1 M
	Naslov—Address	
	NOVA DOBA	
	6117 St. Clalr Ave.	
	Cleveland, Ohio	
£=rrr-	(Tel. HEnderson 3889)	
NOV
IV 63504
■ %
(NEW ERA)
V leto 1936 se Je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največjega napredka.
>	° > NO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, I92b,<%, £> Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act tl March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1826
NO. 1 — ST. 1	CLEVELAND,	0,	WEDNESDAY,	JANUARY	6TH	—	SREDA,	6.	JANUARJA,	1937	VOL,	XIII.	—	LETNIK	XIII.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
RAZVOJ ZADRIG V AMERIKI
Glavni odbor in glavni porotni odbor J. S. K. Jednote
za termin od 1. januarja 1937 do 31. decembra 1940
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
ZVEZNI KONGRES, po številu petinsedemdeseti, se je dne °- januarja sešel k svojemu prvemu rednemu zasedanju. Obe zbornici novega kongresa imata veliko demokratsko ve č i n o. V novi poslanski zbornici kongresa je 334 demokratov, 88 republikancev, 5 farmer-laboritov in 7 progresivcev. V senatu pa je 75 demokratov, 17 republikancev, 2 farmer-laborita in 2 progresivca
AVTOMOBILSKI industriji .le ncvo leto prineslo nekaj novih štrajkov k tistim, ki so bili v teku že ob zaključku starega teta. štrajki so večinoma “sedeči,” brez piketov in nemirov. Pri General Motors korporaciji Je na štrajku nad 23,000 delav-cev in nadaljnih 4000 delavcev Jnora počivati, ker jim je vsled strajkov ustavljen material. — Štrajki so zajeli avtomobilske tovarne v raznih državah.
JOHN L. LEWIS, načelnik Odbora za industrijsko organi-Zacijo (Committee for Industri-al Organization), je v svojem radio govoru posvaril velike industrije v splošnem, General Motors in United States Steel korporaciji pa še posebej, da naj ne pričakujejo nič kaj prida leta, če ne bodo priznale linijskih Zahtev "ža pravico kolektivnega Ugajanja: Ife^jaffeovem rune-■’•in zelo lahko pride do štrajk? U(Ii v premogarski industriji.
; PREDSEDNIK ROOSEVELT e Je pretekli teden na časni-r r-s i konferenci izrazil, da ne-i se moralo storiti proti Pranju delavskih plač in P10 i daljšanju delovnih ur ter pa odpravo otroškega dela. Ni se f lzi'azil, kakšna priporočila Namerava v tej zadevi dati kongresu.
L ^VTOMOBILSKE nesreče v
fljnjenih °*rzavah so v
I zahtevale 35,708 smrtnih trtev. število tozadevnih ne-[reč bilo samo za 353 nižje f°t v letu 1935.
! AMERIŠKA nevtralnostnia |°^tava ima nevarno luknjo, pr se je pokazalo pred dobrim | n°m, ko je neka eksportna s rma v New Jerseyu dobila od s deralnega državnega depart-penta dovoljenje za eksport več-rea števila rabljenih aeropla-|0v in aeroplanskih sestavnih °v v Španijo. Državni department omenjeni firmi ni mo-5^1 odreči tozadevnega dovolje-|Ja> ker ameriška nevtralnostna jostava pokriva le vojno med iosameznimi državami inozem-fya, ne pa civilnih vojn v eni drugi državi. Zadeva je jzbudila v Washingtonu precej Vzburjenja in sodi se, da bo fezni kongres že v nekaj dneh ^nendiral nevtralnostno postavo ^ko,^ da bo zabranjevala izvoz 'Pjaških potrebščin tudi v deže-
> v katerih se vrši civilna voj-i.
^GRABLJENJA bogatih o-oziroma otrok bogatih star so bila zadnje čase skoro či-0 ponehala in leto 1936 bi bilo tem oziru odneslo časten re-v zgodovino, da ga ni v ^njem tednu leta pokvaril ne-ugrabljevalec v Tacomi, ash. Tam je bil namreč u-^bljen Charles Mattson, do tietni sinček premožnega zo-
(Dalje na 2. strani.)
-----
Nedavno se je vršila deseta dvoletna konvencija ameriškega zadružnega udruženja (Cooperative League of the United States). Sklicana je bila letos v Columbus, Ohio. Delegatje, zastopajoči zadrugarstvo širom vse dežele, so poudarjali z zadovoljstvom hiter razvoj tega gibanja v tej deželi, odkar je nastopila depresija. Izrazili so veliko zanimanje za komisijo, ki jo je predsednik Roosevelt odposlal na švedsko in v druge inozemske dežele, da proučijo, kaj bi mogla vlada storiti, da pomaga k razvijanju poljedelskih in industrijalnih zadrug. Konvencija je v glavnem na glašala važnost zadrugarskega gibanja v narodnem gospodarskem življenju.
Drug dogodek, ki je imel velik vpliv na zastopnike zadružništva, je bilo izdanje knjige Horace M. Kallen, ki nosi naslov “The Decline and Rise of tho Consumer” (Padec in po-vzdig konsumenta). Ta knjiga je jako pregledna zgodovina zadružniškega gibanja v tej in drugih deželah sveta;; ob enem se v njej izraža filozofija kon-sumnega zadružništva, ki skuša dokazati, kako se človek more povzdigniti do svobode in sigurnosti potom zadružnega prizadevanja.
Zadružniško gibanje je mor-'da na poti k tako visokim svr-ham, kakršne njegovi navdušeni voditelji predvidevajo, ali za enkrat se društva, organizirana od konsumentov, ukvarjajo s tako praktičnimi nalogami, kot je kupovanje in prodajanje poljedelskih pridelkov, krme, gnojil, avtomobilskih obročev in raznega drugega blaga; v mestih pa imamo zadružne banke, zavarovalnice in kreditne organizacije, tudi zadružne apartmentske hiše, grocerije, pekarne, pralnice, restavracije itd.
