravijo v odboru. Tomo Koleš I Župnijski urad Turnišče in denacionalizacija Boj za pravico ali lastništvo? Odškodnina je ocenjena v markah in znaša okrog 772.000 - Občina je proti vrnitvi v naravi enacionalizacija v Sloveniji še vedno ni končana, čeprav bo od sprejema zakona kmalu poteklo že deset let. Tisti upravičenci, ki so pravočasno in z vsemi potrebnimi dokazili vložili svoje zahtevke za vrnitev določenega premoženja, ki so ga imeli v lasti pred nacionalizacijo, so seveda lahko upravičeno nezadovoljni. To velja tudi za rimskokatoliški Župnijski urad Turnišče. Drugo vprašanje pa je seveda, kako rešiti določene primere, da ne bi nastale nove krivice. In obstaja bojazen, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v občini Turnišče. Med zahtevki za vrnitev je deležen še posebne pozornosti kulturni dom v Turnišču, ki so ga zgradili leta 1929- Kot lastnik je bila pred podržavljenjem vpisana turniška župnija. Po podatkih, ki jih navaja cerkvena stran, je bila vrednost kulturnega doma in parcele, na kateri le-ta stoji, 330.532 nemških mark, sedanja vrednost pa naj bi bila 398.527 DEM. Objekt je konstrukcijsko enak kot pred nacionalizacijo, s tem da so bila v letih od 1983 do 1998 opravljena obnovitvena dela (tudi večja vlaganja). Želja Župnijskega urada Turnišče je, da bi dobili ta dom vrnjen v naravi. Mnenja o tem, ali bi bilo to res prav, so deljena. Pravzaprav jih je večina (tudi vernikov, faranov) -vsaj takšno informacijo smo lahko slišali na zadnji seji tur-niškega občinskega sveta - na strani tistih, ki pravijo, da to ne bi bilo pravično, kajti dom so takrat gradili za širše potrebe vseh občanov. Eni so opravljali prevoze s konji in kravami, drugi so dali denarne prispevke ali pomagali kako drugače. Medtem so od stare stavbe ostale v glavnem le gole stene, vse drugo pa so obnovili ali zamenjali. Poleg tega je namenila občina iz svojega proračuna v zadnjih treh letih za ureditev okolice župnijske cerkve okrog 8,5 milijona tolarjev, s čimer so se cerkvi na neki način že od- dolžili. Če pa ostaja še kakšen dolg, naj jim ga izplača Odškodninski sklad R Slovenije, ki so ga ustanovili v ta namen. Poleg tega je potrebna še »kontrolna« ocenitev, kajti mnogim se zdi, da je sedanja vrednost kulturnega doma veliko večja kot ob nacionalizaciji, nikakor pa ne zgolj 20,5 odstotka več kot takrat. Podobno naj bi veljalo za šolski poslopji v Gomilici ter za staro šolo v Nedelici. V obeh primerih je sedanji lastnik Občina Turnišče, uporabnici pa sta krajevni skupnosti Gomilica in Nedelica. Starejši ljudje se še dobro spominjajo, kako so gradili ter obnavljali te objekte in večina jih je prepričana, da so nekakšna ljudska last, nikakor pa ne cerkvena. Nekateri se tudi sprašujejo, zakaj je župnijski urad sploh vložil zahtevek za vrnitev teh nepremičnin. Ali je to res boj za pravico ali pa predvsem za lastnino? Če si. namreč lastnik, lahko odločaš, postavljaš pogoje... In če je bila rimskokatoliški Cerkvi v teh primerih res storjena krivca, naj dobi določeno odškodnino iz odškodninskega sklada (v obveznicah), nikakor pa ne podpirajo namena župnije, da bi postala lastnica teh objektov, saj so širšega družbenega pomena, in na podlagi 19. člena Zakona o denacionalizaciji je v takšnih primerih vrnitev v naravi mogoče zavrniti. Jože Graj I V beltinski občini razdelili proračunski denar Največ KUD-u in NK Beltinci Že moramo iskati alternative Precejšnja odstopanja pri športni dejavnosti Pitna voda Je vedno dražja H prostorih podjetja Roto so sklicali novinarsko konferenco, kjer so predstavili vodno problematiko. Marsikje po svetu je že veliko pomanjkanje vode, po podatkih je namreč že vsak peti človek brez nje. Kmalu pa lahko tudi pri nas pričakujemo podobne razmere, zato je prav, da se zavemo, da pitna voda ni neskončen naravni vir. Tri območja v Sloveniji so glede vode najbolj izpostavljena in ogrožena in poleg Dolenjske in Primorske je med njimi tudi Prekmurje. Samo lani so odpeljali na posamezna ogrožena območja 150 tisoč cistern pitne vode. Še leta ’95 je stal v Sloveniji kubični meter pitne vode 640 tolarjev, danes pa stane 4600 tolarjev. Pobudnik akcije Brez vode ni življenja je bila Ekonomska šola Murska Sobota, s proučevanjem vode pa so začeli v prejšnjih letih, ko je potekala akcija pod naslovom Voda - od kod in kam. Dijaki so v svojih raziskavah ugotovili, da ljudje porabimo prevelike količine vode. Izdelali so tudi plakate, kjer je predstavljena problematika pitne vode, te pa bodo izobesili na vidna mesta po Murski Soboti. Mentorica Alenka Glavač Geršanov je povedala, da pripravljajo tudi anketo o pitni vodi, z akcijo pa bodo nadaljevali tudi jeseni in vključili tudi najmlajše v vrtcih. V raziskave pa so se vključili tudi študentje Ekonomsko-poslovne fakultete iz Maribora in Branko Žunec ml. je poudaril, da postaja vprašanje pitne vode izredno pomembno tudi v našem okolju in da je to problematika, pred katero si ne moremo zatiskati oči. Čez 20, 25 let na južni polobli naj ne bi bilo več vode, zato je treba že danes iskati alternativne vire, pitno voda pa uporabljat) samo za pitje. V te namene pa bi se lahko uporabila tudi deževnica. Pri projektu sodeluje še podjetje Roto, ki pripravlja paleto izdelkov za izboljšanje porabe pitne vode in izkoriščanje različnih virov vode. V ta namen razvijajo rezervoarje za zbiranje deževnice. Zanimiv je tudi podatek, da potrebuje človek na dan povprečno 140 litrov vode, od tega le 2 odstotka pitne vode. Za vse druge potrebe bi lahko uporabljal sekundarno vodo, na primer zalivanje vrta, pranje avtomobilov in podobno. Z nana je razdelitev proračunskih sredstev občine Beltinci kulturnim in športnim društvom za leto 2001. Za kulturne namene so zagotovili skupno 4,5 milijona to- larjev. Od tega bo namenjeno največ denarja za nemoteno delovanje Kulturno-umetniškega društva Beltinci, ki se sicer ponaša z bogato tradicijo, s svojim folklornim festivalom pa je znano tudi zunaj meja. Po višini sredstev je na drugem mestu KUD Ižakovci z znamenitimi Biijraškimi dnevi. Zanje so namenili 400.000 tolarjev. Druga kulturno-umetniška društva v beltinski občini pa bodo za letos prejela od 220.000 (Bra-tonci, Gančani in Lipa) do 230.000 tolarjev (Melinci in Lipovci) in 240.000 tolarjev KUD Dokležovje. Med višjimi zneski velja omeniti še 250.000 tolarjev za organizacijo srečanja pevskih zborov, 220.000 SIT bo prejelo Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci, 190.000 SIT DPM Beltinci, 180 tisočakov pa organizatorji srečanja ljudskih pevcev. Veliko bolj pa so finančna sredstva razdrobljena na področju športnih dejavnosti. Zakonodaja namreč podpira vlaganje v šport, zato bi se sredstva morala nameniti predvsem in izključno za mladinske selekcije. V ta namen naj bi plačali vadbene objekte (koriščenje in priprava igrišča, dvorane) in trenerje, za funkcioniranje članskih in rekreacijskih klubov pa bi morali poskrbeti vodstveni organi posameznega društva. Zaradi sprejetega odloka o financiranju športa v beltinski občirii in načinu organiziranja Športne zveze Beltinci po besedah predsednika odbora za kulturo, šport in rekreacijo Marjana Maučeca tega ne morejo uveljaviti na predstavljeni način, zato so potrdili razdelilnik, ki ga je predlagala Športna zveza Beltinci. Na voljo je 12 milijonov tolarjev. Po pričakovanju so odrezali največji kos pogače Nogometnemu klubu Beltinci, in sicer dobrih 3,4 milijona tolarjev. Sledi mu Športna zveza Beltinci z nekaj nad 940,4 tisoč tolarjev, kolikor bo stala Pojavljajo se problemi glede uporabe telovadnice OŠ Beltinci, ker nekatera društva rezervirajo termin, potem pa slabo koristijo telovadnico, medtem ko so druga društva prikrajšana. Nekatera društva in občani pa bi se radi rekreirali ob sobotah in nedeljah, a jim je to onemogočeno, zato bo poskušal župan Jožef Kavaš z vodstvom OŠ Beltinci uskladiti urnik uporabe telovadnice. tudi potravnava stroškov telovadnice beltinske osnovne šole. Sredstev za kategorizirane športnike bo dobrih 890,9 tisoč tolarjev, Šolsko športno društvo Beltinci bo dobilo skoraj 659,3 tisoč SIT, Odbojkarski klub Bel tinci pa dobrih 644,4 tisoč to larjev. Milan Jeršel Srečanje učencev Prešernovih šol Na osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci je potekalo v soboto celodnevr druženje učencev osnovnih šol iz Maribora, Kranja, Ribnice in domače šol torej tistih šol, ki se imenujejo po pesniku Francetu Prešernu. Šolarji iz 8 stujočih šol so'si ogledali kraj Črenšovce z njegovimi zanimivostmi in obiski Otok ljubezni v Ižakovcih. Prvič so tako druženje pripravili lani. Na osredi prireditvi Otroška veselica so se posamezne šole predstavile z glasbenimi recitatorskimi nastopi. Na prireditvi so podelili tudi priznanja ob koncu likovr ga in literarnega natečaja z naslovom Prešeren in naš čas. Komisija je ime kar precej dela, saj so poslale šole iz vse Slovenije na natečaj kar 80 literarr in 52 likovnih prispevkov. Sledile so še zabavne igre, organizatorji .pa so P skrbeli tudi za glasbo z vedno bolj priljubljeno domačo glasbeno skupi' Gnila jajca. Pripravili so tudi pogovor šolarjev o tem, kako bi v prihodnjih le ta srečanja še bolj popestrili. Jože Gabor W>1I 14- junij 2001 LUIKALNA OUENA 3 Družina Primec iz Cubra ohranja kulturno dediščino Tudi ljubiteljsko delovanje ima svojo ceno Dnevi odprtih vrat šol, sprejemi za najboljše Uspehi, priznanja... liža se konec šolskega leta in skoraj na vseh osnovnih šolah prirejajo te dni dneve odprtih vrat, župani občin pa imajo sprejeme za odličnjake in učence, ki so dosegli nadpovprečne uspehe na določenih področjih. Vse to je seveda zanimivo, spodbudno..., nemogoče pa je o vsem poročati. Zanimivosti muzeja na prostem in čari črne kuhinje Vsekakor pa nismo mogli mimo dneva odprtih vrat na OŠ II M. Sobota, kajti poleg pestrega kulturno-zabavnega programa (nastopi s ri družini Primec iz Cubra pri Ljutomeru najdemo ogromno zanimivih stvari, njihov glavni sporočilni namen pa je ohranjanje kulturne dediščine. Oče Vladimir namreč že petintrideset let zbira najrazličnejše stroje in orodja, namenjena kmečkim opravilom v preteklosti, podarili pa so mu jih ljudje iz celotne Slovenije. Spravljene jih ima na prostem pred hišo, z ženo Majdo pa sta jih ob otvoritvi avgusta 1998 poimenovala muzej Ralo, v začetku letošnjega maja pa so pripravili še otvoritev črne kuhinje. palicami, tek najhitrejših šprinterjev Pomurja, zabijanje šolskih žab, nastop folkloristov in plesnih skupin, sklepno rajanje, razstava vzgoj-no-izobraževalnih dosežkov idr.) so proslavljali tudi nove pridobitve. Namenu so namreč predali 3- fazo iz programa za dograditev šolskih prostorov in ureditev zunanjih površin - atletska steza, travnate po- Družine Primec živi v Cubru štirinajst let, prej sta Vladimir, drugače iz Postojne, in Majda živela na Gorenjskem, vendar je Majdo vleklo v domačo Prlekijo, prihaja namreč iz vinorodne pokrajine Jeruzalem. Vladimir je zelo dovzeten za ohranjanje starih naprav, ki sta jih z Majdo iskala tudi med odpadnimi stvar mi, saj jih ljudje velikokrat zavržejo, čeprav opažata, da teh predmetov zadnje čase ni več toliko. Zdaj imajo v muzeju več kot tristo predmetov, ki jih evidentirajo v posebni knjigi, kamor vpišejo vse znane podatke. Rala, po katerem so poimenovali muzej, sicer še nimajo, ker ga še sestavljajo, imajo pa vse druge stroje in orodja, ki so bili v uporabi nekje do leta 1950, takrat se namreč pojavi traktor, letnice posameznih predmetov pa niso znane, vendar je po ocenah ne- Obnova soboške pošte Januarja v novih prostorih O čitno bodo morali uporabniki poštnih storitev v Murski Soboti še nekaj časa potrpeti, saj naj bi trajali obnova sta-_____rega poštnega poslopja in gradnja novega trinadstropnega prizidka med zdajšnjo pošto in sosednjo zgradbo NLB-Po-murske banke še približno devet mesecev, dotlej pa bodo morale stranke dvigovati poštne pošiljke v zgradbi Pomgrada v ulici Štefana Kovača, nekoliko dalje, in sicer v Kerčmarjev! hiši, pa poleg tega opravljajo tudi blagajniško poslovanje. In kaj predvidevajo v prenovljenih prostorih soboške pošte in prizidku? Kot nam je povedal v. d. direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Murski Soboti Janez Kardoš, želijo predvsem izboljšati poslovanje s strankami. »Ob poštnih okencih bomo uredili za stranke tudi sodobno potem ko je opravila tudi OŠ Beltinci vse y0 |e.t0 pa so ponosno izobesili prejšnjo sredo, ko so pripravili tudi So jim pred kratkim v Mariboru izročili e Marjja Poredoš) so vključeni vsi učenci in delavce šole, ravnateljica Priložnostno slovesnost. V ta projekt 'me .. da moraio poleg pravilnega odnosa do narave razvijati tudi dobre Marica Horvat pa je ob tej priložnosti po rnadsebojne odnose.Foto: J. G kaj strojev starih več kot 250 let (npr. slamoreznice). V začetku maja so pripravili tudi otvoritev črne kuhinje, ki so jo urejali približno eno leto in pol. Gre za prostor v poslopju poleg stanovanjske hiše, kjer je nekoč že bila črna kuhinja, zdaj pa so celotno obnovili in jo še dopolnili z zanimivimi predmeti, ki jih je Vladimir prav tako zbral pri različnih ljudeh. Gre za zelo stare jedilne pribore, lonce in drugo posodo, ki dajejo prostoru enkraten videz in pravo avtentično razpoloženje preteklosti. Družina Primec vse to vzdržuje z lastnimi sredstvi, čeprav je včasih zelo težko, še posebej, ker dobiva Majda invalidsko pokojnino, Vladimir pa je kot iskalec zaposlitve prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Vzdrževanje predmetov (nanos barve ...) je sorazmerno drago, občina Ljuto trgovino za izdelke in blago, ki ga za zdaj prodajamo pri poštnih okencih. Poskrbeli bomo tudi za lažji dostop invalidov. Eno nadstropje pa bo namenjeno Telekomu, ki namerava v pritličje preseliti tudi svojo trgovino, ki je zdaj v Slomškovi ulici.« Vrednost celotne naložbe ocenjujejo Zakonca Primec skrbita z muzejem na prostem in pred kratkim odprto črno kuhinjo za slovensko kulturno dediščino. mer pa jima je letos pomagala s finančnimi sredstvi v višini 100.000 tolarjev, to pa še zdaleč ni dovolj. Z muzejem je tudi veliko dela in staršem je v pomoč sin Aleš, ki skrbi za košnjo, saj je treba kosti tudi petnajstkrat na leto po dva dni. Delo pa je zelo težavno, saj je treba kositi med predmeti. Zakonca Primec imata veliko zamisli, kako bi muzej še obogatili, vendar jih zaenkrat še ne moreta uresničiti. Želijo urediti počivališče in pripravljajo kiosk, kjer bi Vladimir ponujal na okrog 400 milijonov tolarjev. Ob tem zapišimo še to, da bodo dobile letos nove prostore še nekatere druge pomurske pošte. To se bo zagotovo zgodilo v Križevcih pri Ljutomeru, hkrati pa potekajo intenzivni dogovori o realizaciji podobne naložbe na Razkrižju. Tudi v dobrovniški občini so pokazali veliko zanimanje za nove poštne prostore v prizidku pri kulturnem domu v Dobrovniku. Medtem pa se dogovarjajo s predstavniki občine Grad o odkupu poštne zgradbe. Milan Jeršei svoje izdelke, ki jih izdeluje iz lesa, finančna sredstva pa bi namenili za vzdrževanje muzeja. Urediti morajo še avtobusno postajališče, nad razstavljenimi stroji bi pa želeli postaviti streho, upajo pa, da jim bo pri investiciji kdo finančno pomagal. Sicer pa Vladimir meni, da država ni preveč pripravljena pomagati razvoju kulture, tako da se morajo znajti sami. Muzej na prostem, obdan z zelenjem bližnjih gozdov ter ličnim okrasnim grmovjem in drevesi domačije Primec, je vedno bolj priljubljena izletniška točka raznih obiskovalcev Prlekije in družinskih nedeljskih izletov, zadnje čase pa pripeljejo tudi osnovnošolce, da bi dobili boljši občutek, kako je nekoč potekalo delo na kmetijah, ker si to samo z opisi v šolskih knjigah težko predstavljajo. Darja Tibaot ■ Sožitje Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij Družinsko srečanje v Ankaranu ruštvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici je aprila organiziralo družinski konectedenski seminar v Ankaranu, ki se ga je udeležilo petinštirideset prizadetih oseb ter njihovih staršev ali skrbnikov. Namen srečanja je bil, z znanjem podpreti starše, ki skrbijo za prizadete otroke, da bi lažje premagovali življenjske preizkušnje, z druženjem in razvedrilom pa jih sprostiti. Ni pa manjkalo tudi veselih prireditev tako za Ideje so uresničene - program vlaganj je realiziran. Sledijo dejanja, s katerimi bodo obirali sadove. Trudili se bodo, da bodo lahko pri svojem delu še uspešnejši. (Foto: J. Zaunker) »Človeku je lepo pri srcu, ko doživi, da neka ideja postane skupna in je podprta z različnih strani, tako da lahko postane realnost, se torej uresniči... Ureditev zunanjih površin je bila začrtana skupaj z objekti. Delali smo fazno. Prva faza je bila prizidek, druga telovadnica in tretja okolica. Zemljišča imamo toliko, kolikor ga je in prizadevali smo si, da ga izkoristimo čimbolj racionalno. Pri tem smo upoštevali kolektivne športe, atletiko in tudi rekreacijo,« je dejal ob tej priložnosti ravnatelj OŠ II Ludvik Nemec. Postregel je tudi s podatkom, da je bila skupna vrednost atletskih objektov, opreme, igral, ozelenitve in zaščitne ograje okrog 14,7 milijona tolarjev, sredstva pa so zagotovili Fundacija za financiranje športnih organizacij, Mestna občina M. Sobota, OŠ II (amortizacija), Mestna četrt Turopolje in Pomurska banka. Poudaril je tudi, da je skrb za učinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela njihova prva prioriteta oz. usmeritev celotnega učiteljskega zbora. Njihov kolektiv se tega močno zaveda in je ob pravem trenutku zaznal, da je mogoče doseči višjo kakovost v okviru prenove, ki vključuje 9-letni program. Želijo narediti tako šolo, ki »vzdrži primerjave in kriterije s šolskimi sistemi razvitih držav Evropske unije«. J. G. ■ odrasle kot otroke, saj so obiskali Debeli rtič in Portorož, nazadnje pa se posladkali še v slaščičarni. Društvo Sožitje, ki je decembra praznovalo tridesetletnico in ki šteje petinšestdeset članov, ima v svojem programu dela še številne druge vsebine. Ob seminarju, namenjenem staršem, pripravljajo še seminar za prizadete osebe, letovanje, družabna srečanja, božičkovanja, kulturne prireditve in drugo. Društvu namreč želi pomagati družinam s prizadetimi otroki, nje same pa naučiti novih veščin za samostojno in kakovostnejše živ- Ijenje. M.H. I 6 GOSPODARSTVO 14. junij 2001 Borza Predstavitev nagrajene raziskovalne naloge VREDNOSTNI ENOTNI TEEAJI PAPIR 5.6.2001 12.6.2001 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 15.001,0C 15.000,00 -0.01 Gorenje Velenje 2.151,0C 2.087,27 -2,96 Intereuropa Koper 2.759,44 2.797,82 1,39 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.119.5C 26.827,58 -1,08 Lek, razred A 45.036,15 44.508,49 -1,17 Luka Koper 2.894,48 2.900,83 0,22 Mercator, poslovni center 14.619,42 14.436,33 -1,25 Petrol Ljubljana 22.904,61 22.572,71 -1,45 Pivovarna Laško 3.961,58 4.044,10 2,08 Pivovarna Union 42.614,62 43.412,66 1,87 Radenska 802,89 835,00 4,00 Sava 15.692,74 15.711,85 0,12 Zdravilišče Moravske Toplice 1.000,53 1.099,78 9,92 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 900,30 951,10 5,64 Helios Domžale - 36.932,76 37.992,68 2,87 Kmečka Družba Holding 6.458,04 6.458,04 0,00 Kerna Puconci 2.804,00 2.804,00 0,00 Murales 730,29 730,29 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 2.600,00 2.600,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad ž.izdaja 68,76 68,63 -0,19 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 105,95 • 105,57 -0,36 NED 1 98,57 95,49 -3,12 ZVONI 70,05 67,81 -3,20 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 109,87 111,24 1,25 ZLATA MONETA 1 79,84 77,82 -2,53 POKOJNINSKI BON 40,90 40,78 -0,29 ATENA 1 36,69 35,73 -2,62 INFONDZLAT 42,64 41,82 -1,92 ID KMEEKA DRUŽBA 56,89 56,28 -1,07 POMURSKA INV. DRUŽBA 2 32,25 31,89 -1,12 INDEKSI Slovenski borzni indeks SBI20 1.818,03 1.812,80 -0,29 Borzni indeks obveznic BIO 109,04 109,00 -0,04 Indeks delnic PID-ov PIX 1.371,97 1.351,24 -1,51 Ogrevanje z biomaso Način ogrevanja, ki ga pospešuje tudi EU aziskovalna naloga, ki smo jo v zadnjih tednih že večkrat omenili, je bila naloga avtorjev Mitje Jakoše in Simona Zorka z naslovom Peč na biomaso. Mitja in Simon sta sicer dijaka Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota in sta z omenjeno nalogo zmagala tako na regionalnem kot tudi državnem srečanju mladih raziskovalcev. Dosegla pa sta tudi peto mesto med osemnajstimi nalogami na mednarodnem srečanju dijakov inovatorjev v Novi Gorici. Naloga je dosegla torej vrsto rezultatov, zaradi česar bi lahko bila zanimiva, da jo tudi vsebinsko na kratko predstavimo. Običajno padanje Nakupno razpoloženje in rast tečajev delnic sta se na Ljubljanski borzi v zadnjih dneh vsak dan izmenjevala. Po petkovem splošnem padcu je bilo največ prometa, na začetku tega tedna pa je promet upadel in tečaji so počasi ponovno rasli. Najbolj so naraščale delnice transporta (+1,7%) in kemije (+1,3%), padale pa so delnice nafte (-1,8%). farmacije (-1,1%) in pidov (-1,5%). Indeks SBI je od prejšnjega torka izgubil 0,3 odstotka. Medtem ko je bil v sredo že na ravni 1.825 točk, je znašal ta torek ob koncu trgovanja 1.812 točk. Na trgu PID-ov je bilo razpoloženje nekoliko bolj negativno, v torek je bil tako vreden 1.351 točke. Celoten promet je znašal ta teden 6 milijard 312 milijonov tolarjev. Borzni posrednik Igor LEBAR ■ Projekt izdelave peči, ki naj bi delovala na biomaso, je ideja, ki jo je v začetku leta začel raz-, vijati Mitja. Kot je povedal, se mu je ogrevanje piščančje farme, ki jo imajo doma, zdelo predrago, zato je poskušal staro peč na mazut predelati tako, da bi lahko v njej kurili s poleni, sekanci, briketi, lubjem, v prah zmletim lesom, praktično z vsemi gozdnimi odpadki oz. lesom, ki ga drugače lahko imenujemo tudi biomasa. Lesno kurivo takšne vrste lahko najdemo povsod, ponekod celo kot neuporaben otjpad. Ta material se potem s sekalnikom na traktorski pogon razseka na sekance, ki so lahko tudi energetsko gledano prav tako odlično in poceni gorivo. Meritve, ki so jih naredili, namreč kažejo, da stane ogrevanje enodružinske hiše (150 kvadratnih metrov) s kurilnim oljem letno 195 tisoč SIT, medtem ko bi ob kurjenju z lesenimi sekanci porabili 120 tisoč SIT. Pa tudi drugače gledano je tovrstno gorivo ekološko najbolj sprejemljivo, saj je količina ogljikovega dioksida, ki povzroča učinek tople grede, enaka kot pri razpadanju lesa v naravi, to pa pomeni, da praktično ne onesnažuje okolje. Jasno pa je, da je za tovrstno kurjenje potrebna večja investicija, saj ob peči potrebujemo še sekalnik za pridelavo sekancev in tudi transportni polž, pobiralo za sekance in še nekaj druge opreme, ki omogoča avtomatsko kurjenje, kjer ni potrebno ročno nalaganje drv oz. sekancev. Ko vse to dodamo, se zdi investicija velika, toda, kot je povedal Mitja, je pri izdelavi celotne naprave uporabil mnogo odpadnih delov, tako da je stala njegova peč z vsemi dodatnimi napravami desetino tistega, kot bi stala tovrstna naprava na tržišču. Izdelavo ogrevalne naprave, ki jo je v večini naredil sam, je Mitja ob pomoči sošolca Simona Zorka in mentorjev Slavka Režonje ter Maksimiljana Lenčka, ki so dodali še potrebne izračune izkoristkov, računalniške sheme ter teoretični del, oblikoval kot raziskovalno nalogo. V čem je sploh srž te naloge? Jasno je, da ogrevanje z biomaso, predvsem s sekanci, ni nobena v novost, saj je na Mitja Jakoša iz Doline ob svoji peči na biomaso. Foto: N. J. delež biomase v energetski bilanci 13,5-odstoten. Tisto, kar je pomembno, je, da se z nalogo in primerjalnimi izračuni ter podatki, ki jih le-ta vsebuje, ter konec koncev tudi praktično izvedbo celotne naprave promovira ogrevanje, ki je cenejše in ekološko sprejemljivejše. Celo EU si je za dala načrt, povečati delež ogrevanja z biomaso do leta 2005 s sedanjih šest na dvanajst odst otkov. Problem, da se več ljudi ne odloči za ta način ogrevanja, pa je, da je za celoten sistem potrebnih veliko naprav, to pa pomeni tudi veliko in drago investicijo. Mitja pa je dokazal, da se da s predelavo in uporabo starih delov stroške investicije bistveno zmanjšati, s čimer postane to ekološko in poceni ogrevanje tudi cenovno ugodno. Kot sam pravi, si želi, potem ko bo končal šolo, kot samostojni podjetnik ali kako drugače nadaljevati z izdelavo oz. predelavo teh peči in potrebnih naprav, kot so transportni polži, pobiralniki in drugo, kar sodi k celotnemu sistemu. C. K. I Apel obmurskim županom in svetnikom za ustanovitev krajinskega parka Mura Gospe in gospodje župani in svetniki, pojdite na izlet - in se cimprej vrnite! poštovani gospe in gospodje, ob dejstvu, da upravljate najbolj nerazvito in najbolj onasnaženo območje Slovenije, ko o kakršni koli konkurenčnosti ali evropski primerljivosti gospodarstva kratko in malo ni mogoče govoriti, se je najbrž treba zamisliti - in povezati v skupni razvojni načrt -, za začetek pa morda sesti v skupni avtobus ter se v vedrem, prijateljskem razpoloženju zapeljati recimo na Kozjansko, morda do Lahinje v Beli krajini ali kamor pač že, kjer si ljudje upajo gospodariti v skladu z razvojnimi smernicami Evropske skupnosti, ki je vse bolj očitno naša neizbežna prihodnost Tam boste na primer izvedeli, zakaj recimo povsem nepomembno belokranjsko vasico Pusti Gradec letno obišče več kot deset tisoč evropskih turistov, zakaj tam kmetje liter navadnega mleka lahko prodajajo za 500 tolarjev, kaj pomeni za razvoj kraja, ko ga kot varovano območje avtomatično vnesejo v evropske turistične kataloge, in kaj na primer za celotno Kozjansko pomenijo čisto konkretna finančna sredstva iz okoljevarstvenih skladov Evropske skupnosti. Tam vse to namreč ni več kakšno zgolj fantaziranje tako ali drugače pregretih okoljevarstvenih zanesenjakov, spričo katerega bi kmetje zmrdljivo odmahnili, ampak realna osnova razvoja in vsem jasen, očiten preobrat. Celotno obmursko območje zadostuje kvečjemu za tri ali štiri velike, intenzivne, evropsko primerljive kmetije Seveda je jasno, da je vsak zgodovinski preobrat zahteven projekt, še bolj jasno pa je, da je Pomurje, za ljudi in živali že zelo nevarno onesnaženo območje, da je tukajšnje gospodarstvo v hudi in zmeraj hujši krizi in da v dosedaj začrtani smeri ali inerciji preprosto ni več perspektive. Spremembe na kmetijskem in okoljevarstvenem področju so torej neizbežne. In zaradi pospešenih priprav tako rekoč pred vrati. * Vsekakor pa izbire glede teh sprememb ni prav veliko, saj se ponujata samo dve generalni smeri - smer razvoja intenzivnega kmetovanja in smer razvoja tako imenovanega krajinskega kmetovanja. V prvem primeru, torej v primeru razvoja intenzivnega kmetovanja, ki ga zagovarja dobro organiziran lobi velikih pridelovalcev, predelovalcev in prodajalcev, bi bilo treba na obmur-skem območju obstoječo zemljo strniti v velike, evropsko primerljive kmetije. To pomeni, da bi glede na razpoložljiva zemljišča lahko sestavili kvečjemu tri ali štiri take kmetije - medtem ko bi vsa dosedanja majhna kmetijska posestva morala propasti (pač rit-n tor so nrooadla ne konkurenčna podjetja), njihovi dosedanji lastniki - se pravi velika večina sedanjega obmurske-ga prebivalstva - pa bi bili prisiljeni poiskati vsak svojo možnost preživetja na obljubljenem evropskem trgu delovne sile (ali v Ameriki). Tako bi vsi nacionalni, socialni, kulturni in moralni interesi večinskega malega prebivalstva postali drugo- ali tretjerazredna zadeva, saj bi tisti trije ali štirje bodisi domači bodisi tuji lastniki novonastalih velikih posestev zagotovo skrbeli predvsem za lasten profit. Slovenija načrtuje v skladu s smernicami Evropske skupnosti razglasitev 30 odstotkov svojega ozemlja za varovana območja. Ker se tudi najrazvitejše države Evropske skupnosti otepajo z veliko in zmeraj večjo brezposelnostjo in ker je naposled prevladala miselnost, da je vsaj nekaj evropske narave vendarle treba zaščititi, na takšnih zaščitenih in varovanih območjih pa či-mveč ljudem omogočiti dostoj no preživetje, je prav Evropska skupnost vsem svojim sedanjim in prihodnjim članicam postavila zahtevo, da vsaj 30 odstotkov svojega ozemlja razglasijo za tako imenovana varovana območja. V ta namen so ustanovili veliko razvojnih skladov, ki so že sedaj na voljo tudi za slovenske tovrstne razvojne projekte (primer Kozjansko). In v ta namen je namenila celo slovenska vlada iz letošnjega proračuna 2 milijardi tolarjev. • Ti 2 miljardi tolarjev resda še zdaleč ne pomenita 30 od stotkov letošnjega proračunskega deleža za kmetijstvo, to pa je najbrž predvsem posledica neorganiziranosti, neinformiranosti in neosveščenosti slovenskega podeželskega prebivalstva, ki že nekaj časa doživlja napovedovane spremembe kot zgolj ogroženost in negotovost. Ob tem pa se je treba zavedati, da je predvsem primerna organiziranost in, jasno, s konkretnimi programi izražen interes tisto, s čimer je mogoče priti do večjega deleža razvojnih sredstev. Ravno na tem področju pa so v lobije povezani veliki intenzivni pridelovalci, predelovalci in prodajalci v občutni prednosti, zato se utegne zgoditi, da bodo prav ti lobiji odločilno vplivali na določitev teh varovanih območij, to pa utegne pomeniti za pomurskega malega kmeta katastrofo - in torej vozovnico na velike evropske trge delovne sile (ali v Ameriko). Krajinski park Mura kot realna možnost razvoja Vsekakor je treba vedeti, da bo takšno ali drugačno pridelovanje hrane za našo državo zmeraj strošek in da znaša sedaj kljub ogromnim vlaganjem v to panogo dohodek iz kmetijstva le 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Tudi če bi torej vse razpoložljive dele Slovenije preorali v evropsko primerljiva intenzivna posestva, vinograde in sadovnjake, bi slovenska država svoje kmetijstvo še zmeraj morala subvencionirati, saj se glede na prostorske in naravne danosti tudi najbolj intenzivno naravnano slovensko kmetijstvo v razmerah evropske (in svetovne) konkurence samo od sebe ne bi moglo prav dolgo obdržati. To je pač realno primerjalno dejstvo, ki ga je slovenska politika zmeraj bolj prisiljena resno upoštevati. Ravno tega dejstva pa še tako organiziran lobi zagovornikov intenzivnega kmetovanja ne more ? docela obrniti sebi v prid. In zato malim kmetom, seveda pod pogojem, da bodo pravočasno organizirani v ustrezne skupne programe in projekte, še zmeraj ostaja dovolj možnosti za uresničitev vitalnih interesov. Še prej pa seveda morajo razumeti, da recimo krajinski park kot najmilejša različica varovanih ob močij ni kakšen indijanski rezervat, da ni naravni rezervat, v katerega ljudje ne bi imeli vstopa z mehanizacijo, in da ni območje, na katerem ne bi bilo razvoja, naselij in infrastrukture. Vedeti je tudi treba, da se krajinski park lahko razdeli na ožje varovano območje, v katerem ima prednost narava (določene murske mrtvice in mokrišča v poplavnem pasu), na vmestno območje, v katerem je možna turistična dejavnost z raznimi jahalnimi, kolesarskimi stezami s tematskimi učnimi potmi in podobno ter širše območje kulturne krajine (značilna razparceliranost zemljišč, urejene vasi itn.). Predvsem pa se je treba zavedati, da je Mura s svojim poplavnim pasom kljub sedanji onesnaženosti še zmeraj izjemna priložnost, izjemna naravna dragocenost, kakršne ljudje v zahodnoevropskih državah že zelo pogrešajo (in jih zato znajo ceniti), in da sta za varovanje takih območij tako naša država kot tudi Evropska skupnost pripravljeni ustrezno plačevati ter z raznimi programi zagotavljati njihov trajnostni razvoj. Take so torej priložnosti in realnost našega časa. Prav vaša naloga, gospe in gospodje župani in svetniki, pa je, da to realnost, te priložnosti obrnete v prid večinskega malega obmur-skega prebivalstva - da se torej z vso potrebno odgovornostjo posvetujete s strokovnjaki, z vodilnimi resornimi politiki, da se o zadevi na lastne oči in ušesa prepričate tam, kjer tovrstne projekte že uresničujejo, in da preprosto vsak v svoji občini podprete sprejetje občinskega odloka o ustanovitvi krajinskega parka Mura - saj boste svojim občanom in pokrajini le tako lahko zagotovili dostojno preživetje in trdno, značilno slovensko perspektivo razvoja. Vlado Žabot ■ MIK 14. junij 2001 I VV Na ruševinah nekdanje Beltinke zrasla uspešna družba Vodilni pletilci v državi Nova Beltinka, ki je v stoodstotni lasti nemške firme Rabe Moden, jesklenila lansko poslovno leto z 29 milijoni tolarjev dobička Tudi prodajo izdelkov so zaupali zunanjim sodelavcem, ki skrbijo zanjo na slovenskem, hrvaškem in bosanskem tržišču. Občina Radenci O P rvega julija bo minilo natanko pet let od takrat, ko je kupilo nemško podjetje Rabe Moden od Beltinke v stečaju del premoženja in v njem začelo proizvodnjo. Da se je tuji partner odločil za nakup tovarne v Beltincih, ni bilo naključje, saj je Beltinka v preteklosti z njim že uspešno sodelovala. Z nakupom dela premoženja je nemški partner prevzel tudi 140 delavcev in v novi Beltinki danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bila prodaja tujemu partnerju rešitev za tovarno, ki je tako lahko nadaljevala s proizvodno tradicijo svoje predhodnice. Medtem ko stečajni postopek v nekdanji Beltinki še vedno ni končan, teče proizvodnja v novi Beltinki uspešno in število zaposlenih se je v tem času čelo povečalo na 169. Proizvodni program Beltinke so pletenine in prav pletenju dajejo največji poudarek, pravi Bojan Belovič, direktor družbe, ki je v stoodstotni lasti nemškega partnerja. V nasprotju s konfekcijo, ki je delovno intenzivna dejavnost, je pletenje kapitalno intenzivno, to pa najbolj zgovorno potrjujejo tudi poslovni rezultati. Pletilstvo, ki zaposluje le dvajset delavcev, ustvari namreč približno enako realizacijo kot šivanje konfekcije, ki zaposluje večino delavcev v Beltinki. V pl-etilnici je najsodobnejša oprema, ki jo je treba povsem izkoristiti, saj se le tako lahko amortizira, zato delajo v štirih izmenah, tudi ob nedeljah in praznikih, in stroji se le redko ustavijo. Seveda so v pletilnici potrebni ustrezno usposobljeni kadri, ki jih vzgajajo v glavnem sami, saj v Sloveniji ni ustreznih šol. Imajo nemško in japonsko tehnologijo pletenja, vsi procesi so računalniško krmiljeni, za delo pa se delavci usposabljajo tudi v tujini. Dela jim ne manjka, imajo ga celo preveč in bi kooperacijo lahko razširili, vendar v Sloveniji ni ustreznih zmogljivosti za pletenje, zato iščejo partnerje v tujini. Opravili so že prve pogovore v Srbiji, kjer bi želeli imeti lastno podjetje, ki bi šivalo za potrebe Beltinke. Približno 60 odstotkov proizvodnih zmogljivosti Beltinke dela zdaj za potrebe podjetja Rabe Moden, preostalih 40 odstotkov proizvodnje pa prodajo sami. Pri tem so povsem neodvisni od tujega lastnika, petino celotne proizvodnje Beb tinke prodajo na slovenskem trgu, petino pa izvozijo, predvsem na Hrvaško in v Bosno. Z dodelavnih poslov želijo preiti na čim več izdelkov, ki jih bodo prodajali pod tujimi trgovskimi znamkami. Z nekaterimi italijanskimi trgovskimi hišami že imajo dobre izkušnje, medtem ko za slovenske trgovske znamke ne želijo delati, saj bi s tem delali konkurenco lastnim blagovnim znamkam, dobro pa sodelujejo z Labodom in Muro. Vrhnja pletena ženska in moška oblačila so njihov proizvodni program, s sedanjim obsegom proizvodnje pa postaja Beltinka največja pletilska firma v državi. Dela jim ne manjka, večji problem je v zaslužku. Tržišče pritiska na cene, na zahodu zaradi drage delovne sile tovrstnih proizvodnih zmogljivosti že primanjkuje in čez čas je takšne razmere pričakovati tudi v Sloveniji, pravi direktor Belovič, zato se Beltinka vse bolj ozira proti jugu, kjer je cenejša delovna sila. Seveda je treba tudi pri pleteninah slediti modnim trendom, kreacije pa so prepustili pogodbeni sodelavki. Pravijo, da je bolje imeti zunanje kreatorje, saj se ti več gibljejo po svetu in so bolj na tekočem z dogajanji v modi. Če želijo ostati konkurenčni na čedalje zahtevnejših trgih, je seveda potrebno tudi nenehno posodabljanje tehnologije. V šivalnici razvoj tehnologije ni tako hiter, povsem drugače pa je v pletilstvu, kjer se tehnologija včasih zamenja celo v letu ali dveh. Temu v Beltinki uspešno sledijo in samo letos so investirali v posodobitev pletil-nice 90 milijonov tolarjev, medtem ko so vložili v šivalnico le tri milijone tolarjev. Težave, ki pestijo delovno intenzivne in izvozno usmerjene dejavnosti, niso obšle tudi Beltinke, vendar jih uspešno premagujejo. S plačami se ne morejo pohvaliti, vendar pravijo, da so v skladu s kolektivno pogodbo, izpolnjujejo pa tudi druge obveznosti iz kolektivne pogodbe. Pred stečajem regresa za letni dopust delavci v Beltinki niso dobili, zdaj pa ga redno dobivajo vsako leto. Poslovno leto 2000 je Beltinka uspešno končala in je ustvarila celo 29 milijonov tolarjev dobička. O njegovi delitvi bo odločil lastnik, vendar so v podjetju prepričani, da ga bo pravilno naložil. Ludvik Kovač Foto: Nataša Juhnov ■ Podjetniška posojila bjavljen je razpis za dodelitev ugodnih posojil, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Radenci. Skupni znesek, kamor uvrščajo poleg finančnih sredstev NLB -Pomurske banke in Regionalne razvojne agencije Mura še denar iz občinskega proračuna, bo nekaj višji od 60 milijonov tolarjev. Na ta način bodo lahko pridobili ugodna posojila številni podjetniki za širitev svoje dejavnosti, zaposlovanje, samozaposlovanje in drugo. V ta namen je imenoval radenski občinski svet komisijo za dodelitev posojil. V njej sta dva predstavnika občine Radenci, in Erik Ivanuša in Zlatko Mir, Regionalno razvojno agencijo bosta zastopala Franc Pucko in Emil Zelko, NLB - Pomursko banko pa Janko Zver. Milan Jerše Podjetniki so med nami Pet postaj do samostojnega podjetnika Ideja o rezalnih strojih se je porodila spontano Z daj šestinštiridesetletni strojni tehnik Ernest Lukman iz Stročje vasi je prehodil pet postaj, preden je postal samostojni podjetnik. Začel je v ljutomerskem Teh-nostroju, kjer je delal deset let, nazadnje pa je bil vodja konstrukcijskega oddelka. Potem je delal pri zasebnem podjetniku Ernestu Fišingerju v Ljutomeru. Po štirih letih dela se je zaposlil za pol leta kot vodja vzdrževanja v ljutomerskem Proizvodnem in gradbenem podjetju (PGP). Od tam je odšel v firmo Jerneja Boj-neca 1CS Ljutomer, kjer je delal pet let kot projektant ... Ernest Lukman je seveda razmišljal, da bi bil nekoč sam svoj gospodar. Tako je 1991. leta pridobil dovoljenje za popoldansko obrt - izdelavo strojev za obdelavo kamna. »Od kod zamisel o prav takih strojih?