Odkar je skupina tkalcev v angleški vasi Rochdale pred 90 leti ustanovila prvo kooperativo, se je konsumno zadružništvo razširilo po vsem svetu, tako da imamo dandanes kakih 100,000,000 zadrugarjev po j vsem svetu. V Zedinjenih drža- . vah imamo sedaj 6,500 zadružnih društev s skupnim član- t stvom 2,000,000 zadrugarjev t in se ceni, da njih letni obrat znaša 365 milijonov dolarjev ali po en milijon na dan.
Slučaji zadružništva, skupne rabe kapitala, poslopij in orodij so bili znani že od pamtive- ( ka, ali moderno zadružništvo « datira od leta 1844, ko so lan- ] ceshirski tkalci organizirali , Rochdale Society of Equitable j Pioneers z glavnico $140, na- ] brano med člani. S tem kapi- ] talom so odprli prodajalno z ; zalogo raznih potrebščin: moke, masla, sladkorja in ovsa. Po zvršetku trinajstih let so imeli 1,850 članov, glavnico $75,000 in letne prodaje so znašale $400,000. Še kasneje organizirali so federacijo zadružnih prodajalnic na drobno, ki ' je imela skladišča na Angle-' škem in v kontinentalni Evropi * in je imela svoje lastno brodov-' je. Ta uspešna zadruga s svojo 7 demokratično organizacijo in s ‘ svojimi poslovnimi metodami ’ je služila za vzgled zadružni-' štva v mnogih drugih deželah.
' Od konsumentov se je gibanje razširilo na producente in mno-(Dalje na 2. strani.)
V Zgornjem Radvanju pri Mariboru so orožniki tekom hišne preiskave pri nekem posestniku našli ponarejevalnico tisočdinarskih bankovcev. Nekaj oseb so zaprli, toda glavni krivec, že večkrat kaznovani ponarejevalec denarja Franc Rupnik pa je pravočasno pobegnil.
V Ivančni gorici na Dolenjskem si je nedavno vzel življenje prekupčevalec živine Dako Selekovič, doma iz Drage, ki se je bil povzpel od pastirja do milijonarja. Dolenjski kmetje so ga dobro poznali, ker se je udeležil skoro vseh sejmov, in so vedeli, da kar Dako kupi, plača pošteno. V Prvi hrvatski štedionici mu je zmrznilo nad milijon dinarjev in žalost nad to izgubo ga je tako trla, da si je vzel življenje. Sicer je mož imel še posestvo v Dragi, lepo hišo v Ljubljani in precej gotovine ter nikakor ni bil v finančnih stiskah, toda izgube milijona ni mogel prenesti.
 !
Založba “Luč” v Trstu je po daljšem presledku spet izdala svoje publikacije, namreč štiri knjige, in sicer Franceta Bevka “Mrtvi se vračajo,” prevod Ivana Drena “Tartarin v Alpah,” Bevkov “Izlet na Špansko” in 19. zvezek “Biblioteke za pouk in zabavo.” Prvoimenovana knjiga je bila natisnjena že leta 1935 in ima italijanski naslov: “Francesco Bevk I morti ritornano (Mrtvi se vračajo). Unione editoriale Goriziane — Gorizia.”
----t
V Beogradu je nevarno zbolel sloveči pisatelj Branislav Nušič, ki je več ko pol stoletja šaljivo žigosal človeške napake in slabosti. Pisatelj pa niti v svoji bolezni ni izgubil prirojenega humorja. Več njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino. Novica o Nušičevi obolelosti se je hitro raznesla po Beogradu in drugod po Jugoslaviji.
Nastopili smo četrto leto po generalnem zamrznenju bank. Nekatere so zamrznile tako generalno in temeljito, da se vloge v njih še sedaj niso otajale. Te vloge so absolutno varni zakladi, ki jih rja ne uniči, ki jih molji ne snedo, ki jih tatovi ne ukradejo in ki jih celo vložniki ne morejo premakniti, škoda, da se za četrto obletnico ne more proklamirati nikak jubilej; samo surprise parties se lahko obhajajo ob takih obletnicah. Ampak vložniki zamrznjenih bank so že imeli svojo surprise party.
*
V Sibiriji so pred par leti iz ledu izkopali popolnoma ohranjenega mamuta. Mamut je bil podoben današnjemu slonu, samo mnogo večji je bil, in je živel pred milijonom let. Omenjeni sibirski mamut je torej zamrznjen v ledu spaval spanje pravičnega najmanj milijon let, vendar je bilo njegovo meso popolnoma sveže in užitno, torej prav tako, kakor takrat, ko je velik kosmatinec v snegu in ledu zmrznil. Nekaj podobnega se bo najbrž zgodilo z vlogami na nekaterih zamrznjenih bankah: čez milijon let bodo še prav take kot so bile danes in včeraj in pred štirimi leti.
*
Za rojake, ki želijo in morejo kaj prihraniti, morda ne bo za novo leto odveč sledeči nasvet: Vlagajte svoje prihranke v zvezno poštno hranilnico ali pa v varčevalne bonde Zedinjenih držav, katere zamorete kupiti na vsakem poštnem uradu. V zvezni poštni hranilnici še ni noben vložnik izgubil niti centa, niti niso bile njegove vloge tudi minute zamrznjene. In United States Savings Bonds so prav tako varni. To se pravi, varni bodo toliko časa, dokler bo varen denar, ki ga izdaja zvezna zakladnica, in dokler bo nad to deželo vihrala zvezdnata zastava. In jaz verujem v melodijo: “Stars and Stripes Forever!”
*
Tekom velike depresije je skrahirala ali skoro skrahirala marsikatera zavarovalna družba, ni pa skrahirala nobena slovenska podporna organizacija. Tudi J. S. K. Jednota je sijajno prestala težko preizkušnjo. Iz tega izhaja, da če nagovorite vašega prijatelja, da vstopi v našo Jednoto ali da vpiše vanjo svoje otroke, ste mu nasvetovali dobro, pošteno in varno organizacijo.
*
Republika Cuba se polagoma civilizira. Pred par tedni so predsednika Gomeza obtožili zlorabe predsedniške oblasti, nakar so ga lepo po paragrafih odstavili, še pred nedavnim pa so se Cubanci v take svrhe posluževali krajših procesov, navadno potom puške, bajoneta ali bombe.
*
Slike glavnih in porotnih odbornikov J. S. K. Jed iste ro razvrščene sledeče:
Frva vrsta: Paul Bartel, glavni predsednik; Joseph Mantel, prvi glavni podpredsednik: Paul J. Oblock, drugi glavni podpredsednik; Frank Okoren, tretji glavni podpredsednik.
Dru-ja vrsta: John P. Lunka, četrti glavni podprjdsednik: Anton Zba&nik, glavni tajnik; Frank Tomsich, Jr., pomežni glavni tajnik; Louis Champa, glavni blagajnik.
Tretja vrsta: dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik; Anton J. Terbovec, urednik-upravnik Nove Dobe; John Kum-Se, predsednik nadzornega odbora; Janko N. Rogelj, prvi nadzornik.
Četrta vrsta: Frank E. Vranichar, drugi nadzornik; Matt Anzelc, tretji nadzornik; Andrew Milavec Jr., četrti nadzornik; Anton Okolish, predsednik porotnega odbora.
Peta vrsta: John Schutte, prvi porotnik; Frank Mikec, drugi porotnik; Rose Svetich, tretja porotnica; Valentin Orehek, četrti porotnik.
0 VISOKI STAROSTI
Statistike zavarovalnih družb dokazujejo, da le malo oseb doseže starost 100 let ali več. Izmed milijona oseb jih sto let doseže le okrog 30. Izmed vseh milijonov oseb, ki so bile v zadnjih 150 letfh zavarovane pri raznih zavarovalnih družbah, ni nobena živela nad 106 let.
Večkrat čitamo o ljudeh, ki so dosegli starost 115 do 150 let. Morda je to resnično v posameznih redkih primerih, to da mnogokrat je starost preti rana in ni potrjena z dokumenti. O raznih biblijskih osebnostih, katerih starost se ozna-ča na več stoletij, sodijo učenjaki, da je navedena starost pokrivala v resnici več generacij, to je očete, sinove, vnuke in pravnuke, ki so nosili enaka imena.
V splošnem dočaka starost sto let več žensk kot moških. Od enega milijona zavarovanih (Dalje na 2. strani.)
Drobne slovenske vesti
V uredništvu Nove Dobe se je pretekli teden oglasila Miss Helen Krainz iz Detroita, Mich. Miss Krainz, ki je po poklicu plesalka, se je zelo čudila, da je v Clevelandu toliko Slovencev in toliko slovenskih podjetij.
V Clevelandu sta se mudila in se tudi v uredništvu oglasila Mr. Louis F. Truger in Frank E. Lunka iz Pioneer-ville, Idaho, kjer se bavita s kopanjem zlata. “Gambusin” Truger je še vedno član društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ v Clevelandu, O.
Koncert mladinskega pevskega zbora “Kanarčki” v Clevelandu, O., se bo vršil v nedeljo 10. decembra popoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Delniška konferenca S. N Doma v Clevelandu, O., se bc
(Dalje na 2. strani.)
Progovnemu delavcu Martinu Strmljanu v Jesenju pri Hotiču v litijskem srezu se je rodil deveti sin in mož je zaprosil kralja za kumovanje. Dvorni maršalat je prošnji ugodil in kralja je pri kumovanju zastopal neki višji častnik dravske divizije.
Zažgali, ker jih je zeblo. Posestniku Jožefu Mlakarju v Brezuli na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje. Škoda znaša okoli 20,000 dinarjev. Požar* so zanetili otroci, ki so nato dejali, da so zažgali slamo, ker jih je zeblo.
Živega so pokopali. V vasi Kružnju, nedaleč od Mostarja, je že dalje časa bolehal 40-let-ni kmetovalec Mujan Ačkar. Nedavno jutro je obležal ves premrl. Meneč, da imajo mrliča, so ga po starem muslimanskem običaju položili v grob še pred mrakom, da mrlič ne bi prenočil v hiši. Pol ure po pogrebu je šla mimo groba neka stara muslimanka. Čula je ropot in ječanje v grobu. Vsa prestrašena je poklicala Muja-nove svojce in alarmirala vso vas. Hitro so odkopali grob in spravili na dan Mujana, ki se je zvijal v strašnih krčih. Pre-(Dalje na 2. strani.)
POTRJENA POSEST
Vlada Zedinjenih držav je ine §. avgusta 1936 formalno mektirala kos ozemlja. To se :udno sliši, vpričo dejstva, da ;e zadnja leta prav ta vlada ne )botavlja iznebiti velikih oz^-•nelj. Dala je neodvisnost Cu-ai, zagotovila je neodvisnost Filipinom in v doglednem času morda doseže isto stališče Puerto Rico. Vlada Zedinjenih držav neče več ozemlja, ampak zmanjšuje celo prejšnjo posest.
Kljub temu je bil dne 8. avgusta proglašen za last Zedinjenih držav kos zemlje v Colo-radu. Coloradski governer E. C. Johnson je izvršil to zanimivo aneksijo in razvil nad anektiranim ozemlje modro-belo co-loradsko zastavo in zvezdnato zastavo Zedinjenih držav, šlo se je za ozek in 37 milj dolg pas ozemlja, severovzhodno od Leadvilla, Colo. Prav za prav je omenjeni pas ozemlja že (Dalje na 2, strani.)
Neki profesor je pronašel. da največ ljudem uniči zdravje in prikrajša življenje skrb za denar. Pri tem je čudno, da nihče ne skrbi za hišo, če je nima, nihče ne skrbi za farmo, če je nima, toda vsak najbolj skrbi za denar, če ga nima.