« »V tistem času smo imeli pri hiši keramičarja, ki je polagal ploščice in ki jih je bilo treba tudi rezati. Mučil sc je s kotno brusilko in vsenaokoli se je kadilo. Tedaj sem pomislil, da se verjetno da narediti kaka uporabnejša reč. Brž sem se lotil konstruiranja in na podlagi načrtov sem naredil stroj za rezanje kamna in ga kmalu - prodal.« Ernest Lukman ne dela ničesar na pamet, ampak vsako reč najprej skonstruira (naredi načrte) in šele potem v delavnici nastane stroj. Tako je v prvih dveh letih svojega angažiranja na domu razvil celoten program pre- nosnih krožnih žag za rezanje naravnega in umetnega kamna. Leta 1994 je razvil mostovno krožno žago, ki je seveda še učinkovitejša, namenjena pa je prav tako razrezu obeh vrst kamna. Tuhtal je naprej in 1996. je dal na tržišče prvi pomični stroj za rezanje asfalta in betona. Leta 1999 pa je dosegel še večji konstrukcijski in izdelavni uspeh, saj je izdelal prvi samohodni stroj za rezanje asfalta in betoha. Stroj poganja hidravlični motor in je resnično lep dosežek. V okviru gmotnih možnosti (prihranki in krediti!) je Ernest Lukman opremljal svojo delavnico. Med krajšim sprehodom po njej sem videl stružnico, rezkal-ni stroj, vpehalni stroj, vrtalni stroj, tračno žago, specialni varilni aparat... Za zdaj je Ernest ne le sam svoj šef, ampak tudi edini zaposleni v obratovalnici. Ko sem ga vprašal, ali zmore vse sam, je seveda rekel, da ne. Določene dele za stroje, na primer motorje, seveda kupi; pomaga si s kooperanti ... Nepogrešljiva pa je njegova družina: žena Angelica, sin Tomaž in hčerka Tadeja. Slednja sta gimnazijca, vendar sta velikokrat (enako seveda tudi žena) v delavnici in pomagata pri sestavljanju strojev ali administraciji. Sin je tudi zelo vešč v računalništvu, brez katerega tu- di pri Lukmanovih ni več mogoče. »Koliko ur dnevno pa delate?« sem vprašal Ernesta. »Povprečno po deset ur,« je odvrnil. Omenil je povprečje, to pomeni, da so določeni dnevi »podaljšani« (krepko čez deset ur), včasih pa krajši. Vsekakor so dolgi dnevi takrat, ko se s svojimi stroji udeležuje sejmov. Razstavljal jih je že večkrat na obrtnem sejmu v Celju, na gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni, na sejmu v Zenici (BiH), v Splitu (Hrvaška), na sejmu Tehnika v Beogradu ... S svojimi prenosnimi krožnimi žagami za razrez kamna »pokriva« dobrih petdeset odstotkov slovenskega tržišča, s stroji za rezanje asfalta in betona pa je v Sloveniji udeležen desetodstotno. Nekaj strojev je tudi že izvozil v Bosno in Herce-’ govino, na Hrvaško, v Albanijo in Nemčijo. Kupci so seveda kamnoseki, teracerji, kera-mičarji, gradbeniki, cestarji. Pa nadaljnji razvoj? Poleg zdaj že utečene izdelave že omenjenih strojev in njihove izboljšave načrtuje razvitje in izdelavo vibracijskih plošč za dela v gradbeništvu, strojev za vrtanje betona, strojev za rezanje sten ... Brž ko bo uredil formalnosti, si bo mogoče pri Ernestu Lukmanu tudi izposoditi stroje, da bomo sami opravili kako delo; lahko pa bodo prišli tudi delavci in stroji iz firme in oni opravili določena Ernest Lukman z »družino« svojih strojev za rezanje kamna ter asfalta in betona. Posebej ponosen je na svoj samohodni stroj za rezanje asfalta in betona. - Foto: Š. S. dela pri naročniku, na primer izrez v steni zaradi vgradnje vrat, oken itd. Da, delavci, to pomeni, da se bo sčasoma dejavnost tako razširila, da Ernest ne bo mogel vsega (skoraj) sam in bo moral zaposliti nekaj delavcev. Tedaj bo verjetno tudi moral razširiti obratovalnico, kupiti še kak stroj ... Je že tako, da ko »padeš« v biznis, potem si »noter« in ven ne moreš. In to je dobro za razvoj, za zaposlovanje, nova snovanja in tako naprej. Štefan Sobočan ■ Kjer sta srci dve, tretje hitro smeje se. Radenska v steklenički 8 IZBRANO 14, junij zuui Razkrižje: praznovanje esec junij je postal v samostojni Občini Razkrižje praznični mesec, v katerem proslavljajo občinski praznik in nove pridobitve ter organizirajo razne kulturne in športne prireditve. Letošnji program praznovanja se je začel 9. junija s turnirjem v malem nogometu, to nedeljo bodo predali namenu posodobljeno cesto Šafarsko-Šafarščak, 22. junija bodo lahko občudovali evrobus in se razvedrili ob ogledu monokomedije Romana Mariča Pepek z brega, 23- junija bosta medobčinski rokometni turnir in maša pri Ivanovem izviru, 24. junija bo tradicionalno Ivanovo proščenje, 25. junija bo maša za domovino, 30. junija bodo organizirali ekološki shod za čisto Ščavnico, 15. vaške igre, srečanje mladih Slovencev iz sveta, nastop glasbenih rok skupin in ansambla Štrk ter nogometno tekmo. 1. julija pa bo pri mejnem prehodu Razkrižje osrednja prireditev ob občinskem prazniku (ob dnevu državnosti in 10. obletnici slovenske samostojnosti), 7. julija pa bodo predali namenu odsek ceste Veščica-Kopriva ter pripravili medobčinski turnir v malem nogometu. BLISK MONTAŽA, d. d. Plese 9, 9000 MURSKA SOBOTA Na podlagi 28. člena statuta delniške družbe Blisk Montaža inštalacije, krovsko-klepor-ska dela in zaključna dela v gradbeništvu, d. d., Mursko Sobota, Plese 9, uprava družbe Blisk Montaža, d. d., vabi delničarje no 3. sejo skupščine družbe BLISK MONTAŽA, d. d., ki bo v ponedeljek, 16. 7. 2001, ob 16. uri v veliki dvorani CPŠ v Murski Soboti. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Skupščina izvoli na predlog uprave predsednika skupščine in tri preštevalce glasov. Na seji je navzoč povabljeni notar. 2. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe za leto 2000. Predlog sklepa: No predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta ter mnenju revizorja se sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe BLISK MONTAŽA, d. d., za leto 2000. 3. Sprejem sklepa o delitvi dobička za leto 2000 Predlog sklepa: Čisti dobiček poslovnega leto 2000 v nerevalorizirani vrednosti 26,200.459,00 SIT se razporedi: - izplačilo dividend v višini 14,280.000,00 SIT, to predstavlja 2.100,00 SIT bruto na delnico; - 2,000.000,00 SIT bruto se nameni za izplačilo nagrade upravi in članom NS; - preostali dobiček v višini 9,920.459,92 ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane do 31.10. 2001. Način izplačila določi uprava. Dividende se izplačajo delničarjem, ki so na dan 12. 7. 2001 vknjiženi kot imetniki delnic v delniški knjigi družbe. 4. Imenovanje revizijske družbe za leto 2001 Predlog sklepa: Za revizorja za poslovno leto 2001 se imenuje na predlog nadzornega sveta AUDIT, družba za revizijo in svetovanje, d. o. o., M. Sobota. > 5. Določitev sejnin članom nadzornega sveta Predlog sklepa: Sprejme se predlagano višina sejnin 30.000,00 SIT bruto za opravljeno sejo, in sicer v skladu s 26. členom statuta delniške družbe. 6. Pobude in vprašanja delničarjev Gradivo za skupščino je delničarjem no vpogled na sedežu družbe (tajništvo) BLISK MONTAŽA, d. d., Plese 9, 9000 Murska Sobota, od 12. do 14. ure. Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalne pravice poleg delničarjev tudi njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki se pisno prijavijo. Prijave morajo prispeti s priporočeno pošto na sedež družbe oz. morajo biti osebno oddane najkasneje tri dni pred skupščino. Delničarje naprošamo, da svoje morebitne nasprotne ali nove predloge k posameznim točkam dnevnega reda v pisni obliki z utemeljitvijo vložijo v 7 dneh od objave tega sklica. Dvorana bo odprta 30 minut pred začetkom zasedanja. Udeleženci se pred prihodom na skupščino identificirajo z osebnim dokumentom. \ Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo polurni odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. Vtem primeru je skupščina sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. BLISK MONTAŽA, d. d. Uprava Boris Goldinskij Na podlagi 22. in 121. člena Statuta Občine Križevci (Ur. 1. RS št. 27/ 99) in druge alinee prvega odstavka 10. člena Odloka o priznanjih občine (Ur. 1. RS št. 30/96) ter sklepa komisije za odlikovanja in priznanja z dne 7.6. 2001 Občina Križevci objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2001 I. Občina Križevci podeljuje priznanja zaslužnim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom in društvom za njihove dosežke v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanju, na kulturnem področju ter drugih področjih. II. Priznanja Občine Križevci, ki se v letu 2001 lahko podelijo, so: priznanje Občine Križevci s plaketo in listino, pisna priznanja občinskega sveta. III. Pobudo in predloge za podelitev priznanja občine Križevci lahko podajo • fizične osebe, podjetja, zavodi, društva, delovna telesa občinskega sveta', komisija za priznanja in odlikovanja ter politične stranke. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje in podatke o predlagatelju pobude. Predlog mora biti utemeljen z razpravo iz okolja, iz katerega izhaja. IV. Pisni predlogi se posredujejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Križevci, Komisija za priznanja in odlikovanja, Križevci 11,9242 Križevci pri Ljutomeru, z oznako »Ne odpiraj: razpis - občinska priznanja«, in sicer do 30. junija 2001. Nepopolnih in prepozno vloženih predlogov komisija ne bo upoštevala. Predsednik komisije Feliks Mavrič, l.r. Pred letošnjo žetvijo krušnih žit Tržna cena še neznanka Slovenski pridelovalci bodo letos ponudili tržišču okoli 150 tisoč ton krušnih žit e kratek čas nas še loči od začetka letošnje žetve, zato je tržna cena pšenice v tem trenutku med pridelovalci najbolj aktualna tema. Ti so namenili lansko jesen krušnim žitom nekoliko več površin, nekaj tudi na račun sladkorne pese, ki so se ji nekateri pridelovalci povsem odpovedali. Posevki kažejo, da bo letošnja letina dobra, in poznavalci napovedujejo, da bomo v Sloveniji ponudili tržišču okoli 150 tisoč ton pšenice. Za jesensko setev ozimnih žit so se pridelovalci odločali na osnovi pogojev ob lanskem odkupu. Zaradi suše je bila letina nekoliko slabša, zato je bila izhodiščna cena 26,50 tolarja za kilogram, k njej pa je treba prišteti še dodatek za kakovost. Ta je bila lani dobra, zato so bili pridelovalci s ceno, ki so jo dosegli na tržišču, zadovoljni. Potem ko je bila setev že zdavnaj mimo, je vlada sprejela tržni red za pšenico, ki je določil intervencijsko ceno. V uredbi je vlada zapisala, da znaša intervencijska cena 21,50 tolarja za kilogram, povečuje pa se mesečno, da se izravnajo stroški skladiščenja. Če pri- delovalci krušnih žit ne morejo prodati do konca avgusta, jih lahko po tem datumu ponudijo v intervencijski odkup. Lani intervencijski odkup ni bil potreben, vprašanje pa je, kako bo letos, ko bo na tržišču večja ponudba. Žitarji namreč pravijo, da bodo odkupili največ 115 tisoč ton pridelka, slovenska poraba pa znaša letno okoli 220 tisoč ton. Kakšna bo torej letošnja tržna cena, ostaja zaenkrat vprašanje, pogajanja med žitarji in pridelovalci, ki trajajo že nekaj časa, pa so trda. Žitarji so postavili za izhodiščno ceno 25 tolarjev za kilogram, pridelovalci pa zahtevajo nekaj več kot 28 tolarjev. V kmetijsko-gozdarski zbornici, ki naj bi v pogajanjih zastopala interese kmetov, pravijo, da dogovor o tržni ceni ne sme biti le stvar mlinarjev in pridelovalcev, pač pa bi se v dogajanja morala vključiti tudi država oziroma kmetijsko ministrstvo. Cena pšenice na svetovnem trgu bo namreč zaradi dobre letine nižja, in če bo država preveč odprla meje za uvoz pšenice ali moke, se kaj lahko zgodi, da bo ostal dobršen del pridelka slovenskih kmetov v domačih kaščah. Ti ga bodo po 1. septembru sicer lahko ponudili v V Trdkovi na Goričkem se je minulo nedeljo v popoldanskih urah ponovno zbralo veliko ljudi, tokrat že na sedmem tradicionalnem srečanju treh obmejnih občin Sankt Martin v Avstriji, Gornji Senik na Madžarskem in Kuzme. Kot verjetno veste, je Kuzma ena od štirih slovenskih občin, ki meji na dve sosednji državi. Tovrstno srečanje je ena glavnih dejavnosti Turističnega društva Tromejnik, ki poskuša vsako leto razširiti to prireditev. S preostalimi tremi občinami v Sloveniji poskušajo večkrat sodelovati in tudi tokrat je na srečanje ob tromeji v Trdkovi prispel avtobus obiskovalcev iz kranjskogorske občine. Na prireditvi je poleg druženja s sosedi potekal kratki kulturni in poučni program z ogledom gozdne učne poti. Seveda ni manjkalo glasbe in plesa. Na fotografiji lahko vidimo, kako so v krogu zaplesali tisti, ki jim meja in drugačen jezik ne predstavljata ovir. Besedilo in foto: C. K. a glavni obravnavi zoper 31-letnega Branka Kocbeka iz Križevec pri Ljutomeru, ki je bil obtožen povzročitve hude prometne nesreče iz malomarnosti, so na soboškem Okrožnem sodišču - sodnemu senatu je predsedoval sodnik Dezider Novak, zagovornik pa je bil Janez Kaučič -izrekli desetmesečno zaporno kazen, prepoved vožnje motornih vozil B-kategorije za šest mesecev in plačilo vseh sodnih stroškov. Pri izreku kazni so upoštevali olajševalne okoliščine, in sicer skrb za majhnega otroka, skorajšnjo poroko in dosedanjo nekaznovanost, kot oteževalno okoliščino pa so mu šteli zapustitev kraja nesreče. Sodba še ni pravnomočna, ker je zagovornik obtoženega najavil pritožbo. Spomnimo se, da se je zgodila prometna nesreča marca 1997 na cesti med Mursko Soboto in Bakovci pri gramoznici Pomgra-da. Takrat je Branko Kocbek s svojim osebnim avtomobilom, s katerim se je peljal iz Murske Sobote, prehiteval dva avtobusa, nasproti pa se mu je z yugom pripeljala 43-letna Štefanija Ban- fi iz Moravskih Toplic. Zaradi tesnega prehitevanja je Kocbek s stranskim ogledalom svojega avtomobila zadel stransko ogledalo avtomobila Banfijeve in odpeljal naprej. Voznica je najprej z avtom podrsala ob prvem avtobusu, nato pa je trčila v drugi avtobus, to pa je bilo zanjo usodno, saj je umrla na kraju nesreče. VESTNIK NA www.p-inf.si Padjehe n tafetmiranje. d d. m a No»it» 13. Murska Sobata intervencijski odkup, vendar bodo za pšenico dobili le intervencijsko odkupno ceno, to je 21,50 tolarja za kilogram. Če pridelovalci ob žetvi ne bodo mogli prodati pridelka, se bo pojavil še dodaten problem, kje in kako ga skladiščiti, saj ponekod skladiščnih zmogljivosti primanjkuje. Neurejene razmere vnašajo med pridelovalce nemir, nanje pa še posebej opozarjajo pomurski pridelovalci, ki slovenskemu tržišču vsako leto ponudijo največje količine. V zadnjem času so bili že prevečkrat izigrani, zato tokrat ne bodo popustili, in če bo potrebno, bodo posegli tudi po nepriljubljenih ukrepih. Ludvik Kovač ■ Končan postopek zoper Mariča Nekdanji ravnatelj oproščen Vmes lokalno obarvana podtikanja Pred senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Branko Palatin, se je v petek končal sodni postopek zoper nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Kuzma, 58-letnega Ivana Mariča. Po spremembi obtožnice okrožne državne tožilke Irme Volf, ki je zahtevala pogojno kazen, in tehtnih pripombah odvetnika Jožeta Šafariča, ki je zahteval oprostilno sodbo, se je s slednjim strinjal tudi sodni senat. S tem so zavrnjene vse obtožbe z glavne obravnave. Takrat so Ivanu Mariču očitali zlorabo uradnega položaja, škodljivo pogodbo z učiteljem telovadbe Marjanom Reckom, ki je med bolniško odsotnostjo leta 1996 opravljal dela, s čimer naj bi bilo ministrstvo za šolstvo in šport oškodovano za skoraj 90.000 tolarjev, poneverbo, neupravičeno uporabo šolskega multikultivatorja in uničenje gozda. Kot je dejal zagovornik Jože Šafarič, »v celotni zadevi ni bilo nobenega kaznivega dejanja. Učitelj Recek je dobil samo tisto, kar mu je po zakonu pripadalo. Ker ni mogel izkoristiti letnega dopusta, mu ga je pač bilo treba izplačati. Zato moj varovanec nima nobene odgovornosti. Vse to je počel korektno in pošteno, sedaj pa so nekateri iz njega skušali narediti zločinca. To je samo lokalnopoli-tičen proces, v katerega so zvlekli poštenega človeka, ki je delal povsem vestno.« Zaradi novega dokaznega gradiva, pri čemer je Ivan Marič tudi tokrat zavrnil omenjena kazniva dejanja kot neutemeljena, saj je imel za vsa očitana dejanja opravičljive razloge, je bila oprostilna sodba pričakovana. Na ta način je bil Ivan Marič kot nekdanja odgovorna oseba na Osnovni šoli Kuzma kljub lokalnim političnim podtikanjem spoznan za nedolžnega. To pomeni, da je nanj v preteklosti neupravičeno padla temna senca suma storitve petih kaznivih dejanj. Milan Jeršel Branko Kocbek spoznan za krivega Deset mesecev za povzročitelja smrtne nesreče Zapustitev kraja kot oteževalna okoliščina In kaj očitajo Kocbeku? predvsem to, da kljub temu, da je vedel, da se je nekaj zgodilo, ni ustavil. Policisti so ga izsledili šele čez nekaj časa. Obtoženi je zatrjeval, da je avtobus uspel prehiteti in se umakniti na desni vozni pas, Banfijeva pa naj bi mu nasproti pripeljala deloma po njegovem voznem pasu, zaradi česar sta se osebna avtomobila oplazila. Ob tem je Kocbekov zagovornik skušal dokazati, da se je to zgodilo zaradi vinjenosti Banfijeve. V njeni krvi so namreč po prometni nesreči namerili več kot 1,7 promila alkohola, zaradi česar naj bi vozila preveč po sredini ceste. Nasprotna stran pa trdi, da je Kocbek oba avtobusa prehiteval zelo tvegano.. Milan Jeršel Direktor policije med svetniki na Razkrižju Meja prinesla težave Ilegalci niso ukradli nobenega vozila -Če bi očividci prijavili sumljivi osebi v Veliki Polani? 0 bčina Razkrižje, ki so jo ustanovili ob koncu leta 1998, je znana širši javnosti predvsem po problemih, ki so jih imeli pri uvajanju slovenskega bogoslužja. Medtem ko so tako imenovani primer Slaviček uspešno rešili, jih zdaj »vznemirjajo« nerešena mejna vprašanja s sosednjo Hrvaško in sploh nekatera dogajanja v obmejnem prostoru. Da bi vse povedali ter pojasnili, kako in kaj, je župan Stanko Ivanušič na zadnjo sejo občinskega sveta povabil tudi direktorja Policijske uprave M. Sobota Aleksandra Jevška, komandirja PP Ljutomer Roberta Žibrata, vodjo policijskega okoliša Janka Rajnarja, vsi omenjeni so prišli na sejo, in še direktorja Carinskega urada M. Sobota Slavka Horvata, ki pa ga ni bilo. Kaj predvsem moti prebivalce razkriške občine? V zadnjem času jih je posebej zaskrbel val ilegalnih prebežnikov, ki prestopajo hrvaško-slovensko mejo ravno na območju njihove občine. Prebivalci se ne počutijo dovolj varni. Svojevrsten problem imajo tisti občani, ki morajo, če želijo priti na t. i. medmejno slovensko območje, prek mejnega prehoda, nekateri pa poleg tega še po delu hrvaškega ozemlja nazaj na slovensko stran; in to velja tudi za skupino naših državljanov, ki naj bi imeli svoje hiše na hrvaškem ozemlju, a tega ne priznavajo. Zaradi nedoločene oz. nepotrjene meje prihaja občasno do konfliktnih situacij. Obstaja tudi problem hrvaških in naših državljanov, ki živijo tik ob meji na hrvaški strani, pa nimajo drugih dovoznih poti do svojih domov kot s slovenskega ozemlja. Še vedno je nezadovoljivo urejeno tudi vprašanje dvolastnikov ter dovoza oz. izvoza za slovenske lastnike zemljišč med mejnim prehodom Gibina - Bukovje. Še posebej občutljivo pa je vprašanje družinskih grobov na slovenskem (razkriškem) in hrvaškem (štrigovskem) pokopališču, kajti tradicija je bila, da so domačini iz hrvaških krajev Banfi injalšovec pokopali umrle svojce na Razkrižju, krajani iz slovenskih vasi Šprinc in Kopriva pa v Štrigovi. Zdaj si je treba zaradi meddržavne meje pridobiti soglasja in dovoljenja državnih organov, pri čemer se dogaja, da postopki trajajo predolgo. Tako se je že zgodilo, da moža iz Šprinca niso mogli pokopati v grobu k ženi na štrigovskeni pokopališču. Nekatere domačine moti tudi pogosto kontroliranje policistov (kaznovanje) v prometu, glede carinske službe pa je doslej prihajalo predvsem do problemov, povezanih z domačijo Cmagerjevih na Razkrižju. Zaradi mejne kontrole so med drugim kupci skoraj prenehali kupovati pri njih kmetijske pridelke, prav to pa je za Cmage-rjeve življenjskega pomena. Direktor PU M. Sobota Aleksander Jevšek je najprej dejal, da ga je povabilo na občinsko sejo razveselilo in da se je to zgodilo prvič med njegovim mandatom. Ko je analiziral stanje v razkriški občini, pa je ugotovil, da posebne problematike pravzaprav ni. Res pa je, da so bile na tem območju speljani kanali za ilegalce in da jih je oktobra lani tamkaj prestopilo hrvaško-slovensko mejo blizu 450. Medtem se je val beguncev bistveno zmanjšal, to pa so dosegli tudi z dobrim so- delovanjem s Policijsko upravo medžimurske županije Čakovec. Sicer pa razpolagajo s podatkom, da begunci na njihovem območju niso odvzeli nobenega avtomobila in prav tako niso storili kakšnega hujšega kaznivega dejanja, zato ni razlogov za večjo zaskrbljenost. Tudi v Veliki Polani ne bi prišlo do napada na tamkajšnjega domačina, če bi očividca pravočasno prijavila neznani osebi, ki sta se zadrževali v bližini njunega bivališča. Direktor PU je tudi zagotovil, da bodo dobili dovoljenje za kresovanje na Razkriškem bregu, ki bo 25. junija, pripravili pa ga bodo v počastitev dneva slovenske državnosti. Tam bo tudi vod slovenske policije in celo sam namerava priti na to tradicionalno prireditev. Jože Graj I Anketa No, kako je bilo? V nedeljo, ko sem se malo odpočil in se pokazal v javnosti«, me je skoraj vsak, ki je vedel, da sem ?il v soboto na Vestnikovem potovanju na Ma- džarsko, vprašal: »No, kako je bilo?« Potem sem seveda povedal, da je bilo O. K. Zanimivo: isto vprašanje pa sem zastavljal tudi jaz nekaterim udeležencem, ki s(m)o se prvi zapeljali z vlakom po pravkar odprti železniški progi v smeri Ljubljana- Budimpešta in obratno. V teh dneh si vtise še »urejamo«, pa vendarle preberimo, kaj so povedali nekateri po naključju ogovorjeni sopotniki. JOŽE ŠKRABAN, upokojenec, iz Dokležovja: Doslej sem bil štirikrat tudi na Vest-nikovih izletih z vlakom. V redu se mi zdi, da ste pohiteli z idejo o vožnji po pravkar odprti železniški progi, to je prav gotovo pritegnilo veliko ljudi. Izlet tudi ni bil predrag. Marsikaj smo videli in tudi druženje s prijatelji je bilo prijetno. Dobra pa je bila tudi postrežba, tako na vlaku, kot tudi v lokalu, kjer smo dobili obilne porcije hrane. Izlet mi bo ostal v lepem spominu, kot mi je ostal tudi lanski izldt na Gorenjsko. Če bom živ in zdrav, grem prav gotovo na izlet tudi drugo leto. MARIJA FRAS s Kapele: Malo mi je nerodno, da sem se prvič odločila za tako potovanje šele letos. Morala sem iti, ko pa sem od prijateljic, ki so že bile na Vestnikovih izletih, slišala toliko lepega. Zdaj moram povedati, da je ta izlet resnično v redu. Videli smo madžarsko »morje«, mesto Keszthely in njegov dvorec Festetics, pokusili vina, ogledali smo si viteške igre ... In se okrepčali z njihovo značilno (zelo začinjeno) hrano. Starejšim to ni delalo preglavic, za otroke pa je bilo preveč začimb. So pa verjetno tudi oni prišli na svoj račun, saj je bila tudi sladica. Na svidenje prihodnje leto! Vsi maturantje končali fakulteto Maturirali pred 50 leti Na seji OS v Kuzmi odžupan soboške občine Rudi Horvat je v prostorih mestne občine v ponedeljek sprejel šestnajst maturan-_____tov, ki so pred 50-mi leti opravili maturo na soboški gimnaziji. Zbrali so se Aleksander Bušen, Anton Ferenc, Jože Gorza, Matija Horvat, Ludvik Jošar, Igor Rogi, Gustav Skalič, Franc Toth, Franc Zver, Franc Žerdin, Marta Bušen, Vojislava Kolbl, Rozalija Nemec, Anica Novak, Martin Poredoš, Šarika Lončar in Darinka Repič, kasneje pa sta se jim pridružila še Ivan Zanjkovič in Vera Ferenc. »V peti razred gimnazije, pisalo se je šolsko leto 1947/48, se je vpisalo 53 učencev, končalo pa jo je 29. Od tega jih je 23 opravilo maturo, vsi z opravljeno maturo pa so končali fakulteto; šest filozofsko, sedem tehnično, dva medicinsko in ena višjo medicinsko šolo ter eden pravniško, imajo pa tudi pet teologov, od tega so trije poštah evangeličanski in dva katoliška duhovnika,« je razlozd eden od maturantov in soboški svetnik Franc Zver. rala v teh prostorih. Obujali so spomine, kako so znosili vse stopnice. Dodali so tudi, da so pripravljeni pomagati pri gradnji nove soboške gimnazije, ko se bo gradila. Beseda pa je stekla tudi o mestu Sobota, ki ni več taka Sobota, kakršno so zapustili pred pol stoletja in se mnogi med njimi razkropili po vsej Sloveniji, pa o vožnji z vlakom, ki je spet postala aktualna, in še čem... Po sprejemu pri podžupanu pa so se poklonili spominu umrlim sošolcem, med katerimi so bili tudi duhovnik Ludvik No- Nekoč šolanje ni bilo tako sa-'houmevno, smo lahko slišali. »Mature se mi nismo bali, saj smo se na njo temeljito pripravljali, 'n morda je to vzrok za tako vi-s°k odstotek z visoko izobrazbo v naši generaciji,« je povedal dr. Anton Ferenc in dodal, da so se sešli pred mnogimi leti in skozi šolska vrata gimnazije so stopili 'z različnih šol, zaradi vojne tudi različnih starosti, bili so iz skromnih razmer in tako so tudi živeli in delali. Sam študij je bil kot božja milost, vsi smo se želeli izobraziti in v življenju nekaj narediti.« Zbrani maturantje so bili tudi tisti, ki so pomagali graditi takratno gimnazijo, današnjo OŠ I, in bili so prva generacija, ki je v nedeljo, 16. junija 1951 maturi- vak, dr. Janez Zlokarnik, Irma Berke, Franc Antalič, Koloman Žibrik in Alenka Kokalj. Svoje druženje pa so nadaljevali kar dva dni in ob tem izrazili željo, da bi se na podobnih prijetnih srečanjih pogosteje dobivali, ne samo vsakih pet let, kot so se doslej. A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. ■ Proračun pod streho otem ko jim je uspelo uskladiti prihodke in odhodke, so svetniki občine Kuzma na zadnji redni seji konec prejšnjega tedna letošnji občinski proračun tudi dokončno sprejeli. Po ocenah se bo letos steklo vanj okoli 210 milijonov tolarjev, v občini pa računajo še na sredstva, ki naj bi jih pridobili na različnih natečajih. Večjih novih naložb letos ne načrtujejo, nadaljevali bodo z že začetimi, na področju prometne infrastrukture pa bodo posodobili še nekaj cestnih odsekov. Se pa v občini že pripravljajo na prehod na devetletko, zato bodo v občinskem proračunu del sredstev namenili za zagotovitev ustreznih prostorskih razmer. Začeli bodo s preureditvijo prostorov vrtca, nato pa bodo zgradili še manjkajoče učilnice, saj mora občina kot ustanovitelj šoli zagotoviti vse možnosti za njeno nemoteno delovanje. Svetniki so na zadnji seji tudi sklenili, da občina pristopi k pilotskemu projektu za zgraditev socialnih in neprofitnih stanovanj. Stanovanja, ki jih bodo zgradili v novem poslovno- stanovanjskem objektu v Kuzmi, naj bi namreč z 49-odstotnim deležem financiral tudi republiški stanovanjski sklad, ki bi tako postal tudi solastnik teh stanovanj z vsemi pravicami iz lastništva. Krajani v občini Kuzma bodo v začetku julija praznovali drugi občinski praznik, ki je posvečen spominu na osamosvojitveno vojno pred desetimi leti. Priprave na letošnje praznovanje so že stekle in v občini pravijo, da bo tudi letos slovesno. L. K. ■ VIKTOR ŠARKANJ iz Roga-šovec: Zakonci: Hilda in Viktor Mekiš, Vida in Alojz Marič, Marija in Geza Kisilak ter jaz in moja žena Biserka se dobro razumemo, saj smo si tudi sosedje, zato smo se odločili, da se skupaj zapeljemo z Vestni-kovim vlakom. Zase moram reči, da sem bil prvič na Vestnikovem izletu. In dobro je, da Sem šel, saj sem se med prvimi peljal po novih železniških tirih, lepo smo se imeli na vlaku, ogledali smo si nekaj zanimivih krajev in viteške igre. Dobro pa je tudi, ker sem avtomehanik, zato sem lahko pomagal šoferju madžarskega avtobusa, drugače bi le-ta obtičal. Nekaj je bilo narobe z zavorami. KAJA KATONA iz Gorice pri Puconcih: Hodim v tretji razred osnovne šole, stara pa sem deset let. Mamica Dušanka je dovolila, da smem iti z dedkom Evgenom in bratrancem Dušanom na Vestnikov vlak. Celo plačala je potovanje. S seboj sem vzela tudi fotoaparat in porabila cel film. Prav zanima me, ali so posnetki uspeli. Upam, da so. Potem bom vsem, ki jih to zanimala, pokazala fotografije, tudi s prizori iz Somega, kjer smo prisostvovali viteškemu plesu in viteškim spretnostim v sabljanju, v katerem sta se pomerila tudi fantiča moje starosti. Fotografirala sem tudi, ko smo se peljali z ladjo po Blatnem jezeru. TATJANA LEHNER iz Rakičana: Letos smo se sosede (Tončka, Zdenka in jaz) dogovorile, da se zapeljemo na Madžarsko, kjer sem sicer že bila, vendar ne z vlakom. Poseben čar je bila torej vožnja po železnici, še posebej po novem delu. Močan vtis so naredile name viteške igre, kjer so bili akterji zelo spretni, sicer bi se lahko zgodila nesreča, kjer bi potem tudi sama pomagala, saj sem medicinska sestra. No, tam je bilo vse v redu, sem pa priskočila na pomoč našemu zdravniku dr. Horvatu, ko je bilo treba pomagati enemu od potnikov Ve-stnikovega vlaka. Na izletu sem bila v skupini, ki je poskušala vzorce madžarskih vin. Štefan&Nataša ■ 10 O TEM IN ONEM 14. junij 2001 vestnik Pogovor s Srečkom Centrihom Priznanje kakovosti ljutomerskega gledališča Najboljša ljubiteljska gledališka skupina v Sloveniji ■ a 40. srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani je dobila gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera s komedijo o Slovencih o slovenstvu z naslovom Vaja zbora (Komedija v treh slikah s pevskim zborom in streljanjem) avtorja Vinka Moderndorferja in v režiji Srečka Centriha prvo nagrado strokovne žirije (delila si jo je z gledališko skupino iz Horjula) in prvo nagrado občinstva. Režiser predstave in igralec, ki je v predstavi upodobil Žiko Črnogorca, Srečko Centrih pravi, da ga je Mdrendorferheva komedija Vaja zbora navdušila pred dvema letoma, ko jo je videl v režiji celjskih gledališč Promocijska akcija Radenske Predstavniki Radenske so poskrbeli v minulih dneh za svojevrstno promocijo. Namreč povsod tam, kjer stojijo veliki jumbo plakati Zaljubljeni v življenje -Zaljubljeni v Radensko, so delili balone v obliki src in steklenice Radenske. Naš fotograf je »ujel« v svoj objektiv eno takšnih akcij na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. T. K., foto: J. Z. Hladnokrvna odločitev! a g 1 S ž S Brezplačna klima in nizke cene! Dodatni popusti za modele letnik 2000. 15.990 DEM MOTOR že od 2.449.354 SIT* ali 21.990 DEM že od 1.335.505 SIT* ali n non DEM nikov in takrat je začutil, da bi jo znala gledališka skupina iz Ljutomera zelo dobro uprizoriti. »Pri tej predstavi je pomembno tudi dobro petje in v naši gledališki skupini je,značilno prav to, da so igralci tudi dobri pevci. Z delom začnemo na začetku šolskega leta, premiera pa je v začetku decembra. Takoj v začetku septembra začnem aktivno delati z igralci, načrtovati scenografijo, kostume in vse drugo in že kak mesec pred premiero, torej v začetku novembra, je večji del dela že opravljen. Sam začnem aktivno delati za predstavo med dopustom, takrat imam tudi dovolj miru, da o vsem natančno premislim. Sam že trideset let igram v gledališču, leta 1993 pa sem začel tudi sam režirati. Za dobro delo v gledališču so ob režiserju in igralcih ter primerni zgodbi pomembni tudi disciplina, trud in prizadevanje vseh, da bi naredili čim boljšo predstavo,« pravi Centrih Sogovornik pravi, da se je po zmagi in ogledu predstave precej spremenil tudi odnos drugih na festivalu do njih, dobili so precej pohval, med drugim tudi, da skupina igralcev zelo ubrano deluje. Predstavo si je ogledal tudi avtor Moderndorfer in bil navdušen. Povedal jim je, da ima Preventivno predavanje o problemih z drogami »Ne preklinjaj teme, poišči luč!« Kakšna naj bi bila prava pot iz začaranega kroga odvisnosti O bstaja več vrst predavanj na temo o odvisnosti od trdih drog, verjetno pa so najbolj učinkovita tista, na katerih mladi, ki so iz tega kroga izšli, povedo svoje izkušnje. Tako je že dvakrat v enem mesecu v Pomurju potekalo srečanje s tremi fanti iz Maribora, ki so nekaj let preživeli v don Pierinovi skupnosti. Prvič so fantje svoja doživetja razgalili v Ljutomeru, ko je srečanje pripravilo Društvo krščanskih izobražencev, prejšnji teden pa so bili tudi v Beltincih, kjer je srečanje pripravilo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja skupaj z Društvom prijateljev mladine iz Beltincev. Kot so povedali Zlatko, Toni in Matej, delujejo v sklopu društva Srečanje, ki poleg tega, da prireja preventivna predavanja, kot je bilo to, izvajajo tudi programe za starše in družine z narkomani. Kot pravijo, starši največkrat iščejo hiter odgovor na to, kako rešiti problem z otrokom, ki se je predal drogi, toda ker tega ne dobijo, saj hitre rešitve preprosto ni, zapustijo društvo. pripravljen že čisto nov tekst, ki ga bo poslal kot darilo skupini. Centrih pravi, da najrajši dela komedije: »Mislim, da je veliko dram in žalosti okrog nas ... Želim narediti predstavo, pri kateri se ljudje sprostijo in zabavajo in po njej zadovoljni zaspijo. Za letos načrtujemo, da bi naredili še eno podobno predstavo, za naslednje leto, ko bo ljutomersko gledališče praznovalo stoletnico, pa bi želel režirati opereto.« Na območnem srečanju gledaliških skupin bi sicer morali predstavo zaigrati v Gornji Radgoni, vendar so ostali pred zaklenjenimi vrati dvorane in so jo potem zaigrali v Veržeju. Selektor, ki si je takrat predstavo ogledal, jim je ob zmagi v Ljubljani priznal, da je že takrat vedel, da imajo veliko možnosti za zmago, čeprav tega takrat ni pokazal. Doslej so na republiških tekmovanjih običajno priznanje pobirale gledališke skupine iz Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Horjula, Prevalj, Jesenic in »Poti do morebitne rešitve sta le dve,« je v uvodu jasno povedal Zlatko, ki je več kot štiri leta prebil v don Pierinovi skupnosti. Prvo je opisal kot nemogočo, drugo pa kot težko. Nemogoče je namreč pričakovati, da bi problem z zasvojenosti lahko rešili na hiter način, saj tudi do nje pride z leti prek življenjskih težav, ki jih posameznik poskuša utopiti v drogi. Zato je hitra rešitev problema, tudi ta, ki jo danes Režiser in igralec predstave Vaja zbora Srečko Centrih drugih območij, kjer je že vrsto let kakovostna amaterska gledališka dejavnost. »Da se je kakovostna gledališka dejavnost v Ljutomeru ohranila, moramo biti najbolj hvaležni Julki Bezjak in pokojnemu Stanetu Kralju, ki sta jo z lastno zagnanostjo vrsto let ponujajo v obliki metadonskega zdravljenja, le metanje peska v oči. Takšni ljudje se sicer res več ne spuščajo v kriminal ob iskanju droge, se lahko tudi zaposlijo, poročijo itd., toda še vedno bodo vsak dan odvisni od substance, ki jim daje moč. Problema se torej ne da rešiti z zamenjavo substance z manj škodljivo, ker s tem odvisnost še vedno ostaja, pa tudi razne druge pomoči psihologov in zdravnikov redko kdaj koristijo. Prava pot do rešitve je težja in traja mnogo več časa. Da človek odloži breme odvisnosti, je mogoče le tako, če popolnoma spremeni način življenja in razmišljanja, ki sta ga pripeljala k drogam. Ravno zaradi tega obstajajo tudi skupnosti, kot je don Pierinova, kjer se lahko fantje in dekleta srečajo s sebi po ohranjala. Ko stopiš na oder in zavohaš prah odra, če ga dobro zavohaš, ostaneš. Med pripravljanjem predstave naletiš tudi na težave, se tudi kdaj skregamo, toda ko slišiš aplavz in smeh publike, vse pozabiš,« dodaja Centrih. Jože Gabor ■ dobnimi, kjer živijo svoje življenje drugačno od prejšnjega in kjer ne morejo pretentati ljudi, da bi prišli do droge, ker vsak od njih pozna laži, ki so jih sami uporabljali. »Tam torej ni nobenih zdravnikov, psihologov in psihiatrov, ki bi pomagali. Tam si mora pomagati vsak sam ob izkušnji, ki mu jo lahko da starejši član komune, ki je moral prehoditi enako pot,« razlaga Zlatko. Bistveno pa je tukaj vprašanje, kako priti do tega trenutka, da se zasvojenec odloči, da najde rešitev in gre živet v komuno. Kot so povedali fantje, se za to mora odločiti vsak sam in nobena prisila ne pomaga. Preprosto mora posameznik začutiti klic po življenju, kot je ta trenutek odločitve poimenoval Zlatko, in šele tedaj je dobrodošla vsa pomoč bližnjih, ki želijo pomagati. Ta trenutek pa pri nekaterih na stopi prej, pri nekaterih pozneje, pri nekaterih pa nikoli. Tako v društvu Srečanje zasvojencem in njihovim staršem zgolj prek izkušenj, ki so jih sami doživeli, omogočajo najti izhod iz sveta omame, ker vedo, da so tudi sami, ko so se hoteli rešiti droge, verjeli le tistim, ki so to pot že opravili. Društvo, ki deluje v Razboru pri Zidanem mostu, želi s srečanji in pogovori fantom in dekletom pomagati pri usmerjanju in iskanju trajne rešitve in po končanem bivanju v kakšni od skupnosti pomagati pri vstopu v utečen tok življenja, pomagati staršem in svojcem prl reševanju zasvojenca ter preventivno delovati s promocijo življenja, ki daje zadovoljstvo in moč v realnem soočenju z dejstvi vsakdana. C. K.