*
Brezposelnost, ki je bila do zadnjih desetletij privilegij nižjih slojev, posega v novejših (Dalje na 2. strani.)
“^Vo^a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE 'Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene ogluov po dogovoru.
jVcroAtta* ca član* 7te letno; na nečlana $1.50; ta inozemstvo IN-
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
(honed and Enblithed by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Bwmieriptum for. members $.7t per year; nonmembers $1.50 Advertising rate« on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
VOL. XIII.
«^>>83
Cleveland, O. NO. 1
druge so bile organizirane v' Četrtem in začetkom petega j desetletja prejšnjega stoletja, ali niti ena ni preživela. Prva uspešna zadružna društva so bila ustanovljena od finskih in čeških priseljencev, ki so se okoli leta 1910 naselili v državah Massachusetts, Wisconsin, Michigan in Ohio. Centralna organizacija Fincev — Central Co-operative Wholesale—je bila ustanovljena leta 1917 s kapitalom kakih $15. Leta 1934 pa je to udruženje imelo 100 včlanjenih zadrug, katerih skupne prodaje za ono leto so znašale šest milijonov doiarjev. Večinoma se bavi z jestvinami in oblačili. Največja zadruga na drobno v severo-centralnih državah je mlekarna, otvorje-na leta 1921 v Minneapolisu Ima članstvo 5,000 konsumen-tov in več kot tri milijone dolarjev letnega posla.
Ameriški farmarji so organizirali zadružna društva, ki se bavijo s kreditom, vzajemnim zavarovanjem, zadružnim razpečavanjem letine, tudi zadružnim nakupovanjem gnojil, krme in poljedelskih ter splošnih potrebščin. Hitri razvoj zadružnega razpečavanja gazoli-na med farmer ji je jako pomemben v napredovanju za-družniškega gibanja. Prva zadružna postaja za olje in ga-zolin je bila otvorjena leta 1921 s strani skupine srednje-zapadnih farmerjev. To je bil signal za stotine sličnih društev, ki so se brzo ustvarila ši-Irom zapada. Največja izmed j zadrug na drobno je Freeborn i County Co-operative Oil Co. of (Alberta Lea, Minnesota, ki je leta 1925 začela s kapitalom od $500. Danes ima 134 včlanje-I nih zadrug, ki predstavljajo I članstvo 40,000 zadrugarjev. Njen posel leta 1936 je znašal približno $970,000.
Da pospeši razvoj konsum-hih zadrug, js Edward A. Fi-tene organiziral Consumers’ Distribution korporacijo in prispel $1,000,000 za njeno začetno kapitalizacijo. Njena svr-ha je nuditi priliko za centralno nakupovanje za zadružne prodajalnice, kakor tudi zboljšati njihovo upravljanje in po-! strežbo konsumenta.
Napredek zadružništva na j polju produkcije ni bil še take ! izrazit, ali mnogo pionirskega IdeJa ie bilo napravljeno tekom depresije, zlasti s strani nezaposlenih delavcev, ki so organizirali “zamenjalnice dela” in druge vrste zadrugarstva.
Gibanje pa je še vedno v stopnji, kjer konsumne zadruge opravlja.ro manj od polovice od enega odstotka trgovine te dežele. Zadružništvo je v glavnem gibanje na deželi v korist poljedelcem.—FLIS.
-------o-------
O VISOKI STAROSTI
Poziv k reviziji knjig in letni seji glavnega odbora J. S. K. Jednote
Revizija knjig in računov glavnega tajnika, glavnega blagajnika in upravnika Nove I)obe se prične v glavnem uradu dne 25. januarja 1937 ob 9. uri dopoldne. K reviziji so pozvani sledeči člani starega in novega glavnega odbora: Glavni predsednik Paul Bartel, glavni tajnik Anton Zbašnik, glavni blagajnik Louis Champa, predsednik nadzornega odseka John Kumše, stari in novoizvoljeni prvi nadzornik Janko N. Rogelj, dosedanji drugi nadzornik John Balkovec, dosedanji tretji in novoizoljeni drugi nadzornik Frank E. Vranichar, novoizvoljeni tretji nadzornik Matt Anzelc, dosedanji četrti nadzornik Joseph Mantel in novoizvoljeni četrti nadzornik Andrew Milavec, Jr.
Letno zborovanje glavnega odbora se prične 30. januarja 1937 ob 9. uri dopoldne. Poleg že gori omenjenih se imajo zborovanja udeležiti tudi sledeči člani glavnega odbora: Stari drugi glavni podpredsednik Louis M. Kolar, novoizvoljeni drugi glavni podpredsednik Paul Oblock, dosedanja glavna pomožna tajnica Barbara Matesha, novoizvoljeni glavni pomožni tajnik Frank Tomsich, Jr., vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch in ured-nik-upravnik Nove Dobe Anton J. Terbovec.
Dano v glavnem uradu JSKJ Ely, Minnesota, dne 28. decembra 1936.
ANTON ZBAŠNIK.	PAUL	BARTEL,
glavni tajnik.	glavni	predsednik.
VSAK PO SVOJE
Jugoslovanska Katoliška Jednola v Ameriki
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Creek, Pennsylvania.
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St, Denver, Colo.
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK. Ely, Minn. ,
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St, Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave.,
, Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Fredsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
1. nadzornik:	JANKO N. ROGELJ,	6401	Superior Ave.,	Cleveland,	O.
2. nadzornik:	FRANK E. VRANICHAR,	1812 N. Center	St.,	Joliet,	Ul.
3. nadzornik:	MATT ANZELC, Box	12,	Aurora, Minn.
4. nadzornik:	ANDREW MILAVEC,	Box	31, Meadow Lands,	Pa.
, GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barberton, O
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct, Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N. Y.
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse stvari, tikajoče sc uradnih zadev, naj bo pošiljajo na glavnega tajnika, denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe naslovov naj se pošiljajo na, naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Jugoslovanska Katoli&ka Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor hoče postati njen član, naj ae zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z H člani belega plemena, neoziraje se na njih vero. politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42%.	*
NAGRADE V GOTOVINI	j
ZA NOVOPRIDOBLJENE C LAN E ODRASLEGA iti MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA NAGRADE V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega od- ( delka je predlagatelj deležeA 50 centov nagrade.
Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka pa so pred- J lagaf.elji deležni sledečih nagrad:	t
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.00	nagrade!	i
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50	nagrade',,
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00	nagradeI
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50	nagrade',j
za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagrade. 1
(Nudallevanfe « 1 strani.)
časih tudi med izvoljence. Tako je brez posla bivši nemški česar Viljem, dalje bivši bolgarski kralj F'erdinand, bivši siamski kralj Prajadhipok, bivši španski kralj Alfonz, bivši etiopski cesar Haile Selassie in bivši angleški kralj Edvard. Seveda, nobenemu omenjenih ni treba živeti na relifu. Italijanski kralj Viktor Emanuel pa je dobil delo na Mussolinijevi WPA.
*
Predsednik narodnega republikanskega odbora, rdečelasi Hamilton, ki je tako temeljito zaigral republikanske nade tekom zadnje volilne kampanje, je ves osramočen hotel resigni-rati. Pa so se gospodje odborniki zbrali in določili: Fant ne bo zdaj resigniral; najprej naj poravna primanjkljaj približno enega milijona dolarjev, potem se bo pa že videlo, kako in kaj! *
Poljska si je od Francije izposodila 92 milijonov dolarjev, da jih porabi za oboroževanje. To je eden vzrokov, zakaj Francija ni mogla Zedinjenim državam plačati polletnega obroka vojnega dolga.
*
V zveznem patentnem uradu v Washingtonu je patentirana neke vrste past za podgane, ki je tako urejena, da ne ubije podgane, ki se posluži v pasti nastavljene slanine, ampak ji obesi mal zvonček na vrat, nakar jo izpusti, da z zvonenjem plaši in preganja svoje kosmate tovarišice. Na trg omenjene vrste past še ni prišla in najbrž ne bo, dokler se za to reč ne pobriga društvo za varstvo živali.
*
Pravijo, da so ženske v splošnem bolj praktične, kakor moški. To bi potrdilo splošno znano dejstvo, da moški kupujejo
razne tonike za rast las, ženske pa rajši kupujejo lase.
*
Prijatelj Cahej je nedavno prerokoval, da bodo kmalu na trgu avtomobili, ki bodo plezali na drevesa. Prerokovanje je bilo izrečeno pri bari, torej mu nisem pripisoval posebne važnosti. Pa sem se na božični dan, ko je bilo prav prijetno in milo vreme, sprehajal po parku. Ob glavnem bulevardu, ki vodi skozi park, sem opazil gručo ljudi, in sem seveda tudi takoj moj nos nesel zraven. Tam sem se spomnil Caheja in njegovega prerokovanpa, kajti lep nov Oldsmobil je jezdil na precej močnem hrastu. Splezati pa ni mogel prav do vrha, ampak samo nekako do polovice. Sprednji nogi oziroma sprednji kolesi avtomobila sta bili na hrastu, zadnji pa na tleh. Podala sta se oba nekoliko, hrast in avtomobil.
Gledalci so se pogovarjali in ugibali to in ono. Mlad mož, ki je s posebnim zanimanjem ogledoval podrtijo, je zmajal z glavo in se obrnil do svojega tovariša: “Kaj praviš, kaj je spravilo avtomobil na drevo?” Vprašani pa se je nasmejal in kratko odvrnil: “Christmas Spirit!”
A. J. T.
ŽRTVE NESREČ
Razne nesreče so lansko leto zahtevale samo v Zedinjenih državah okrog 100,000 človeških življenj in nad 9 milijonov poškodb. S tem povzročena škoda se ceni na več ko tri tisoč milijonov dolarjev.
-------o-------
VELIKA GOBA
V Švici je bila nedavno na razstavi užitna goba, katere bi bilo same dovolj za prilični banket. Tehtala je namreč 11 funtov in je merila nad en čevelj v premeru.
Iz urada glavnega predsednika \
.	i
Po dolgih sedmih letih silne depresije, prišlo je novo leto : 1937, polno upanja in fiad, ter nam prineslo za v bodoče raz- \ ličnih načrtov ter obljub, katere nameravamo izvršiti v tem 1 upa polnem letu. Kaj se bo vse izvršilo, ne bode ne zasluga < ter ne krivda novega leta, ker leto nam bo le prineslo 365 no- < vih dni, pač pa bode zasluga ali krivda le sedanje človeške družbe.
Usoda mi je naklonila, da sem vseh “sedem suhih let” vo- i dil po moji najboljši zmožnosti našo dobro organizacijo. Našet i glasilo “Novo Dobo” bi lahko napolnil, ako bi le na kratko opisal različne incidente, katere sem doživel v mojem uradu v teh letih. Ker pa zopet nastopam nov termin za prihodnja štiri leta, ter ker z mano vred nastopajo nov termin glavni odborniki, katerim je poverila to čast in delo zadnja konvencija v Clevelandu, radi tega me veže bratska dolžnost, da jih prisrčno pozdravim, želeč vsakemu posebej dobre volje ter is- j krene kooperacije v vseli naših delih na polju fraternalizma.
Zadnja konvencija je sprejela jako važen ter razveseljiv sklep, ko je sprejela predlog našega glavnega tajnika, da se glavnemu odboru dodasta dva glavna podpredsednika. Razveseljivo je to iz dejstva, ker bomo imeli v glavnem odboru več delovnih moči, ter razveseljivo je iz razloga, da bodo države,\ kjer posluje naša Jednota, bolj uradno zastopane.
Radi tega me veže pa še posebna dolžnost, da bratsko po-' zdravim naše nove podpredsednike. Osebno jih poznam, kot' jako agilne delavce za našo Jednoto, ter nobenega dvoma nimam o njih zmožnostih ter lojalnosti napram naši organizaciji, \ zaradi tega imam tudi jaz polno upanja in nad v letošnjem letu.