* «11 14. junij 2001 r\UL I UHM Zbornik in vrbi žalujki v spomin na dr. Vaneka Šiftarja Portret Danes slavimo moža... Andrej Pavlič: bibliotekar - prostorih Pravne fakultete v Mariboru so v petek predstavili Šiftarj'ev zbornik Pravo narod kultura, ki j'e posvečen dr. Vaneku Šiftarju. Zbornik z izrecnim občutkom predstavlja človeka, ki ni bil samo pravnik, ampak tudi raziskovalec, profesor, humanist, mislec, pisatelj in tenkočutni pesnik, orisane pa so njegove številne vloge, ki jih je odigral v svojem življenju. V Po predstavitvi pa so se udeleženci ogledali še Šiftarjevo domačijo in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, ki ga je zasadil in oblikoval Vanek sam. Zbornik je v spomin na preminulega dr. Vaneka Šiftarja in ob 40 letnici študija prava v Mariboru izdala Univerza v Mariboru, Pravna Fakulteta in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Avtorja in zb- liko pozornosti posvečal narodnostnim in etničnim vprašanjem, čemur je namenjeno posebno poglavje ter izpostavljeno, da se je vedno znal zavzeti za malega človeka in družbi nakazati možne rešitve. Zato je izjemnega pomena tudi njegov prispevek k problematiki Romov. Pogledi za naprej so predstavljeni v poglavju o regionalizmu, saj je znal že od nekdaj misliti globalno in delati loklano, zbrana pa je tudi njegova bogata bibliografija. ’ »Ta dan slavimo moža, ki ga sicer ne moremo več povprašati za nasvet, obstaja pa njegova bogata zapuščina in dediščina, tako lahko njegova modrost odmevala v naših delih,« je med drugim povedal mag. Holcman. Po kratkem kulturnem programu na Vrtu spominov in tovarištva pa sta Va-nekov sin Marjan in predsednik programskega sveta ustanove dr. Vaneka Šiftarjeve fundacije dr. Anton Vratuša zasadila dve vrbi žalujki. V spomin na prvi dve vrbi, ki ju Vanekova mama zasadila za Vanekova brata Franceta in Jožeta, ko je doumela, da se ne bosta vrnila iz vojne. Za vrt, ki je veličasten spomin na žrtve in grozote druge svetovne vojne, v njem pa rasejo drevnine iz mnogih krajev, ki so z njimi povezani; skrbi danes občina Tišina, njegov gospodar pa je .soimenjak dr. agrarnih znanosti in velik poznavalec drevja in rastlinstva dr. Aleksander Šiftar. Dr. Vratuša pa je med drugim povedal, da bo že prihodnje leto, 9. maja ob sodelovanju mladine in prekmurske brigade na Vrtu spominov in tovarištva praznovanje dneva miru in zmage nad fašizmom. A. Nana Rituper Rodež Foto: Jure Zauneker ■ domoznanec omoznanstvo je delovno področje, ki ga imajo vse večje, knjižnice, domoznanci pa se ukvarjajo z zbiranjem in obdelovanjem gradiva o domači pokrajini. Tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti ima svojega domoznanca, to je Andrej Pavlič, diplomant zgodovine in sociologije, z opravljenimi izpiti za bibliotekarja. ornik so predstavili rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak, dekan pravne fakultete prof dr. Franc Pernek, urednik zbornika mag. Borut Holcman ter prof. dr. Oto Luthar, predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Na 442 straneh so zbrani prispevki 38 avtorjev, ki so dr. Šiftarja kakor koli poznali ali z njim delali. Uvodni misli v zborniku so posvečene človeku, ki se ni bal sveta in je zavestno prevzel vse posledice, med drugim jih je prispeval predsednik države in osebni prijatelj Milan Kučan. V zborniku je podan oris podob iz njegovega bogatega življenja in dela, predstavljeno je znanstveno raziskovalno in pedagoško delo, kar so meddrugim pospremili s citatom, da je odnos do lastne preteklosti ocena vrednosti nekega naroda v sedanjosti in temelj za vsestranski razvoj za prihodnost. Dr. Šiftar se je namreč ve- Po predstavitvi Šiftarjevega zbornika Pravo narod kultura, so v Vrtu spominov zasadili dve vrbi žalujki Delo domoznanca opravlja od leta 1993, nanaša pa se na različne vidike, po katerih obdelujejo Prekmurje različne humanistične vede: zgodovina, jezikoslovje, etnologija, geografija... Rezultati takšnega dela so vidni predvsem v pripravljanju razstav, organiziranju srečanj s strokovnjaki z določenih področij, v različnih oblikah mednarodnega sodelovanja. Zlasti pomembno je sodelovanje s sombotelsko knjižnico, ki ima veliko gradiva o Prekmurju, sodelujejo pa tudi z Zalaegerszegom in Budim- pešto na srečanjih, seminarjih in z izmenjavo informacij. Samo po sebi je umevno, da se je v ta namen -moral naučiti tudi madžarščine, znanje katere je potrebno vsakomur, ki hoče delati na tem področju. V času njegovega delovanja je bilo že precej razstav, najbolj odmevna je bila tista, ki so jo pripravili takoj po njegovem prihodu: Dragoceni tiski in rokopisi iz zbirke Dušana Reška, zbiralca in zapisovalca ljudskega blaga, ki je svojo zbirko podaril soboški knj- pojavile tiskane knjige, s tem pa so se ukvarjali učitelji in kantorji. Posebnih naslovov nimajo, včasih je zapisan prepisovalec. Zapisane so, kot je bila navada, v prekmurskem narečju z madžarskim rokopisom, ponekod je najti vmes latinske naslove. Knjižnica pa prihaja do tovrstnega gradiva na različne načine, precej je podarjenega, drugi viri pa so odkupi in zamenjave. Veliko ga je še pri zasebnikih, v NUK, v UKM in v dekanijski knjižnici. Sicer pa Andrej Pavlič rad da- Vodnik po slovenskih muzejih Poldrugi ducat pomurskih muzejev Predstavljene tudi naše galerije Založba Mladinska knjiga je izdala v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije Vodnik po slovenskih muzejih, doslej najobsežnejši pregled slovenskih muzejev in galerij. V njem jih je predstavljenih kar 252, tako tistih velikih, klasičnih muzejev in galerij kot tudi njihovih dislociranih enot pa spominskih sob znanih Slovencev, muzejev na prostem, tehničnih spomenikov, likovnih zbirk... Ob državnih, pokrajinskih in mestnih zbirkah je našlo mesto v vodniku tudi veliko zasebnih zbirk, ki so zvečine nastale v zadnjem desetletju. Kranjca v Veliki Polani ter zavr-ška spominska soba generala in pesnika Rudolfa Maistra. Med manjšimi zbirkami so navedene berkovški Časarov mlin, cuber-ški muzej na prostem Ralo, čebelarski muzej v Krapju, etnolško-zgodovinska zbirka Stražna krajina v Krplivniku, stalna razstava Zgodovina Radenske v Radencih, kovaški muzej v Razkrižju, čevljarski muzej v Turnišču in spominski dom na Vaneči. Opisi zbirk in zgradb, v kate- rih so le-te, si sledijo po abecednem redu krajev, ob njih pa so navedene tudi uporabne informacije za obiskovalce (naslov, telefon, odpiralni čas, dostop, vstopnina...). Pri nastajanju vodnika je sodelovalo več kot dvesto sodelavcev, v njem pa je tudi precej slikovnega gradiva. Ob knjigi je izšla tudi turistična avtokarta, na kateri so vrisane lokacije vseh predstavljenih muzejev. D. Štefanec ■ ižnici. Svoje posebnosti in dragocenosti pa naša knjižnica včasih razstavlja tudi drugod - lani so jih na primer v Monoštru in Budimpešti, v Sombotelu pa je bil simpozij, povezan z razstavo Založniška dejavnost v Prekmurju. Ob pomembnejših razstavah pa izdajo tudi katalog. V teh dneh pa si še vedno lahko ogledamo razstavo Prekmurske rokopisne pesmarice. Razstavljenih je 24 rokopisnih knjig, nastalih v Prekmurju v 18. in 19- stoletju. Namenjene so bile predvsem uporabi pri cerkvenih obredih, vsebujejo pa tudi druge pesmi, kot na primer kolednice in mrliške pesmi, ki so tipične za Prekmurje. Tovrstne pesmarice so prepisovali še dolgo po tem, ko so se je tudi informacije in pomaga iskati gradivo za seminarske, diplomske in druge naloge dijakom, študentom in odraslim ter vnaša članke, ki se nanašajo na Prekmurje, v slovenski knjižnični informacijski sistem CO-BISS, v katerem imajo domoznanci po Sloveniji vsak svoje področje. B. B. L. ■ Mednarodna slikarska kolonija Vinogradi obeh bregov Mure Zastopani so seveda tudi pomurski muzeji in galerije, tako večji kot manjši. Od prvih velja omeniti soboški Pokrajinski muzej s svojima odmevnima stalnima postavitvama, Galerijo v Murski Soboti z mednarodnim Bienalom male plastike in prav tako mednarodno likovno razstavo Panonnia, Galerijo in Muzej Lendava ter ljutomerski Zavod za kulturo in izobraževanje. Pred- stavljenih je tudi nekaj spominskih sob in domačij tukajšnjih znanih Slovencev, in sicer: domačija slovničarja in nabožnega pisatelja Petra Dajnka v Čre-šnjevcih, spominska soba slavista in profesorja ter rektorja dunajske univerze dr. Frana Mikici-, šiča v Radomerščaku, spominska soba psihologa, filozofa in teologa dr. Antona Trstenjaka v Rod-mošcih, domačija pisatelja Miška 14. pohod po poteh kulturne dediščine Ob 110. obletnici smrti dr. Frana Miklošiča Literarni natečaj za 23. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodnosti Sodelujejo lahko avtorji, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem maternem jeziku (ne s o-venščinil). Na razpis lahko pošljejo p roz (do 0 tra ni) poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 30 junija v Naslednje podatke: letnico ,oA poklic in «**-*> slana besedila bo pregledala žirija k,“ “j “ objavo v reviji Paralele. Avtorji odstop.,« W besedda za objavo brezplačno. Vsi bodo povab |cni > . , 28 pripravil Sklad KS za ljubiteljske kulturne dejavnost, 27. 28. oktobra v Kočevju. uristično društvo Železne Dveri Radomerje pripravlja letos že štirinajsti pohod po poteh kulturne dediščine, na- menjen spominu na dr. Frana Miklošiča, slavista in jezikoslovca svetovnega slovesa. Letos bo še slovesnejši, saj mineva 110 let od Miklošičeve smrti. Pohod bo to soboto, pohodniki pa bodo ob 10. uri krenili z Miklošičevega trga v Ljutomeru, kjer bo kratek kulturni program z godbo na pihala, nato pa se bodo prek Kamenščaka in Radomerja podali proti Miklošičevi rojstni hiši v Radomerščaku. Nato bodo kulturni program in nagovor Toneta Partljiča, ogled spominske sobe in nastop tamburašev. Pri vrnitvi čez Cuber si bodo pohodniki ogledali še muzej na prostem in črno kuhinjo, štirinajst kilometrov dolg pohod pa se bo končal v Radomerju z druž- abnim srečanjem in razstavo kulinarike, nastopil pa bo tudi osemčlanski ansambel poslancev državnega zbora s pevko. Omenjeno turistično društvo je pripravilo ob tej priložnosti tudi spominsko značko, na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili, pa je ljutomerski občinski tajnik Branko Novak ugotavljal, da Miklošiča vendarle kljub velikemu pomenu ne poznamo dovolj, zato bi lahko temu pohodu v prihodnosti namenjali še več pozornosti. Direktor Zavoda za kulturo Srečko Pavličič je predstavil tudi tri zloženke, ki jih je izdal zavod, in sicer gre za predstavitev treh prleških imen svetovnega slovesa (Ante Trstenjak, Stanko Vraz in Franc Miklošič). Na zavodu nameravajo letos izdati še devet zloženk, saj je po Pavličiče-vih besedah Prlekija polna podobnih »velikih« mož. D. T. ■ sosednjem Bad Radkersb-urgu poteka mednarodna slikarska kolonija Vinogradi obeh bregov Mure. Kolonija je ena od mnogih vzporednih prireditev Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, ki to prireditev vsebinsko dopolnjuje v kulturno in umetniško razsežnost. Ideja je vzklila kot plod dobrega sodelovanja direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca ter okrajnega glavarja Bad Radkersburga in dvornega svetnika dr. Konrada Kranicha. Kolonija je zasnovana tako, da se seli, tako da prevzema letošnjo v organizacijskem in finančnem smislu avstrijska stran. Vsebinski utrip koloniji daje letos pet slikarjev iz Avstrije (Alois Bre-snik, Edith Maria Kekeis, Christa Nickl-Wlodkowski, Helga Ruschi-tz-Cziglar in Franz Tropper) in štirje slikarji iz Slovenije (Vlado Sagadin, Adolf Pen, Ervin Kralj in Vinko Železnikar). Dela so trenutno na ogled na okrajnem glavarstvu v Bad Radkersburgu, od 25. avgusta do 2. septembra pa si jih boste lahko ogledali tudi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. T. K. ■ 12 AKCIJE 14. junij 2001 Lepe želje, čestitke in pozdravi Rojstni dan praznuje moj dragi Dušan Zakoč iz Kuštanovec. Ob tem dogodku mu želim iz srca vse najboljše, izpolnitev vseh želja, veliko zdravja, sreče ter zadovoljstva v življenju. Moja naj večja želja pa je, da bi me imel še naprej tako rad kot doslej - Anita. Iz dneva v dan posije sonce, iz dneva v dan v mislih si mi ti. Še vedno si v srcu mojem, še vedno le tvojih poljubov si želim. Živim v upanju, da nekoč boš spet moj, da se bova spet ljubila, drug z drugim si poljube delila. - Obilo sreče, uspeha, zadovoljstva ter zdravja ti želim ob tvojem rojstnem dnevu. - Andreas: LJUBIM TE - tvoja Marjeta. Rojstni dan praznuje draga babica Ela Gumilar iz Čikečke vasi. Še dolgo bodi z nami, ker se srček nam razveseli, ko k tebi pridemo mi. Kaj naj podarimo ti? Biserov nimamo, zlata tudi ne, imamo pa hvaležno srce. In to bodi darilo zate - tvoji vnuki: Aleksandra, Matej, in Anema-ri iz Murske Sobote. Vse najboljše dragi mami in tašči Anici Fridau z Janževega Vrha za njen enainsedemdeseti rojstni dan z željo, da bi ostala zdrava in še dolgo let praznovala v družinskem krogu - hčerka Zdenka z možem Petrom. Dragi babici Anici Fridau z Janževega Vrha čestitava za rojstni dan, želiva zdravje in srečo ter upava, da naju bo imela še naprej tako rada - vnukinji Petra in Aleksandra. Rojstni dan praznuje draga mama Anica Fridau z Janževega Vrha. Ni besede, ni darila, s čimer bi se ti zahvalila za tvojo ljubezen in dobroto, ki siju delila z nami. Želimo ti zdravje, srečo in se ti iskreno zahvaljujemo za vse dobro - hčerka Silva z možem Francijem ter vnuk Dejan z Mirjano. Draga mama Ela Gumilar iz Čikečke vasi! Kakor sonce izza oblakov kuka, tako se smeji tvoj obraz, ki odseva dobroto, iskrenost... Prve dnijunija si prav potihoma praznovala svoj rojstni dan. Želimo ti, da bi bila zdrava, srečna in vesela med svojimi najdražjimi - sin Janez z ženo Suzano ter hčerkama Aleksandro in Anemari ter sinom Matejem. Na Janževem Vrhu hišica stoji, v njej pa Petra Divjak osemnajsti rojstni dan slavi. Draga Petra, pridne so tvoje roke in pošteno srce; to največje bogastvo za mlado je dekle! Čestitamo ti botrca Silva, boter Franci ter bratranec Dejan z Mirjano. Te dni praznuje rojstni dan draga hčerka Petra Divjak. Ob osemnajstem rojstnem dnevu ji čestitamo in želimo, da jo sreča in zdravje spremljata tudi v prihodnje ter da seji uresničijo vse skrite želje - mamica, ati, sestra Aleksandra in stara mama Anica. Alenki Jerič iz Dokležovja malo pozno, zato pa toliko bolj iz srca čestitam ob praznovanju rojstnega dneva in ji želim izpolnitev vseh želja - Boštjan. Ta mesec praznujeta rojstna dneva: Štefan Belec in Matjaž Horvat, oba iz Šulinec. Vse najlepše, najboljše ... - kolegi iz športnega društva Šulinci. Tečejo ure, dnevi, noči, meseci, leta... In tako je minilo sedemnajst let, odkar si se rodila, draga Tatjana Traj-ber iz Tešanovec. Si v najlepših letih svojega življenja, ki so polna radosti, sreče in veselja. Bodi še naprej tako dobra, plemenita in rada pomagaj ljudem - prijateljica Meri. Dragi mami Nadi Kreft iz Spodnje Ščavnice čestitam ob praznovanju rojstnega dne, želim velim sreče, osebnega zadovoljstva, zdravja in ljubezni. Prosim te: ne glej na življenje tako črno, saj za dežjem vedno posije sonce. Spoštujem te - tvoja hčerka Marjeta. Mariji iz Male Nedelje želim lep konec tedna in jo vabim na nedeljsko kopanje v Moravce v Slovenskih goricah - oboževalec. Štefan iz Lendave! Le zakaj pogledaš v drugo stran, ko se srečava? Če me že nočeš za ženo, bi lahko ostala vsaj prijatelja! Poboljšaj še - Ma-riška. Kupon za brezplačno čestitko v Žrebanje Vestnikovega avta Fiat seicento bo v soboto, 16. junija 2001, ob 15. uri na prireditvenem prostoru ob Bukovniškem jezeru ■E3 rebanje bo v okviru Dnevov turizma Dobrovnik 2001. Sobotni program je tak le: ob osmi uri se bo začelo ob LSI Bukovniškem jezeru ribiško tekmovanje, ob devetih bo na igrišču NK Dobrovnik nogometni turnir, ob enajstih bo ob Bukovniškem jezeru državno prvenstvo v podvodnem vlečenju vrvi in prikaz reševanje s helikoterjem iz jezera; ob petnajsti uri bodo nastopile mažoretke, nato pa bo žrebanje Vestnikovega avta Fiat seicento. Zanj se bodo potegovali vsi, ki so poslali kupone (dopisnice s pravilnimi odgovori) in ki niso bili izžrebani ne v tedenskih in ne v me- sečnih žrebanjih. Veliko jih je. Poleg avta bomo izžrebali tudi nekaj tolažilnih nagrad. Mi pa smo se medtem, ko nestrpno čakamo soboto, nekoliko bolje seznanili z avtom seicento. Je modre barve, ki se ujema z barvo vašega in našega Vestnika. Z njim smo se prejšnji teden tudi popeljali na kraj sobotnega žrebanja in tam, ob jezeru in pri kapelici sv. Vida, smo ga tudi fotografirali. Seveda smo vzbudili pri ribičih in drugih, ki so uživali v naravi, dodatno pozornost. Seicento ima oznako 1.1 Fire MPI. Ima prostornino 1.108 ku- bičnih centimetrov. Moč motorja je 40 kW (54 KM) pri 5.000 vrtljajih na minuto. Doseže najvišjo hitrost 150 kilometrov na uro, pospešek od 0 do 100 pa doseže v 13,5 sekunde. Je varčen, saj porabi med vožnjo na odprti cesti le 5,2 litra, pri mestni oziroma krajevni vožnji pa 8,8 litra bencina. Tudi varen je, kajti šasija je ojačana in zasnovana po načelu predvidljive zmečkljivosti; potniški prostor varujejo protiudar- K nam so prispela naslednja vprašanja, na katera vam odgovarjamo. Za postavljena vprašanja se bralcem zahvaljujemo. 1 . Podjetje, ki plačuje premijo za PDPZ za svoje delavce, po štirih letih zaide v likvidnostne težave in ne more več plačati premije, zanima nas: • kaj se zgodi po štirih letih, ko zaide v težave, • ali mora podjetje plačati davek iz dobička za nazaj, • kaj se zgodi s podpisano pogodbo s strani zavarovalnice, • kaj se zgodi z osebnimi računi zavarovancev in • kako se zavarovanci ponovno vključijo v PDPZ. Podjetje se je odločilo za pristop k našemu pokojninskemu načrtu. Delodajalec oz. uprava na eni strani in sindikat na drugi strani so sprejeli sklep o oblikovanju pokojninskega načrta, v katerem so se dogovorili, kako bodo plačevali premijo. Z našo zavarovalnico so na osnovi generalne ponudbe in pristopnih izjav sklenili zavarovanje, prejeli generalno polico in police za posamezne zavarovance. Vsako leto plačevanja je (bo) nato podjetje, glede na znesek, ki ga je vplačalo na osebne račune svojih delavcev, uveljavljalo olajšave pri davku na dobiček, prav tako pa mu za ta znesek ni bilo treba plačevati davka na plače in prispevkov za socialno varnost. • Kaj se zgodi po štirih letih, ko zaidejo v težave? Ena od možnosti je, da takrat zaprosijo za mirovanje pravic, ki lahko traja dve leti. Druga od možnosti je, da se v okviru podjetja dogovorijo za drugačno plačevanje oz. da delavci plačujejo večji del premije kot doslej. Za nas je bistveno, da se premija plačuje še naprej, ne glede na višino. • Ali mora podjetje plačati davek iz dobička za nazaj? Nikakor ne. Olajšave je vsa leta uveljavljalo za vplačani del premije, od sedaj dalje, če premije ne bo plačevalo, pa pač ne bo moglo več uveljavljati teh olajšav. • Kaj se zgodi s podpisano pogodbo s strani zavarovalnice? Za zavarovalnico je bistveno, da se premija plačuje naprej, ne glede na višino. Treba pa je spremeniti sklep o oblikovanju pokojninskega načrta oziroma kolektivno pogodbo, ki so jo sklenili uprava in sindikat. Opredeliti morajo, kako bo plačevanje premije teklo od sedaj dalje. Če bi s plačevanjem premije v celoti prekinili, lahko zaprosijo za mirovanje pravic za dobo dveh let. V primeru Vestnikov Fiat seicento je modre barve, odlično se drži pomurskih cest in tudi krožno vožnjo okrog Bukovniškega jezera je uspešno prestal. Zdaj čaka na sobotnega srečneža! Foto: Š. S. ne prečke v vratih, v serijsko opremo pa sodi tudi volan s teleskopskim volanskim drogom, zasnovah pa je tako, da prestreza uničujočo energijo trka, in ima protipožarni sistem FPS. Fiat seicento, ki ga namenjamo srečnemu bralcu oziroma izžrebancu, ni velikan, ampak avto, ki, kot pravijo njegovi snovalci, nikoli ne bo razočaral; vselej se bo izkazal z živahnostjo, dinamičnostjo, celo nabritostjo. Šteje sicer med krajše avtomobile, toda kdo Za varnejšo jesen življenja Prostovoljno dodatno POKOJNINSKO ZAVAROVANJE prenehanja plačevanja brez opredeljene pravice do mirovanja pa bo prišlo do prekinitve pogodbe. Sredstva bodo ostala oziroma bodo zadržana na osebnih računih zavarovancev - delavcev. • Kaj se zgodi z osebnimi računi zavarovancev? Osebni računi zavarovancev ostanejo in na njih se ločeno vodi znesek, ki ga je vplačevalo podjetje, in del, ki so ga plačevali sami. Posamezniki lahko normalno nadaljujejo s plačevanjem premije, lahko zaprosijo za mirovanje pravic ali v primeru prenehanja plačevanja premije zadržijo sredstva na osebnem računu. Sredstva, ki jih je zanje vplačal delodajalec, lahko pridobijo po 6 letih, ko torej mine 120 mesecev od pristopa k pokojninskemu načrtu. • Kako se zavarovanci ponovno vključijo v PDPZ? Če podjetje ne plačuje več premije, so zavarovanci lahko še vedno vključeni v ta pokojninski načrt in normalno plačujejo svoj del premije. Kljub prenehanju plačevanja prispevkov podjetja so zavarovanci še vedno vključeni v pokojninski načrt. Tudi če je do takrat celotno premijo plačevalo podjetje, sedaj pa neha plačevati, lahko s plačilom nadaljuje delavec sam, torej se mu ni treba ponovno vključevati v pokojninski načrt. 1. Kako je z izplačevanjem dodatne starostne pokojnine, ko je delavec pri enem delodajalcu vključen v pokojninski načrt 10 let, v drugem 7, v tretjem 4 leta itd. in izpolni starostne pogoje za upokojitev? Če je delavec vsa sredstva prenesel na zadnjega upravljavca pokojninskega načrta, dobiva pokojnino iz vseh sredstev pri zadnjem upravljavcu oziroma izplačevalcu pokojnin, če pa so sredstva ostala pri posameznih upravljavcih, dobiva pokojnino od vseh upravljavcev, pri katerih ima sredstva na osebnih računih. Če vas zanima kar koli v zvezi s pokojninsko reformo, predvsem pa prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, nam vprašanja pošljite na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d., OE Murska Sobota, Lendavska 5, 9000 Murska Sobota, s pripisom Pokojnina. Za odgovore bomo zaprosili strokovnjake in jih v tej rubriki objavili. Lahko pišete tudi na e-mail: info-ms@zav-triglav.si Pckcjninski steber Zavarovalnice Triglav © si želi v tej vedno večji avtomobilski gneči velik avto, ko pa še z majhnim težko najdeš prostor na mestnem parkirišču. Vestnikov seicento smo torej preizkusili neposredno na območju, kjer vas bo, dragi bralci in reševalci, čakal v soboto od osme ure dalje do treh popoldne, ko ga bomo izročili srečnežu. Medtem pa že pripravljamo nova nagradna žrebanja, torej se tudi zaradi tega splača ostati zvest domačemu Vestniku, ki informira in nagrajuje. Rezervirajte si ta dan za izlet v naravo, prijetno druženje in s seboj vzemite vozniško dovoljenje, saj se boste morda ravno vi odpeljali domov z novim avtomobilom. Veliko sreče! OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli šest prijavnic, zadnja bo objavljena v Vestniku 19. julija 2001. Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili v začetku avgusta skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): f BUH 14. junij 2001 rviviK ■ w ■ u Ocenjevanje v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni Visoka kakovost mlečnih izdelkov Letos prvič pet velikih zlatih medalj za osvojeno maksimalno število 20 točk rditev, da so strokovna ocenjevanja prvi znanilci vsakoletnega mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, v celoti ne drži, pravi direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, saj vzporedno tečejo tudi druge aktivnosti. Tako je že končana mednarodna slikarska kolonija, na kateri je devet umetnikov ustvarjalo slikarska dela na temo Vinogradi na obeh bregovih Mure, tečejo pa še številni drugi projekti, pre- dvsem priprave strokovnih razstav. 18 točk (20-točkovni sistem), kar pet izdelkov pa je doseglo maksimalno število 20 točk in tem so letos prvič podelili velike zlate medalje. Velike zlate medalje sta prejela sira ementalec in zbrinc ljutomerskega Mleko-prometa, dva mehka kozja sira srebrnih in 26 bronastih medalj, trije izdelki pa so si pridobili šampionske naslove. Slednje podeljujejo izdelkom, ki tri leta zapored osvojijo zlate medalje, tokrat pa so za šampione razglasili slovensko čajno maslo Pomurskih mlekarn, penasti mlečni napitek z okusom vanilije varaždinske Vindije in smetano za kuhanje z 20 odstotki mlečne maščobe zagrebške Lure. Na letošnjem ocenjevanju so se dobro odrezali hrvaški izdelovalci mlečnih izdelkov, saj je varaždinska Vindija osvojila 2 veliki zlati, 13 zlatih, 21 srebrnih in 5 bronastih medalj, zagrebška Lura pa 12 zlatih, 19 srebrnih in 3 bronaste medalje. Med slovenskimi mlekarnami so največ medalj osvojile Ljubljanske mlekarne in sicer 15 zlatih in 15 srebrnih, Pomurske mlekarne so prejele 1 veliko zlato, 5 zlatih, 8 srebrnih in 3 Cene sredstev za varstvo rastlin O mednarodnem ocenjevanju svežega mesa, ki je bilo prvo ocenjevanje živilskih izdelkov v okviru 39. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, smo že poročali, od 5. do 8. junija je mednarodna strokovna komisija ocenjevala mleko in mlečne izdelke, v teh dneh pa ocenjujejo še mesne izdelke. Ocenjujejo jih tri komisije, te pa naj bi z delom končale jutri. Na letošnje ocenjevanje mesnih izdelkov se je prijavilo 39 izdelovalcev s 645 izdelki, vendar so v ocenitev poslali le 619 vzorcev. Med njimi prevladujejo slovenski izdelovalci, saj je od tujih le pet iz Hrvaške, medtem ko se letošnjega ocenjevanja niso udeležili izdelovalci mesnin iz drugih sosednjih držav. Šestčlanska mednarodna strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Bogdan Perko iz ljubljanske biotehniške fakultete, je v štirih dneh ocenila 184 mlečnih izdelkov 15 izdelovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Bojazen, da bi zaradi kapitalskih pove- ■ zav med slovenskimi mlekarnami na ocenjevanje prejeli manj vzorcev, se ni uresničila, kar je dokaz, da imajo izdelovalci zaupanje do radgonskega ocenjevanja. Letošnje ocenjevanje je ponovno potrdilo, da je trend izdelovalcev proizvodnja izdelkov z manjšo količino maščob in izdelava pro-biotičnih izdelkov. Komisija je letos dobila v ocenitev največ fermentiranih izdelkov, močno pa je bila zastopana tudi skupina sirov, saj jih je bilo na ocenjevanju kar 49. Po besedah dr. Slavice Golc Teger, podpredsednice komisije, kaže letošnje ocenjevanje visoko kakovost izdelkov, saj je bilo nagrajenih kar 174 izdelkov in le pet odstotkov vseh je ostalo brez nagrad. 80 odstotkov izdelkov je doseglo izredno visoke ocene, 80 izdelkov je preseglo oceno varaždinske Vindije in polnomastno mleko v prahu Pomurskih mlekarn. Ob velikih zlatih medaljah so podelili še 59 zlatih, 84 bronaste medalje, ljutomerski Mlekopromet pa 2 veliki zlati in 1 bronasto medaljo. Ludvik Kovač ■ Naravne katastrofe v kmetijstvu Z zakonom do sanacije eprav država še ni poravnala svojih obveznosti do kmetov, ki so v lanskem letu utrpeli škodo zaradi suše, so kmetijstvo letos že prizadele nove katastrofe. Največ je razsežnosti je gotovo imela spomladanska pozeba, ki je po ocenah, ki jo je pripravila kmetijska svetovalna služba v okviru kmetijsko gozdarske zbornice, v Sloveniji povzročila za 5,3 milijarde tolarjev škode. Svoje so k škodi v kmetijstvu dodala še neurja s točo konec maja in v začetku junija, ki naj bi povzročila za 3 milijarde tolarjev škode. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da država še vedno dolguje kmetom 3,4 milijarde tolarjev na račun lanskoletne suše, poravnati pa jo bo treba v letošnjem letu. Vlada je doslej s tremi akontacijami za V Steyerjevem vinogradniškem vrtu na Plitvičkem Vrhu je 120 botrov zasadilo vinsko trto Vse trte sveta na enem mestu sanacijo posledic suše prizadetim namenila 4,6 milijarde tolarjev, po zakonu, ki ga je sprejel državni zbor, pa bi bilo potrebno za to zagotoviti 8 milijard tolarjev. Letošnja spomladanska pozeba je največ škode povzročila v sadjarstvu, velika je škoda v vrtnarstvu, manjša pa v vinogradništvu in poljedelstvu. Po ocenah, ki so jih zbrali v kmetijsko gozdarski zbornici je pozeba v osrednji Sloveniji naredila za 88 milijonov tolarjev škode, v Podravju bo zaradi pozebe 1,9 mi- KZ Radgona Gornja Radgona, prodajalna Radenci sredstvo pakiranje mpc v sit tungicidi antracol bt 1 kg 2.364,00 antracol combi 1 kg 3.731,70 baycor wp 25 0,1 1.285,30 bayleton special 5g 99,90 chorus 15 g 868,00 cuprablau z 1 kg 744,00 delan 0,1 kg 1.689,00 dithane m-45 1 kg 1.276,00 dithane m-45 0,1 kg 309,20 euparen 1 kg 3.987,00 folicur ew 250 0,11 1.766,30 folpan 80 wdg 1 kg 2.492,40 impact 11 4.379,60 pepelin. 1 kg 434,20 ridomil gold 1 kg 3.814,80 ridomil gold 0,25 kg 1.229,30 rubigan 50 ml 1.053,00 score 0,11 2.259,90 sisthane 12e 0,1 I 1.076,50 stroby 0,2 kg 6.658,40 stroby 20 g 1.141,80 tilt cb 187,5 fw 0,11 ' 1.271,50 tilt cb 187,5 fw 0,5 I 4.990,00 topasc 50 15 g 453,00 topas 100 ec 0,1 I 1.070,60 kumulus 1 kg 461,40 močljivo žveplo 1 kg 452,60 sumpur 11 468,00 quadris 11 16.638,00 guadris 0,11 1.656,50 clarinet 50 ml 899,00 mikal 1 kg 3.340,00 melody duo 1 kg 3.812,00 aviso 1 kg 3.601,60 eclair 1 kg 21.122,00 galben 1 kg 2.804,00 herbicidi betanal progress of 1 I 7.162,20 betanal tandem 11 5.456,00 beetup kompact 11 3.375,80 boom efekt 0,21 736,00 boom efekt 11 2.199,00 cambio 11 1.598,00 dual gold 11 4.698,00 goltix 1 kg 5.899,00 granstar 75 wg 8 g 2.426,50 harmony 75 wg 15 g 2.938,00 herbocid 1 I 993,00 hussar 0,3 kg 13.899,00 motivell 11 11.701,90 motivell 0,5 I 6.499,00 prohelan 1 l 1.462,00 sencor 1 kg 11.062,80 simapin ks 50 1 I 1.212,90 starane 250 1 I 9.856,00 starane 250 0,2 I 2.665,00 insekticidi actara 40 g 1.536,00 actellic 0,1 I 1.145,50 bulldock ec 25 11 4.935,30 calypso sc 480 0,1 1 . 3.362,80 confidor sl 200 0,051 1.509,60 decis 0,051 799,00 fastac10% sc 0,1 I 1.425,00 fastad 0% sc 11 8.864,40 hostaguick 50 ec 10 ml 544,40 mesurol fs 500 0,2 I 3.077,00 pirimor 50 wg 5g 518,20 reldan 40 ec 0,2 I 1.665,70 thiodan e-35 0,1 I 549,70 volaton ec 11 3.405,00 volaton g-5 1 kg 679,00 zolone liquide 0,125 I 743,40 akaricidi demitan 0,2 I 5.110,56 demitan 0,05! 1.599,00 pinoron 0,2 I 1.932,20 foliarna gnojila tekoči bor plantella 1 I 923,80 tekoče železo plantela 11 818,90 tekoči magnezij plantela 11 653,38 kalci. listno gnojilo plan. 1 I 957,90 gnojilo za jagode 11 706,00 gnojilo za pelargonije 1 I 765,46 gnojilo za surtinije 11 809,00 gnojilo za vrtnice 11 738,30 gnojilo za rododendrume 11 742,80 gnojilo za iglavce 11 742.80 wuksal 11 499,90 foliar 11 569,00 foliar 201 6.871,20 Cene strojnih storitev ri Vinogradništvu Steyer iz Plitvice so leta 1999 uresničili idejo o ureditvi ampelografskega vrta, to je vino-_____grada, v katerem danes raste 128 sort in selekcij vinske trte, ki jih sadijo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, Madžarskem in Italiji. Njihova želja je, da bi v njem rasle tudi trte iz drugih delov sveta, kjer gojijo vinsko trto. V tem vinogradu ima vsaka trta svojega botra. ušne peči in vina iz Steyerjeve kleti. Pred saditvijo je trse dišečega traminca in merlota blagoslovil domači župnik Janez Ferencek. Po končani saditvi so se odpravili udeleženci prireditve ■MG- na degustacijo vin v vinski kleti Vinogradništva Steyer v Plitvici. LUDVIK KRAMBERGER I žena Gornja Radgona, in pogostitvijo več kot 250 gostov. Ti so poskušali dobrote iz domače kr- Tudi letos so pritegnili k saditvi nove botre. Tako je posadilo na posebni prireditvi v vinogradu na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni trto 120 botrov, ffo so bili znani vinogradniki, kupci Steyerjevih vin in znani Sloven-vi- Med njimi sta bili igralka Vita Mavrič in pevka Branka Kraner. Prireditev se je začela s kul-turnim programom, v njem sta nastopala Apaška pihalna godba in pevski zbor Aktiva kmečkih Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem pujskov v Turnišče 18 živali, težkih do 30 kilogramov. Za posameznega pujska so želeli dobiti od 10 do 15 tisoč tolarjev, prodali pa so jih le šest. ' Na sejmu je vedno več prodajalcev, ki vabijo kupce na dom. lijarde tolarjev izpada dohodka, na celjskem območju je škode za 188 milijonov, na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju znaša poldrugo milijardo tolarjev, na Primorskem 935 milijonov tolarjev, na Gorenjskem 33 milijonov tolarjev in v Pomurju 540 milijonov tolarjev. Ta ocena škode še ni dokončna in bo odvisna od tega, ali bo vlada ustanovila državno in občinske komisije, ki bodo znova ocenile škodo, tudi za posamezne oškodovance. Majska in junijska neurja s točo so največ škode naredila na zelenjavi in poljščinah ter v vinogradih, sadovnjakih in hmeljiščih. V osrednji Sloveniji so škodo ocenili na 135 milijonov tolarjev, v Podravju znaša škoda 646 milijonov tolarjev, na celjskem območju so jo ocenili na dobrih 422 milijonov tolarjev, na Dolenjskem, v Posavju in Beli Krajini na milijardo tolarjev, medtem ko na celotnem primorskem območju ocenjena škoda znaša 578 milijonov tolarjev. Manj škode je na Gorenjskem, kjer bo zaradi neurij za 126 milijonov tolarjev izpada dohodka, v Pomurju pa takšne ujme k sreči doslej niso povzročile škode. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je predhodne podatke o škodi že posredovala ministrstvu za finance, z ministrom Tonetom Ropom pa so se dogovorili, da bi bila najprimernejša rešitev interventni zakon, s katerim bi za sanacijo posledic zagotovili potrebna sredstva. Ludvik Kovač ■ Za žetev do 19 tisočakov V Društvu za medsosedsko pomoč, v okviru katerega deluje tudi Strojni krožek Murska Sobota, so pripravili predlog cen strojnih storitev ob letošnji žetvi. Cene veljajo za delo v okviru strojnega krožka in večja odstopanja niso dovoljena. Po tem ceniku bo treba odšteti za žetev enega hektarja žit od 18.500 do 19.000 tolarjev. Kombajni moči od 95 do 125 KW bodo lahko računali 265 tolarjev za minuto dela (normativ je 70 minut za hektar), kombajni moči od 125 KW naprej pa bodo za minuto dela zaračunali 310 tolarjev (normativ je 60 minut za hektar). Za drobljenje slame bo treba dodatno odšteti še od 900 do 950 tolarjev na hektar. Za baliranje slame velja cena od 45 do 50 tolarjev za balo, za bali-ranje sena pa od 55 do 60 tolarjev za balo. Za podrahljavanje hektarja strnišča bo treba plačati od 10 do 12 tisoč tolarjev, do te cene pa so prišli na osnovi cene traktorske ure, ki znaša 5.200 tolarjev za traktorje moči od 75 do 94 KW, ter cene podrahljača (2 metra, 5 nogač), ki stane 1.042 tolarjev na uro. Normativ za podrahljavanje enega hektarja je od 1 in pol do 2 uri. Pisanje računov za člane je še vedno obvezno, tisti, ki opravljajo strojno storitev, pa morajo na račun napisati porabo goriva, ker lahko rabi drugemu članu za uveljavljanje trošarine za nafto za leto 2001. Ob dnevih turizma v Dobrovniku Prva pereciada Občina Dobrovnik, tamkajšnje turistično društvo, Živi-norejsko-veterinarski zavod za Pomurje ter Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot prirejajo v okviru akcije Od zrna do pereča prvo razstavo in ocenjevanje perecev. ’ Razstava in degustacija bosta v soboto, 23. junija, v kulturnem domu v Dobrovniku, poleg perecev pa bodo razstavili tudi druge krušne izdelke. Pereče bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki bo po- delila tudi priznanja za kakovost. Organizatorji prve pereciade, ki naj bi postala tradicionalna, vabijo k sodelovanju vse izdelovalce perecev iz bližnje in daljne okolice. L. K. ■ 14 IZ NAŠIH KRAJEV 14. junij 2001 WHH Nabornikom Iz Filovec desetič igral na harmoniko predsednik vaške KS Milan Varga »Štelingarje so jufkali po pouti...