Čaka nas ogromnega dela. Pri bratski organizaciji kot\ je naša ni delo nikdar končano. Vsak trenotek bomo morali porabiti za nove ideje, za nove misli ter za nove akcije pri naši organizaciji. Ako bomo prinašali novih idej, novih predlogov '■ ter da bomo obenem tudi aktivni v vseli ozirih, storili bomo svojo dolžnost napram članstvu ter napram organizaciji.
Pričakujemo seveda tudi od našega članstva obilne ko-
> operacije. Posebno v tem letu, ko se bo zopet vršila mladinska i konvencija. Poleg vseh novoletnih resolucij, katere smo skle-! niti to leto izvršiti, dodajmo še eno, in ta bo najlažja: prido-
■ bimo vsak samo enega člana za JSKJ v letu 1937. Ako bomo
■ vsi držali to novoletno resolucijo ter bomo kot lojalni člani tudi storili, se bode naša organizacija podvojila v članstvu, ter
i bo koncem leta štela črez štirideset tisoč članov in članic v
> obeh oddelkih.
i Zahvaljujoč se članstvu za zaupanje, za obilna voščila za i božič ter za novo leto, želim še enkrat vsem skupaj zdravja, i kar je glavni pogoj zadovoljnega življenja. Ako bomo vsi 'i brez izjeme mislili skupno, delali skupno ter da bomo aktivni - skupno, bomo beležili največji napredek v zgodovini naše organizacije v letu 1937.
PAUL BARTEL, glavni predsednik.
RAZNO IZ AMERIKE m INOZEMSTVA
(Nadaljevanje a 1. strani)
bozdravnika. Ugrabijevalec je zahteval $28,000 odkupnine.
ANDREW W. MELLON, multimilijonar in bivši zvezni zakladniški tajnik tekom Hooverjeve administracije, je vladi ponudil svojo veliko zbirko umetnin, katere vrednost se ceni okrog 50 milijonov dolarjev. Pripravljen je tudi plačati stroške zgradbe primernega muzeja v Washingtonu, kjer naj bi bile te umetnine spravljene in dostopne vsem državljanom. Predsednik Roosevelt .je izjavil, da bo priporočil kongresu, naj sprejme to Mellonovo darilo narodu.
SITUACIJA v zvezi s špansko civilno vojno je vedno bolj zamotana. Poziv Anglije in Francije, da naj bi druge države ustavile pošiljanje vojaške pomoči bojujočima se strankama v Španiji, se zdi, da ni dosti zalegel. Posebno Nemčija se izogiba direktnega odgovora, da s tem pridobi časa za pošiljanje nadaljne pomoči španskim rebe-lom. Italija baje igra precej podobno igro.
Nedavno je španska vlada u-stavila nemški tovorni parnik Palos in mu odvzela vojni material, kateri je bil namenjen španskim rebelom. Nemške vojne ladje so vsled tega zaplenile neki španski parnik, na drugega pa so streljale toliko časa, da je nasedel. Vojna ladja španskih rebelov je streljala na neki francoski parnik, ki pa je ušel brez poškodb. Španski rebeli so streljali tudi na dve angleški ladji.
Isker, ki morejo zanetiti splošno evropsko vojno, je v španski civilni vojni vedno več.
ČANG-HSUEH:LIANG, ki je bil nedavno ugrabil kitajskega diktatorja čang-Kajšeka, je bil po vojaškem sodišču obsojen na deset let zapora. Govori se pa, da bo obsojenec, namesto v za-
por, odšel kam v inozemstvo, in sicer dobro preskrbljen z denarjem. Za nas zapadnjake je Kitajska oziroma Orient sploh velika zagonetka.
------o-------
DROBNE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani.) pričela v četrtek 14. januarja zvečer.
Slovenski Narodni Čitalnici, nastanjeni v S. N. Domu v Clevelandu, O., so plačala častno članarino sledeča društva: Slovenec, št. 1 SDZ, $5.00; Carniola Tent 1288 The Maccabees, $6.00; Comrades, št. 566 SNPJ, $3.00; Slovenske So-kolice, št. 442 SNPJ, $2.00; Clevelandski Slovenci, št. 14 S. D.Z., $3.00; Naprej, št. 5 SNPJ, $12.00; Slovan, št. 3 SDZ, $5.00; Ribnica, št. 12 SDZ, $3.00. Društvo Naprej, št. 5 SNPJ je prispevalo za S. N. Čitalnico tudi $5.00, mesto venca na krsto svojega pokojnega člana Steve Lundra.
V Barber tonu, O., je po
enajstmesečnem bolehanju u-mrla Anna Stella, članica društva št. 44 JSKJ. Zapušča soproga in dve hčeri.
V Rochestru, Minn., je nekaj dni po< operaciji umrla Jo-sephina Bolka, stara 46 let, članica društva št. 120 JSKJ v Elyu, Minn. V Elyu zapušča soproga, šest sinov in eno hčer, v Minneapolisu brata, v Sloveniji pa brata in sestro. Dekliško ime pokojnice je bilo Truden in je bila rojena v Grahovem na Notranjskem.
RAZVOJ ZADRUG V AMERIKI
(Nadaljevanje s l strani)
go kooperativni^ delavnic se je pojavilo na Angleškem, Francoskem, Belgijskem in Nemškem, kakor tudi v Skandinaviji.
V Zedinjenih državah je zadružništvo začetkoma napredovalo jako počasi. Razne za-
živke dočakajo do 36 let. Plazilci so trdoživi in nekateri dočakajo do 175 let. Raznih vrst ptiči dočakajo od 9 do 118 let. Nekateri sesalci dočakajo komaj poldrugo leto starosti, nekateri pa mnogo dalje, celo do 10 let in več. Izmed sesalcev dosežejo kiti in sloni najvišjo starost, namreč z izjemo človeka, ki tudi spada med sesalce, in ki v izredno ugodnih razmerah doseže 106 let starosti. Osebe., ki bi mogle neoporečno dokazati višjo starost, so silno redke izjeme.
-----o------
POTRJENA POSEST
(Nadaljevanje s l. strani)
oseb jih je 30 doseglo 100 let starosti, in med temi je bilo 21 žensk in le 9 moških.
Izmed vseh predsednikov Zedinjenih držav ni nobeden dosegel 100 let starosti. Povprečna življenjska doba predsednikov je bila nekaj nad 68 let.
Ob rojstvu more povprečno moško dete pričakovati 55 in eno tretjino leta življenja, žensko dete pa 57 in pol leta. Povprečen mož, ki doseže 52 let starosti, more pričakovati še približno 20 in pol leta življenja ; povprečna 52 let stara ženska pa more pričakovati, da bo živela še približno 21 in pol leta.
V splošnem sodijo znanstveniki, da je visoka starost mnogokrat odvisna od rodovine. Kdor si je “izbral” prednike, ki so dolgo živeli, sme upati, da bo tudi sam dosegel visoko starost.
'Razne nižje živali žive manj kot po 100 ur. žuželke žive od manj ko 100 ur do 17 let. Ribe živijo do 267 let. Razne dvo-
'Narialjevanje s 1. strani)
davno del države Colorado in Zedinjenih držav, toda v knjigah ni bil vpisan kot bi moral biti.
Ko je leta 1803 vlada Zedi njenih držav kupila od Francije Louisiana teritorij, je zapad-na meja istega segala do razvodja, ki se imenuje Continental Divide v sedanji državi Colorado. Z aneksijo Texasa leta 1845 je Zedinjenim državam pripadel zapadni dol države Colorado, toda med razvodjem Continental Divide in med vzhodno mejo teksaške aneksije je ostal ozek kos ozemlja, ki ni bil vključen v louisianskem nakupu niti v teksaški aneksiji, torej nekak No Man’s Land. Po vsej priliki nihče ni vedel za to in se tudi ni nihče brigal, saj. je bil ta kos sveta v sredini države Colorado, ki je pač ena držav naše Unije. Maloštevilni prebivalci tistih goratih krajev so imeli vse pravice in dolžnosti ameriških državljanov.
Toda zgodilo se je, da je neki klerk v zemljiškem uradu v Den ver ju nekoč listal po zapra šenih zemljevidih in je prona-šel, da del Grand countyja in del Summit countyja ne pripada legalno Zedinjenim državam in s tem tudi ne državi Cokrado. Zastarano, vsled površnosti napravljeno napako je bilo treba torej popraviti s formalno aneksijo ozemlja, ki do
sedaj legalno ni pripadalo ni' ' komur. To zanimivo in na svoj 1 način zabavno formalnost je dne 8. avgusta opravil coloradi ski governer. Po formalni pro klamaciji so nad “no man’] land” zaplapolale naše zastal ve, godba je zaigrala ameriswf himno, in aneksija, nele da s1 j je izvršila brez prelivanja kr/, ampak se je še razvila v ves« piknik.
 o-----------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
iNadalJevnnJfc 8 Drve struni* j ^
nesli so ga domov. Toda zaral prestanega trpljenja, ko je lil živ zakopan v grobu, je 1’ ^ dveh urah resnično umrl. Ii
J
in
Od zapuščine 680 milijon«!10 je ostalo samo 100,000 dina|va jev. Srbski rojak, Arandjl Stojanovič, lastnik velikeifP0 rudnika soli, je v začetku leve. 1919 umrl v Rumuniji. Njetff 01 vo premoženje so cenili na 6$V/1 milijonov. V svoji opor« dvema sorodnikoma določil lila po 50,000 dinarjev v zlatjU za glavnega dediča pa je dolfU( čil Jugoslavijo, ker je vse pr ostalo svoje premoženje nam1 nil raznim dobrodelnim skl dom, katere naj bi država njegovih željah uredila in v^ail dila. Od ogromne dedščine |,ar po dolgih letih ostalo državi %er] mo 100,000 dinarjev in vel^0l kup obveznic nekdanjega *4^ stro-ogrskega posojila. Sorodu>0r ka pokojnega milijonarja s eej seveda zahtevala vsak po tisoč dinarjev v zlatu, a zdaj fyhy bosta morala zadovoljiti s tei mj, kar je sploh ostalo od nekdan ou) velike zapuščine.	nC€
 	diy
V Trstu so letos zelo natf 1) dovale poroke. Še lani jih $lg bilo v prvih devetih mesec1 2) preko 1,800, letos pa manj K ers 1,400. “Popolo di Trieste,” ;, 3) je objavil o tem cel član« esgj skuša dognati tudi razloge ! rho ta pojav.
ENGLISH SECTION OF
▼ Ojt'c,&|0 rqtn o/ the
SoulhSlavonic Catholic Union.
AMPLlFyiNG THE VOICE OP THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT With the New Year
ryv
4*
:	With the beginning of each new year come many
i changes. In the business office it may mean promotion and 'ts attending change in personnel, which also means that such individuals are confronted with the task of adapting themselves to a new routine.
To some extent our lodges also have made a change in the administrative personnel which will take effect this month. There may be new faces on the publicity committee,
: which may or may not be familiar with the rules and regulations governing the publication of contributing articles | in the Nova Doba.
:	In the past, contributors to the English section have
i been conscientious and considerate with their write-ups, and : if any article was returned to the sender with an explanation j ‘or the reason of non-publication, he or she would readily \ acquiesce to the inevitable and make such minor corrections ; additions as were found necessary before the article could I be published.
Most of our member-contributors are familiar with the ) rules that all articles must bear the writer’s personal sig-* nature, that religion and politics cannot be discussed, that I Monday of each week is the deadline and all material reji ceived later is subject to publication in the following week’s ;; issue, that articles must be written on one side of the paper f °nly in ink, and preferably typewritten.