« Nabornikom iz Filovec je igral že deseto leto na harmoniko predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Milan Varga. Foto: F. Š. Šestnajstič vozil nabornike s konjsko vprego Jože Korunič M inuli petek, ob nekdanjem dnevu mladosti, so si mladi tu in tam pripravili všečno veselje. Tako so »štelingarje s Filovec jufkali po poutiki je vodila proti Murski Soboti in nazaj. Vozili so se s kmečkim vozom, okrašenim po starinsko. Biti potrjen na naboru, je bilo za naše fante nekoč pomembno. Dekleta so jih rajši videvala, če so se možato izkazali pri novačenju za vojsko. In čast je bila, uriti se in potem braniti domovino pred morebitnim osvajalcem, napadalcem, zahrbtnim ali odkritim sovražnikom, tuje zemlje željnim zavojevalcem. Danes se mnogi odločajo za civilno služenje vojaškega roka. Sicer pa tokrat teče beseda o pogumnih, samozavestnih fantih iz Filovec v Prekmurju, ki so se odpravili na nabor po stari prekmurski šegi. »Naši dečki ido na štelingo,« so si zadnje dni šepetale mlade Filovčanke in si zaupale, kateri za katero meče več zapeljivih pogledov. In fantje so se oni večer odpravili v »goščo« po zelenje. Z njim so opletli voz kmeta Jožeta Koruniča, dekleta pa so spletla »pantlike« iz krep papirja. Poleg pisanih trakov so navesili naokoli še pisane balone. V starih časih so bili to običajni napihnjeni svinjski mehurji. In zdaj je voznik Korunič odpeljal ta razigrani tovor proti prekmurski prestolnici že šestnajsto leto. To rad počne, saj ga spominja na običaj v rodnem Zasad Bregu pri Čakovcu na Hrvaškem, čeprav letos mineva že 40 let, odkar je Filovčan. Za prijetno razpoloženje osmih nabornikov je poskrbel sam predsednik filovske krajevne skupnosti Milan Varga. Ob taki priložnosti je tokrat raztegoval meh harmonike že deseto leto. Pogumni fantje so bili rojeni leta 1983 in se veselijo svoje sedemnajste pomladi, poletja ..., življenja. In domača kapljica iz Filov-skih goric je lani dobro obrodila. Vse kaže, da bo tako tudi letos. Fantje so si tokrat privoščili za pogum požirek dva. Tak dogodek je bilo treba proslaviti. Predsednik krajevne skupnosti Filovci Milan Varga se posebej trudi, da bi v njegovem kraju obudili k življenju čimveč lepih navad nekdanjih dni. Franček Štefanec ■ Na kratko Gornja Radgona V cerkvi sv. Petra je bilo 3. junija tradicionalno srečanje ostarelih, osamelih in obolelih vernikov, ki se sicer ne morejo redno udeleževati verskih obredov. Na srečanju so bili vsem omogočeni spoved, prejem obhajila in maziljenje. Po maši so skupaj z duhovniki pokramljali ob prigrizku in napitkih. Do 30. junija bo sprejemala komisija za priznanja, odlikovanja in priznanja Občine Gornja Radgona predloge za podelitev teh odličij, ki jih bodo sicer podelili ob občinskem prazniku 1. oktobru. (F. KI.) Beltinci Društvo upokojencev Beltinci, v katerem je 630 članov, je praznovalo v soboto, 2. junija, 50-letnico. Predsednik Jože Boj-nec je kronološko opisal bogato preteklost društva. Povedal je tudi, da je bil prvi predsednik Ludvik Cigiit. Sedanji upokojenci delujejo v različnih sekcijah, na vidiku pa so nekatere nove. Zelo razvejeno je družabno življenje, kot so razna srečanja in izleti. V kulturnem programu so sodelovale ljudske pevke iz Beltince, ki jih je spremljal na harmoniki Viktor Tkalec, in članice društva prijateljev mladine iz Dokležovja, ki so prikazale, kako je inda fajn bilo. (J. Ž.) Črešnjevci PGD Črešnjevci je proslavilo v nedeljo, 3. junija, 50-letnico svojega delovanja. Ob jubileju je bilo tudi pokalno gasilsko tekmovanje, kjer so slavile med ženskimi desetinami gasilke iz Zbi-govec, med moškimi tekmovalci pa gasilci od Svetega Jurija ob Ščavnici. (F. KI.) Murska Sobota Na območju UE Murska Sobota, kjer živi 60.377 ljudi, je po podatkih Centra za socialno delo Murska Sobota do otroškega dodatka upravičenih 16.083 otrok. Za te so v lanskem letu izplačali 1.392.416.886 tolarjev. Med upravičenci je bilo tudi 3 524 dijakov in študentov. Za 3 844 upravičencev z območja iste UE je CSD Murska Sobota lani izplačal 784,9 milijona tolarjev denarnih dodatkov. Med upravičenci je bilo 2.045 mlajših od 26 let, samskih upravičencev je bilo 2.851, do po-mnri na ie bilo uoravičenih 797 Dobro je storiti dobro Nov dom za Slavičino in Darkovo družino Ima kdo odveč pohištvo za spalnico in kuhinjo? Družina Slavice Rajh in Darka Letonja se bo prihodnji mesec vselila v tole hiško. Ni ravno vila, je pa veliko boljša kot dotrajani avtobus, v katerem so stanovali po požaru. - Foto: Š. S. M inilo je leto dni, odkar smo poročali o družini Slavice Rajh in Draga Letonja iz Drakovec pri Mali Nedelji, ki je ostala v neki majski noči brez strehe nad glavo, kajti požar jim je uničil že tako skromen dom. Tedaj smo tudi pozvali naše bralce, naj, če le morejo, kaj pomagajo. »Dobili smo kar precej pomoči. Pomagale so nam posamezne družine, izkazala pa se je tudi župnijska Karitas iz Murske Sobote z oblačili in denarjem,« nam je povedala Slavica. Od lani do letos se je v obu božani družini z dečico marsikaj spremenilo na bolje. Tako ne stanujejo več v odsluženem avtobusu, ampak so si za silo uredili prebivališče v tistem delu gospodarskega poslopja, ki ga ni uničil požar. Postopoma pa je zrasla Uidi nadomestna stanovanjska hiška, ki bo, če bog da, predvidoma vseljiva prihodnji mesec. V poslopju bodo seveda elektrika, vodovod in centralno gretje. Prav ob našem obisku so polagali v kopalnici keramične ploščice. Dobro je tudi, da ima gospodar Drago od nedavna nekaj in tovornjak. - Kaj bi ta hip najbolj potrebovali? Morda pohištvo za otroke? »Rabljeno pohištvo za otroške sobe smo k sreči že dobili, bomo pa zelo hvaležni, če bi nam kdo brezplačno odstopil pohi štvo za spalnico in kuhinjo. Za ta dva prostora žal še nimamo opreme,« je odgovorila na vprašanje zelo prijazna Slavica, nato pa se lotila previjanja svojega najmlajšega otročička, vmes pa povedala telefonsko številko 02 586 14 68, kamor lahko pokličejo dobrotniki. Partnerja Slavica in Darko sta torej dokaj hitro po nesreči zgradila nadomestni dom. Pomagala sta si z denarjem od zavarovalnine in z darovi dobrih ljudi. Zdi pa se nam potrebno zapisati, da sta se tudi dobro »zganila«, saj sta Apače so ta čas eno samo gradbišče: gradijo pri šoli, obnavljajo zvonik in rekonstruirajo regionalno cesto II. reda, ki pelje od Gornje Radgone skozi Apače proti Šentilju. Apaški odsek, ki je ta čas v gradnji, meri 1.806 metrov. Načrte so izdelali v Gradingu v Mariboru, dela pa družno opravljata cestni podjetji iz Maribora in Murske Sobote. Seveda bo širša in nanovo asfaltirana cesta velika pridobitev za krajevno (in morda tudi novo občinsko) središče Apaškega polja. Investitorji so: RS - ministrstvo za promet in zveze in Občina Gornja Radgona. Hkrati z rekonstrukcijo ceste bodo vgradili tudi osnovno kanalizacijsko omrežje. - Foto: Š. S. ki ni bil ravno »prve klase«, je pa bil še vedno dober in zato veliko cenejši. Tudi že rabljeni material sta dala vgraditi v hišo, na primer kritino. Podobno je z gradbenim pohištvom (okna, vrata). Zelo spodbudno je, da so še dobri ljudje, ki pomagajo človeku v stiski, saj se zavedajo, da je dobro storiti dobro. Š. S.l Čas bo pokazal, ali so imeli projektanti več sreče pri načrtovanju drugega krožnega križišča kot pri prvem. Prvo je pri restavraciji Vikend in je očitno z njim nekaj narobe, kajti priklopniki vsake toliko časa znova in znova zapeljejo po robu »otoka« in uničijo rože. Drugo krožno križišče je v bližini nove poslovne stavbe, v katere pritličju je samopostrežnica kranjskih Živil. Krošiče je širše in je stičišče smeri, ki vodijo proti hotelu Radin, v ljutomersko smer, v kapelsko smer in dalje proti Svetemu Juriju. S te smeri (iznad razširjenega železniškega nadvoza) je tudi naš posnetek. Upajmo, da je zdaj na vrsti še ureditev radenske Gubčeve ulice, na kar opozarjajo tamkajšnji ogroženi stanovalci. - Foto: Š. S. V spomin Franc Smolkovič -Janko Pred kratkim so se na kranjskem pokopališču poslovili od zadnjega člana prvega okrajnega odbora OF za območje nekdanjih občin Štrigova in Razkrižje, kjer je deloval kot mladinski referent. Bil je tudi partizanski kurir na postaji TVS 15/B, ki je delovala na domačiji njegovih staršev na Gi-bini ob reki Muri. Po vojni je prejel za svoje predano delo državno odlikovanje - red zasluge za na- Franc Smolkovič-Janko je bil mlinar, pri delu pa mu je uspelo doseči več tehničnih izboljšav (inovacij), za kar je prejel tudi številna priznanja. V življenju ni prenašal krivic in laži. Bil je velik rodoljub in demokrat, svobodomiseln, skromen in pošten. S ponosom je poudarjal svojo veroizpoved in se boril za krščanske moralne vrednote, to pa nekaterim ni bilo pogodu. Znal je odpuščati ljudem in pričako val je, da bodo svoje napake priznali ter popravili krivice, ki so jih prizadejali drugim. Ljubil je svoj svet ob Muri, kamor se je rad vračal. Zadnja leta je živel s svojo družino v Kranju, kjer je zahrbtna bolezen prekinila njegovo življenjsko pot. Ob slovesu mu je zapel tudi pevski nonet z Razkrižja pod taktirko maestra mg.vlar-jana Potočnika. L.H. ■ 14. junij 2001 naoifi rvnnucv Šest krogov okrog nogometnega igrišča Na kratko Z gibanjem do boljšega zdravja Skupna akcija Turističnega društva Črnec Črenšovci in Društva za pomoč mladim Korak naprej Velika Polana Most čez Črnec v Veliki Polani je dotrajal, to pa ne čudi, saj čezenj vozijo veliko težje tovore, kot je njegova uradna zmogljivost. Občina Velika Polana si zdaj prizadeva za obnovo; še najbolj pametno pa bi bilo, da bi zgradili povsem nov in nekoliko širši most, ki bi imel z obeh strani T empo življenja postaja vedno hitrejši, naše gibanje pa se upočasnjuje, saj namesto nas opravijo določene gibe ali celotno delo stroji, ker je nasploh vse manj fi- zičnega dela, ker se vozimo v službo z avtomobili skoraj od praga do praga, ker prevečkrat obsedimo pred televizorjem ali računalnikom, ker radi uživamo ob Rogato obloženi mizi doma ali v gostinskih lokalih... Ali bomo čez čas sploh nehali hoditi, čeprav je hoja tista telesna aktivnost, s katero lahko brezplačno in učinkovito ohranjamo telesno pripravljenost in zdravje? Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja je projekt CIN-Dl-ja Slovenije in Športne unije Slovenije, s katerim naj bi spodbujali redne telesne dejavnosti med Slovenci, še predvsem pa jih animirali za hojo, ki je ustrezna oblika za vse starostne skupine in za vse ravni telesne zmogljivosti. V ta projekt se je vključilo tudi Društvo za pomoč mladim Korak naprej, ki deluje za območje Pomurja, njegova predsednica pa je dr. med. Erika Zelko - Peterka. Na pobudo tega društva so začeli lani (v Gornji Radgoni in Murski Soboti) izvajati akcije Z gibanjem do zdravja. Letos so bili najprej na vrsti Beltinci, pred kratkim pa so bili prizorišče preizkusa hoje in nekaterih zdravstvenih testov za udeležence ter predstavitve zdrave prehrane Črenšovci, kjer se je v ta namen še posebno angažiralo Turistično društvo Črnec Črenšovci, pokroviteljstvo pa je prevzela čren-šovska občina. Odziv udeležencev je bil dober, prišli pa so iz različnih okoliških krajev in vseh starosti. Vsi Preden so se udeleženci podali na preizkus v hitri hoji šestkrat okrog nogometnega igrišča, so vsem izmerili krvni tlak, jih stehtali in izmerili višino. Prav tako je bilo mogoče testiranje maščob in sladkorja v krvi. tudi pločnika. Čez most namreč vodi pot v preostali dve vasi, ki spadata v občino: Malo Polano in Brezovico. (J. Ž.) Janžev Vrh V tem kraju obnavljajo Klono-škovo kapelo. »Kot vidite, so v okolici lepe hiše, dobili smo asfaltno cesto ..., zato je prav, da obnovimo še kapelico,« je povedal organizator obnove Srečko Zadravec in nadaljeval: »Moram reči, da so ljudje voljni pomagati. Vseh ne bom našteval, moram pa omeniti zidarja Antona Boro-viča, ki se je obvezal, da bo opravil zidarska dela, in Janka Trstenjaka, ki je izdelal brezplačno bakreno streho; z materialom pa nam je pomagala d. d. Radgonske gorice, na katere ozemlju sicer stoji kapelica.« (L. Kr.) Strehovci Navažanje gramoza na poljske poti in poti v vinogradih, gradnja Ena, dve tri, gremo... Treba je bilo prehoditi dva kilometra, m to najhitreje, kot je koo zmogel, venoar v enakomernem ritmu. Vsi so prišli do cilja, dobili rezultate testa, se pogovorili z zdravnikom in se lahko tudi brezplačno okrepčali pri mizi TD Črnec. so dobili ob koncu rezultate UKK-testa hoje, ki jim je pokazal, ali imajo sprejemljivo telesno težo, in kakšna je pravzaprav njihova telesna zmogljivost. To pa je bil tudi osnovni nameri sobotne akcije v Črenšo-vcih, ki naj bi vplivala na ljudi, da bi vsak sam storil kaj več za svoje zdravje. Besedilo in foto: Jože Graj I NIK NA RNETU: www.p-inf.si Podi«l|« za inlftfmitenj«. d ul, a Nevika 13. Murska Šefici« betonskih prepustov in kanalet v Ciganovi grabi, betoniranje jaškov za lovilce vode na odseku ceste v vinograde Presike, obnovitev vodovodnega črpališča, montaža hidrantov in zapornih ventilov... To so le nekatera dela, ki so jih postorili v KS Strehovci. Seveda jih čaka še veliko drugih nalog na komunalnem področju, vsekakor pa tudi pri posodabljanju prostorov in stavbe zadružnega doma. (J. Ž.) Raznotera podoba Ljutomerskih goric Strelski hrib preimenovan v NunsKo Grabo Pozabljena vinska sorta »šajtovšak« Na kratko Vinski Vrh Na Kolaričevi turistični kmetiji na Vinskem Vrhu pri Sv. Tomažu je ustvarjalo pod vodstvom akademske slikarke Jasne Kozar osemnajst slikarjev iz ormoške, ljutomerske, ptujske, slo-venskobistriške in cerkvenjaške občine. Slokali so na več različnih tem. Dela bodo razstavili v OŠ Sv. Tomaž. (Ivo L.) Na kratko Gornja Radgona Zanimivo je, da v mestu Gornja Radgona doslej še ni bilo lifta (osebnega ali tovornega dvigala). Dobili so ga šele pred kratkim, ko so obnovili poslopje nekdanjega hotela Grozd. Glede na to, da so prvo dvigalo na svetu vgradili že 1857. leta v New Yorku, je ta tehnologijo zelo dolgo potovala do Gornje Radgone. (L. Kr.) • । 7pta Kosednarja iz Krašč ob veliki po- maja je dala obnoviti družina iž v Kraščih na Vukovem bre- sorodnikov od daleč in blizu ter sosed enjej saj ga je dal postavi Križ je v pravem pomenu besede dru svetovne vojne. Takrat Praded Štefan v zahvalo ob srečn ... na Madžarskem in na poti ’a se namreč z ruskim kolegom vračala^Jišča na^ ko je štefan mov je tavajoča granata ubila njegov g obnovljen, največ nepoškodovan^riž iz leta 19221 bl " Ljubljane in Kleparstvo Si Pa S0 Opravili ,esarskl moiS,er Li^na je blagoslovil pertoški župnik 2k° 'z Skakovec. Na binkoštno nedeljo ga je 6 Sinkovič. Besedilo in foto: L. R Na kratko Mala Polana Radi bi posodobili prostore v gasilskem domu v zaselku Mačkovci in v stari šoli v zaselku Bukovje, dokončati želijo ulično razsvetljavo in polepšati pokopališče za zaselek Bukovje, v delu vasi pa bo treba postaviti zmogljivejšo transformatorsko postajo. V Mali Polani pa je tudi znameniti potočni Copekov mlih, h kateremu bodo ob pomoči ve-likopolanske občine napeljali elektriko, vodo in telefon. Računajo tudi, da bodo sosedje mlina pristali na zamenjavo ali prodajo zemlje, da bi potem pri mlinu lahko uredili večje parkirišče. (J. Ž.) Gornja Radgona Gornjeradgonski sodnik za prekrške je lani obravnaval 3-220 novih in 1.220 zadev iz preteklih let. Rešil jih je 3-258. Največ zadev, kar šestdeset odstotkov, je bilo s področja prometa. Med storilci prekrškov je bilo 782 voznikov, ki so vozili pod učinkom alkohola. Šestindevetdese-tim je bil izrečen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Kar 927 storilcem pa je sodnik izrekel ukrep določenega števila kazenskih točk. Lani so plačali v Gornji Radgoni 77,3 milijone tolarjev kazni in stroškov postopka. (F. KI.) a območju ljutomerskih goric je obilje slikovitih gričev in zatišnih dolin. K raznoterosti tega območja prispeva svoj delež tudi Nunska Graba. Ozko dolinico obkrožajo grebeni, zasajeni z žlahtnimi sortami vinske trte, tu in tam pa je videti gozdno zaplato. Okoli 40 domov premore Nunska Graba. Pred drugo svetovno vojno je tu živelo več kot dvesto ljudi, zdaj jih je veliko manj. Gre za razložno naselje, ležeče vzhodno od Ljutomera. Prvič je omenjeno leta 1317, ko je tukaj stal strelski dvorec. Sprva je nosil kraj nemško ime Schutzen Berg, to po naše pomeni strelski hrib. In kako je nastalo slovensko ime Nunska Graba? Tu je imel vinograd ženski samostan iz okolice Gradca. Redovnice so se verjetno pripeljale tu in tam na ogled, kako viničarji skrbijo za njihovo posest. Na tem območju je imela vinograde tudi radgonska plemiška rodbina Scheitt Na njo je dolgo spominjala zdaj že pozabljena vinska sorta, imenovana »šajtovšak«. Včasih se je vil po tej dolini blaten, slabo gramoziran kolovoz. Danes je cesta asfaltirana, a je tu in tam že precej dotrajana. Območje sodi v krajevno skupnost Stročja vas. Ta namerava še letos tukajšnjo cesto obnoviti. Nekaj je bodo predvidoma pre-plastili, nekaj zgradili na novo. In prav dobra cesta je pomembna vez z bližnjim Ljutomerom in drugimi kraji. F. Š.i Prikaz viteških bojev in iger je bil eden od vrhuncev dneva. eči, da je Vestnikov vlak že tradicija, bi bilo isto kot trditi, da je po- dnevi na nebu sonce in po noči luna. Vestnikov vlak je mnogo, mnogo več. Postal je simbol, doživetje samo po sebi, družabni in socialni do godek, marsikomu pa edini dan dopusta v letu. Spomnim se, kako sta mi v Soboti dan pred odhodom dva mladeniča 24-ih let rekla, da jima je žal, ker se nista prijavila. »Slišala sva, kako »fajn« se imate na vlaku, zato bova drugo leto prav gotovo šla,« sta obljubila. Se pravi, da se je izlet »prijel« tudi med soboško mladino, ne samo med tistimi srednjih let in starejšimi. In to je tudi tisto, kar dela Vestnikov vlak tako vabljiv: ni razlike med mladimi in starejšimi, med podeželani in meščani, med šefi in uslužbenci, med novinarji in bralci oziroma poslu šalci. Na vlaku smo vsi enaki, vsi smo predvsem udeleženci Ve-stnikovega vlaka. In tokrat je bila naša izletniška točka še posebej atraktivna: iti na Madžarsko po železniški progi po mnogih, mnogih desetletjih (nazadnje je potniški vlak peljal k našim sosedom leta 1941 ali 1942, samo do Hodoša pa leta 1968) je bila pustolovščina sama po sebi. Čar odkrivanja je bil tako močan, da se je odločilo skoraj v hipu za izlet 600 potnikov, še enkrat toliko pa bi jih lahko bilo še naslednji teden, vendar smo morali drugo vlakovno kompozicijo odpovedati zaradi dvakrat višjih cen prevoza kot v prvem primeru. Tako je 9. junija zjutraj ob šestih na pot krenilo enajst vagonov, med katerimi je bil eden službeni, eden pa rezerviran za bife. Kot zanimivost naj povemo, da je bila kompozicija dolga kar 319 metrov, skupaj z lokomotivo pa kar 350. To je bil že 28. Vestnikov vlak, skoraj vsi potniki pa so se prvič peljali po progi do Madžarske, po naših podatkih je bil izjema le Aleksander Šarkanj iz Tomšičeve ulice v Murski Soboti, ki se je na Madžarsko peljal že v starih časih. Seveda je bilo več takih, ki so bili že na vseh izletih Ve-stnikovega vlaka, med njimi je tudi sedanja direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko. Sama vožnja je minila brez nevšečnosti, največ pozornosti pa je pritegnila skupna mejna železniška postaja Hodoš, kjer so Dvorec Festetics iz 18. stoletja je s svojim parkom najbolj obiskana točka v mestu Kesthely. Sestop z gradu v Siimegu je bil včasih preveč težaven, tako da se je bilo Pri organizaciji izleta, ki je mnogim spravil smeh na usta, nam je pomagala turistična aoenciia Piitra. najbolje sezuti. Na tokratnem izletu je bilo mnogo zanimivih točk, ki so pritegnile naše oči. 14. junij 2001 VfcS I NIKU V VLAK PHtS I UPIL IVI E JU Grad v Sumegu bedi nad mestecem, ki je ravno lani praznovalo svojo tisočletnico obstoja. po novi pro cariniki obeh držav pregledali naše potne liste, to pa je trajalo približno dvajset minut. Na naš končni cilj, mesto Kesthely ob Blatnem jezeru, smo prispeli malo pred deseto. Tam pa nas je pričakalo presenečenje: ob izstopu z vlaka nas je pozdravila godba v slavnostnem razpoloženju, besede dobrodošlice pa nam je zaželela predstavnica Županij-skega urada. Kot naročeno se je ob našem prihodu tudi popolnoma razjasnilo, tako da nas je ves čas poti spremljalo sonce. Potem smo se prerazporedili v tri skupine: eni so šli na krožno vožnjo z ladjo, drugi na Pokušino v vinsko klet, tretji pa na ogled gradu Festetics v Ke-sthelyu. Vse skupaj je povezoval Balaton, največje srednjeevrop irr. rv sko jezero z več kot 590 kvadratnimi metri površine. Videli smo, da se je v zadnjih letih precej turistično razvil in moderniziral, med tujimi avtomobili pa je bilo največ nemških registracij, tujci so si namreč v toplem vinorodnem okolišu najeli vile in apartmaje. Po ogledih smo imeli urico in pol prostega časa, ki ga je večina izkoristila za nakupe, sprehode ali postanek ob pijači, nato pa smo krenili na našo glavno po-poldnevno destinacijo: mestece Sumeg, ki leži 33 kilometrov severno od Blatnega jezera. Tam pa, kot da bi padli v srednji vek: pričakali so nas ljudje v srednjeveških odpravah, na konjih, ob renesančni glasbi, in nas popeljali do velike dvorane, kjer d gostiščem v Sumegu so nas gostitelji pričakali z domačo pogačo m kapljico aperitiva. smo imeli kosilo. Za marsikoga je bilo vrhunec dneva tisto, kar je sledilo: naši gostitelji so nam prikazali prave viteške igre in viteške boje, ki so jemali sapo. Če dodamo še muzej, kjer so na ogled srednjeveška orožja, orodja in kočije, ter konjušnico, je še bolj jasno, kako nas je ta postanek s svojim čarom postavil za nekaj stoletij nazaj. Največji vtis je še dodajal čudovito ohranjen grad, ki na bližnji vzpetini stoji Še od 13. stoletja, kar dve stoletji pa so ga imeli škofi rodbine Szechenyi. Kljub mnogim osvajanjem ima še vedno eno najbolje ohranjenih trdnjav, zato ni bilo skoraj nikogar, ki se ne bi povzpel in si grad tudi sam ogledal, še posebej zaradi lepih razgledov na vse Cariniki na skupni mejni postaji Hodoš niso komplicirali in so prijazno in korektno opravili svoje delo. Po enourni vožnji po Balatonu je sledil prosti čas za ogled letoviškega mesteca Badacsony. strani. Dobro pa so naredili tudi tisti redki, ki so si vzeli čas za ogled centra mesta Siimeg, ki je kljub svoji navidezni majhnosti zgodovinsko zelo pomemben, frančiškanska cerkev pa je vsako leto končni cilj romarjev. Ob koncu izleta so si bili vsi edini: videli smo mnogo, čas je hitro minil, imeli pa smo izredno srečo z vremenom. Takšne množice ljudi ni lahko organizirati in zadovoljiti vse, toda med njimi je bilo nemalo takih, ki so se ob poti nazaj spraševali: kam pa bomo »romali« z Vestnikovim vlakom naslednje leto? A verjemite, nove ideje že obstajajo. Tomo Koles Fotografije: Nataša Juhnov, Jure Zauneker, Štefan Sobočan ■ Promocija Vestnikovega vlaka je bila letos vidna tudi v dobršnem delu naše vzhodne sosede. • KBM2001 Za dobro kapljico na vlaku so poskrbeli Hančikovi iz Dobrovnika. 18 ^HUK I 14, junij zuu i f um Nogomet Združitev nogometnih klubov Renkovci in Turnišče? S tekmami zadnjih kol v drugi in tretji državni ter prvi in drugi lendavski medobčinski nogometni ligi je. bila končala letošnja nogometna sezona. Prvak v drugi državni nogometni ligi Triglav iz Kranja je bil znan že dalj časa, medtem ko je zadnje kolo odločalo, kdo bo zasedel drugo mesto in se poleg Triglava uvrstil v prvo državno ligo. To je po šestnajstih letih uspelo nogometašem Šmartnega, za kar ima največ zaslug trener Vojislav Simeunovič. Že prej je bilo tudi znano, da bosta poleg Šentjurja in Brd drugo državno ligo zapustila prekmurska ligaša Beltinci in Renkovci. Derbi med Renkovci in Beltinci tako ni odločal o ničemer, imel je le prestižni pomen. Srečanje pa se je končalo brez zmagovalca. Beltinci so povedli z 2 : 0, oba gola pa je dosegel najboljši igralec Gostan, medtem ko je Renkovčanom uspelo rezultat izenačiti v zadnji minuti tekme iz enajstmetrovke. Strelca za Renkovce sta bila Puhar in Simon Bojnec. Lendavska Nafta je gostila Zagorje in si z zmago zagotovila deveto mesto. Edini gol je dosegel Zver dve minuti pred koncem tekme. V središču zanimanja ljubiteljev nogometa je bilo zadnje kolo prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod, sgj je odločalo o prvaku in novem članu druge državne lige med vodečimi Bakovci in drugouvrščenim Lesoplastom iz Križevec. Bakovci so gostili Kemo iz Puconec in nepričakovano izgubili ter s tem odprli vrata Lesoplastu, ki je gostoval v Odrancih. Toda Križevčani so zamudili idealno priložnost za osvojitev prvega mesta, saj so z Odranci igrali le neodločeno. Prvo mesto so tako obdržali Bakovci in prvič postali novi član druge državne lige. Apače so presenetljivo zmagale v Hotizi, Bistrica pa je premagala Črenšovce. Čarda je prepričljivo odpravila Veržej, Turnišče pa je bito boljše od Tromejnika Slovenice. Tekme v Rogašovcih med Goričanko Big Fun in Kobiljem ni bito, saj Kobilje ni prišlo v Rogašovce. Tekma je tako registrirana s 3 : 0 za Goričanko. Iz tretje državne lige so izpadli Kobilje, Goričanka Big Fun iz Rogašovec in Bistrica Za Bistrico pa še ni vse izgubljeno. Slišati je, da se bosta nogometna kluba Turnišče in Renkovci združila, o čemer naj bi predstavniki obeh klubov odločali že ob koncu tedna. Tekme pa bi izmenično igrali v Turnišču in Renkovcih. V primeru združitve bodo nogometaši Bistrice še naprej tekmovali v tretji državni ligi. V zadnjem kolu prvenstva v lendavski prvi medobčinski nogometni ligi je Dobrovnik premagal Nedelico, Čentiba pa Lakoš, vendar do sprememb na lestvici ni prišlo. Nogometaši Nedelice so si zagotovili že kolo pred koncem tekmovanja prvo mesto in s tem uvrstitev v tretjo državno ligo. Ker pa se je NK Nedelica odpovedal sodelovanju v tretji državni ligi, bodo imeli možnost tekmovanja v tretji ligi nogometaši Dobrovnika kot drugouvrščena ekipa. Po osebnem mnenju predsednika NK Dobrovnik Jožeta Hacka tudi Dobrovnik naj ne bi sodeloval v tretji državni ligi, vendar bo o tem odločal upravni odbor kluba. Če se bo tudi Dobrovnik odpovedal tekmovanju v tretji ligi, bo dobilo priložnost tretjeu-vrščeno moštvo Lakoša. Iz lige bosta izpadli moštvi Olimpije in Petišo-vec, če Bistrica ostane v tretji ligi, pa izpade samo Olimpija. V zadnjem kolu prvenstva v drugi lendavski medobčinski nogometni ligi je Kapca presenetljivo zmagala v Mostju, Dolina pa je nepričakovano premagala Graničarja. Ker so si nogometaši Mostja že pred zadnjim kotom zagotovili prvo mesto, bodo nastopali v novi . tekmovalni sezoni v prvi lendavski medobčinski ligi. Feri Maučec ■ 1. MNL Murska Sobota Rakičan v družbi tretjeligašev Nogometaši Rakičana so igrali že pred štirimi leti kvalifikacije s Palomo s Sladkega Vrha za vstop v tretjo državno ligo vzhod, a jim ni uspelo. Tudi zadnja tri leta so si prizadevali priti v višji tekmovalni razred, a so za las zaostali, saj so v soboški prvi medobčinski nogometni ligi vedno zasedli drugo me-' sto. Naposled pa so vendarle uspeli. Postali so prvak v soboški prvi medobčinski nogometni ligi in se uvrstili v tretjo državno ligo vzhod. Zaželeni cilj pa so dosegli šele v zadnjem kolu letošnjega prvenstva, saj jim je bil nevaren tekmec Tišina, ki je večji del prvenstva tudi vodila. Moštvi Rakičana in Tišine sta bili boljši od preostalih, čeprav sta imeli nekaj spodrsljajev. Igralci Tišine so v jesenskem delu prvenstva nepričakovano izgubili doma z Motvarjevci in na gostovanju v Serdici, spomladi pa jih je premagala ekipa Grada. Najbolj so razočarali nogometaši Ljutomera [n Lipe, ki so pristali na zadnjih dveh mestih in izpadli iz lige. Najboljši strelci so bili: Zlatko Vertič (Grad) 23, Dejan Vrečič (Tišina) 22, Simon Ulen (Ti- šina) 18, Dušan Panker (Bratonci) in Tadej Poredoš (Ižakovci), po 16, Danijel Kovač (Roma), Simon Kramberger (Serdica), Ervin Kutoš (Grad), Branko Horvat (Rakičan), Saša Gyerek (Motvarjevci) in Mitja Mlinarič (Slatina) s po 12 goli. Najbolj disciplinirano moštvo je bil Grad s 83 kazenskimi točkami pred Serdico, 96, Slatino, 105, Lipo, 118, Cankovo, 123, Tišino, 138, Ljutomerom, 156, Ižakovci, 165, Motvarjevci, 171, Rakičanom, 175, Bratonci, 186, in Romo, 189 kazenskih točk. (F. M.) Nogometaši Rakičana - novi člani 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Alojz Lončar (pom. trenerja), Mario Karoli, Miran Rantaša, Simon Legen, Mitja Kosi, Branko Horvat, Aleš Breznik, Beno Bagari, Milan Bagari, Marjan Žekš, Roman Donša, Ernest Gumilar (predsednik), Bojan Jančar (trener); Bnjan Berden, Drago Koltaj, Dušan Jerič, Denis Žilavec, Jernej Holcman, Darko Kuzma, Borut Vouri, Jože Vogrin in Marjan Šernek. Foto: Jure Zauneker Atletika Kajak kanu Nogomet - 2. državna liga Renkovci: Beltinci 2 : 2 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Gostan (45), O : 2 Gostan (69), 1 : 2 Puhar (72), 2 : 2 S. Bojnec (90-11 m). Renkovci: A. Lebar. Felbar, Gruškovnjak, Kocet, S. Bojnec, D. Horvat, R. Bojnec, A. Ritiop, Puhar, M. Horvat, Graber (Kerman). Beltinci: Zadravec, Zver (Slana), Fras, Cener, Fajdiga, Balažič, Puhar (Pertoci), Erjavec, Gostan, Antolin, Benko (Duh). Nafta : Zagorje 1 : O Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 150. Sodnik: Goričan (Dražja vas). Strelec: 1 : O Zver (88). Nalta: Starovasnik, Hozjan (Kulčar), Doma (Novak), Novak, Horvat, Drvarič, Preininger (Zver), Gerenčer, Godina, Utroša, Baša. 2. SNL Rezultati - 29. kolo: Renkovci: Beltinci 2:2 Nafta: Zagorje 1:0 Šmartno: Dravinja 2 :0 Jadran: Elan 4: 0 Pohorje: Brda 0:3 Iv. Gorica: Aluminij 0:4 Viator: Železničar 1:1 Triglav prost Triglav 2922 4 3 68:19 70 Šmartno 2919 5 5 60:31 62 Aluminij 2918 6 5 62:29 60 Jadran 2917 5 7 55:31 56 Elan 2916 3 10 46:41 51 Dravinja 2912 5 12 28:36 41 Viator 2911 7 11 50:40 40 Zagorje' 2910 7 12 36:33 37 Nalta 29 10 7 12 32:31 37 Železničar 2910 7 12 40:49 37 iv. Gorica 2911 3 15 45:50 37 Pohorje 29 8 7 14 28:54 31 Beltinci 29 6 7 16 37:60 25 Šentjur 15 6 3 6 23:27 21 Brda 29 5 2 22 39:74 17 Renkovci 29 3 4 22 35:79 13 3. SNL vzhod Rezultati - 26. kolo: Hotiza: Apače 1:3 Turnišče: Tromejnik 1:0 Bistrica: Črenšovci 2:0 Bakovci: Kerna 2:4 Čarda : Veržej 6: 2 Odranci: Lesoplast 4:4 Goričanka: Kobilje 3:0 b. b. Krauthaker, Grnjak, Cipot prvaki V Novi Gorici je bil finale državnega prvenstva v atletiki za učence in učenke osnovnih šol Slovenije. Lep uspeh so dosegli tekmovalci in tekmovalke iz pomurskih osnovnih šol, saj so osvojili tri naslove državnih prvakov med posamezniki in enega v štafeti. Najuspešnejši so bili: Blaž Krauthaker (OŠ Beltinci) v teku na 300 m (41.28), Karmen Grnjak (OŠ Križevci) v skoku v višino (165 cm), Anja Cipot (OŠ Bogojina) v skoku v daljino (5.17) in štafeta 4 x 100 dečki OŠ Beltinci (Balažič, Apatič, Kavaš, Jakob) 48.15, vsi so zasedli prva mesta in postali državni prvaki. Tretja mesta so zasedli: Matej Smodiš (OŠ Beltinci) v teku na 1.000 m, Amela Zakovič (OŠ III MS) v teku na 300 m, Jernej Marčen (OŠ Veržej) v suvanju krogle in OŠ lil Murska Sobota (Uršič, Horvat, Zekovič, Korču-lahjn) v štafeti 4 x 100 m deklice. Četrta sta bila: Mihael Slana (OŠ Beltinci) v metu žogice, Lucija Cvetko (OŠ III. MS) v teku na 1000 m. Na peto mesto se je uvrstil Gregor Kranjec (OŠ III: MS) v teku na 60 m. Sedmi so bili: Denis Hamler (OŠ Bakovci) v skoku v daljino, Doris Verbančič (DOŠ Lendava) v skoku v višino in Mateja Kotnik (OŠ Kapela). Osmi mesti sta zasedli Maja Uršič (OŠ III. MS) v teku na 60 m in štafeta 4 x 100 m OŠ Črenšovci. (F. M.) Borut Horvat šesti na EP Naš najboljši kanuist Borut Horvat, član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga, ki se je izkazal pred dnevi na tekmovanju za prvi svetovni pokal na reki Soči, kjer je zasedel drugo in tretje mesto, na evropskem članskem prvenstvu v spustu na divjih vodah v italijanskem Scoppelu ni imel sreče. Zgodilo se je tisto, kar je napovedoval, da je reka Sesia preveč mirna za njegov okus. Tako je zasedel prvi dan tekmovanja v klasičnem spustu sedmo mesto (11,24), s čimer ni bil zadovoljen, saj je pričakoval veliko več. Drugi dan tekmovanja v šprin-tu pa je zasedel šesto mesto (4:10,52). (F. M.) Bakovci 26 15 4 7 58:32 49 Lesoplast 26 14 6 6 84:38 48 Črenšovci 26 14 4 8 66:45 46 Čarda 2611 9 6 50:33 42 Kerna 2612 4 10 46:40 39 Turnišče 2611 6 9 39:35 39 Hotiza 26 11 3 12 50:46 36 Apače 26 10 5 11 44:49 35 Odranci 26 8 9 9 43:42 33 Veržej 26 9 6 11 37:41 33 Tromejnik 26 8 6 12 43:51 30 Bistrica 26 8 5 13 36:68 29 Goričanka 26 5 11 10 38:41 26 Kobilje 26 5 4 17 22:95 19 1. MNL Lendava Rezultati - 20. kolo (1-4|: Dobrovnik: Nedelica 2:1 Čentiba: Lakoš 5 :1 Nedelica Dobrovnik Lakoš Čentiba 2016 2016 20 9 20 8 6 5 3 5 2 3 8 7 55:14 43:19 26:34 45:37 Rezultati - 20. kolo (5-8): Panonija: Polana 0:0 Olimpija: Petišovci 1:3 1. MNL MS 2000/2001 1 2 3 4 5 6 7 8 9 19 11 12 1. Rakičan 0:2 1:2 4:1 2:1 1:1 7:0 1:1 2:1 1;0 2:0 2:1 2:2 4:0 4:0 0:0 4:2 2:1 5:1 1:2 2:0 3:2 5:1 2. Tišina 2:0 1:2 0:0 4:3 3:1 4:2 4.3 3:3 4:0 4:0 1:0 2:2 5:0 8:0 2:3 1:0 3:0 5:2 1:1 4:0 5:2 8:0 3. Serdica 2:1 2:1 2:4 5:0 3:1 0:6 0:0 2:6 1:0 4:0 4:2 0:4 0:5 1:2 1:2 . 1:0 1:0 8;2 0:3 2:2 4:0 1:1 4. Roma 1:4 0:0 4:2 0:11 2:2 2:2 5:2 5:3 1:3 4:0 5:2 0:4 0:8 2:1 1:2 2:4 4:1 2:1 0:5 4:2 1:1 3:2 5. Grad 1:2 3:4 0:5 11:0 1:2 1:3 3:3 2:3 3:4 2:3 2:1 0:0 3:2 2:1 2:1 0:1 5:3 2:1 2:1 1:1 3:0 6:2 6. Slatina 1:1 1:3 1:3 2:2 2:1 1:1 5:0 2:4 1:2 5:2 4:2 2:4 0:1 0:1 4:2 1:0 0:1 3:4 2:0 5:3 3.2 1:0 7. Ižakovci 0:7 2:4 6:0 2:2 3:1 1:1 4:1 4:0 3:1 0:0 4:3 1:2 0:3 0:1 1:4 3:5 1:0 3:6 0:0 1:2 3:2 3:1. 8. Cankova 1:1 3:4 0:0 2:5 3:3 0:5 1:4 4:2 4:3 4:2 3:2 1:5 2:5 2:8 1:2 1:2 4:3 6:3 1:5 2:1 3:3 4:2 9. Motvarjevci 1:2 3:2 6:2 3:5 3:2 4:2 0:4 2:4 2:3 0:1 5:3 2:1 1:1 3:0 5:0 1:2 0:2 0:0 5:1 1:2 1:2 0:1 10. Bratonci 0:1 0:4 0:1 3:1 4:3 2:1 1:3 3:4 3:2 0:2 1:2 0:2 0:4 2:2 2:4 1:1 3:5 2:1 1:2 2:1 2:1 1:4 11. Lipa 0:2 0:4 2:3 0:4 3:2 2:5 0:0 2:4 1:0 2:0 0:5 2:3 2:5 2:2 1:1 0:3 2:3 2:3 3:3 2:1 1:2 3:3 12. Ljutomer 1:2 0:1 2:4 2:5 1:2 2:4 3:4 2:3 3:5 2:1 5:0 1 1:5 0:8 1:1 2:3 2:6 0:1 1:3 2:4 1:0 4:1 3:3 Polana Panonija Petišovci Olimpija (-3) 20 20 20 20 8 6 6 5 1 11 5 9 1 13 2 13 50:34 20:40 27:75 31:44 Šport invalidov Tretje mesto na Češkem V glavnem mestu Češke Pragi je bilo mednarodno tekmovanje invalidov v športnem ribolovu. Med 45 tekmovalci in 15 ekipami iz Češke, Slovaške in Slovenije je sodelovala kombinirana ekipa Reha s Ptuja, v kateri sta sodelovala tudi člana Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Franc Borovnjak in Silvo Križanič ter v ekipni konkurenci zasedla tretje mesto. Za ekipo so tekmovali Borovnjak, Križanič, Kovačec in Petek. Med posamezniki je zasedel Borovnjak (4.280 g) šesto, Križanič (3.250 g) pa osmo mesto. (F. M.) 42 41 30 29 25 23 19 14 2. MNL Lendava Rezultati - 20. kolo: Nafta (v.): Žitkovci 1: 4 Graničar: Dolina 2:4 Mostje: Kapca 2:4 Mostje 20 13 2 5 75:32 41 Žitkovci 20 12 4 4 59:31 40 Nafta (v.) 20 8 5 7 46:43 29 Kapca 20 8 1 11 48:39 25 Graničar 20 7 3 10 45:44 24 Dolina 20 4 1 15 21:105 13 2. SNL vzhod Jarenina 22 19 2 1 116:13 59 Aluminij 2218 1 3 99:13 55 Železničar 22 14 0 8 67:34 42 Nalta 21 13 3 5 42:29 42 Dravinja 22 12 3 7 53:31 39 Asfalti Ptuj 22 12 2 8 69:55 38 Krško 22 7 2 13 36:87 23 Beltinci 22 6 1 15 37:80 19 Bistrica 22 6 1 15 24:67 19 Šentjur 21 6 0 15 30:63 18 Korotan 22 4 4 14 36:95 16 Pohorje 22 4 1 17 42:84 13 2. SKL vzhod Železničar 2219 3 0 96:9 60 Aluminij 22 17 5 0 111:9 56 Nafla 22 16 2 4 71:32 50 Krško 22 13 4 5 67:39 43 Korotan 22 10 4 8 54:56 34 Jarenina 22 8 4 10 38:34 28 Beltinci 22 8 3 11 43:55 27 Asfalti Ptuj 22 8 1 13 50:60 25 Dravinja 22 6 4 12 46:66 22 Šentjur 22 6 2 14 35:59 20 Pohorje 22 4 1 17 38:91 13 Bistrica 22 0 1 21 14:153 1 3. SML vzhod Lesoplast 26 24 0 2 126:24 72 Črenšovci 26 20 3 3 104:29 63 Odranci 26 17 4 5 141:49 55 Bistrica 2616 4 6 125:51 52 Kerna 26 14 6 6 114:56 48 Turnišče 26 13 6 7 128:49 45 Čarda 26 12 5 9 108:61 41 Veržej 26 10 4 12 96:72 34 Tromejnik 2610 3 13 67:64 33 Apače 26 8 1 17 56:92 25 Bakovci 26 5 2 19 67:128 17 Goričanka 26 5 1 20 37:148 16 Hotiza 26 4 3 19 43:143 15 Kobilje 26 3 0 23 33:275 9 Mali nogomet Pomurska liga Bulls Črnci 22 17 4 1 85:44 55 Krajna G. M. 22 14 3 5 76:48 45 Mladinec 22 12 6 4 84:53 42 Tropovci 2211 3 8 69:65 36 Prosečka vas 22 10 4 8 70:56 34 Flamingo 22 9 5 8 63:71 32 Černelavci 22 8 7 7 63:52 31 Videm 22 9 2 11 56:49 29 Kupšinci 22 6 7 9 55:64 25 Junior SNV 22 5 4 13 48:77 19 Triglav 22 6 1 15 57:81 19 Kapela 22 2 0 20 41:107 6 Liga ob Muri Vrček 20 14 2 4 100:58 44 Habitus 2011 0 9 86:54 33 Vučja vas 20 10 3 7 102:59 33 Bunčani 20 10 2 8 67:50 32 Hrastje mota 20 8 2 10 65:100 26 Mladost 20 2 1 17 38:137 7 1.MLMN MS Trg. Megla VN1814 Str. vas (-1) Šafarsko KEB Belt. (-1) Ivan. Joker Loko 1810 1810 18 8 18 6 18 4 Jun. SN vas (-1)184 2 3 2 1 4 1 1 2 5 6 9 8 13 13 77:27 78:65 68:60 713 63:65 53:89 43:85 44 32 32 24 22 13 12 2. MLMN MS vzhod 110:34 Železne Dveri 1814 Mar. Vešč. (-1)1812 Pristava 1811 CaffePerla 1810 Cv. SIP ser. (-1)18 5 Branoslavci 18 3 ŠD Mala Ned. 18 2 3 3 2 2 1 3 5 6 0 13 1 14 1 15 80:49 104:66 69:48 59:103 44:97 52:119 45 38 35 32 14 10 7 VESTNIK 14. junij 2001 ŠPORT Jubilej________________ Deset let ŠD Gerlinci V Gerlincih so ustanovili športno društvo 2. aprila 1991, ko je bila določena lokacija za gradnjo igrišča, tako da letos praznujejo 10-letnico delovanja. Ob ustanovitvi se je v društvo včlanilo 52 krajanov, ki so si zadali za prednostno nalogo ureditev prostorov za športna tekmovanja. Igrišče za mali nogomet so zgradili leta 1992 in se vključili v tekmovanje ene od občinskih lig malega nogometa. V prvih štirih letih zapovrstjo je ekipa napredovala v višji tekmovalni razred, največji uspeh pa so dosegli v tekmovalni sezoni 1998/ 99, ko so zasedli v B-ligi Medobčinske zveze klubov malega nogometa Murska Sobota prvo mesto in se uvrstili v A-ligo. ŠD Gerlinci pa v desetletnem delovanju ni doseglo odmevnih rezultatov le v ligaškem tekmovanju in na nogometnih turnirjih, temveč so doslej že sedemkrat organizirali (prvo nedeljo v juliju) turnir v malem nogometu. Organizirali so tudi spomladanski kros ter tekmovanja za pokal občine Cankova v smučarskih skokih, namiznem tenisu in šahu. Društvo od vsega začetka uspešno vodi predsednik Avgust Gom-boc. Geza Grabar! Vesti iz juda - Na mednarodnem turnirju za pokal Maksimira v Zagrebu so se izkazali člani Judo kluba Lendava. Tadeja Časar (46 kg) in Matej Časar (66 kg) sta zasedla prvi mesti, Rok Dominko in Marko Mlinarič pa sta bila druga. ' - Na mednarodnem tekmovanju v Ljubljani (generalka za evropski turnir) sta sodelovali članici Judo kluba Lendava Lea Benko (63 kg) in Tadeja Rojko (52 kg). Benkova je zasedla peto, Rojkova pa sedmo mesto. - Na mednarodnem tekmovanju v Sombotelu na Madžarskem so dosegli lep uspeh člani Judo kluba Lendava. Dominik Dominko (38 kg) in Blaž Mlinarič (49 kg) sta bila prva, Andrej Pohajda je bil drugi, Katja Kavaš pa tretja. - Na mednarodnem tekmovanju za pokal bratov Radič v Botincu na Hrvaškem je bil od članov Judo kluba Lendava najuspešnejši Tadej Časar (46 kg), ki je zasedel prvo mesto. Rok Dominik je bil drugi. Od članov Kluba borilnih veščin Lendava sta bili najuspešnejši Doris Žunič (52 kg) in Sendi Lešnjak (nad 52 kg), ki sta zasedli prvi mesti. Marko Čirič in Tadej Radojčič sta bila druga, Tomi Ozmec pa tretji. (FH, FB, FM)) Šport od tod in tam Atletika - V Italiji je bil atletski troboj mladinskih reprezentanc Nemčije, Italije in Slovenije. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi člana AK Pomurja iz Murske Sobote Miha Žalik in Gregor Lenarčič. Žalig je preskočil 185 cm in zasedel osmo mesto, Lenarčič pa je bil dvakrat osmi v suvanju krogle (13,22) in metu diska (38,46). (F. M.) Atletika - V Dobrovniku bo v soboto, 16. junija, ob 18. uri Tek okoli Bukovniškega jezera. Tekmovali bodo v starostnih kategorijah od 1000 do 2300 m. Prijave bodo zbirali uro pred tekmovanjem. (F. M.) Mali nogomet - Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota organizira v nedeljo, 17. junija, ob 8. uri na igrišču v Černelavcih finale pokalnega tekmovanja v malem nogometu. Sodeluje 16 moštev. (F. M.) Strelstvo - Na olimpijskem strelišču v Miinchnu je bila zadnja leto-šnja tekma za svetovni pokal v streljanju z MK puško na 60 m leže. Sodelovali so tudi trije slovenski strelci: Rajmond Debevc (Olimpija), Robi Markoja (Turnišče) in Izidor Hrečak (Janko Jurkovič). Debevc je zadel 588 krogov in se uvrstil v sklepno tekmovanje, medtem ko sta dosegla Markoja in Hreščak po 584 krogov in nista prišla v sklepni del tekmovanja. (F. M.) Košarka - KK Radenska Creativ Sobota organizira skupaj KK Pomurje Skiny ter soboško prvo osnovno šolo košarkarsko šolo za mlajše in starejše dečke in deklice. Šola se bo začela 25. junija in bo trajala do 30. junija. Cena je skupaj z vodstvom in kosilom 19.000 SIT, brez vodstva in kosila pa 16.000. Prijave s plačili bodo zbirali do 22. junija 2001. (F. M.) Kolesarstvo - V italijanskem mestu Pordenone je bila mednarodna kolesarska dirka za mlajše mladince. Med 130 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi kolesarji Tropovec in se lepo odrezali. Na zahtevni progi, dolgi 77 km, so osvojili dve drugi mesti. Simon Špilak je bil drugi med posamezniki, drugo mesto pa je osvojila tudi ekipa Tropovec (Simon Špilak, Blaž Gyoha, Tine Činč). To je bil letošnji najboljši ekipni rezultat Tropovec. (F. M.) Kolesarstvo - Zdravilišče Moravske Toplice in Kolesarski klub Tropovci organizirata v nedeljo, 17. junija 2001, 11. tradicionalni kolesarski maraton Ajda. Štart bo ob 10. uri izpred Zdravilišča Moravske Toplice. Udeleženci bodo imeli na razpolago tri proge: družinski maraton na 10,5 km, mali maraton na 32,5 km in veliki maraton na 102 km. Štarnina je 2.500 tolarjev. Pričakujejo blizu 500 kolesarjev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. (F. M.) Rokoborba - V Bistri pri Zagrebu je bil mednarodni turnir za dečke v grško-rimskem slogu. Med 60 tekmovalci iz treh držav so se lepo odrezali člani Mlekoprometa iz Ljutomera. Med st. dečki je zasedel Mihael Čirič (-50 kg) prvo mesto in bil razglašen za najboljšega tujega tekmovalca. Simon Novak (- 69 kg) je bil drugi, Niko Horvat (- 46 kg) pa tretji. (N.Š.) Rokoborba - V madžarskem Sar-varu je bilo mednarodno tekmovanje za dečke. Med 105 tekmovalci iz dveh držav sta sodelovala tudi člana RK Dobrovnik in dosegla lep uspeh. Samo Sekereš (-50 kg) je bil drugi, Dominik Vogrinec (-37 kg) pa tretji. (F. B.) Karate - Na pokalnem tekmovanju v Sisku na hrvaškem so sodelovali mladi rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera in dosegli lep uspeh. V borbah je zasedel Aleš @ ® •A < A f * J** K M »O A A , tretii državni ligi vzhod. Stojijo od leve: Franc Mesarič (Irener), Saša Crnkovič. Mateja N IKarice Kerne iz Puconec - šestouvršcena e« P Ell)an Warjana Zork()vič Maleja V|aj in Nataša Uršič. Manjka Nataša “nciSar, Ines Bukvič. Mihaela Potočnik, Andreja Horvat, .e 8r- Fotografija: Nataša Juhnov Hokej na travi Praznovanje 50-letnice ZHNT Slovenije Zveza za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, letos praznuje pomemben jubilej - 50-letnico delovanja. Proslavili ga bodo v petek, 15. junija, ob 19. uri v salonu Murske republike pri soboški Zvezdi. Po slavnostnih nagovorih bodo podelili najzaslužnejšim priznanja. V soboto, 16., in v nedeljo, 17. junija, pa bodo v Moravskih Toplicah reprezentančne tekme. Poleg slovenskih reprezentanc (veterani, mladinci, ženske in moški) bodo sodelovale tudi ustrezne reprezentance Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. (F. M.) Speedway Zmagali Lendavčani Speedway team Lendava je bil organizator druge dirke za ekipno prvenstvo Slovenije v speedwayu. Sodelovalo je 14 tekmovalcev iz treh slovenskih klubov, dirke pa si je ogledalo okrog 500 gledalcev. Največ uspeha so imeli Lendavčani, okrepljeni z Madžarom Nobertom Magosijem in Čehom Robertom Kralom, ki so zasedli s 40 točkami prvo mesto pred Ljubljano, 35, in Krškim, 31 točk. Najuspešnejši tekmovalec je bil Nobert Magosi, ki je Lendavčanom priboril 18 točk. Drugi Lendavčani pa so zbrali naslednje število točk: Robert Kral 11, Jože Koren 9, Istvan Horvat 2, Damir Lučič pa je ostal brez točke. Po dveh dirkah vodi Ljubljana z 89 točkami pred Krškim, 70, in Lendavo, 59 točk. Tretja dirka bo’v Krškem. (F. M.) Hokej na travi Lek pokalni prvak Odigrani sta bili finalni članski tekmi za pokal Zveze za hokej na travi Slovenije, V prvi tekmi v Predanovcih je Lek premagal Triglav 3 : 1. Vse tri gole za Lek je dosegel Stanko, za Triglav pa je bil uspešen Škrilec. V povratni tekmi v Lipovcih pa je Triglav premagal Lek s 3:2. Za Lek sta bila strelca S. Forjan in Kavaš, za Triglav pa Cigut 2 in Škrilec. faradi boljše razlike v golih je osvojil naslov pokalnega prvaka Lek iz Lipovec. (F. M.) Preglej (nad 48 kg) prvo mesto, Samo Prelog in Denis Marin sta bila tretja, Luka Prelog in David Marin sta bila četrta. (N. Š.) Namizni tenis - V Puconcih je bil tretji selekcijski kadetski turnir severovzhodne regije. V prvi skupini je bil Kuhar tretji, Škraban (oba Kerna) pa šesti. V drugi skupini je zasedel Kokol drugo, L. Matevž pa četrto mesto. V tretji skupini je zmagal M. Matevž (vsi Žogica), Banko (Kerna) je bil četrti. V četrti skupini je A. Matevž (Žogica) zasedel tretje mesto. (M. U.) Hitrostno rolanje - Na Bledu je bilo tradicionalno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med 240 tekmovalci so sodelovali tudi Lendavčani in Sobočani. Najuspešnejša je bila Manuela Bogdan, ki je zasedla med dekleti prvo mesto. Doris So-larič in Miran Rožman (vsi Lendava) sta bila tretja. Jernej Škrilec (MS), Monika Gone in David Sola-rič (oba Lendava).pa so zasedli četrta mesta. (F. B.) Odbojka na mivki - Na drugem lendavskem odbojkarskem turnirju v lendavskih Termah je sodelovalo 35 tekmovalcev, starih nad 35 let. Zmagala je ekipa Baltatin iz Maribora pred ekipo Kager hiša iz Maribora in Osnovne šole Sveti Jurij. V kategoriji do 35 let je zmagal Zagreb pred Brežicami. (F. H.) Strelstvo - Na odprtem prvenstvu Dobrovnika z MK puško je zmagal med 65 strelci Andrej Erjavec (Gančani) s 180 krogi pred Dušan Ziškom (Tišina), 179 krogov. Ekipno je bila prva SD Gančani s 510 pred SD Kolomana Flisarja Tišina, 509 krogov. (F. B.) Vrtno kegljanje - Na Ptuju je bilo državno prvenstvo v vrtnem kegljanju za invalide. Med šestimi ekipami je zasedlo MDI MS med člani drugo mesto z 210 keglji, ženske pa so zasedle s 192 podrtimi keglji prvo mesto. (T. K.) Balinanje - Na državnem prvenstvu invalidov v balinanju so dosegle lep uspeh članice MDI Murska Sobota (Marinič, Sluga, Gregom in Židanek), saj so zasedle prvo mesto in se uvrstile na državno prvenstvo. Člani so bili četrti. (T. K.) Šah - Na majskem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 9 šahistov. Zmagala sta Jože Gaber in Štefan Hozjan s po 7 točkami pred Jožetom Vučkom, 5 točk. (F. B.) IU ŠD Radenska Pomgrad M. Sobota ---------------------L------------.-- Dostojno proslavili dva jubileja soboškega šaha V kavarni hotela Diana v Murski Soboti je ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote dostojno proslavilo dva visoka jubileja - 65-letnico organiziranega igranja šaha in 50-letnico ustanovitve šahovskega društva Murska Sobota. Slovesnosti so se udeležili številni šahisti vseh generacij ter gostje iz Madžarske in Hrvaške in nekaterih sosednjih društev. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Franca Kramarja, ki je opozoril tudi na nekatere izjemne dosežke soboških šahistov, je govoril o zgodovini šaha v mestu Murska Sobota tajnik društva Igor Kos in nanizal nekaj utrinkov s prehojene poti. Prvi šahovski turnir v Murski Soboti je organiziral leta 1927 takratni ravnatelj soboške gimnazije Ludvik Vagaja, ki je med šestimi šahisti tudi zmagal. Po letu 1930 so vnesli v šahovsko življenje več razgibanosti študentje na čelu z Janezom Nemcem, šah pa se je začel razvijati tudi na soboški gimnaziji. Leta 1936 je bila ustanovljena šahovska sekcija pri Športnem klubu Mura, to pa pomeni tudi začetek organiziranega šaha v Murski Soboti. Leta 1940 so se soboški šahisti vključili v moštveno prvenstvo Slovenije. Pomemben mejnik soboškega šaha pomeni leto 1950, ko je bilo ustanovljeno samostojno Sindikalno šahovsko društvo Sobota, za prvega predsednika pa je bil izvoljen Pavel Grom. Leta 1953 je bil v okviru Prekmurskega festivala v Murski Soboti organiziran množični šahovski dvoboj na 50 deskah med Mursko Soboto in Ljutomerom, ki se je končal z zmago gostiteljev s 36 : 14. Leta 1965 so sodelovali soboški šahisti na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest in zasedli četrto mesto. Dobre rezultate so dosegli Priznanje častnega člana je prejel iz rok predsednika društva Franca Kramarja in tajnika Igorja Kosa Aleksander Čisar. Foto: Jure Zauneker tudi na raznih simultankah, kot denimo leta 1966 z velemojstrom Vasjo Pircem, ki je tesno zmagal s 4,5 : 3,5 točke. Leta 1967 so odigrali soboški šahisti prvi prijateljski dvoboj s šahisti iz Sombotela iz Madžarske. Istega leta se je društvo na občnem zboru preimenovalo v Šahovsko društvo Sobota. Leta 1969 so prvič igrali v deljeni slovenski ligi in v vzhodni skupini med osmimi moštvi zasedli tretje mesto. Leta 1971 so društvo na občnem zboru preimenovali v Šahovsko društvo Radenska, leta 1986 pa se je preimenovalo v Šahovsko društvo Radenska Pomgrad. Člani društva so dosegali zavidanja vredne rezultate v vseh kategorijah tako v hitrem kot počasnem šahu in pokalnih tekmovanjih. Soboški šahisti so dosegli svoj največji uspeh leta 1996, ko je moška ekipa uradno postala državni prvak, vendar zaradi reorganizacije izpadla iz državne lige. Člani ekipe, ki je dosegla izjemen uspeh, so bili: Hulak, Zupe, Cigan, Kovač, T. Gruškovnjak, I. Kos, A. Kos in Gabor. V zadnjih dveh letih pa je dosegla izjeme uspeh mladinska ekipa, ki je postala državni prvak. Za ekipo so tekmovali: Gomboc, Lazar, Kovač, Gjuran in Hočevar. Svoj največji uspeh v pokalnem tekmovanja pa so dosegli Sobočani leta 2000, ko so osvojili naslov pokalnega prvaka Slovenije. Za ekipo so tekmovali: Ribli, Hulak, Cigan, Kovač, T. Gruškovnjak in Coklin. Sicer pa so osvojili člani in članice društva vrsto državnih naslovov v pionirski in mladinski konkurenci tako v počasnem kot hitrem šahu. Tako jim manjka le naslov državnega članskega prvaka. Vsi ti reziiltati so plod načrtnega dela z mladim naraščajem. Pri tem ima pomembno vlogo triletna srednja šahovska šola po programu Šahovske zveze Slovenije, ki jo uspešno vodi Boris Kovač. »Lepo je pozdraviti tako visok jubilej ob tako številčni udeležbi. To je dokaz, da je šah bi! in je zelo popularna igra, ki ima dolgoletno tradicijo in široko podporo ter ima tudi lepo prihodnost. S ponosom se lahko ozrete na prehojeno pot. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad, ki je dobilo pred nedavnim priznanje Šahovske zveze Slovenije, ni samo med najstarejšimi, temveč tudi med najboljšimi društvi v Sloveniji,« je na slovesnosti povedal predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič. Ob visokih jubilejih so izdali tudi publikacijo Soboški šah, ki sta jo dve leti pripravljala avtorja Milan Jerše in Alojz Kos, predstavil pa jo je Milan Jerše. Publikacija, ki je skrbno pripravljena in lepo oblikovana, pomeni obogatitev šahovske literature pri nas. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili priznanja. Za častne člane društva so razglasili: dr. Viljema Lipaja (že pokojni), dr. Janeza Nemca in Aleksandra Čisarja. Priznanja pa so dobili naslednji zaslužni člani: Božidar Bolčič, Alojz Kos, Štefan Režonja, Danilo Hari, Bogdan Hari, Matija Gabor, Boris Kovač, Igor Kos in Štefan Cigan. , . Fen Maučec ■ Ženski nogomet Mlade Odrančanke druge V Odrancih je bil sklepni ženski nogometni turnir za državno prvenstvo za dekleta do 15 let. Lep uspeh je dosegla prva ekipa Odranec ki je zasedla drugo mesto. Rezultati - (za 7. in 8. mesto); Odranci II • Pohorje 2 1 (Žižek 2); (za 5. in 6. mesto): Škale : Phonix MS 10 : 3 (Makovec 2 Ti baut); polfinale: Odranci I: Ilirija 5 : 1 (Zver 4, Antolin) in Maribor • Čebelica Krško 3 : 0; (za 3. in 4. mesto); Ilirija : Čebelica 5 4(2 2) (za 1 in 2 mesto); Maribor: Odranci I. 2 : 0. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Odranci I, 3. Ilirija (Ljubljana), 4. Čebelica (Krško), 5. Škale, 6. Phbnix (Murska Sobota) 7. Odranci II, 8. Pohorje. (F. M.) 20 MULARIJA 14, junij 2001 fESTKIR delo- a vatza Oytzd ntUna na izki Ščavnici Sem dijakinja 4. ietnika Srednje zdravstvene šole in že drugo leto sem bila vključena v prostovoljno delo. Tedensko enkrat sem obiskovala vrtec Lavra v Murski Soboti. Otroci so nas z veseljem pričakovali, prav tako tudi vzgojiteljice. Igrali smo se s kartami, zlagali puzie, se zabavali in igrali.na dvorišču ter se pogovarjali. Pozimi pa smo se nekajkrat zapeljali s sanmi po sosednjem hribčku. Vedno nam je bilo vsem lepo. Nikoli ne bom obžalovala trenutka, ko sem se odločila za prostovoljno delo. Vzgojiteljice vrtca v Negovi so pripravile svojim otrokom ob koncu šolskega leta prijeten in zanimiv izlet, na katerega so povabili tudi starše. Vsi skupaj so se peš odpravili na 4 kilometre dolgo pot do mlina v Lastomercih. Prijazno jih je sprejel 72-letni mlinar Lovrenc Kramberger, jim razkazal mlin in pognal tudi vodno kolo. S kakšnim zanimanjem so vsi opazovali, kako se je vrtel tudi mlinski kamen in drobil zrnje! Za spomin so se ob mlinu tudi fotografirali. Aleksandra Režonja, 4. e, Srednja zdravstvena šola M. Sobota Iduminz... Vedno smo opazovali učence osmega razreda, kako so seposla-vljali in se smejali iz tistih, ki so se jokali. Vedno so bili pred nami drugi in težko je verjeti, da smo sedaj mi tisti, ki zapuščamo to šolo. Nanjo me veže veliko spominov, srečnih in nesrečnih, zaradi katerih sem prelivala solze sreče in žalosti. Spomnim se, da sem si tu zlomila nogo in da sem ugnala kar nekaj norčij. Včasih se primem za glavo, ko se spomnim teh časov brezskrbne mladosti. Kako malo je še dni, ki nas povezujejo! Sprašujem se, ali bomo sploh pozdravili drug drugega, ko se bomo čez pet, deset ali več let srečali na cesti. Ko smo bili v petem ali šestem razredu, smo vedno govorili, da komaj čakamo, da se rešimo te šole, teh učiteljev ..., zdaj pa. ko je konec tako blizu, nam je žal, da že odhajamo. V našem razredu je ta tema tabu. Vsi se obnašamo, kot da bi ostali skupaj še nekaj let, a to ni res. Čeprav zveni kot kliše, se mi zdi, da smo postali ena velika družina. Držali smo skupaj v dobrem in slabem. Nekatere sem zelo dobro spoznala. Spominjam se, koliko dobrega so mi naredili, ko smo pisali kontrolne naloge ali sem bila vprašana. Če sem pogledala po razredu, mi je vedno kdo prišepetaval, čeprav je učiteljica za to karala, jaz pa sem bita vsakemu hvaležna za pomoč. Včasih mi je to pomagalo, da sem dobila petico. Oh. kako rada bi še ostala tukaj, v tem zavetišču! Večkrat sem se tudi po pouku zadržala pri šoli. Vedno je bil nekdo, ki te je razumet, s komer si se lahko nasmejal ... Ni mu bilo treba 'reči, kaj mora storiti. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je neprecenljiv. Misel na novi svet me obdaja s strahom. Ne vem, kako bo tam, kjer bom jeseni prestopila šolski prag. Ne vem, ali bom našla koga, kot ste vi. moji sošolci. Me bo tam kdo razumel? Kako vesela bi bila, če bi ostali skupaj, vendar nas življenje sili. da gremo narazen ... Tamara Muhič, 8. a, OŠ Bakovci v- /nztzktoAt Ljudje so včasih živeli drugače kot danes. O tej »drugačnosti« pričajo tudi razni predmeti, ki jih spoznavajo v vrtcu v Serdici. Na potovanja v preteklost se otroci podajajo skupaj z dedki in babicami, vodita pa jih vzgojiteljici Bernarda in Anita. Šaljivi ačznci 'TJfatz in (fazna V okviru praznika Občine Veržej so se predstavili na dnevu podjetništva in obrtništva Območne obrtne zbornice Ljutomer tudi učenci podružnične OŠ na Cvenu. Na »šaljiv« način so prikazali nekdanja obrtniška opravila, kot so kolarstvo, kovaštvo, čevljarstvo, sodarstvo, frizerstvo idr. Oblečeni so bili kot mojstri obrtniki nekoč. - Foto: J. Ž. Hadi Ravnata, ^zjz in (fatan ^tati Državna tekmovalna komisija za zgodovino je objavila za učence sedmih in osmih razredov končne uradne rezultate. Ugotovili smo, da so zlata (ne srebrna, kot smo objavili v prejšnji številki Vestnika) priznanja osvojili tudi učenci 7. razredov Tamara Kosi (OŠ Radenci) ter Nejc Halas in Goran Rajnar (oba OŠ III M. Sobota). Vsi so namreč osvojili nad 40 aKtZMAdN KUC ■ VSAK DAN 00 00 iT Uzuta ula Tekmovala šem v znanju iz Vesele šole! Postala sem državna prvakinja. Po priznanje sem Šla v Ljubljano. Bilo je lepo. Še naprej bom tekmovala v Veseli šoli. Talila Grabar 3. raz.. OŠ Kanala Ludvik Kramberger zm Moj dedek se rad vozi z modrim kolesom. Ima hitre noge in je močan. Lase ima črne in tudi njegovi brki so črni. Je velike postave. Po srcu je dober. Včasih mi pravijo, da me preveč razvaja, ampak jaz o tem ne razmišljam. Zame je moj dedi prijazen. Ko pridem iz šole, greva večkrat v gozd in opazujeva živali. Dedi je lovec, zato greva vsak večer na pohod. Tudi h gasilcem greva pogosto. Včasih pa me odpelje na večerjo. Hvaležna sem mu za vse, kar naredi zame, in ponosna sem nanj. Anja Mišja, 3. b, OŠ Gornja Radgona Pošiljajte tudi po internetu Vem, da imate na vsaki šoli računalnik in v programu tudi internet. Veselilo bi me, če bi vaše spise, pesmice in drugo (lahko tudi fotografije -240 dpi) pošiljali s pomočjo elektronske pošte, in sicer v wordu 2000. Nekateri ste to že storili. Za vas je rezerviran predal vestnik.jg@email.si In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A ^4 Hvala za vse in lep pozdrav - Jože Graj /Iktiu-nMti OŠ 'Vtauka Sadata Na OŠ III v Murski Soboti ugotavljamo, da se število bralčev za bral- K no značko iz leta v leto zvišuje, kar pa je verjetno potrebno pripisati 4 večji svobodi učencev pri izbiri knjig za bralno značko in tudi večji izbiri knjig v šolski knjižnici. Na razredni stopnji je za bralno značko knjige g prebiralo 290 učencev, od tega letos prvič 51 učenk in učenčev prve- " ga razreda devetletne osnovne šole, ki so knjige prebirali s pomočjo svojih učiteljic in vzgojiteljic. Na predmetni stopnji je knjige za bralno značko prebiralo 208 učencev, od tega 34 vseh osem let. Vsi učenci naše šole bodo ob koncu šolskega leta dobili priznanja bralne značke, tisti, ki so knjige prebirali vseh osem let šolanja, pa še posebna knjižna darila. Ob 40-letnici bralne značke v Sloveniji smo na OŠ III v Murski Soboti pripravili kar nekaj zanimivih prireditev. Tako smo za učence razredne stopnje, ki so prebirali knjige za bralno značko, pripravili lutkovno igrico in razstavo knjig ob svetovnem dnevu knjige. Z učenci predmetne stopnje pa smo se pogovarjali na temo »Od knjige do scenarija«. Za to priložnost smo medse povabili pisatelja, avtorja romana Potapljanje na dah, literarnega kritika ter scenarista Dušana Šarotarja. Dušan Šarotar, ki spada v mlajšo generacijo slovenskih literarnih ustvarjalcev, nam je najprej predstavil svoj prvenec Potapljanje na dah. Učencem je na kratko povzel vsebino svojega romana. Učenke in učence je zanimalo predvsem, kako neko literarno delo nastane. Naš gost jim je povedal, da roman lahko nastaja več let. Učencem je razložil, da je najprej potrebno določiti prostor dogajanja, dati osebam značaj, imena ipd. Ko vse to pisatelj naredi, se začne tako imenovano »fizično pisanje«, ki pa ponavadi ne traja tako dolgo kot priprave. Glede svojega dela kot literarni kritik nam je na kratko skušal razložiti, kako se napiše pozitivna ali negativna kritika za nbko literarno delo. Učencerq pa je na kratko razložil tudi terminologijo, ki jo morajo obvladati kritiki. Skupaj z našim gostom smo si ogledali tudi dokumentarni film Poezija express, za katerega je napisal tudi scenarij. Dušan Šarotar je učencem razložil tudi potek od ideje za dokumentarni film oziroma kakšen je potek od literarnega besedila do scenarija ter fi' mskega zapisa ob koncu. Učenci so ob koncu pogovora ugotovili, da je delo scenarista ze o zahtevno in natančno, saj mora scenarist vsako sekundo oz. minuto, ki bo posneta, natančno predvideti. Naše učence in učenke je zanimalo tudi, kaj pripravlja Dušan Šarotar v bližnji prihodnosti. Odgovoril jim je, da Prl' pravlja novo knjigo, sestavljeno iz kratkih zgodb, in scenarij za nov dokumentarni film. Še naprej pa bo pisal tudi literarne kritike za časopise- Ob koncu pogovora so učenci, ki obiskujejo novinarski trožek na naši šoli, z našim gostom opravili tudi kratek intervju za šolsko glasilo- Gorazd Weiss, OŠ III M. Sobo VSIIK 14. junij 2001 NA SCENI 21 Murska Sobota 15. junija: Big Foot Mama + Juff + Glinasti golobi + Neuvrščeni, grajsko dvorišče 22. junija: Psihomodo Pop + The Drinkers, Noršinska cesta 23. junija: Bajaga & Instruktori, Noršinska cesta Lendava 22. in 23. junija: Rock maraton 2001, Terme Petišovci 29. junija: Partibrejkers + Elvis Jackson + The Spoons + Blind Passengers .... Bikers Weekend 30. junija: Rock Bitch + Cicciolina + Dead Moon + The Stroj,.., Bikers Weekend Maribor 23. junija: Eugene Hideaway Bridges + Duvači Bobana Markoviča + Lačni Franz, Lent 24. junija: Bajaga & Instruktori, Lent 25. junija: Josipa Lisac, Lent 28. junija: Let 3, Lent 29. junija: Goran Bregovič & Orkestar + Hypnotix, Lent Ljubljana 28. junija: Sun Ra Arkestra, Križanke 29. junija: Al Di Meola + Rabih Abou-Khalil Quintet, Križanke 30. junija: Marc Ribot & Los Cubanos Postizos, Križanke Otočec 6. julija: Asian Dub Foundation, letališče Prečna 8. julija: Living Colour + Fun Lovin’ Criminals, letališče Prečna Pula 16. junija: Dorde Balaševič, (?) Balaton 15. junija: Steppenwolf, Alsodrs camping 16. junija: Motorhead, Alsodrs camping Tolmin 12. -14. julija: Reggae Riversplash Festival Osoppo (Udine) 30. junija-7. julija: Sunsplash Reggae Festival Fan klub Arnolda Schwarzene^erja Marjeta s Plitvičkega,Vrha nujno hoče imeti naslov filmskega igralca Arnolda ŠchwMZeneggerja. Ker je to informacija, ki bo verjetno zanimala tudi mnoge druge bralce in bralke, Marjeti kar po tej poti sporočamo, da lahko piše Ar-nieju na naslov: Arnold Schwarze-negger, c/o PMK, 955 S. Carillb Dr. Suite 200, Los Angeles, CA 90048, USA. Jasno je, da gre vsa pošta do Arnolda skozi posredniške roke agencije, ker nobeden od zvezdnikov noče izdati svoje domače številke. Možnost, da bo Arnie dobil pismo, pa je velika tudi, če pišete na naslov: Arnold Schwarzenegger, c/o William Mor- ris Agencv, 151 El Camino Drive, Beverly Hills, CA 90212, USA. Schwarzenegger je v Santa Monici dobil posebno nagrado za svoje kaskaderske učinke, 30. julija pa bo praznoval svoj 54. rojstni dan. Pa še zanimivost: ste vedeli, da je drugo Arniejevo ime Alots? T. K. ■ Open flatusss festival v Ljutomeru Ljutomeru je bilo tudi ta konec tedna poskrbljeno za zabavo mladih. Na izbiri za mis narcis v Veržeju zmagala Maja Kurtovič »Ljudi očaram s smehom« M Maja je prepričana, daje treba življenje sprejemati z odprtimi rokami. Samo zunanjost ni merilo za pravo lepoto Konec maja so v Veržeju po dvoletnem premoru spet pripravili izbor za mis narcis. Najbolj je blestela enaindvajsetletna Maja Kurto-vič iz Cubra pri Ljutomeru, po poklicu ekonomsko-komercialni tehnik. Maja prihaja Iz Velenja, pred tremi leti pa se je preselila v Prlekijo k staršem, ki živijo tukaj šest let. Za sabo ima že nekaj manekenskih izkušenj, a kakor sama pravi, zdaj želje po modnih pistah nima več. Maja se za tekmovanje za mis narcis sploh ni prijavila, na prireditvi je ostala zgolj po naključju, saj se je kot model svoje frizerke udeležila predhodne modne revije, ki so jo pripravili prleški tekstilci, frizerji in cvetličarji. Po reviji je še ostala na zabavi in kar naenkrat je izvedela, da je postala nova mis narcis. Pravi, da je bila zelo presenečena, sploh toliko bolj, ker je za nagrado dobila tedensko potovanje za dve osebi v Šibenik. Ko je bila Maja v sedmem razredu osnovne šole, se je začela aktivno ukvarjati z manekenstvom, naredila je tudi manekensko šolo v Celju. Sledile so številne modne revije, ki so trajale nekje tri leta. Leta 1994 se je udeležila tudi tekmovanja za mis Slovenije, na katerem se ji je uspelo prebiti v polfinale. Kar nekaj slovenskih časopisov je objavljalo njene fotografije, vendar pa je čez čas manekenstvo ni več tako zelo zanimalo. Zdaj zase pravi, da je čisto preprosto dekle, ki neobremenjeno sprejema živ- Pestra programska ponudba V petek, 15. junija, ob 18. uri bo otvoritev lokala Mojito v Bakovcih, v okviru katerega posluje okrepčevalnica Pubi-pub. Novost lokala bosta poletni vrt ‘Pri Francu’ ter Cyber Cafe ‘Pri monitorju’. S prenovo največje sobe ‘bidermayer’ bodo v njej na literarnih večerih organizirali srečanja in predstavitve domačih pesnikov in pisateljev. Čez dober mesec pa bodo začeli z gradnjo koncertne dvorane, v kateri bodo od jeseni naprej tedensko na sporedu gledališke predstave ter glasbeni koncerti. Obiskovalcem lahko pokličejo tudi Mojito-bus, ki jih pripelje do lokala in po končanem obisku odpelje domov. ot kaže, postaja prostor ob tovarni Krka v Ljutomeru v toplejših mesecih vedno bolj priljubljeno zbirališče mladih, ki ob druženju radi prisluhnejo tudi glasbi. Ta konec tedna je potekal v Ljutomeru že šesto leto zapored Open flatusss festival, na katerem je nastopilo 22 glasbenih skupin, poleg vrste slovenskih še skupine iz Hrvaške, Češke in Italije. Tako se je predstavilo v šestih letih na tej prireditvi že okrog 130 glasbenih skupin. Letos so lahko obiskovalci prisluhnili v dveh dneh druženja skupinam Demolition group, Elvis Jackson, Wreck, Živi zid, Kaoz in drugim. Poskrbljeno pa je bilo tudi za prenočitev v šotorih in prostočasne aktivnosti z družabnimi igrami čez dan, obiskovalci pa so si tudi lahko ogledali Filmski vestnik o glasbenih festivalih v Sloveniji. J. Ga. I Iljenje in vedno skuša najti zabavno plat nekega dogodka. »Od življenja pričakujem veliko, vendar ne preveč, da se izognem velikim razočaranjem. Najbolj mi je všeč, če lahko nekoga nasmejem, kar pomeni, da uživa v moji družbi in da dovolj pozitivno vplivam nanj, sicer pa tudi sama sebe sprejemam kot precej pozitivno osebo,« pove prepričljivo Maja. Ko nanese pogovor na njeno doživljanje lepote, ne razmišlja dolgo; poudari, da je lepota zelo relativna, kajti samo na podlagi videza ne moreš nekoga presojati, spoznati moraš tudi njegovo notranjost. Šele potem vidiš njegovo lepoto, vendar pa Maja ugotavlja, da na žalost ljudje vse preveč ocenjujejo človeka po tem, kako izgleda, kar pa po njenem prepričanju sploh ni merilo za pravo lepoto. Življenje v Prlekiji se po mnenju Maje precej razlikuje od tistega v Velenju, kjer se je vedno kaj dogajalo, ampak tudi tukaj ji ni dolgčas. Tudi ljudje so ji všeč, vendar pa jo moti večno poudarjanje razlik med Prleki in Prekmurci, kije prebivalci drugih ______________[ predelov Slovenije sploh ne čutijo, poleg tega pa opaža, da tukaj ljudje niso tako sproščeni kot v večjih mestih, veliko bolj so zaprti in predvsem nevoščljivi. Poudarja celo, da še nikjer ni doživela tako zelo močnega zavidanja, kot ga čuti prav tukaj, ampak tudi s tem se Maja s svojim pozitivizmom zna učinkovito spopasti. DarjaTibaoti Rock skupina Juff Avgusta načrtujejo izdajo zgoščenke n me, ki so si ga dali štirje člani pomurske glasbene skupine Juff, nima kakega globljega pomena in je dejansko le okrajšava za »Just for fun«, to pa je tudi od vsega začetka vodilo skupine, torej glasbo sprejemajo kot zabavo in si tudi želijo, da bi jo tako sprejemala publika, ki jo posluša. Skupina, katere člani so vsi iz okolice Lendave, je začela z vajami in nastopi leta 1997, od takrat pa se je zvrstilo že kar precej glasbenih nastopov, v tem obdobju pa je nastala tudi vrsta lastnih skladb. Rock skupino Juff sestavljajo Edo Gal, Mitja Bensa, Teo Vida in Damir Soldat. Največji uspeh so dosegli lani, ko so bili v Pomurju najprej izbrani za najobetavnejšo skupino, nato so se uvrstili na festival Rock Otočec, kjer jih je žirija izbrala za najbolj obetavno med neuveljavljenimi skupinami. Ob svojih prvih nastopih leta 1997 so začeli tako kot mnoge druge srednješolske skupine v pokrajini ob Muri z nekoliko bolj trdo rock glasbo s poudarkom na funky-core zvokih in po štirih letih iskanja zvoka, ki jim najbolj ustreza, so pristali v melodični rock glasbi.-Člani skupine pravijo, da so v teh letih skupnega igranja in iskanja dejansko našli glasbo, ki jim kot skupini najbolj ustreza, in na tem tudi gradijo. Tako izbirajo za posamezne nastope med dvajsetimi lastnimi skladbami, med njimi je tudi prva večja uspešnica Pictures. O svojih glasbenih nastopih je član skupine Edo Gal povedal: »Izmed lastnih skladb smo jih devet že tudi posneli in jih nameravamo izdati na zgoščenki, načrtujemo pa tudi snemanje videospota. Ker smo kar trije člani skupine študentje, vadimo manj, kot bi želeli, smo pa doslej kar precej nastopali in marsikje naleteli na dober odziv publike, še posebno na naših nastopih po Pomurju, kjer so našo glasbo že bolje spoznali. Tako smo se tudi na zgoščenki odločili izdati tiste skladbe, za katere smo na naših nastopih opazili, da so poslušalcem bolj všeč.« Fantje iz skupine pravijo, da zmage na Otočcu niso pričakovali in da so dejansko po nastopu odšli domov in šele pozneje izvedeli, da so zmagah. Doslej so poleg nastopov po Pomurju igrali že po vsej Sloveniji od Maribora, Ljubljane pa do Nove Gorice, nastopali pa so tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Še posebej so navdušeni nad lanskim nastopom na Pepszi szigetu, Eurowoodstocku v Budimpešti, kjer se je zbralo veliko mladih. Že to poletje pa jih čakajo med drugim nastopi v Kopru, Ajdovščini, Budimpešti, Lendavi in Murski Soboti. Jože Gabor ■ 22 DOBRO JE VEDETI ... 14. junij 2001 Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti neprijetnega občutka, da se vse, česar se lotite, spremeni v pravo polomijo. Na neki način je to tudi res, vendar je temu največkrat vzrok vaša velika neodgovornost. On: S prijateljico se boste zapletli v avanturo, ki nekomu ne bo najbolj všeč. Toda treba je misliti predvsem nase, šele nato pa na interese drugih. Na koncu boste vendarle vsi zadovoljni. OVEN DVOJČKA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Preveč mislite na to, kaj bi lahko bilo, če bi se odločili drugače. Pozabite na to-in se posvetite realnosti. S partnerjem pa se raje ne prepirajte, saj boste skoraj zagotovo izgubili besedno vojno. Raje počakajte na boljši trenutek. On: S partnerko se boste zapletli v precej »nevaren« pogovor, ki se bo končal na veliko lepši način, kot ste pričakovali. Obeta se vam prijeten in romantičen večer, ki se bo najverjetneje nadaljeval še dolgo v noč. Ona: Vroči pogledi vam bodo dodobra ogreli srce, ki vam v zadnjem času dela kar precej preglavic. Nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj je življenje prekratko, da bi ga porabili za skrbi in težave, ki tako ali tako minejo. On: Ponudila se vam bo priložnost, da ponovno začnete popolnoma od začetka. Seveda pa imate sedaj precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se vam obeta prav prijetno obdobje... Ona: Ker niste pravočasno odgovorili na zastavljeno vprašanje, boste morali sami nositi posledice, ki bodo nastale zaradi tega. Te pa nikakor ne bodo majhne in prav pošteno se boste morali potruditi, da se boste izvlekli iz nastalih težav. On: Še vedno si ne boste uspeli pojasniti prijateljeve nenadne odtujitve, ki vas je precej prizadela. Če boste zadevi hoteli priti do dna, boste morali še enkrat dobro premisliti in spoznali boste, kje ste naredili napako. Ona: Na delovnem mestu vas ponovno čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dosti takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave? On: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi največ obetate. Pohitite, da vam priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pa pustite od strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega. Ona: Nikar se ne ustrašite odgovornosti, saj vse skupaj sploh ne bo tako strašno, kot se vam trenutno zdi. Skrajni čas je, da se prenehate naslanjati samo na druge, ampak da tudi sami storite nekaj zase. On: Nikar ne ravnajte preveč po svoje, saj nimate vse modrosti tega sveta v malem prstu. Poslušajte tudi, kaj vam svetujejo drugi, in poskušajte nasvete kombinirati s svojimi idejami. Splačalo se vam bo. Ona: S prijateljem se boste domenili za neobvezen pogovor, ki pa ne bo kar tako. Pripravite se na manjše presenečenje, ki ima lahko precej neprijetne posledice. Toda nikar se prehitro ne predajte. On: Spomnite se nekoga, ki vam je nekoč že veliko pomenil. Kdo ve, mogoče pa bo iz tega nastalo še kaj več kot le prijeten spomin. Toda pazite, da tega ne bo izvedela tudi vaša partnerka. Ona: Pričakujete lahko spremembo življenjskega ritma, to pa bo pustilo precejšnje posledice, tako pozitivne kot tudi drugačne. Torej bodite previdni, da ne zaidete v težave, ki ne bodo ravno majhne. On: Še vedno le od daleč opazujete osebo, ki bi si jo v bistvu radi ogledali povsem od blizu. Stopite vsaj nekaj korakov naproti in ne bo vam žal. Seveda pa lahko z odlašanjem vse skupaj tudi kaj hitro izgubite. Ona: Slovenski pregovor pravi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. To se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazite, da za avanturo ne izve vaš partner, drugače boste imeli velike težave. On: Predstavili vam bodo osebo, s katero se boste še pogosto srečevali, zato naredite kar najboljši vtis. Mogoče se vam bo odprla nova možnost za realizacijo vaših poslovnih načrtov, ki so bili za nekaj časa skoraj pozabljeni. Ona: Čeprav vam veliko ljudi hoče na vsak način pomagati, se trmasto otepate kakršnekoli pomoči, saj bi bila s tem ranjeno vaše samoljubje. Nikar ne bodite trmasti, ampak sprejmite ponujeno pomoč, lažje boste rešili nastalo zmedo. On: Sklenili boste celo vrsto novih poznanstev in slišali kopico laskavih priznanj, toda nikar se preveč ne zanesite. Nič še ni dokončno in vse se še lahko spremeni. Ljubezen in posel sta negotova. Ona: Nikar ne izzivajte svojega partnerja, saj se lahko vse skupaj kaj hitro obrne v smer, kjer lahko pričakujete le kup polomij. To pa je zadnje, kar si lahko privoščite v tem trenutku. Bodite pozorni na telefonski klic. On: Srečali boste osebo, ki vam bo pomagala tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju, kasneje pa lahko nastane tudi kaj več. Nikar preveč ne premišljujte, ampak zagrabite priložnost, da si kasneje ne boste očitali. Ona: Dan vam bo minil kot trenutek, saj se boste zabavali kot že dolgo ne. Mogoče pa se vam obeta tudi kaj trajnejšega, ne pa samo nova kratka avantura, ki jih imate že skoraj prek glave. Potrudite se! On: Če boste ponovno stavili vse upe na eno osebo, se vam lahko ponovno zgodi, da boste ostali razočarani in sami. Le zakaj, ko pa je na svetu toliko prijetnih priložnosti, od katerih si lahko obetate veliko več, kot imate sedaj... BIK RAK LEV DEVICA TEHTNICA Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Vrnitev skoraj pozabljene bolezni red 110 leti je Robert Koch opisal povzročitelja tuberkuloze. Od takrat pa vse do začetka 20. stoletja je bila tuberkuloza med najbolj nevarnimi in smrtnimi boleznimi. Po izboljšanju socialnih in higienskih razmer, izboljšanju prehrambenih možnosti, zmanjšanju števila ljudi v družinskih skupnostih in z odkritjem kemoterapije se je zdelo, da je zastrašujoča bolezen premagana. Po ocenah WH0 umre letno zaradi tuberkuloze 3 milijone ljudi, 1,7 miljarde pa jih je inficiranih. Skoraj izključno v deželah v razvoju. Menili smo, da je Evropa daleč od te problematike. Pa ni čisto tako. Tuberkuloza je v porastu, ne le v Evropi, tudi v ZDA, kjer je opazen porast predvsem v velikih mestih in prizadene zelo pogosto obolele za aidsom. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje LAŽNI KILOMETRI oklical nas je potrošnik, ki je prek posredniške prodaje kupil rabljen avtomobil. Bil je prepričan, da je naredil dobro kupčijo, vse dokler avtomobila ni odpeljal na redni servisni pregled. Tam so ugotovili, da ima avto dejansko veliko več prevoženih kilometrov, kot jih kaže števec. Ker ni vedel, kaj lahko zahteva od prodajalca, nas je prosil za nasvet. V njegovem primeru gre za stvarno napako (479- člen ZOR-a), to pomeni, da avtomobil nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene. Po 37. členu Zakona o varstvu potrošnikov pa gre za skrito napako, to pomeni, da ima potrošnik v trgovini, kjer je bil avtomobil kupljen, ob morebitni napaki pravico zahtevati, da podjetje blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek ali odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska. Gospod nam je povedal, da je z avtom sicer zadovoljen, vendar ga jezi, ker so mu prikrili kilometre. Svetovali smo mu, da se poskuša s podjetjem dogovoriti za zmanjšanje kupnine, če pa to ne bo mogoče, si bo moral pridobiti mnenje sodnega cenilca in izvedenca avtomobilske stroke ter prek sodišča uveljavljati svoje zahteve. Čez nekaj dni nas je potrošnik obvestil, da je s podjetjem dosegel dogovor in so mu del kupnine že vrnili. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02)5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 Murska Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ Ugotovili so, da je za porast tuberkuloze pri starejši populaciji v Evropi odgovoren stik z Mycobacterium tuberculosis v mladih letih, ko je bilo tveganje še dokaj visoko. V večini primerov je bil imunski sistem sposoben preprečiti izbruh bolezni, ni pa mogel uničiti povzročitelja. V starosti se zaradi oslabitve imunskega sistema povzročitelj reaktivira.. Mladi ljudje obolijo redkeje. Razmere so se spremenile s povečano migracijo in doseljevanjem ljudi iz kontinentov z visoko incidenco tuberkuloze (Azija, Afrika, deloma tudi vzhodna Evropa in Latinska Amerika). Tuberkuloza se sicer težko prenaša s kapljično infekcijo. Ožje kontaktne osebe se lahko okužijo, če gre za mikroskopsko dokazano pljučno tuberkulozo. Zunaj ožjih družinskih skupnosti je zelo malo sveže inficiranih primerov. Faktorja tveganja za aktivno obliko tuberkuloze sta infekcija z virusom HIV in nezdravljena okužba s tuberkulozo. Preventiva rizičnih kolektivov pomeni preventivno kemoterapijo za vse osebe, ki so v stiku z obolelim. Najpogostejša oblika tuberkuloze je pljučna tuberkuloza, prizadene pa lahko tudi druge organe, npr. ledvice, mehur, kosti (ekstrapul-monalna tuberkuloza). Ko prodrejo bakterije tuberkuloze v bronhije in pljuča, se sprožijo v telesu obrambni mehanizmi. Nastanejo nespecifično vnetje, nekroza tkiva, hipersenzi-bilizacija in alergija, to pa zaznamo kot pozitivni tuberkulinski test. Primarni žariščni del v pljučih se sesiri in loči od preostalega tkiva. Sesirjeno tkivo se utekočini in pacient ga izkašlja. Nastanejo prazne jamice v pljučih ali kaverne. V tem stadiju se bolezen lahko konča, lahko pa se povzročitelj bolezni razširi s krvjo ali limfo ali prek bronhialnega sistema po telesu in povzroči težke bolezenske pojave. Ali se povzročitelj razširi po telesu in kako, je odvisno od imunološke reakcije in starosti pacienta. Če se v poznejši življenjski dobi faza rezistence poslabša zaradi psihičnih ali fizičnih stre- MURSKA SOBOTA sov, pomanjkljive prehrane, po-dhlajenosti, alkoholizma... bolezen ponovno izbruhne v različnem obsegu. Terapija Klasično terapijo tuberkuloze, ki traja najmanj 9 mesecev, je zamenjala kratko trajnejša terapija. Za izboljšanje sodelovanja bolnika (compliance) uporabljamo naslednje napotke: — jemanje zdravil 1-krat dnevno, zjutraj — predpisovanje fiksnih kombinacij — kontrola urina — kratkotrajna 6-mesečna terapija pri nekomplicirani bolezni. Jošar Edith, mag, farm., spec. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Z našega štedilnika Čebulna juha s česnom in peteršiljem Puranji file v curryjevi omaki s stročjim fižolom Jajčevec z rezanci Kumarična solata z redkvico Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana dižnika, 5 cl kisle smetane, 40 g skute, 1 jajce, olje za pečenje Jajčevec pod vodo splahnemo in narežemo na tri milimetre debele rezine, ki jih solimo in v ponvi na olju malo opečemo. Položimo jih na desko, da se ohladijo in počakajo za nadev. Rezance v slani vodi skuhamo, odcedimo in ohladimo. Ohlajenim rezancem v skledi primešamo pretlačeno skuto, jajce, kislo smetano, na kocke narezan paradižnik in začinimo. Tako pripravljen nadev polagamo na opečene rezine jajčevca, ki jih zvijemo ter polagamo v pomaščen pekač. Pečemo v pečici 15 minut pri 160 °C. Postrežemo vroče. Češnjeve rezine Čebulna juha s česnom in peteršiljem Sestavine: 400 g čebule, 30 g česna, 5 cl olja, 15 cl belega vina, 120 cl zelenjavne osnove, 40 g peteršilja, sol, poper Priprava: Čebulo očistimo, če je prevelika, jo prerežemo na štiri dele in narežemo na listjče. Olje v kozici segrejemo, na njem prepražimo čebulo do rumene barve, nato dodamo drobno sesekljan česen, premešamo ter zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Dodamo sesekljan peteršilj in začinimo. Kuhamo deset minut. Postrežemo z rženim kruhom. Puranji file v curryjevi omaki s stročjim fižolom Sestavine: 600 g puranjih prsi brez kosti, sol, poper, 100 g masla, 50 g šalotke, 200 g stročjega fižola, 5 g curryja, 30 cl perutninske osnove, 120 g banan, sol, poper (namesto popra sveži feferoni) Priprava: Puranje prsi v hladni vodi splahnemo ter s krpo osušimo. Narežemo na majhne fileje, ki jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Maslo v kozici segrejemo, na njem opečemo pripravljene fileje, ki jih preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku maščobe malo prepražimo drobno sesekljano šalotko in stročji fižol, ki smo mu odstranili niti in ga narezali na tanke kolobarje. Potresemo s curryjem, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. Vse skupaj dobro prevremo in dodamo pretlačene banane, da zgostimo omako. Na majhnem ognju prevremo in začinimo; namesto popra lahko uporabimo rdeče feferone. Tako pripravljeno omako ponudimo k mesu. Jajčevec z rezanci Sestavine: 250 g jajčevca, 100 g širokih rezancev, sol, poper, 80 g olupljenega para- Kumarična solata z redkvico Sestavine: 500 g kumaric, 200 g redkvice, 40 g čebule, 20 g paradižnikovega ketchu-pa, 5 cl jogurta, 5 cl kisle smetane, sol, poper, kumina Priprava: Kumarice olupimo, redkvice dobro operemo in vse skupaj tanko naribamo. Naribani sestavini solimo, popramo in odišavimo s kumino. Pustimo stati 20 minut, nato z roko iztisnemo odvečno tekočino. Prelijemo z mešanico preliva iz jogurta, kisle smetane in paradižnikovega ketchupa. Vse skupaj rahlo premešamo in hladno postrežemo. Češnjeve rezine Sestavine za testo: 230 g gladke moke, 100 g margarine, 1 jajce, 50 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 1/2 pecilnega praška, sol Sestavina za nadev: 500 g izkoščičenih češenj Sestavine za preliv: 25 cl rastlinske smetane, 2 jajci, 60 g sladkorja, 30 g škrobne moke, 1 vanilin sladkor, sladkor v prahu za posip Priprava: V presejano moko zmešamo pecilni prašek. Dodamo drobne koščke margarine, sladkor, vanilin sladkor in jajce. Vse na hitro po-gnetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ga pokrijemo in damo za 15 minut na hladno. Testo razvaljamo za centimeter debelo ter ga položimo na pomaščen in pomokan pekač. Po testu porazdelimo razpolovljene češnje in prelijemo s prelivom. Pečemo 50 minut pri 180 °C. Pečeno sladico narežemo na rezine in posipamo s sladkorjem v prahu. Priprava preliva: Rastlinsko smetano, sladkor, vanilin sladkor, škrobno moko in rumenjaka gladko razmešamo. Dodamo sneg beljakov in vse skupaj narahlo premešamo. ... za zdravje in dobro počutje VHIIK 14. junij 2001 KKUNIIVK 4.0 elativno kratke priprave na ustanovitev manevrske strukture narodne zaščite (štela je približno 22.000 pripadnikov milice in teritorialne obrambe, po številu pa je bila enaka številu pripadnikov JLA v Sloveniji) in pripravo oborožitve za te enote gre predvsem pripisati posameznikom iz poveljstva posebnih enot milice in specialne enote. Te začetne priprave so omogočile pospešeno organiziranje nove slovenske vojske ter kasnejše dokaj usklajeno delovanje milice in teritorialne obrambe.« (Igor Bavčar) Alojz Flisar je bil 1990. leta pri takratni UNZ Murska Sobota vodja sektorja za državno mejo in tujce ter poveljnik posebne enote milice (PEM), ustanovljene 1975. leta, za protidiverzantsko delovanje, vzdrževanje javnega reda in miru in za boj proti oboroženim skupinam kriminalcev. Posebne enote so bile na vsaki slovenski UNZ, podrejene pa so bile Repu-bliškemu sekretariatu za notranje zadeve. Pomurska PEM se je imenovala 7. četa, štela pa je 75 ljudi. Vanjo so bili vključeni najbolj izurjeni in psihofizično usposobljeni miličniki. Kot poveljnika PEM so vas že takoj na začetku pritegnili v manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ)? «6. septembra 1990 je bil v Tepanjah tajni sestanek, ki sva se ga iz Pomurja udeležila Ivan Smodiš iz Pokrajinskega štaba TO Murska Sobota in jaz kot poveljnik pomurske PEM. Iz Maribora sta prišla Marjan Fekonja, ki je opravljal določene naloge v Vzhodnoštajerski pokrajni, in Bojan Lunežnik, ki je poveljeval PEM Maribor. Na njem so nas (Tone Krkovič, Miha Butara in Jože Kolenc, ki je bil poveljnik PEM Slovenije) seznanili z nalogami manevrske strukture in sprejeli smo določane naloge, ki smo jih sicer v takratni slovenski milici delno že izvajali. To sem pozneje prenesel na svoje pomočnike v MSNZ: Stanka Sako-viča, komandirja PM Gornja Radgona; Cirila Magdiča, inšpektorja za mobilizacijsko obrambne zadeve pri UNZ Murska Sobota, in Ludvika Cvornjeka, ki je bil pri UNZ referent za orožje, materialno tehnična sredstva in oborožitev. Povedati je treba, da smo bili takratni organi za notranje zadeve že pred ustanovitvijo MSNZ, preprečili miting resnice 1. decembera 1989. leta v Ljubljani. Akcija je imela naziv Sever in v njej so sodelovali tudi pripadniki PEM iz Pomurja. Bili smo razporejeni na območju UNZ Krško, v Krakovskem gozdu, z nalogo, da preprečimo prihod udeležencev mitinga iz Srbije. Naš bataljon je štel 132 pripadnikov, od tega je bila približno polovica iz rednega sestava in polovica rezervistov.« - Do mitinga v Ljubljani ni prišlo. Kakšne naloge pa ste potem opravljali? »Začeli smo z zbiranjem informacij o osebah s pomurskega območja, ki so bile nosilke aktivnosti za pripravo in morebitno udeležbo na protislovenskem mitingu v Ljubljani. Z našega območja naj bi tja odpeljal ena avtobus Jugovičev’. Pritisk JLA na slovensko politično vodstvo se je vedno bolj stopnjeval in vedno bolj je bilo čutiti težnje po prevladi zveznih organov. Po prvih večstrankarskih volitvah 16. maja 1990 pa je JLA začela groziti z nasilnim odv-2emom evidenc nabornikov od upravnih organov in določila Celo datum (21. december '990); ko naj bi ji izročili podatke. v tistem času so bile nabor-Biške evidence že shranjene na Še pomite, gospodje? (6) Golobi so postali orli Delež PEM (posebne enote milice) postajah milice, upravni organi pa zavarovani s teritorialno obrambo in pripadniki PEM. Obstojala je nevarnost spopada med vojaško policijo in milico oziroma teritorialno obrambo.« - 'Teritorialna obramba ni imela veliko orožja, saj je bilo shranjeno v vojašnicah? »Nekaj dni pred 21. decembrom 1990 je poklical načelnik občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota Edvard Mihalič poveljnika PEM (Alojza Flisarja, op. p.) in inšpektorja za mobilizacijsko obrambne zadeve Cirila Magdiča na pogovor, na katerem smo ocenili, kakšne so možnosti, da pridemo do orožja teritorialne obrambe, ki je bilo shranjeno pri takratni komandi mejnega odseka v Murski Soboti. Izdelali smo celo idejni načrt vstopa v komando, a zamisli nismo uresničili, ker smo pač sprejeli drugačno oceno. Decembra 1990 je poveljstvo komande mejnega odseka JLA obvestilo milico, da se moramo miličniki in inšpektorji za mejne zadeve obvezno najprej najaviti, preden gremo v stometrski mejni pas, in si pridobiti dovoljenje, Pomurski pripadniki PEM (posebne enote milice) na urjenju pod vodstvom Alojza Flisarja. USTVARJAMO AVTOMOBILE. Nekateri čutilo dinamičnost diesla, ki je prej niso poznali. Drugi občutijo notranje zadovoljstvo A karkoli občutite v bližini take energije, vas nabije z napetostjo za vedno. Je to moč? 1.5 dCi turborliesel s tehnologijo skupnega voda od 65 do 80 KM je plod vrhunske tehnologije. Odličnost? Poslušna odzivnost in neizmerna moč v vseh okoliščinah, z zmanjšano porabo (dO 4,2 I /100 km). Energija? ? HN motorji od 1.2 do 2.0, tja do 17? KM. wap.renault.si žene? A J ' ' sli Vstopiti ni težko. Težje bo izstopiti. * w da ne bi prišlo do aretacij. Tega nismo upoštevali.« - Na plebiscitu 26. decembra 1990 se je 88,5 odstotka slovenskih volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo, to pa seveda ni bilo po volji ne beograjskim oblastem ne JLA. »Pritiski so se še bolj stopnjevali, vendar tudi v milici nismo mirovali. Naša PEM, milica in kriminalistična služba so zaželi še intenzivneje zbirati informacije o aktivnosti pripadnikov JLA na območju Pomurja, njihovih premikih, dovažanju vojne opreme, kadrovskih spremembah. Protislovensko dejavni so postali zlasti oficirji JLA člani ZKJ - Gibanja za Jugoslavijo. V JLA smo imeli svoje zaupnike, ki se niso strinjali z naloženimi usmeritvami. PEM je začela stopnjevati urjenje in se je oborožila z novimi bojnimi sredstvi iz uvoza: protioklepnimi raketometi ambrusti, novimi avtomatskimi puškami, neprebojno osebno opremo ... Slutili smo, da bo prišlo do oboroženega spopada med JLA ter slovensko teritorialno obrambo in milico. Na to so opozarjali dogodki 23. maja 1990 v Pekrah, kjer smo sodelovali. Enota se je pred tem urila v Mačkovcih; ko pa je prišlo do incidenta, je 32-članski vod pod poveljstvom komandirja Dušana Pohovnikarja odšel v pomoč mariborski PEM.« - Kakšne odločitve ste sprejeli v Ljubljani? »Tri dni po prekrških dogodkih je republiško poveljstvo PEM, poklicalo v Ljubljano vse poveljnike PEM. Seznanili so nas z odločitvijo političnega vodstva Slovenije in vodstva Republiškega sekretariata za notranje zadeve o nujnosti nadaljnjih priprav - sedaj že na vojno. Sprejeli in potrdili smo ze pripravljen poseben načrt nadaljnjega urjenja PEM in se tudi zavezali k odločitvi, kot jo je sicer označil Kolenc, da je treba narediti iz golobov - orle ter je treba ljudi psihofizično pripravljati, da bodo sposobni premagati zid: da bodo ubijani in - če hočemo ostati živi in zmagati - da bomo pri- Z okrožnega sodišča v Murski Soboti Je nesrečo zakrivil preživeli? Svojci umrlega spodbudili preiskavo arca 1994. leta se je zgodila na cesti med Murskimi Črnci in Satahovci prometna nesreča, v kateri je umrl 22-letni lastnik osebnega avta Mario Sapač. M Takrat so v zapisnik o prometni nesreči zapisali izjavo Igorja Madjarja, ki je bil prav tako v avtu in je dobil manjše poškodbe, ter na podlagi sledov krvi in poškodb umrlega, da je bil voznik in povzročitelj nesreče sam pokojni Sapač. Toda leto zatem so svojci umrlega sprožili preiskavo, med katero so izkopali truplo in je bila opravljena sodna obdukcija ter pridobljena izvedenska mnenja. Mnenji medicinskega in prometnega izvedenca sta pokazali, da je upravičen sum, da je avtomobil vozil siljeni tudi ubijati. Dva dni potem je bila PEM izločena iz milice. Naša PEM je odšla na urjenje na območje celotnega Pomurja, tabor je imela v telovadnici srednje kmetijske šole v Rakičanu. Enota je bila razdeljena na tri skupine s po 23 pripadniki in poveljstvom. Poveljnik prvega voda je bil Franc Slokan, pomočnik pa Branko Kos. Drugemu vodu je poveljeval Marjan Horvat, njegov pomočnik pa je bil Dušan Pohovnikar. Poveljnik tretjega voda je bil Slavko Škerlak, pomočnik pa je bil Drago Kumer. Vsaka skupina se je urila 12 ur, potem je bila 12 ur na počitku, vendar v pripravljenosti. Urjenje je bilo v vsakršnih razmerah.« - 25- junija je slovenski parlament sprejel Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije, 26. junija 1991 pa je razglasil predsednik Milan Kučan na slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani samostojnost Slovenije, kmalu zatem pa so na slovenske mejne prehode kre- preživeli Igor Madjar in ne pokojni Mario Sapač, zato je vložilo okrožno državno tožilstvo zoper Madjara obtožnico, s katero ga je obtožilo storitve hudega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti v cestnem prometu s prehitro vožnjo. Avto je namreč na cesti, kjer velja omejitev na 80 kilometrov, vozil 126 kilometrov na uro, zato voznik ni mogel izvoziti blagega ovinka in je zletel s ceste ter z desnim bokom trčil v skupino dreves. Obtoženi Madjar, sedaj star 28 let, iz Murskih Črnec je na nili oklopniki JLA... »Na to je bila pripravljena tudi pomurska PEM, saj je samo čakala na znak za ukrepanje. Že 26. junija ob enih ponoči je odšla varovat mejne prehode na meji z Avstrijo in varovala ljudi, ki so odstranjevali jugoslovanske simbole in jih nadomeščali s simboli Slovenije. Prihajalo je do opozoril in prvih groženj pripadnikov JLA, da bodo uporabili silo, tudi streljanje.« - O teh dogodkih bomo še pisali; za konec pa morda le še nekaj besed o policijskem veteranskem društvu Sever, katerega prvi predsednik ste bili! »Ustanovili smo ga 16. januarja 1994. Je prostovoljno, nepridobitno, samostojno, nepolitično združenje vseh udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo, ki so sodelovali kot pripadniki organov za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali so bili s svojimi aktivnostmi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev. Ima pet pododborov(dva v Murski Soboti in po enega v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi). Šteje 417 članov, od tega 197 članov, ki niso policisti. Predsednik društva je Franc Slokan.« Štefan Sobočan ■ glavni obravnavi trdil, da je bil le sopotnik na desnem prednjem sedežu in da je, kljub vdrtemu desnemu boku avtomobila, utrpel lažje poškodbe - po naključju. To je skušal dokazati tudi njegov zagovornik Alojz Horvat, zato je na obravnavi neposredno spraševal oba sodna izvedenca (dr. Borisa Židanika - medicina in Evgena Škrabana - za promet). Na koncu je zagovornik predlagal novega sodnega izvedenca medicinske stroke, ker se mu sedanji ni zdel dovolj jasen in odločen v svojih razlagah in ker je med zaslišanjem spreminjal mnenje. Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak, je odvetnikov predlog sprejel in nadaljevanje obravnave preložil na nedoločen čas. T. T. B. ■ 24 ODMEVI / AKCIJE 14- junij 2001 Javno pismo mestnemu svetu Zakaj imamo svetnike in župana, zakaj (njimamo meščanov? Lokalna samouprava - Javna razprava o spremembi zazidalnega načrta za ožje središče mesta - Absurd »demokratične« nezainteresiranosti - Predlogi najvišjim pravnim aktom, Ustavo, nam je v Sloveniji »ukazana« demokracija oz. volja ljudstva. Z zakoni naslednje hierarhične stopnje, to sta Zakon o urejanju prostora in Zakon o upravnem postopku, so predpisani načini izvajanja demokracije za področje posegov v prostor (beri: pozidave, investicijske gradnje, spreminjanja videza in funkcije okolja...), V tem smislu je eden od elementarnih aktov demokracije oz. »glasu ljudstva« tako imenovana javna obravnava (beri: razgrnitev in razprava) o nameravanih dogodkih. V tem družbeno-političnem (ne le političnem, op.p.) sistemu je tako kot v prejšnjem, glas ljudstva (ne glede na politične in verske razlike) predpisan in zaželen. Na ravni občine je prva stopnja »glasu ljudstva« posredni oz. zastopniški način izražanja interesov občanov, to je prek občinskega sveta in svetnikov. Le-ti s svojim razumom, etičnimi vrlinami in moralno vzravnanostjo zastopajo interese občanov, ki so jih volili za določeno mandatno obdobje. Druga stopnja je t. i. javna obravnava oz. neposredni akt »glasu ljudstva« (razgrnitev in razprava), kjer lahko vsi občani izrečejo svoja stališča in mnenja o nameravanih dogodkih osebno in neposredno. Tudi to je z zakonom predpisano. Za to, da se to v resnici tudi dogaja, je predvidena funkcija t. i. varuha zakonitosti, ki se ji reče župan. Le-ta je pooblaščena in plačana oseba, ki skrbi, da dogodki narave občinskih interesov potekajo v skladu z ustavo in po zakonih ter da je glas ljudstva popolnoma izražen in upoštevan. Toliko za uvod tistim, ki tega niso še nikoli slišali oz. prebrali, in tistim, ki so to že pozabili. Drugače si namreč ne morem razlagati »neznosno« skromne udeležbe na zadnji javni razpravi v prostorih mestne občine Murska Sobota. Tema je bila sprememba zazidalnega načrta mestnega jedra. Prav hladna je pomisel ob neverjetnem spoznanju, da Sobočanov sploh ne zanima, kaj bo z našim mestom. Peščica, ki se je javne razprave udeležila, demokracijo jemlje zares in je prišla tja z namenom, da izrazi svoje mnenje in tako poskuša prispevati k sožitju interesov. In med njimi je tudi moje. Stališča v zvezi s predlagano spremembo zazidalnega načrta ožjega mestnega jedra. • Pred nekaj leti izpeljan natečaj za urbanistično in prostorsko podobo mesta Murska Sobota in okolice je predstavljal edinstveni dogodek v zgodovini mesta in vrhunec angažmana strokovne in civilne javnosti za dobrobit ožje skupnosti, to je nas! Veliko predlogov je bilo kvalitetnih, 5 od 17 tudi nagrajenih. Tudi sam sem bil eden od nagrajencev in soavtor takrat še heretične (beri: skrunitvčne!?). danes pa samoumevne ideje o železniški obvoznici za tovorni promet mimo mesta (in še mnogo drugih idej!). Prvonagrajen predlog urbanistične zasnove ožjega dela središča mesta si je upravičeno zaslužil to priznanje. • Vsebina le-tega je prešla v pravno veljavno obliko in formo ter predstavlja okostje veljavnega zazidalnega načrta za ožje središče mesta Murska Sobota. V njem je na južni strani študijske knjižnice (Zvezna ulica) predviden širši prostor, ki tja tudi sodi in hkrati predstavlja več desetletij staro željo Sobočanov po skupnem prostoru, sre-čevališču, prireditvenem prostoru ... Seveda ta predvideni skupni prostor med knjižnico, (nekdanjo!?) avtobusno postajo in obulično pozidavo na severni strani Slomškove ulice ne more nadomestiti vloge glavnega trga in tega tudi noče, nedvomno pa predstavlja nov kakovostni mestni javni prostor in s tem prispevek k dvigu kakovosti javnega življenja mesta. • S predvideno obsežnostjo pozidave na južni strani študijske knjižnice tega prostora ni več! S tem izgubljamo še eno iluzijo o možnem mestnem subtrgu in prostor hkrati spreminjamo v, le in zgolj, dostopno pot. To pomeni, da prostor ne daje več možnosti (in nobenega ve- meščanov, za mestne prireditve ..., temveč se spremeni v le in zgolj senčno pešpot, po kateri do objektov pridemo in potem takoj odidemo. • Zunanji gabariti predvidenega objekta, tako horizontalni (tik do meja) kakor tudi vertikalni ( P+2, morda P+3), predstavljajo novo volumensko dominanto, ki minorizira pomen študijske knjižnice in degradira njeno vlogo na nivo, ki je simptomatičen za naše kraje (beri: kdo pa še sploh potrebuje knjige in znanje ...pih?!). Vprašanja: - Zakaj je objekt tako blizu knjižnice? - Zakaj ni več prostora za trg med knjižnico in novim objektom? - Ali je projektant objekta seznanjen z gradnjo knjižnice? - Ali je bil projektant objekta seznanjen z veljavnim zazidalnim načrtom? - Zakaj v razgrnitvi nista prikazana tudi vertikalni gabarit in volumen predvidenega objekta? Prvo nadstropje je namreč širše od pritličja in prikazana ilustracija navidezno vara o dejanski veličini. | - Kako dolgo bo, če bo sprejet predlagan zazidalni načrt, obveljala predvidena zelena ureditev na vzhodni strani knjižnice in galerije? Morebiti le do prihoda naslednjega investitorja? - Zakaj južna stran Slomškove ulice ni hkratni predmet obravnave? - Ali predlagani zazidalni načrt predpisuje tudi kakovost gradnje in kakovost arhitekture? Predlogi oz. zahteve - V prihodnje je k tako pomembnim odločitvam, ki lahko usodno vplivajo na nadaljnjih 50-100 let mestnega življenja, treba pozvati na pomoč širšo strokovno javnost! Takoj prenehati z virusom »liberalnega kapitalizma«, ki se kaže v neznosni lahkotnosti graditve objektov na parcelno mejo, na pločnik, prek glav pešcev ..., vse za večji izkoristek finančnega vložka investitorja. Le-ta pride in odide, objekt in meščani pa ostanemo! Ni namreč daleč nazaj čas, »ki ste ga vsi popljuvali« in ki je pustil svoja znamenja v tem mestu s prav tako hladno, neprijazno, »nenaravno in nemestno« pozidavo, katere posledice se poznajo danes na vseh ravneh! Navkljub svoji nenaravnosti je še vedno pravi urbanistični biser v primerjavi z današnjimi apetiti novorojenih kapitalističnih vzgibov. - Mestni svet naj nujno čimprej ustanovi neodvisno strokovno organizacijo svetovalne narave (s pravico veta!?), ki bo predstavljala zelo potrebno pomoč svetnikom pri odločanju o posegih s tako dolgoročnimi posledicami, kot je spreminjanje podobe mesta in občine. Člani take združbe ne smejo biti člani političnih strank?! Interesi mesta so vedno daleč nad parcialnimi interesi trenutnih političnih interesov. Le-ti se lahko menjajo vsak mandat, posledice v prostoru pa so navzoče desetletja! Pri oblikovanju strokovne organizacije, ki bi povzela vse niti občinske kakor tudi regionalne koordinacije na področju prostorskih implementacij (analize, raziskave, priprava planov aktivnosti, definiranje projektnih nalog za razpise, strateške predštudije, vodenje aktivnosti družbenega konsenza na nivoju regionalnih implementacij... in še mnogo tega!) sem pripravljen tudi aktivno sodelovati. Podobno obliko organizacije je predvideval že Zakon o urejanju prostora leta 1986, nedvomno pa bo to tudi ena od prvih in neizogibnih oblik v novi shemi regionalne organiziranosti Slovenije. Zakaj ne bi tega napravili prvi v Sloveniji in tako izkoristili vse možnosti, postati regionalno središče še pred časom! S tem bi si zagotovili nedvomno kakovost za v prihodnje. Stojan Habjanič, univ. dipl. inž. gradb. ■ Male oglase Vsako leto srečujemo nove družine in spoznavamo ljudi, vedno pa se radi ustavimo tudi pri naših starih znancih. Namesto telefona so uporabljali vrečko Kar nekaj tednov že raziskujemo teren, tako da nismo pozabili na vas, čeprav nam je v prvem poskusu uspelo pogledati le na eno domačijo, v naslednjem pa že na nekaj več a ne veliko. Še vedno se gibljemo po levem bregu Mure, kmalu pa bomo pokukali tudi na desni breg. Vsako leto imamo veliko novih družin, ki jih moramo obiskati, veseli pa smo, ko se lahko ustavimo še pri naših starih znancih. Mnogi že tako vedo, kdo smo in zakaj prihajamo, pa so vseeno presenečeni. Tisti, ki se z nami srečajo prvič, pa nas v začetku samo zaskrbljeno opazujejo. »Beli avtomobili ne prinašajo nič dobrega,« se je pošalila gospa Sida, ko smo jih obiskali. Potem ko razkrijemo, da smo iz Vestnika, se oddahnejo, čeprav začudenja, kaj delamo pri njih, ne morejo skriti. Tako smo letos spet obiskali Bakanove v Gradišču in kar pričakovali smo, da ne bomo hitro odšli od hiše. Prijetno se je srečati s starimi znanci, jih povprašati, kaj se je v tem času spremenilo, kaj je šlo na bolje ali pa morda na slabše. Takrat se vedno spominjamo, da je »inda boukše bi-lau«, ampak kljub temu tudi sedaj ni tako slabo in nam je, lahko rečemo, kar dobro. Vseeno pa vsakega zamika, da bi se tu in tam lahko povrnil v stare čase. Vsaj za en dan, kaj pravite? Pri Bakanovih še vedno živi pri hiši šest članov družine, in čeprav so si mladi sezidali novo hišo in jo opremili, jih še vedno vleče nazaj v staro. Čez dan so v novi hiši, tam pogledajo tudi kakšno oddajo ali film, v glavnem pa jih nevidne niti potegnejo nazaj k domačemu ognjišču. Tako se vsak dan vračajo domov vsi njihovi otroci, gospa Majda, ki živi v Gornji Radgoni, pride vsak dan domov in rada 'poudari, da ni nikjer tako lepo, kot je doma. V drugem krogu pa smo jo najprej mahnili v Moravske Toplice, najprej smo se ustavili pri Še o najboljših L.J DOŠI Lendava so nam sporočili, da je osvojil med mladimi raziskovalci na nedavnem državnem tekmovanju v M. Soboti zlato priznanje Mitja Hozjan (sku- paj z Dominikom Z.) in ne Vajdič, kot je bilo objavljeno. Ugotovili smo, da se je napaka prikradla organizatorju. Medtem smo prejeli tudi uradne rezultate državnega tekmovanja iz znanja zgodovine za učence 7. in 8. razredov, ki je bilo na Ptuju. Med osmošolci so osvojili zlata priznanja tudi Dominik Zver (DOŠ I Lendava), Tadeja Kisilak (OŠ Beltinci), Marcel Režonja (VIZ Veržej) in Borut Rožman (OŠ Križevci), med sed-mošolci pa je to uspelo Ivani Novak, Kristjanu Vozliču (oba OŠ Razkrižje) in Anji Sraka (OŠ Beltinci).-J. G. Reharjevih ali po domače kar pri Sidi. Zato, ker so zelo prijazni in nam dajejo smisel življenja, je pisalo na prijavnici za njihovo domačijo, ki smo jih prejeli v uredništvo Vestnika. V okolici niso znani samo po tem, da imajo okrepčevalnico, temveč tudi po kapelici, ki so jo zgradili lansko leto. Gospa Sida jo je zgradila z namenom, da bi se narod povezal in se zbližal, zato tu nimajo samo katoliških maš, ampak opravljata obrede tudi evangeličanski in pravoslavni duhovnik, k njim pa hodijo ljudje iz širše in daljne okolice, iz tujine in domačini, V Moravskih Toplicah pa smo se ustavili tudi pri Cigiitovih, ki jim po domače pravijo kar Mesa-rovi. Naredili so si novo hišo, za urejenost pa so od občine dobili priznanje. Ja, po zetu se imenujemo tako, je povedala gospa, ki smo jo ujeli, ko je listala Vestnik. »Včasih sva z možem živela v Šu-lincih, sedaj pa smo se preselili v Moravske Toplice k hčerki in zetu. Tam smo vse prodali. »Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se navadila na novo življenje. Tam v Šulincih smo se res imeli lepo. Do prvih sosedov je bilo kar nekaj časa peš hoje in telefona še nismo imeli, tako da sem na plot obesila plastično vrečko in sosedi so takoj vedeli, kaj potrebujemo,« je pripovedovala. Še danes velikokrat poklepetajo, po telefonu seveda. Ampak tudi tukaj radi posedijo s sosedi in poklepetajo o vsakdanjih stvareh. A. Nana Rituper Rodež ■ VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetje za Informiranje, d, Ul a. Novaka 13. Murska Sabata KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d.. Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Besedilo: _______________________________________________________________________ Naslov pošiljatelja: ■ __________________________________—------- Te I e viz i jskispo r ed o d 15. junij do 21. junij 2 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9 .00 Kljukčeve dogodivščine 9.10 Volkovi, čarovnice in velikani 9.20 Arčibald, risana nanizanka 9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Oddaja za otroke 10.25 Kalaripayat, francoska oddaja 11.15 Alpe-Donava-Jadran 11.45 Potovanje v preteklost, ang. drama 13.00 Poročila 13.25 Prvi in drugi 13.50 Narava gre svojo pot, kanadska oddaja 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.10 100 minut počitnic, nadaljevanka 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem, am. nanizanka 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.05 Gosp. Smila in njen obč. za sneg, film TV SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10.00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 10.40 Osamljeni planet: Iran 13.10 Zvečer vse mirno, ameriški film 14.50 Vrata noči, francoski film (čb) 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 18.00 Debureau, francoski film 19.35 Videospotnice 20.05 Sloves, angleška serija 21.05 Semenj ničevosti, angleška nad. 21.56 Dežela gluhih, ruski film 23.50 McCallum, angleška nanizanka 0.40 Jazz festival 2000 1.40 Moška liga, angleška nadaljevanka 2.05 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro,-Slovenija -10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Materinski dan - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Sanjsko moštvo, ameriški film - 22.45 Zlata krila, nan. -23.40 Blažen med ženami, nan. - 0.10 Nevarne dirke, nan. - 1.00 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popolni spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop'n'roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Morska deklica v mestu, ameriški film - 21.40 Felicity, nan. - 22.40 Rock v Riu, posnetek koncerta, 1/7 IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Dogodek dneva - 15.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Marjan Gujt - 15.40 Anketa - 15.45 Oliver Dragojevič v Radencih - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar -20.25 Naj spot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20,56 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.16 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet, informativna oddaja. 10.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.00 Kmetijskosve-tovalna služba, ponovitev. 12.15 Videostrani. 16.05 Kmetijskosvetovalna služba, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, informativna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.15 Moto šport, športna oddaja. 21.45 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9,30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Naša zemlja, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program -16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji — 17,55 Kulturna dediščina - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja - 21.10 Zgodba Terry Fox, ameriški film -23.10 Odmevi dneva - 23.30 Othello, ameriški film - 1.30 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 9.50 Hit depo - 11.50 Otroška serija - 12.15 Narava politike - 12.55 Pol ure kulture - 13.25 Urgenca, nan. - 14.10 Željka Ogresta in gosti - 15.10 Nevidni človek, nad. - 15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica - 23.05 Pravi čas -0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 18.10 Macao, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Odkritje čarovniških trikov, dok. serija (4/4) - 20.55 Planet Glasba - 21.25 Vaterpolo: Hrvaška - Slovaška, prenos - 22.30 Šport danes - 22.40 Hrvaški filmski portreti: Enes Midžič - 23.25 Na robu mogočega (31/ 44) - 0.10 Čas je za jazz: Swing TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.45 Vse najboljše za rojstni dan - 9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne -13.00 Regionalni magazini - 14.10 Zdravnica Marlene, nan. -15.00 Alpe - Donava ■ Jadran - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Upokojenci - 17.00 Poročila - 17.20 EP v vaterpolu - 18.30 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 EP v vaterpolu -21.35 Oboževalci - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.55 EP v vaterpolu - 23.30 Ječa norosti, drama - 1.20 Na prehodu tisočletja tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Obljubljena dežela - 9.55 Kino - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Skrivnostna narava - 12.20 Polni življenja - 12.50 Carica Katarina Velika, film - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17.15 Fiorella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19,00 Otroška usta - 19.25 Dinozavri, gospodarji Zemlje - 19.55 Divji angel - 20.30 Curlyjevo zlato, komedija - 22.30 Darido TOP 10 - 22.50 Dober večer - 23.35 Smrtna pogodba, grozljivka - 1.15 Avtosalon 2001 TV AVSTRIJA 1 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.00 Kolesarstvo: dirka po Avstriji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.45 Ostrostrelec, akcijski film - 23.20 Komandos Leopard, akcijski film - 1.00 Blues Brothers, filmska komedija Avstrija 2 10.15 Skrivnostni ples, TV-film - 12.00 Poročila - 12.05 V Avstriji - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče -22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki Sobota, 16. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Tek 9.15 Male sive celice, kviz 10.10 Gumijasti Tarzan, danski film 11.35 Lingo, tv-igrica 12.05 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Mostovi 14.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.40 Izpit za poročnika, angleški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, avstralska serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Pika na i 21.35 Murphy Brown, ameriška nanizanka 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.30 Oko za oko, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.05 Videospotnice 9.35 Vprašanje zakonitosti, angleška nan. 10.00 Štafeta mladosti 10.55 Boš videl, kaj dela Dolen’c 17.45 Grand Prix v speedwayu 18.45 SP v veslanju 19.30 Videospotnice 20.05 Jefferson v Parizu, angleški film 22.15 Praksa, ameriška nanizanka 23.00 Sobotna noč 1 .00 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Oliver Twist, risana serija -11.00 Črni Kozak, risana serija - 11.30 Robocop oddelek Alfa, risana serija - 12.00 Osem prijateljev, risana serija - 12.30 Smo že nazaj!, risani film - 13.50 Zakon v Los Angelesu, nan. - 14.50 Umor iz usmiljenja, ameriški film - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 On ni tvoj sin, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Dežurni krivec, ameriški film -23.10 Nič ne vidim, nič ne slišim, ameriški film -1.00 24 ur KANALA 9.00 Ko se vrne žena, ameriški film - 11.00 Najljubši sin, nad., 5/6 - 12.00 Beverly Hills, nad. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Ste videli mojega sina?, ameriški film - 15.40 Skrita kamera - 16.10 Paparazzi, serija - 17.00 Pop'n’roll - 18.15 Prijatelji, nan. -18.45 Beverly Hills, nad. - 19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Razburkane strasti, ameriški film -21.45 Naglica, ameriški film - 23.50 Najbolj neumni roparji, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj spot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna- 12.30 TV Pika TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Ob dnevu slovenskega rokometa, športna oddaja. 21.00 Glasbeni spoti. 21.30 Rokomet, Slovenija : Hrvaška, moški posnetek. 22.50 Gnes, informativna oddaja. 23.05 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Vrzi mamo z vlaka, ameriški film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show - 15.05 Kuharski dvoboj - 15.35 Safari, poljudnoznanstveni film - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 17.05 Potovanja po indonezijskih otokih, serija - 17.55 Naš Charlie, otroška serija - 18.40 Oddaja c kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.20 007, tedensk politični magazin - 21.10 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.25 Izpostavljeni, ameriški film -23.30 Moške svinje, humoristična nanizanka TV HRVAŠKA 2 10.25 Poročila - 10.30 Potovanja: Malezija -11.15 Nema priča, nad. -12.05 Operna matinej; - 14.35 Hišni ljubljenčki - 15.20 Dokumentarn; oddaja - 15.55 Briljantina - 16.40 Risanka ■ 17.05 Črno-belo v barvah - 17.55 Moški bre; zvezde, ameriški film - 19.30 Policija, nan. ■ 20.10 Bonano - najmlajši boter, nad. - 21.01 Poročila - 21.05 Pesmi Podravine in Podravja -22.40 Glamour Cafe - 23.40 Rock Club - 1.31 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.40 Vaterpolo: Hrvaška - Francija, prenos i. Budimpešte - 14.50 Policija - 15.25 Košark: NBA, posnetek - 17.10 Odkritje čarovniški! trikov - 17.65 Plavanje, prenos »Zlatega medve da« - 18.55 Policija - 19.20 Glasbeni program 20.00 Mati in sin (36/42) - 20.30 Cosbyjev šo (1 1/26) - 20.55 Nogomet, prenos tekme z; dnjega kroga španske lige - 22.50 Šport dane - 23.05 Triler: Mozartova simfonija št. 41 23.50 Nenavadno vedenje parov, nemški film TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otrok - 8.25 Verska oddaja - 8.35 Zanzibar - 10.0 Kje in kaj - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklos J Televizijski spored od 15.junij do 21. junij 2 0 O 1 Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Angel, nan. -20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Pred praznikom Občine Radenci - 15.45 Poletje v Termah Banovci - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas-nagrajujemo, oddaja v živo - 20.45 2. pomurski medijski turnir v malem nogometu - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Glasbena skrinja, ponovitev. 10.30 Vitalis, zdravstvena oddaja. 11.00 Dan slovenskega rokometa, reportaža. 11.45 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Dan slovenskega rokometa, reportaža. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, in-formativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turisti-ca, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, serija -13.30 Mesta: Kairo, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program -15.00 Za otroke -16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija -17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 Knjižnica - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 O znanosti - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Poročila - 9.10 Govorimo o zdravju - 9.40 Človeško telo, serija - 10.30 Vabilo v gledališče - 12.00 Leteči odred, nan. - 12.45 Otroška serija - 13.10 Forum - 14.50 Dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 16.05 Naša zemlja, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Nema priča, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Hillsborough, britanski film - 23.05 Razjarjeni bik, ameriški film - 1.10 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.50 Modra dalija, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zabavni program - 21.50 Šport danes - 22.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.45 Vse najboljše za rojstni dan - 9.35 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 13.40 Filmoteka -15.50 Nekaj plava po vodi, film - 15.20 Šolska ulica - 16.25 Verska oddaja - 16.55 Nogomet, Zalaegerszeg : Hungaria - 19.00 Regionalni magazini - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Šport -22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Panorama - 23.30 Moteno srce, komedija tv2 11.25 Jutranje misli - 11.30 Madžarska galerija - 11.35 Dete-mamica - 12.00 Riviera, nad. -12.30 Bruno in Benny - 12.55 Strastna sreča, film - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Fio-rella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.50 Divji angel -20.20 Eksplozija poant, kabaret - 21.00 Pomagajte, postal sem oče!, komedija - 22.55 Dober večer - 23.15 Neskončne meje - 0.05 Zakleti sovražniki - 1.00 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Težki možak, kriminalka -22.45 flicochet, srhljivka Avstrija 2 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža ,21.6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Raziskovalec, ameriška serija 11.20 Družinski izlet 11.50 Umetnost bivanja 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Adijo, knapi, dok. oddaja 14.30 Zoom 16.00 Slovenci po svetu' 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.05 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Poslikani bojevniki, italijanska oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ne/znani oder 23.20 Noam Chomsky, kanadska oddaja 0.55 V Afriko, angleška serija 1.45 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 10.40 Caroline v velemestu, ameriška nan. 11 .05 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12 .15 Zlata vrtnica Vrbskega jezera 13.45 Svet poroča 14 .15 Jefferson v Parizu, angleški film 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 18.00 Življenje za življenje, ameriški film 19.40 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Bali in Celebes 20.55 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka 21.45 Rosie, belgijsko-francoski film 23.15 Hrepenenje, nemški film 0.45 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11,00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Menopavza - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubezen v cvetju, ameriški film - 21.40 Urgenca, nan. -22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Orleans, nad. - 17.10 Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18,30 Podivjani Stark, nan. - 1-9.00 Angel, nan. - 20.00 Pravi obraz, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Popolni , spomin, nan. - 23.40 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 15.35 2. pomurski medijski turnir v malem nogometu - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Portret - 20.40 Anketa -20.45 Oliver Dragojevič v Radencih, posnetek koncerta - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 10.00 Viva turistica, turistična oddaja. 10.30 As intervju, informativno-pjedstavitvena oddaja. 11.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 11.30 Videostrani. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju, infor-mativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Agencija za kmetijstvo, oddaja v živo iz ZLTV. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Mesta: Borde-aux, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaške planine, serija - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta in gosti -22,25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva -23.30 Dok. oddaja - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.50 Poročila - 10.55 Dok. oddaja - 11.25 Globalna vas - 12.10 Otroška serija - 12.35 Poslovni klub - 13.10 Vesoljski otok 1, nan. - 13.55 Knjižnica - 14.55 0 znanosti -15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Na zdravje!, nan. -'19.30 Policija, nan. - 20.10 Urgenca, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nevidni človek, nan. - 22.05 Clive James spozna Mela Gibsona, serija - 23.05 Dobri fantje, ameriški film - 1.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.45 Gilda, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program (opomba: mogoč prenos četrtfinala v vaterpolu) TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj - 13.55 Glasbena veriga - 14.05 Pravljice o živalih - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Pričevanja - 17.00 Dotik -17.30 Mišolovka - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 EP v vaterpolu - 21.35 V zagonu - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.55 EP v vaterpolu - 23.25 Jezera, serija tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Obljubljena dežela - 10.00 Madžarska vina -10.30 Neposredna ponudba - 11.25 Jutranje misli - 11.30 Madžarska galerija - 11.35 Komorna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Riviera, nad. - 12.30 Bruno in Benny - 12.55 Ljubezen po si-ciljansko, film - 14.45 Popotnik skozi čas -15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Fiorella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Policisti na motorjih, nan. -21.00 Morilski valovi, drama - 22.35 Dober večer - 23.55 Grešnik ali žrtev, kriminalka -1.30 Koridor Love - 2.20 Dober večer TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.05 Hvala ti za vse, Won Fool, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena - 22.50 De Luca - 23.15 Life Bali - 0.15 Freddie Mercury - Neizpovedana zgodba Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Biti žena ni težko, TV-film - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Boj s puščavo, prvi del - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja Televizijski spored od 15.junij 1.junij 20 01 - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv -13.05 Madžari, ki so zaznamovali prehod stoletja -14.00 Sposojena Zemlja - 14.30 Delta -15.00 Naše stoletje - 15.25 Madžarske tovarne ob tisočletju - 15.55 Mreža - 16.30 Nogomet, Ferencvaros: Zalaegerszeg - 19.00 Lottoshovv - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 EP v vaterpolu - 21.35 Čudežni svet - 22.30 EP v vaterpolu - 23.15 Ne oziraj sel, drama tv2 11.25 Spinidžeri - 11.50 Prijatelji - 12*20 Debra Winger in pande v divjini, serija - 13.05 Herkul - 13.50 Sinbadove pustolovščine - 14.35 Pustolovščine mladega Herkula - 15.00 Rojeni za svobodo - 15.55 Charli, družinska opica - 16.40 Zakladi Južnega morja - 17.40 Tarzan - 18.30 Dejstva - 19.00 Zračna policija - 20.00 Potovanje proti središču Zemlje, film - 21.50 Policist Kiborg, film - 23.40 Neskončne meje - 0.35 Ženska ža užitke iz vesolja 2, erotični film TV AVSTRIJA 1 13.30 Princ iz Bel Aira - 13.55 Brez idej - 14.20 Jesse - 14.40 03 AustriaTop 40 - 15.25 Sabrina - 15.50 Roswell - 16.35 Beverly Hills - 17.20 Srček - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Ekstremno - 19.00 Kolesarstvo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Noter in ven, filmska komedija - 21.45 Predator, znanstvenofantastični film Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.10 Kraljevska poroka, film -10.45 Žarišče - 11.30 Rojstni dan kraljice Elizabete, prenos iz Londona - 13.10 Čas v sliki -13.20 Zaljubljeni ljudje, film - 14.50 Smeh je najboljše zdravilo, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Poletni festival narodnozabavne glasbe, prenos iz Magdeburga - 22.15 Čas v sliki -22.20 Simpl - 23.20 Nekateri so za vroče, filmska komedija TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Tabaluga, otroška nanizanka 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Mikin Makin črkopis 9.55 Delavska godba Trbovlje 10.25 Med valovi 10.55 Svet divjih živali, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje ih zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tabor slovenskih pevskih zborov 14.45 V dobrem in slabem, ameriška nanizanka 15.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Družinski izlet 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Odmevi, šport, vreme 22.25 Adijo, knapi, dok. oddaja 23.15 Zgodbe o knjigah 23.25 Brez reza 0.25 Cloud Gate Dance Theatre iz Tajvana TV SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.05 V Afriko, angleška serija 9.55 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka 10.45 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 11.15 Naša pesem 12.25 Motoc. za VN Catalunye, 250 ccm 13.20 Košarka NBA Action 13.55 Motoc. za VN Catalunye, 500 ccm 15.00 EP v ritmični gimnastiki 16.00 Športni film 18.30 EP v ritmični gimnastiki 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, francoska serija 21.00 Trend, oddaja o modi 21.35 Turistična oddaja .22.05 Končnica 22.35 Urga, rusko-francoski film 0.25 Tri dobe, ameriški nemi film 1.25 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi -10.30OliverTwist- 11.00Črni Kozak -11.30 Robocop oddelek Alfa - 12.00 Osem prijateljev - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Otrok druge ženske, ameriški film - 14.45 Kdo je storilec, ameriški film - 16.30 Gorski zdravnik, nan. -17.25 Referendum, vklop v živo - 17.30 Morilsko poletje, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Vojna zakoncev Rose, ameriški film - 22.00 Tat za vedno, nan. - 22.50 Allan Ouartermain in Izgubljeno mesto, ameriški film - 0.30 24 ur KANAL A 9.00 Ne moti, ameriški film - 11.00 Najljubši sin, nad., 6/6 - 12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n'roll - 14.45 Nedolžna priča, ameriški film - 16.30 Paparazzi, serija - 17.25 Adijo, pamet, nan. - 18.15 Prijatelji, nan. - 18.45 Melrose Plače, nad. - 19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Selena, ameriški film - 22.30 Kralj ljubezni, ameriški film - 0.10 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - DP v letenju s paramotorji - 10.10 Druga speedway dirka za ekipno državno prvenstvo - 10.20 Jubilej ŠD Radenska - Pomgrad Murska Sobota - 10.30 Iz našega studia: Asistenčno zavarovanje Zavarovalnice Triglav - 10.50 Nagrada Območne gospodarske zbornice za Pomurje - 11.05 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.30 Razstava in ocenjevanje bikov na ŽVZ - 11.45 Intervju: Marjan Gujt - 12.00 Anketa - 12.05 Oliver Dra-gojevič v Radencih - 12.20 Tedenski komentar -12.25 Pregled dogodkov tedna - 13.40 24. seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Vita-lis, zdravstvena oddaja. 12.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.15 Moji mali prijatelji, oddaja O živalih. 14.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 14.30 As intervju, informativno-predsta-vitvena oddaja. 15.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 15.15 Viva turistica, turistična oddaja. 15.45 Četrtkov klepet, informativna oddaja. 16.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 17.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija -16.50 Življenje, ki prihaja, nad. - 17.45 Klub »Raj«, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Skupaj do zvezd - 21.20 Dr. No, ameriški film - 23.15 Najstrašnejši umor, humoristična nanizanka - 23.50 Poročila - 0.05 Portret kiparja TV HRVAŠKA 2 8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled - 9.45 Verski program - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Otroška serija - 12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe - 14.25 Rdeči policist, ameriški film - 16.05 Xena, nan. - 16.50 Risanka -17.05 Opera Box - 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 V taborišču, drama, 1. del - 21.40 Poročila - 21.45 Potovanja: Portoriko - 22.40 Oddaja o filmu TV HRVAŠKA 3 14.55 Nogomet, prenos tekme zadnjega kroga italijanske lige - 17.00 Šport v nedeljo - 17.40 Plavanje, prenos - 18.55 Vaterpolo: Hrvaška -Rusija, prenos - 20.10 INA Croatia Rally, reportaža - 20.30 Košarka: NBA pregled - 21.00 Slikar Bruegel starejši, dok. film - 21.30 Šport danes - 21.50 Zgodba o Dalmaciji, glasbena oddaja - 22.55 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 9.30 Glavni trg - 11.00 Ustoličenje unitarijanske-ga škofa - 12.10 Minute sreče - 12.35 Tv-klinika - 13.05 Nadomestna mati, tv-igra - 14.40 Ulica Box - 14.10 Dirke štiriletnih kasačev -15.45 Skrajnosti - 16.00 Verska oddaja - 16.30 Ars Hungarica - 17.00 »Gruda na strahopetni zemlji« - 17.30 Kovček - 18.00 Našli so Pet6fyjev grob! - 19.00 Teden - 19.45 Poročila, vreme -20.05 EP v vaterpolu - 21.30 Inkakodalje! -22.25 Gol - 23.30 Koncert resne glasbe tv2 11.30 Krila - 11.50 Šport - 12.20 Popotnik skozi čas - 13.20 Tequilla, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Xena - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG-častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Potovanje proti središču Zemlje, film - 21.50 Hobotnica, nan. - 23.45 Y-akti - 0.15 Madžarska jutri - 0.45 Sinovi trdosrčneža, drama TV AVSTRIJA 1 12.10 Notri in ven, filmska komedija - 13.35 Zvezdne steze II, znanstvenofantastični film -15.25 Buddy in nezemljani, filmska komedija -16.50 Asterix premaga Cezarja, risani film -18.00 Kolesarstvo - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues Brothers 2000, filmska komedija - 22.20 Kolumbe - 23.50 Kraj dejanja Avstrija 2 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Univerzum - 15.10 Heidi in Erni - 15.35 Charleyeva teta, filmska komedija -17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Divji timijan, romanca - 21.50 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 George Tabori - 0.00 Hope, TV-film onedeljek, 18. 6. TV SLOVENIJA 1 7.30 Odmevi 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Rdeči grafit 9.35 100 minut počitnic, nadaljevanka 10.00 Oddaja za otroke 10.35 Resnična resničnost 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Svet čudes, avstralska serija 12.25 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček: Prireditev 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Julija, avstrijska nanizanka 21 .00 Aktualne teme 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Terminal 0.35 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Obljubljena dežela, am. nanizanka 10.40 Semenj ničevosti, angleška nad. 12.25 Sloves, angleška serija 13.25 Trend, oddaja o modi 13.55 Sobotna noč 16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17 .00 Obljubljena dežela, am. nanizanka 18 .00 Tele M 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Mogočne konstrukcije, ameriška serija 21.00 Studio City 22.00 Med sosedi, ameriška nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Otroci galerije, francoski film (čb) POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Tat ta vedno, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Dekleta pišejo Oprah - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Coco-on 2, ameriški film - 22.00 Možje v belem, nan. - 22.50 Blažen med ženami, nan. - 23.20 Teksaški mož postave, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.. KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Adijo, pamet, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenka-rije - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Tuja vrsta, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 Kasaške dirke v Ljutomeru - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.55 Videostrani. 16.50 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20,50 Glasbeni spoti. 21.00 Rokomet, Slovenija: Hrvaška, ženske, posnetek. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 'elevizijski s m red od 15.junij do 21.junij' Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Mesta: Marseille, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program - 16.00 Glas domovine - 16.30 Hrvaška danes - 17.06 Hugo -17.30 Otroška serija - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.10 Pravo in pravda -22.10 Misli 21. stoletja TV HRVAŠKA 2 10.00 Poročila - 10.05 Oprati Show - 10.50 Zakon in red, nan. - 11.35 Latinica - 13.20 Risanka - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Bonano - najmlajši boter, nad. - 15.15 Oddaja o filmu -16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo, serija - 20.55 Polni krog - 21.20 Letni čas, hrvaški film - 23.00 Taksist, ameriški film TV HRVAŠKA 3 16.45 Opičje zadeve, ameriški film - 18.00 Sadovi zemlje - 18.50 Avto-magazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Mesečina - 20.55 Amerika -življenje narave - 21.25 Vaterpolo: Hrvaška -Grčija, prenos - 22.30 Šport danes - 22.40 Vesoljski otok 1, serija (8/26) - 23.25 Transfer TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 14.10 Zdravnica Marlene, nan. - 15.00 Madžarska hiša -15.30 Šolska ulica - 16.30 Madžarska je moja domovina - 16.50 Ostani z nami, verska oddaja - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.30 Vojaški magazin - 18.00 Poročila - 18.10 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 EP v vaterpolu - 21.35 112, kriminalistični magazin - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.55 EP v vaterpolu tv2 12,40 Bruno in Benny - 13.10 Trdosrčneževi sinovi, madž. film - 14.45 Popotnik skozi čas -15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Fiotella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Sladko trojstvo, film - 21.30 Profiller, kriminalka - 22.35 Dober večer TV AVSTRIJA 1 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Fellcity -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Hvala ti za vse, Wong Fool, filmska komedija - 22.50 Nekaj divjega, srhljivka - 0.35 Nikita Avstrija 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falke-nau - 21.06 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8 .30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.25 Radovedni Taček: Prireditev 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Oddaja za otroke 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 Naokoli po Nemčiji 11.45 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Aktualne teme 14.30 Pika na i 16.00 Pod Pekrsko gorco 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 17.45 Književnik David Malouf, ang. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 10 let slovenske države, dok. oddaja 21.00 Aktualno o slovenski državnosti 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pot. v preteklost, ang. drama, 2/3 23.55 Književnik David Malouf, ang. oddaja TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Obljubljena dežela, am. nanizanka 10.40 Mogočne konstrukcije, ameriška serija 11.30 Naše 20. stoletje, francoska serija 13.15 Izpit za poročnika, angleški film 14.55 Studio City 15.55 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 18.00 Boulevard, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 Polje, kdo bo tebe ljubil 20.55 Rdeče klasje, slovenski film 22.20 Aliča, evropski dokumentarni film 22.45 Svet poroča 23.15 Vohuna, slovenski kratki film 23.25 Ljubezen, slovenski kratki film 23.35 Tišina, iranski film 0.45 Videospotnice POP TV 7 .00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Možje v belem, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Pisma za Oprah - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ameriško dekle, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan KANAL A 9.30'Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Dosjeji X, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n’roll - 14.00 Brave, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Kdo bo koga, ameriški film -21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan IDEA TV - KANAL A 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 Kronika - 15.30 Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Pred praznikom Občine Radenci - 20.45 Poletje v Termah Banovci - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.20 Rokomet, Slovenija : Hrvaška, moški, posnetek. 11.40 Videostrani. 16.40 Rokomet, Slovenija :Hrvaška, ženske, posnetek. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja. 18.50 Ob dnevu slovenskega rokometa, ponovitev. 19.35 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Zgodovina avtomobilizma, reportaža. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Mesta: St. Gallen, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija -17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Koio sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja -21.00 Forum - 22.35 Trenutek spoznanja -23.05 Odmevi dneva - 23.25 Vabilo v gledališče TV HRVAŠKA 2 9.50 Poročila - 9.55 Prizma - 10.50 Misli 21. stoletja - 11.45 Dokumentarni film - 12.40 Otroška serija - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Pravo in pravda -15.20 Evromagazin - 16.05 Naša zemlja, nad. -17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Prijatelji, nan. - 20.35 Človeško telo, serija - 21.30 Polni krog - 21.50 Leteči odred, nan. - 22.40 New York, New York, ameriški film - 1.15 Umetnine svetovnih muzejev' TV HRVAŠKA 3 15.55 Avto-magazin - 16.35 Jeanne Eagels, ameriški film - 18.25 Animavizija - 18.55 Vaterpolo: Hrvaška Nemčija, prenos - 20.15 Dodelitev nagrade Vladimir Nazor, prenos iz Ilirske dvorane v Zagrebu - 21.30 Šport danes -21.40 Monoplus - 22.20 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 8.45 Vse najboljše za rojstni dan - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bildschirm - 14.00 Hokuspokus - 14.30 Zaklad v rokavu, mladinski film - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Ekovizija: Kam teče? - 17.00 Internet - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo -18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 EP v vaterpolu - 21.35 Kje, koliko, zakaj - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.55 EP v vaterpolu tv2 12.30 Bruno in Benny - 12.55 Zaljubljena srca, film - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar -16.00 Milady -16.45 Ranjena srca - 17.15 Fio-rella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva r 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel -20.00 Walker, teksaški mož postave - 21.00 Nasilje na stadionu, film - 22.55 Dober večer -23.10 Preživeli, grozljivka - 1.25 Svetovni popotniki - 1.55 Svet interneta - 2.45 Dober večer TV AVSTRIJA 1 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Onsožni taksi -21.10 Viktor - angel varuh, film - 22.45 Biti žena ni težko, TV-film Avstrija 2 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Smeh je najboljše zdravilo, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Pogled v deželo -12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Južna Amerika, četrti del -21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki l V Sreda, 20. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.0 0 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.0 0 Risanke 9.20 Carski sel, risana nanizanka 9.40 Oddaja za otroke 10. 05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 10.30 Lingo, tv-igrica 11. 00 Književnik David Malouf, ang. oddaja 11,55 10 let slovenske države 13. 00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 Gumijasti Tarzan, danski film 15.10 Aktualno o slovenski državnosti 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.46 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika , 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mogočni par, ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gospodarski izzivi 23.20 . Koncert berlinskih filharmonikov TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 10.45 Tartarin iz Tarascona, fran. film (čb) 13.45 Turistična oddaja 14.15 Aliča, evropski dokumentarni film 14.40 Jasno in glasno 15.35 Komorni orkester iz Minska 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Obljubljena dežela, ameriška nan. 18.00 Aligatorka Daisy, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Zlata vrtnica Vrbskega jezera 21.35 Clive James z vrhun. manekenkami 22.25 Umori, ameriška nanizanka 23.25 Sanjati z ribami, ameriški film 1 .00 Videospotnice POP TV 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, na -13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Li Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Nov zdrs stveni test - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17. Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur - 20.00 Izginotje, ameriški filrr 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Blaž med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož posta nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Ud: pravice, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovite 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v žit 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z VMM 14. junij 2001,I ž/ ■ S/ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK TURŠKI GENERAL IN DRŽAVNIK ATATURK REKA V KONGU ' SPREMLJE- VALKA BOGA DIONIZA KOSTUMO- GRAFINJA VOGELNIK NUŠA TOME KRAJ MED CELJEM IN VOJNIKOM SLADKO- VODNA ROPARSKA RIBA KRAJ NA OTOKU PAŠMANU GORENJSKI VODOTOK ERNST MACH JUŽNO DREVO S KISLIMI SADEŽI JAPONSKI REŽISER KUROSAVA BREZBARVEN, PROZOREN KREMEN STROKOVNJAK ZA ELEKTROKEMIJO Mr v : y y' EKSPLOZIVNO TELO GLAS PRI POLJUBU NAROD V INDOKINI MILANO VEDA O ’ GIBANJU IZSTRELKOV / p JAP.NABIRA- LKA BISEROV KATJA LEVSTIK NOVAČENJE VOJAKOV ■ 1 « t' £ JEZERO V TURČIJI AMJGRALKA (JILL) ODŽAGAN KOS DEBLA ► GL.MESTO JEMNA HANZEATSKA TRG.LADJA j' t VESTNIK VOJAŠKA DOLŽNOST MENIČNI DOLŽNIK HRVAŠKI VIOLINIST (LJUDEVIT) V MORSKI DEŽEVNIK GORAZD BOHTE ▼ ▼ VEČ TKIV, TKIVA DRUGA NAJVEČJA FRANCOSKA REKA KLIC, POZIV NORDIJSKA BOGINJA NORINA RADOVAN ŠAH.POTEZA ŽIVAL S HRBTNO STRUNO ERBIJ VRSTA MORSKE RIBE VRSTA POLOPICE NOG.TRENER (MATJAŽ) AMERIŠKI ARHITEKT (RICHARD) ALTANA ČEBELJI SAMEC TURŠKA JED NA ŽARU š 4 VRSTA ENDOSKOPA BOLJŠI KOZAREC ŠOLSKI PRIPOMOČEK PREBIVALKA KRAJA PRI MURSKI SOBOTI GRŠKA ČRKA TITAN ZAČETNIK ANATOMIJE (ANDREAS) AM.PSIHO- LOG( JOSEPH) MESTO OB NERETVI DRŽAVA V SV.INDIJI POLOŽAJ PRI JOGI KLICA IGRALKA LEVAR VINARSTVO MARIBOR V POJAV NA VODI KRAJ PRI ŽALCU SLAP POD OKREŠLJEM ČLOVEKOVA NARAVA POLDRAG KAMEN ZELENE BARVE JADRANSKI OTOK ZAHODNO OD ISTA ODPRT, LAHEK VOZ KRAJ POD VELEBITOM STAREJŠA DOBA MLAJŠEGA TERCIARJA POBOTANJE OTOK KIRKE IN MEDEJE ROMAN H. HESSEJA OČE GERMANSKI OREL NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ) OGRAJA IZ KOLOV K OŠ.SODNIK (IZTOK) MERA ZA ŽITO D. PRITOK SENE ■Kg 7—'—- IGRALKA THOMPSON ATLETINJA BABAKOVA IVAN POTRČ OČE V MEŠČAN. OKOLJU i >1 BOSANSKI POLITIK IZETBEGOVIČ AVSTRALSKI PLAVALEC EGIPČANSKI BOG SONCA TVOREC, IZUMITELJ ESTONEC M MESTO NA SEVERO- ZAHODU MADŽARSKE R MONAŠKI KNEZ SRBSKO MOŠKO IME > “t;. ( o ■ 1 7.^? DARJA GROZNIK ISANG YUN ZAPISNI CA, DNEVNIK (LAT.) KONEC GORENJA NAJVEČJA REKA V KAZAHSTANU AMERIŠKI FILOZOF IN PISATELJ (GEORGE) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 31. 5. 2001: KARANTANIJA, ANIKA HORVAT, LAVA-BO, TARA, ANE, ORA, NOL, ANDREJ, • KROV ZK, HAK, SRNICA, IZOLATOR, OKSALAT, NIKE, STAREŠINA, MAMUT, ARAKANGA, RAM, PEK, ALEPO, SAM, RTINA, NEK, GU, RITT, ESKUDO, OAZA, NISAN, IF, MED, ASESOR, IRAČAN, CA-RAR, KREK, IDOL, MIRAGE, ATONIJA, RAVSAČ, LOČ, GOD, KOLO, GRENADIR, SARI, DINARA, OLIFANT, NN, ALEMANI, ANALGETIK, TOK, MAG, RORA, PAKA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: CM in 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Denis Feuš, Ul. bratov Pihlar 20, 9240 Ljutomer 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Sidonija Bagari, Dankovci 46, 9202 Mačkovci 3. - 7. PR A KTIČNE NA G RA DE: Maša Madjar, Cankova 36, 9261 Cankova Vlasta Nerad, Kajuhova 16, 9231 Beltinci Mojca Balajc, Klavniška 13b, 9000 Murska Sobota Marija Rajbar, Grad 165, 9264 Grad Janez Biro, Lendavske gorice 115, 9220 Lendava ra -3 E ra s 3 09 >u v t E - 05 'ra CD "O ra 1— ED ra 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 15. junij 2001. Ime in priimek:____________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK- 05 00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151 ~oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 1405 Obvestila-14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmeviOsrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00) Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaj, agencij -10^30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednineJ^° Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča-15 30 Doaodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu . 7 20 Sbvelt la 30 MV nasule -18-00 Sobami poldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepče M!*” - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05 00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci 09.30 Srečanje na Murskem valu -1 _ 13 00 Minute za deljska kuhinja -12.30 Potočila. ° (vmes kmetovalce -13.30 Nallepše zebe s čas ,g , 5 Javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poro 20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP fOHEOEUEK: 05.00 Vedro v dobro Jutro -10.00^Poročila-1<705 Obvestila ■ 10 10 Menjalniški tečaji agend) ■ ________________ 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry-14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila-19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Nekomi ne paše zastava naša zdaj, nikdk za njou si zmislo bi nouve farbe naj. Tildi grb nepaše, je desno preveč tan, prestaviti trbej ga na lejvo bole k nan. Zakon pa ustava, tou je nej za nas, mi bi tou spreminjali sakši boži čas. Brat Džouži Ešče trikrat mo šli spat, pa mo melipravico iti odločat, ali dosegnejo ženske tou velevažno pravico, ka do se ■ lejko samooplojevale ali pa nej, pravi Belekof sousid pri tretjon špriceri. Pouleg nagibanja obraza prouti nebi, ka si ležej notri vlejvle božo kaplico, premišlavle o ton, kak daleč de se ta ženska emancipacija vlekla. Pravzapraf de s ten že preseženi enakopravni položaj žensk z moškimi. Te do prišle v pošte/samo semenčice od arijske rase. Mi smo z našimi odjebali, pravi un. Po toj nan je vržena že driijga čunta za glodanje. O toj si Je pa Bela tak popejvo: Himna ta, Zdravica prepoštena za nas, napijše naj se kakša razbojniška v te čas. Sprejem ustave nouve, de svetek toujuhej, parado nekšo drago si zmisliti trbej. 28 OGLASI i^. junij 4uu । fnimn Manipulacija z občani Salamencev Razlike še na pokopališču aradi oskrunitve grobov pri polaganju tlakovanca na salamenskem pokopališču je prišlo na zboru občanov 25. marca 2001 do precejšnjega razburjenja s strani lastnikov grobov, ker naj bi bilo delo opravljeno nestrokovno. Na to so lastniki opozarjali izvajalca del že med polaganjem, a so dobili odgovor, da naj zadeve uredijo z vaškim odborom. Vaški predsednik je pojasnil, da smo dobili kar tri ponudbe in delu zaupali najcenejsemu ponudniku, to je tlakovanju Gomboc za 2.800 SIT na m2. Ker pa je tlakovanca za 200 m2, to znaša 560.000 SIT. Ker pa ima vaški odbor težave z gradbeništvom in matematiko in ker so bili grobovi na pokopališču prej kot tlakovanec, bi najprej morali izvršiti 30 cm izkop zemlje, navoziti 20 cm gramoza in šele takrat položiti tlakovanec in tako Ptuj - 55. obletnica mladinske delovne akcije na Pesnici Septembra: Brigadirji, zbor! lub brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja, ki ga vodi Feliks Bagar, se je lotil zelo zahtevnega projekta - proslave 55- obletnice mladinske delovne akcije Pesnica 1946, kajti to je bila za tiste čase zelo odmevna akcija slovenske mladine, saj je na njej sodelovalo okrog 1.500 mladih, obenem pa po pomembnosti največja akcija tistega leta v Sloveniji. Mladi so se zavedali pomena regulacije Pesnice in so z rokami, dobro voljo in ponosom ukrotili nepredvidljivo Pesnico na najbolj kritičnem mestu. Organizacijski odbor bo poleg številnih aktivnosti izdal priložnostni bilten o življenju in delu brigadirjev v Dornavi, kjer bo tudi osrednja prosla- Blagoslov opravil naslovni škof Vekoslav Grmič Gasilski prapor za Staro Goro p red kratkim je organiziralo prostovoljno gasilsko društvo Stara Gora slovesnost ob razvitju novega gasilskega prapora. Prvi prapor nosi letnico 1978, dru- štvo pa je prvič zaživelo v letu 1928 z osmimi člani, me- dtem ko jih danes šteje že sto deset. V zgodovini društva so bili najpomembnejši dogodki v letu 1983, ko so kupili orodno vozilo, leta 1992 so končali z gradnjo novega gasilskega doma in večnamenske dvorane, ki je trajala enajst let, v letu 1997 pa so pridobili avtocisterno za devet tisoč litrov vode. V načrtu imajo še, da bi čez dve leti kupili novo orodno vozilo za prevoz moštva. Ob razvitju novega prapora je slovesnost najprej označil mimohod šestdesetih uniformiranih gasilcev z dvanajstimi prapori okoliških gasilskih društev v spremstvu godbe na pihala PGD Lovrenc na Pohorju, slavnostne govore so imeli med drugim predsednik PGD Stara Gora Anton Klemenčič, predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Ori, predsednik gasilske zveze Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Kolmanič, sledil pa je še blagoslov prapora naslovnega škofa Vekoslava Grmiča. Zatem so vsi, ki so prispevali 30.000 tolarjev, obesili svoj trak na prapor, le-teh je bilo 28 in bodo shranjeni v sejni sobi tam- www.p-inf.si ne bi bilo nobenih problemov. Vendar bi to podražilo stroške za 1.700 SIT po m2 in bi bila cena 4.500 SIT. Ker pa so zemljo stiskali in naredili 50 cm visoko stopnico, podobno berlinskemu zidu in tako razdelili pokopališče na katoličanski in evangeličanski del ter vso vodo spustili na katoliški del pokopališč^, kjer nastaja nevarnost, da bi se nagrobni spomeniki začeli podirati, kot se to kaže pred mrliško vežico. Da bi bila ironija popolna, je podjetje Gomboc 9-10/2000 izdalo račun na krajevno skupnost, Šalamenci 34, v vrednosti 1.997.520,60 SIT, ki je bil plačan 30.10. 2000. Torej je nastala razlika za 1.437.520 SIT. Kam je izginil denar, bi pa vaščanom moral pojasniti predsednik vaškega odbora g. Dušan Domjan. E. Pintarič ■ va. V biltenu bodo objavljeni spomini nekdanjih brigadirjev, danes že 70-letnikov, in domačinov, vsekakor pa bo najodmevnejše delo Janeza J. Švajncerja Pesnica 1946, objavljeno v Kroniki, reviji za slovensko krajevno zgodovino iz leta 1946. V njem avtor razkriva duh takratnega političnega in gospodarskega utripa, delo in življenje na akciji, omenja številna imena poznejšega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v Sloveniji. Resnično zanimivo branje! Pokroviteljstvo st.a sprejeli Mestna občina Ptuj in Občina Dornava, ki je prevzela tudi skrb, da se bodo brigadirji veterani s Pesnice in vse kasnejše generacije mladinskega prostovoljnega dela 15. septembra v Dornavi prijetno počutili. Stanko Lepej, Ptuj ■ kajšnjega gasilskega doma, prispevki v višini vsaj 3000 tolarjev pa so si zaslužili zlate žebljičke v obliki lipovega lista na praporu, teh pa je 145. Člani PGD Stara Gora pogosto pripravljajo v večnamenski dvorani (Dom vaščanov in gasilcev Ivana Vuka Starogorskega) razne prireditve in zabave, enako tudi druga društva v občini, s čimer se učinkovito oblikuje pestrost življenja v majhni vasi in občini. Gasilci tudi pripravljajo vsako leto v sodelovanju z Društvom kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici in kmetijsko-svetoval-no službo žetev zlatega klasa, ki bo letos sedmega julija. D. T. ■ Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota motorna vozila OPEL CORSO 1,2, kovinske barve, letnik 1997, prodam. Tel.: 041 821 713. m8616 JUGO KORAL 45, svetlo rdeče barve, v zelo dobrem stanju, registriran do novembra, prodam. Pečarovci 7, tek: 551 14 16, zvečer. m8643 FORD ESCORD, letnik 1994, prevoženih 135.000 km, kovinsko temno zelene barve, karamboliran, ugodno prodam. Tel.: 526 12 59 ali 041 854 859. m8668 EVANGELIČANSKA CERKVENA OBČINA MURSKA SOBOTA ponuja v najem poslovne prostore v središču mesta Murska Sobota. Poslovni prostori obsegajo 86,50 m2 prodajne površine, skladiščne prostore v izmeri 86,50 m2 in sanitarije v izmeri 5,30 m 2. Ponudbe sprejemamo do 22.6. 2001 na naslov: Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota, Slovenska 15, 9000 Murska Sobota. m8671 živali V VASI POLICE PRI GORNJI RADGONI se ugodno proda več gradbenih parcel in 70 arov kmetijskega zemljišča, ki je tudi primerno za ureditev vodnega zajetja in ribnika. Tel.: 031411 650. m8651 razno NESNICE, črne, rjave, grahaste, vsak dan v Babincih 49. Možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01. m7765 NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tek: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tek: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tek: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tek: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tek: 573 51 53. m8530 PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 72. m8622 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, in čebele na satju prodam.Tek: 572 15 20. m8635 DVA TELETA - BIKCA prodam za nadaljnjo rejo. Tek: 546 12 34. m8636 SVINJO, brejo 2 meseca, prodam. Tek: 571 11 49. m8646 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE, CEPLJENE, HISEX, STARE 13 TEDNOV, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tek: 792 35 71. m8655 PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA 6. razreda OŠ Stročja vas, izdanega v šol. 1.1998/99 na ime Boštjan Makoter, Presika 22, 9240 Ljutomer. m8620 HRASTOVE PLOHE, DEBELINE 5 cm, prodajo. Tel.: 041 904 767. m8638 RABLJENO POHIŠTVO iz dvosobnega stanovanja ugodno prodajo. Tel:. 041 326 128. m8647 SUH JESENOV ŽAGAN LES KUPIM in PRODAM SUŠILNICO ZA LES (vakumsko). Tel.: 587 14 23. m8663 OPAŽ IN LADIJSKI POD - SMREKOV, I. ali II. k. r., z dostavo, pro- DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE " IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEI.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 kmetijska mehanizacija posesti DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tek: 0049 69 344 680. m7619 VRSTNO HIŠO v končani III. gradbeni fazi ter komunalno urejeno parcelo v Ljutomeru prodam. Tek: 566 1601.m8619 TRI KRAVE, OD TEGA DVE BREJI, prodam. Tel.: 576 13 34. m8633 1,5 HA ZEMLJIŠČA s hišo, gospodarskim poslopjem, vodo, elektriko, telefonom, CK, na lepi legi, prodamo. Tel.: 02 332 79 27, 02 582 12 93. m8637 GRADBENO PARCELO ZA NADOMESTNO GRADNJO, 7-arsko, v Ne-delici 121, prodam. Tel:: 571 19 02 ali 572 10 55 ali 526 17 70. m8657 GOSTILNO V PRITLIČJU TURI STIČNE ZGRADBE prodam. Tel.: 02 538 14 83. m8659 VINSKO KLET V DOLGOVAŠKIH GORICAH IN 1000 trsov ugodno prodajo. Tel.: 578 12 39. m8661 TRGOVINO DAM V NAJEM Tel.: 02 542 16 80.m8669 DVOSOBNI apartma, 50 m2, enosobni apartma, 50 m2, damo v najem v centru Beltincev, Štefana Kovača 10. Tel.: 0049 172 - 8569832. m8670 TROSILNIK hlevskega gnoja prodam. Tel.: 553 14 76. m8648 TRAKTOR DEUTZ, pogon na 4 kolesa, 75 KM, 1. 1990, prodam. Valter GOMBOC, G. Slaveči 56, 9263 Kuzma, tek: 555 13 00. m8653 HLADILNI BAZEN ZA MLEKO, 1601, prevozni, prodam. Kupim škropilnico, ventilatorsko. Tel.: 586 11 61. m8656 TRAKTORSKE PRIKOLICE, NO- VE, prodam. Tek: 041 534 940. m8658 ENOOSNO PRIKOLICO, 2-TON-SKO, na spodnji priklop, novo,'prodajo za 100.000 tolarjev. Tek: 540 11 23 ali Hari, Domajinci 52a. m8667 Življenje tvoje zares ni bilo z rožicami postlano, spoznati, kaj ljubezen staršev je, ti ni bilo dano. Le zakaj v življenju svojem nisi mogel ti spoznati, da je skupna sreča pojem, za katerega je treba tudi nekaj dati. ZAHVALA V 42. letu nas je tragično zapustil naš dragi Ferdinand Vogrinčič iz Gerlinec 55 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej lepa hvala za darove. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi, ki srno te imeli radi ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga. mama, babica in prababica Gizela Oček iz Ivanjševec 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev, sveč in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdražji Na grobu, kjer sveča za vaju gori in cvetje, ki za vaju cveti, je bolečina, za katero vemo le mi. N SPOMIN Minilo je pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi in nepozabljeni mož, oče, dedi, tast in brat Mihael Ficko iz G. Črnec 36 in minilo je 28 let od takrat, ko nas je tragično zapustila ljuba hčerka in sestra Marjana Ficko Vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, prižgete svečo ali podarite cvet ter sočustvujete z nami, prisrčna hvala! Vsi vajini dam. Andrej Lesjak, s. p., Lahovna 4, Celje, tel:. 03 545 10 82. m8665 delo DINJSTVO. Bio Nova SKK, d. o. o., Stegne 25, Ljubljana, tel.: 01 500 41 62. m866() DEKLE ZA POMOČ v strežbi v gostinskem lokalu zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 03 583 30 18, Gostilna »Na klancu«, Ana Švare, s. p., Ljubija 57a, Mozirje. m8639 PARKETARJA IŠČEMO. PONUJAMO REDNO ZAPOSLITEV za nedoločen čas. NUBIS, D. O. O., Hacque-tova 8, Ljubljana, tel.: 01 437 91 40 ali 01 437 91 45. m8641 NATAKARJA ali NATAKARICO za določen čas, z možnostjo redne zaposlitve, zaposlimo. Pisne prijave pošljite do 30. 6. 2001 na naslov: Modna kravata Gjergjek, Gregorčičeva 38, 9000 M. Sobota. m8650 KUHARJA ALI NATAKARICO ZAPOSLIMO v Pizzeriji PIK - ASSO, Banovci, 9241 Veržej, tel.: 02 588 90 23. m8652 PRILOŽNOST ZA VSE S PREDZNANJEM ALI BREZ NJEGA V PRODAJI IZDELKOV ZA GOSPO- storitve POPRAVILO IN PRIKLOP PLINSKIH ŠTEDILNIKOV in peči. Anton Kocet, s. p., Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29.m7579 VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNIH SPOSOBNOSTIH VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjuje vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675. (Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m8583 GRETJE, VODOMONTAŽA, Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, UL 22. junija 35, p. Lendava, tel.: 02 576 13 76, 031 582 865. Ogled brezplačen. m8612 IZDELAVA STAVBNE IN NOTRANJE OPREME. MIZARSTVO Dejan Prendl, s. p., Partizanska 93, Lendava, GSM: 041 740 282. m8628 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, prezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik Josip Žigo iz ul. M. Kuzmiča 7a v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče inv dobrodelne namene. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Truda, hčerka Sonja z družino, sin Branko z družino in drugo sorodstvo Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin nate še ostaja. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ludvik Kolar iz Stanjevec 46 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče za dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi njegovi Ni več besed ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami ljube mame ni. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga skrbna mama, tašča, stara mama, sestra in teta Marija Tkalec iz Črenšovec Iskreno se zahvaljujemo botrini, sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste našo mamo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sv. maše, sveče in cvetje. Hvala tudi g. župniku in častnemu kanoniku Francu Tementu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Posebna hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Črenšovci. Žalujoči: hčerka Marija ter sinovi Ivan, Jože, Matija in Anton z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... ZAHVALA V 40. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, oče, brat, nečak in bratranec Robert Mataj iz ulice Arhitekta Novaka 19 v Murski Soboti V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. maestru Potočniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Marušiču za odigrano Tišino. Hvala pogrebništvu Komunala iz M. Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Andrej, mama Marjeta, sestra Edita z družino in drugo sorodstvo Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj Tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in sorodnica Irena Nemec iz Kupšinec 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za dobre namene, za mrliško vežico ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Vprašal rože sem na vrtu, kjer doma bila si ti, pa so glavice sklonile in rekle, da te ni. ZAHVALA V 79. letu starosti smo se z bolečino v srcih poslovili od naše ljubljene žene, mame, stare mame, tašče in sestre Irene Makoter iz Moravskih Toplic Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v dneh najhujših bolečin, jo obiskovali in tolažili v bolnišnici, jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke in govorniku društva upokojencev. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prijatelja zdaj več ni, zemljica ga krije... 1. junija smo se poslovili od Ferdinanda Vogrinčiča iz Gerlinec Dolgoletnega vestnega delavca in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Kleparstva Šinko Skakovci Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... V SPOMIN 9- junija minevajo štiri leta od izgube našega dragega Štefana Langa iz Skakovec Vsem, ki se ga še spomnite, postojite olTnjegovem grobu in prižgete svečko - iskrena hvala! Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Marije Farkaš iz Veržeja se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Janezu Ferencu za odigrano Tišino in g. Janku Rožmariču ter pogrebništvu Nemec. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil tvoj je glas, bolečina in samota ostala sta pri nas. ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek, tast in brat Jožef Kološa iz Andrejec 48 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali vence, sveče ali v druge namene. Posebej se zahvaljujemo družinama Voroš in Malačič. Iskrena hvala osebju nujne medicinske pomoči, dr. Horvatu in dr. Šerugovi. Lepa hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostnike, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sin Ivan, vnuk Jože, snaha Erika, sestra Irena z družino in drugo sorodstvo Šopek rožic bom nabral, na gomilo tvojo dal, zraven svečko bom prižgal in s tabo po tiho pokramljal. To bo moja zah vala za vse, kar si mi dal. Pogrešal te bom - tvoj vnuk Jožek 30 OGLASI 14-junij 2001 VESI Nin Mesarstvo Kadila PE Maikišavci Markišavci 44 tel 52 11604 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Kavaš, Odranci Sedonja, Sodišinci 35 Vrataric, Puconci 296 Mikola, Brezovci 57 Peček, Fokovci 58 Gujt, Rankovci 16 KO VEŠ KAJ JEŠ Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/ 646 570, zvečer 02/420 61 45. BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.;02/229 65 70, 041/646 570 NASTOPAJO SEBASTIAN POWER DANCERS CALIFORNIA ROK'N'BAND 21.junija od 16. ure na vrhnjem parkirišču I HliHl J I li l Nakupovalno središče Maribor Obveščamo vas, da opravljamo vse vrste gradbenih del, nizkogradnje, visokogra-dnje, adaptacije, rekonstrukcije. Gradimo stanovanjske in poslovne objekte, urejamo okolja. Opravljamo betonerska, zidarska, obrtniška in končna gradbena dela. Priporočamo se! doživetje nakupov KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšič, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 PUB!PUB BAKOVCI-HIBA DOGODKOV OBVEZITEV POLETJA - PUBE PUB BAKOVCI PIZZA ORIGINALE TESTENINE ITALIA TORTILE MEXICO BILJARD IN IGRALNI AVTOMATI OTVORITEV: petek, !S. Junija, ob 18. uri STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p.. Lendavska 29.9060 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. M. Sdeta. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE THGOV77VA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-maiL rhdoo@sioi.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO PRIREDITVENI ŠOTOR za 1000 ljudi z vso opremo dajo v najem. J.A.L, d. op. o., Št. Kovača 6, Turnišče tel.: 02/ 573 51 16 In 041/685 198 KAMEN SKRILJ za dvorišča, poti, oblaganje zidakov, kleti v različnih barvah. JAL, d. op. o.. Št Kovača 6, Turnišče tel.: 02/ 573 51 16 in 041/685 198 TOM pr ZPMS »REZPLAČIN KLIC - VSAK DAN OD 12* DO 20* AFTER WORK CAFE POLETNI VRT PRI FRANCU COCTAIL BAR CYBER CAFE Otvoritev: petek, !S. Junija, ob 18. uri kupon za 10 % popusta * do 30. junija 2001 AMERIŠKO ŽLAHTNO KOLO www.trekslo.com prodajalna koles TREK, Mlinska 28, Maribor, tel.: 02/250 28 30 &in % Poroke M? cu • garažna vrata il tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • daljinski pdgoi • ograje • kovane ograje « zapornice • žaluzije Danes ste že dovolj zapravljali. Cas je da nekaj tudi prihranite! it Matični urad Gornja Radgona Milan Kralj, inž. elektronike, iz Radenec, Gubčeva 18, in Marjeta Svetec, sodniška pripravnica, iz Gornje Radgone, Vodnikova 1; Izidor Klemenčič, informator, iz Radenec, Gregorčičeva 19, in Darja Vučko, farmacevtska teh-nica, iz Dolnje Bistrice 37b; Srečko Vrzel, voznik, iz Muršča-ka 24 in Valerija Belak, gospodinja, z Murskega Vrha 30; Jože Tropenauer, elektromon-ter, iz Črnec 68 pri Apačah in Nataša Fekonja, šivilja, s Stave-šinskega Vrha 5. ercator Matični urad Sveti Jurij ob Ščavnici ■ Pfese 1. Murska Sobota PRIREDITVE V JUNIJU 2001 VPETEK, 15. junij pb 18.00 uri - Sebastian Obiskal nas bo Sebastian, nova zvezda slovenske glasbene scene. Lahko pa boste preiskusili tudi spretnost in srečo v nagradnih igrah. f&tnaiMjši som! VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si fsdjeh* ti d. i.. IH a.Mnvdir* M Mdrjia bshela 120.000 SIT ceneje! Za avtomobile dobavljene od I. do 30. junija. Serijska oprema: motor - 1,1 Is tremi in petimi vrati, električni pomik prednjih stekel, , zračna blazina na voznikovi strani, kodiran ključ, daljinsko centralno zaklepanje, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, vzglavniki zadaj, odbijači v barvi karoserije, predpriprava za radio. Zn AVTOBUSNI PROMET UKI iS Murska Sobota, d. d. 106 M PEUGEOT Damjan Pohar, strojni tehnik, iz Rudne vasi 5 in Miranda Tišler, kuharica - natakarica, iz Grabši-nec 1; Srečko Štuhec, mehanik, in Danica Vrbančič, konfekcionarka, oba iz Stanetinec 11; Srečko Rauter, avtomehanik, iz Paričjaka 14 in Marjeta Vogrin, konfekcionarka, iz Okoslavec 61. (F. KI.) Vestnik vam čestita! Avtocenter PEUGEOT, Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel: 02 530 16 20 VESTNIK f BIH M-junij 2001 NAFUVkDN^ Napoved kulturnih prireditev kino • k i n KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 15. junija, bo na grajskem dvorišču rock koncert, na katerem bodo nastopile skupine Big Foot Mama, Juff, Glinasti golobi in Neuvrščeni. LJUTOMER V petek, 15. junija, bo v industrijski coni potekal rave festival Optimistica. OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 15. junija, ob 18. uri bo v prostorih zavarovalne družbe Adriatic (Arhitekta Novaka 13) otvoritev razstave slikarskih del Katje Pal, študentke drugega letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. DOGODEK LJUTOMER V soboto, 16. junija, ob 10. uri bo na Miklošičevem trgu start pohoda po poteh kulturne dediščine. Predstavljene bodo priložnostne publikacije Zavoda za kulturo in izobraževanje, zaigral pa bo Pihalni orkester KD Ivana Kaučiča. Po prihodu k rojstni hiši F. Miklošiča bo krajši kulturni program z. nastopom tamburašev in ogled spominske sobe, navzočim pa bo spregovoril pisatelj Tone Partljič. MEKOTNJAK V nedeljo, 17. junija, ob 14. uri bodo pri ribniku nastopili ženski pevski zbor iz Madžarske, mešani pevski zbor iz Ljubečne in folklorna skupina KD Cezanjevci. . GORNJA RADGONA Od 15. do 17. junija bo v Bad Radkersburgu potekal mednarodni seminar Cross Border Talks. V soboto, 16. junija, bodo udeleženci prečkali most na Muri in se pridružili slovenskim prijateljem v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti je pripravljen tudi krajši kulturni program. DOBROVNIK Od petka, 15., do nedelje, 17. junija, se bodo nadaljevali Dnevi turizma občine Dobrovnik. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V soboto, 16. junija, ob 19. urj bo na terasi Art Caffeja šolska impro tekma med pomurskimi in mariborskimi improvizatorji LITERATURA TURNIŠČE V petek, 15. junija, ob 17. uri bo na OŠ literarni večer ob evropskem letu jezikov, kjer bodo predstavili knjigo Mavrične besede. MURSKA SOBOTA V sredo, 20. junija, ob 20. uri bo v Salonu Murske republike v restavraciji Zvezda potekalo skupno branje pomurskih pesnikov in pisateljev pod naslovom Literatura, prostor in čas, na katerega so vabljeni vsi, ki se v našem prostoru ukvarjajo s pisanjem. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike. - V predprostoru grajske dvorane so na ogled dela Martine Bohar. - V klubu PAC so na ogled dela akademske slikarke Zdenke Žido iz Ljubljane. - V Pokrajinski in študijski knjižnici si lahko do 23. junija ogledate razstavo Prekmurske rokopisne pesmarice. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 23. junija na ogled razstava Podobe iz spomina in sna avtorja Andreja Pavliča iz Ljubljane. - V knjižnici je na oddelku za otroke in mladino razstava S knjigo na počitnice - predstavitev novih del mladinske književnosti, v malem razstavnem prostoru pa razstava Nikoli več vojne. Z likovnimi deli se predstavljajo učenci OŠ Ivan Cankar iz Ljutomera. - V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. BELTINCI V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Irme Premrl. VELIKA POLANA Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču do 1. julija razstavlja slikar ingra-fik Ervin Kralj. Murska Sobota Četrtek, 14. junij: ob 18.00 in 20.30 ameriški pustolovski spektakel Mumija se vrača Petek, 15. junij: ob 18.00 in 20.30 Mumija se vrača Sobota, 16. junij: ob 18.00 in 20.30 Mumija se vrača Nedelja, 17. junij: ob 18.00 in 20.30 Mumija se vrača Sreda, 20. junij: ob 20.00 slovenska kriminalna drama Barabe Kino Ljutomer Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda! kino • k i n BORZ ZNANI je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se znanje fizike za SŠ. • Iščemo znanje kemije za fakultete. • Ponuja se znanje izdelovanja seminarskih in diplomskih nalog. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Republiški zavod za zaposlovanje. Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo AVTOMEHANIK MEHANIK; nedoločen čas; ostali pogoji: ZAŽELJEN IZPIT C IN E KATEGORIJE, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; do 15. 06. 01; AGR0-RADG0NA D. 0. 0. , APAČE 3, APAČE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAŽELJEN IZPIT CINE KATEGORIJE, STAROST DO 40 LET; do 15. 06. 01; ŽABOT JERNEJ S. P. AVTO-RREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA, VEŠČICA 47, LJUTOMER VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU-NEMČIJA; določen čas 24 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit ka-tegorije: C, E; do 15. 06. 01; ROGAČ OTO s. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, SERDICA 46, ROGAŠOVCI PRODAJALEC PRODAJALKA V TRGOVINI V MELEH PRI GORNJI RADGONI; nedoločen čas; 3 !■ delovnih izkušenj; Družinsko stano-Vanie; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OBVEZNO PREBIVA-Tl z DRUŽINO V STANOVANJU NAD TRGOVINO, SMISEL ZA ESTETIKO, ZAPOSLI SE LAHKO:GIMNA. MATURANT. EKONOMSKI TEHNIK; do 16. 06. 01; PAVLINJEK ŠTEFAN S. P. KOVINOPLA-STiKA, TEMLIN0VA 4, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC PRIPRAVNIK; določen čas ® mes.; ostal, pogojj: ZAŽELJEN MOŠKI bPOL; do 15. 06. 01; GMT D. 0. 0. MUR-GKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MlJRSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 natakar ^AKArICA; določen čas 3 mes. ; , , ’ nemški jezik - govorno; vozniški Dn*^^^driie: B; ostali pogoji: VESELJE DELA, LAHKO JE PRIUČENA NA-'AKARICA. STAROST 00 18 LET NA-REJ, UREJENA, POŠTENA, BRIHTNA; ene« °6- 01; Maučec slava s. p. bTILNA, GANČANI 80A, BELTINCI doloCen čas 6 mes.; ostali SF??r UREJENOST. POŠTENOST, VE-- JE do DELA; do 15. 06. 01; KRAM- BERGER DANI S. P. , OKREPČEVALNICA ZETOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI NATAKARICA; določen čas 6 mes. ; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI PRIPRAVNICA; do 07. 07. 01; FIRŠT DARKO S. P. , OKREPČEVALNICA JAHAČ, JANŽEV VRH 68, RADENCI NATAKARICA; določen čas 12 mes. ; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNICA, ŽENSKI SPOL, DEL. ČAS: VSAK DRUGI DAN; do 28. 06. 01; BICO STANISLAV S. P. , OKREPČEVALNICA, RAKIČAN, CANKARJEVA 12, MURSKA SOBOTA DEKLE ZA STREŽBO PIJAČ; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: KATERAKOLI DRUGA IZOBRAZBA Z VESELJEM 00 STREŽBE, ŽENSKI SP. . PO DOGOVORU SE LAHKO DELA TUDI SAMO DOPOLDAN, STAROST DO 30 L; do 11. 07. 01; ČEtf-PNJAK FRANC S. P. , DNEVNI BAR, G. PERTOVCI 34/D , PETROVCI STROJNI TEHNIK VZDRŽEVALEC - VODJA TEHNIČNE SLUŽBE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: PREIZKUS ZNANJA IZ VARSTVA PRI DELU, ZAPO SLI SE LAHKO TUDI ELEKTROTEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA, ELEKTROINŽE-NIR do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER gostinski tehnik VODJA PREHRANE: nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE NA PODROČJU SAMOSTOJNEG A VODENJA KUHINJE IN PRIPRAVE JEDILNIKOV; do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER. C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; nedoločen čas- vozniški izpit kategorije: B; ostali oogoji: DRUGA SREDNJA IZOBRABA TEHNIČNE SMERI; do 16. 06. 01; KAS-K0 0 0 0. , LJUTOMER, UŽIŠKA 18, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZA POMOČ V RAČUNOVODSTVU IN ADMINISTRATIVNA-DELA; določen čas 12 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 15. 06. 01; W0LF D. 0. 0. , SKAK0VCI 35, CANKOVA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE MURSKA SOBOTA, GORNJA RADGONA, LENDAVA IN LJUTOMER; določen čas 12 mes. ; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: 3 MES. POSKUSNO DELO, LASTEN PREVOZ, ZAPOSL I SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZOBRAZBO V. , VI. ALI VIL STOPNJE; do 07. 07. 01; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D. D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 EKONOM; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij; Urejevalnik besedil - osnovno. Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije; B; ostali pogoji: SAMOSTOJNO OBVLADANJE NABAVNIH IN SKLADI ŠČNIH POSLOV, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TRGOVSKI POSLOVODJA; do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER KOMERCIALIST; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC V. STOPNJE TEHNIČNE SMERI; do 19. 06. 01; OMEGA D. 0. 0. GOSPODARSKE STORITVE D. 0. 0., LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA EKONOMIST VODJA RAČUNOVODSTVA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami -zahtevno. Uporaba interneta - zahtevno; ostali pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE NA PODROČJU SAMOSTOJNEG A VODENJA RAČUNOVDSTVA; do 19. 06. 01: DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER EKONOMIST VODJA PROFESIONALNE PRODAJE; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALTERNATIVNA IZOBRAZBA: EKONOMSKA, KOMERCI ALNA ALI TEHNIČNA SMER VII. STOPNJE IZOBRAZBE; do 19. 06. 01: OMEGA D. 0. 0. GOSPODARSKE STORITVE D. O. 0. , LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA PRAVNIK KADROVSKO POSLOVNI REFERENT; nedoločen čas; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno. Uporaba interneta - osnovno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POSLOVNI SEKRETAR-VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA; do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER. C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER SVETOVALEC PREDSTAV. ZA PREMOŽ. PRAVNE ZADEVE; določen čas 21 mes. ; 12 mes. delovnih izkušenj; do 19. 06. 01; OBČINA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI 11, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes. ; do'26. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 10, ČREN-ŠOVCI OČITELJ RAZREDNEGA POOKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 26. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVCI PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČAR; določen čas 12 mes.; do 26. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PREDMETNI UČITELJ ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 26. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PREDMETNI UČITELJ LIKOVNE VZGOJE UČITELJ LIKOVNE VZGOJE; nedoločen čas; UR/TEDEN: 11; do 26. 06. 01; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE GLASBENIK SPECIALIST ZA TOLKALA UČITELJ TOLKAL; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI AKADEMSKI GLASB. ZA TOLKALA; do 15. 06. 01; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA GLASBENIK SPECIALIST ZA KITABO UČITELJ KITARE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI AKADEMSKI GLASB. KI TARIST; do 15. 06. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: N S T S N M V 1. PLAY - Jennifer Lopez 2.I’M LIKE A BIRD - Nelly Furtado 3.1 REMEMBER - Debelah Morgan 4. ITS RAINING MEN - Geti Halliwell 5. IMITATION OF LIFE - R.E.M. 6. CAN’T FIGHTTHE MOONLIGHT - LeAnn Rimes 7. EVERYBODY - Tanel Padar. Dave Benton & 2XL PREDLOGI: THIS YEAR’S LOVE - David Gray CARCRASHES - Standfast RETURN OF THE TRES - Delinquent Habits LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. OKUS RESNIČNOSTI - Planet Groove 2. ZALJUBLJENA V MAJ - Regina 3. LUNAPARK - Kingston 4. KO SO LIPE CVETELE - Pax 5. PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec 6. ČOKOLADA - Power Dancers 7. USTNICE BREZ POLJUBOV - Ritem Planet PREDLOGI: DOTIK LJUBEZNI - Kvinton ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - Irena Vrčkovnik B MASHINA - Siddharta . LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. NAŠ STARI MAČO - Ptujskih 5 2. BREZ OTROŠKIH OČI - Mladi Dolenjci 3. OHCET BO - Ans. Petra Finka 4. PREPELICA - Vasovalci 5. SMEH KLARINETA - Slovenski zvoki 6. VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji 7. SLOVENSKA DEKLICA - Podkrajški fantje PREDLOGI: TU SEM RODILA SE - Andreja Pinotič POLICAJSKA - Slovenjegoriški fantje V PLANINAH RASTE ROŽA - Denis Novato s prijatelji LESTVICA OBMORSKE ZARAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA« 1. KAJ BO REKLA MAMA - Happy End 2. NE ZANIMA ME - Ans. Štrk 3. KURVEJŽ - Gnila jajca 4. MAMA LEONE - Frenki Sever 5. NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber 6. VIŠNJA - Drago Jošar 7. EJ ČE BI LAHKO - Robi Horvat PREDLOGI: KO LJUBI TE NEKDO - Avokado Band CESTA LJUBEZNI - Šarm ANITA - Dva zeta Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 21. junija 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 24 - glasujem za skladbo NSTSNMV:.................................................... । | 7 VELIČASTNIH:......................................... | GLASBA NAŠEGA SRCA:............................................ j LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«..................................... Ime in priimek ter naslov:................................. 01; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA KLAVIATURNE INSTRUMENTE UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 15. 06. 01; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 15. 06. 01; GLASBENA ŠOLA. ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) VODJA ZDRAVSTVENE NEGE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil • osnovno, Delo z bazami podatkov - zahtevno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK’ do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT/KA; nedoločen čas: 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUD1 FIZIOTERAPEVT; do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER. C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER DIPLOMIRANI DELAVNI TERAPEVT (VSI DELOVNI/A TERAPEVT/KA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij; Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI DELOVNI TERAPEVT’ do 19. 06. 01: DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER. C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC (VS) SOCIALNI/A DELAVEC/KA; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno. Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGA STROKOVNA IZOBRAZ-BA:VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO; do 19. 06. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER lunij 2001 Italija nami OdPl- doba mes. mes. matičnem uradu, podala še zakrame. NAROČAM Priimek; Ulica: VASILIJ Pošta. Podpis. Sobota Center ima še dva lastnika. Ta čas deluje v umirjeni prestavi, saj naj bi imeli nekaj več dela s popisom nedokončane proizvodnje in popisom zalog ter priprave poročil o plačanem DDV-ju. j 1 Na radgonskem kmetijskem i / sejmu bo letos rekordno števi-/ lo razstavljalcev. Na to je moč-/ no vplivalo kmetijsko ministr-/ sivo s svojimi agencijami in in-j stitucijami. Vsakega uradnika / je namreč prijavilo kot samo-' stojnega razstavljalca. Če bo- , sta podobno odločitev sprejeli j tudi Zadružna zveza in kme- j tijska Zbornica, potem bo leto- / šnji sejem po številu razsta- / vljalcev zares svetovni rekor- I der in največji sejem z asfalt- / nimi kmetijskimi razstavljale!. / l Društvo samskih zrelih mo I ških se je preimenovalo v društvo za pomoč in zaščito samskih žensk. Občni zbor bodo imeli v nedeljo. Samskim ženskam bodo za začetek ponudili v branje Alana Forda. Ugotovili so, da ima Alan Ford ugodne protialergijske učinke Intelektualci posebnega razreda v domačem okolju so se posvetili fonetiki. Ta čas razčlenjujejo izraz Piroška. Te dni, potem ko BTC ni želel Mure sprejeti pod svoje okrilje malega mesta velikih nakupov, naj bi svojo namero uresničil mariborski Vinag, ki si želi butične polnilnice malih sezonskih kolekcij. Potencialni župan in visok državni uradnik iz Bogojine je naročil na lipovski žagi študijo, kako se lahko razžaga družinski ploh. I Pomurci so odkrili svoje Me-/ djugorje, žal tega še niso do-I jeli slovenski železničarji. Zato ne smemo biti presenečeni, če bodo proti Balatonu ob stoječih vlakih na križanjih brez zapornic ali z nedelujočimi zapornicami švigale proti Hodošu in naprej do Baltona kočije s konjskimi vpregami s j spremstvom vitezov. I do 12 ■—--- do 12 vcerkev • žetega / I Potem ko je bila v Puconcih I / korenspondenčno razrešena 1 šoferka občinskega kombija v / lasti zasebnega podjetja, iš-/ čejo novo šoferko, ki naj bi I skrbela za dovoz blaga na / moščansko tržnico in odvoz [ turistov iz Španovije. Služba za stike z javnostjo iz Vlajove kmetije je bila okarana, ker ni sklicala tiskovne konference na svojem formalnem sedežu na Hodošu, ampak je to opravila na svojih delovnih površinah v Vadarcih. Rudi Horvat je te dni ob dveh zahtevnih podjetniških funkcijah postal še začasni v. d. mesta s hitro rastočimi lepimi objekti, ki so lahko ponos občanov. ln si podarila zakona. ^merskem natopastase Joachim Veliki je ostro napadel Slavka Švendo in hkrati zahteval njegovo izločitev iz pogajalske skupine za ponovno oživitev klavnice za prisilni zakol. Za Velikega je kmet pomemben le kot davčni zavezanec, ki krmi kmetijsko zbornico. Datum naročila. IMOIT& 1USINCI ^L^J^M + 4,5% ■ Fotografiji, ki naj bo od pasu navzdol, dodajte ime in priimek, starost ni pomembna. Imen tekmovalk ne bomo objavili, glasovalo se bo po številkah. I Finalistke bodo predstavljene v RENU. I Le najlepša bo predstavljena po imenu I in bogato nagrajena. 1 Fotografije pošljite na naslov Venera, ■ agencija za trženje, Ul. arh. Novaka 13,1 9000 Murska Sobota, in pripišite: B Za najlepše noge Pomurja. Pokrovitelj REBEL, d. o. o., Staneta Rozmono 3,9000 Murska Soboto Letos pa je končno dozorel čas za formalno sklenitev zakonske zveze. Najprej seveda na Iju- Nevesti, ki se po novem piše Janežič, je bila poročna priča prijateljica Anica Lipovec, ženin pa je naprosil za pričo strica Jožeta Janežiča. Gostija, na kateri je bilo šestdeset svatov, je bila v domu PGD Stara Cesta - Mekotnjak, veselo družbo pa so zabavali Mura-listi. Marija in Janko sta skrbm zakonca in starša. S svojima hčerkama živita v Mekotnjaku, kjer obdelujeta manjšo posest. Redno zaposlen je samo Janko, ki dela kot tapetnik v remontnih delavnicah Slovenskih železnic na Ptuiu SobOta, zdne 12 0.00^ ib. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 10 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg že 15 ur in 45 minut. 14. junija ob 5. uri in 28 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. V dvoje je lepše Marija Krempl iz Vogri-čevec in Janko Janežič iz Mekotnjaka sta se spoznala pred enajstimi leti na gasilski veselici v Mali Nedelji in kmalu zatem sta začela »vkup hoditi«. Znesek v SIT I 100.000 I 100.000 250.000 360.000 500.000 500.000 500.000 1.000.000 Pomurske banke. Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d., 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od I------'-- V prostem času sta oba predana konjičkom: Marija rada kuha in peče slaščice, to jo je naučila soseda Angela, Janko pa v prostem času rad izdeluje razne izdelke iz lesa. Dvorišče krasita ribnik z mlinskim kolesom in mlinček na veter. Oba sta ljubitelja rož. Sta tudi bralca Vestnika. Na koncu prijetnega kram-' janja sta se pošalila, češ da jima je malo žal, ker se nista prej poročila, saj jima za praznovanje zlate poroke »koruznih« let ne bodo šteli. - L. Kr., foto: Tone pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V »Zakaj bi živela razdvojeno življenje in se le obiskovala, če pa si lahko urediva skupen dom?« sta si rekla in kmalu zatem so se začela dela pri obnovi in nadzidavi hiše, to pa je imelo tudi določeno posledico: ostala sta brez denarja za poroko. Medtem sta se jima tudi že rodili hčerkici: najprej, 1990. leta, Ksenija, pozneje, 1996. leta, pa še i Simona. Prodajni 15.8401 111.4438 33.2286 257.3652 143.4861 11.2570 BankaSlovenije 15.7645 110.9113 33.0698 255.6254 142.5161 11.2032 L£±^jEnota i Nemčija I j Francž/T~t y 1 ^dai :—t- ^2jšnies. ^£_24^rnes. _do48mes^ do60 mes. ^brestna mera _TOM+3% ■ fA jutrunji rrržnji tir mrcin vit Se v službi pnstmiti pred \^Bta| \oUgiinsenasmehniti pri vsakodnevnemprihoduiztr^ovine. le odpeljati na klet...__________________... Nnoveseljevdružini ■ 4. maj, četrtek, 15. junij, petek, 16. junij, sobota, 17. junij, nedelja, 18. junij, ponedeljek, 19. junij, torek, 20. junij, sreda, J4.271 24.553 ___ BENO —J0LEE __marko Juojana silverij j Nakupni J2O565£ 32.9666 ~2543T692 141.7866 11-1682 , TOM + 4,5% TOM + 6% TOM + 6% TOM + 6,95 TOM + 6,95% TOM + 7% jbrok v SIT — 8.981 24.360 17.676 Ljubljana, nagrajuje VESTNIK znova preseneča MOTORS !MPORrdd ipt , P&OA.m, -, Joškova 2, ^■■01/5843402. m /a/j. vtK/gOo sn: .-:SA MEŠKO 0 00 MURSKA SOBOTA. :Z 520 Oi 50: > prodaji« in servisni mreži na brezplačnem tei. 080 2001.