One more rule must be added to the foregoing. A rule made necessary by the mandate of the United'States Postal | pepartment which prohibits the use of such words as Bingo, J lottery, Raffle, Chances, etc., in spite of the fact that pro-j ceeds are used for the benefit of the lodge treasury.
Often the contributors may have wondered why that portion of their article dealing with the sale of lottery ! t‘ckets, or may be it was a drawing, raffle, or perhaps a le; ;iingo party for the members, was omitted. The U. S. Postal ie; Apartment specifically prohibits the use of such words and ie;i Phrases in printed matter carried by U. S. Mail. le;\ . Section 166 of the Union’s by-laws specifically states de\111 detail the limitation imposed on the writer for articles
—1 submitted for publication. Of course, it is understood that ni- anV further limitation imposed by statutes, whether Federal voj or State, must be complied with.
a	*	.	*	*
adj t, *° the credit of our member-writers it must be said ,r°i anH rry trouble has been encountered between them ,nltn n M.ec*itorial staff of the Nova Doba in matters relating staj l' Publication of contributed material, ski JTle v. might be added at this point that the fly in the oint-i 4 t() ,1 m°fe often than not has been in our members’ failure i";|ea 1 ePort news of any kind. This in spite of the editor’s esl	P*ea	for	reporters	from various sections containing
I^CU benches.
V hen the editor has an opportunity to visit local
Ranches situated out of town, (such opportunities being
FI |aarandfew between) he is encountered with the question
I s to why something isn’t written about their lodge and
fl omumnity. ln other instances, someone may point a finger
I ‘ scorn and remark that Cleveland, headquarters for No-
|va ^°ba, receives more than its proportionate amount of rJspace.
>	M It is impossible and very impractical for the editor to P en attempt to be in several places at the same time for J| j Purpose of gathering news and facts about this and that I °dge. Let us keep in mind that our SSCU is doing business Jjn some twenty-two states of the Union, and to even attempt jnfljto keep in contact with all the communities situated in the ma|various sections is a physical impossibility.
Jn 1 uerefore, such news of each community shall be re-keiPorted in the English section as will emanate from various lejieporters residing in each settlement. The editor is only iegivu anxi0Us to co-operate with the publicity committee and ®ln hi®° °Ut of his waV t0 prepare the submitted matter for ki |Publlcation, insofar as diction, grammatical construction, j vfPUnctuation and the like are concerned.
;lati
dojene Beecher Featured for Interlodge Ninth Annual Dance at S. N. Home, Jan. 9
Interlodge Basketball Completes First Round
Cleveland, O.—Failure to make- baskets count when the opportunity presented itself caused the George Washington Lodge, SSCU-Bukovnik Studio team to drop a hard fought battle to the Serbians in the second game of the Interlodge League. Final score was 26 to 17.
In the first quarter Dobie of the G. W.’s started the scoring with a nice field goal. Frankie Cimperman came through with five points. Six out of the seven men used by the G. W.’s scored and, although the defensive work featured by Posnel find Cimperman’s recovery of the ball, the plays centering around their own basket failed to click.
ClairwoOds defeated the KSKJ St. Joes, 21 to 17, the latter having been unbeaten until last week. Buckeyes of Lorain had an easy time defeating the Pioneers, 35 to 29.
Last week’s play completed the first round of play.
------o-------
Center Ramblers
Center, Pa. — Members of Center Ramblers Lodge are hereby notified that our meeting date was changed to the second Sunday of every month, starting at 2:30 p. m.
What has happened to the members on meeting days? Only a few attended the last one, andcertainly only a handful are not expected to keep the lodge on its feet. Come on, members, snap out of it, and attend our meetings regularly. Lodge dues hereafter should be paid on or before the last day of the month.
The following officers were elected for the year 1937 : Paul Oblock, president; Jacob Potočnik, vice president; Josephine Oblock, secretary; Frances Mozina, recording secretary; Joseph Sobr, treasurer; William firzen, Henry Horvat and Frank Prevec, trustees, and Joseph Yearm, athletic supervisor.
Josephine Oblock, Sec’y.
Annual meeting of the SSCU Supreme Board, which takes place at the home.office in Ely, Minn., will commence on Saturday, Jan. 30. Supreme trustees will begin their regular audit of books on Monday, Jan. 25. Both the old and the new supreme board, elected at the 15th regular convention, will be in attendance.
A resolution urging the state tax commission to refuse to be bound by the valuation figures determined by the Supreme Court in the recent mine tax decision and to equalize valuations according to original assessments, was adopted at a meeting of the Range (Minnesota) Municipalities Association at Eveleth last week. Mayor Rudolph Stukel of Chisholm, Minn., vice president of the association, first called the municipalities meeting together.
Helen Krainz, professional dancer of Detroit, Mich., was very much impressed with the Slovene settlement of Cleveland during her visit last week. Making her first stop at the Nova Doba office, her visit included the Slovene National Home on St. Clair Ave. and other Slovene institutions.
pmmm.
another ticket can be ought for the Inter - Lodge pnee which will be held Jan-: ar.v 9, 1937, to the tunes of rene Beecher’s nationally fa-: F°us orchestra. Not one more cket even if you paid $5.00, i r. ^ Gosh! we’ll honestly j SOrry t° tell you that on laj Vh	of	^he	dance.	That’s
teHjn^ brethren—yea, even en-■indL les~~We urge you to procure i Ur( tickets today. Act at
LCe- Here are the reasons Miy;
-	/> ^ast year scores of peo-igeCj g c°uld not gain admittance.
ki ^his year’s program su-. _ j. rsedes any ever staged, i. ne p ■ ^ommunity athletic pro-rp ,tSl0na^s as well as amateurs k 0 "'ill be bidding for profes-
e,
sional fame next year will be formally introduced.
4) Beautiful spot lights reflecting a golden light’will be installed creating a rich and cozy atmosphere.
5) For the first time a special stage directly over the orchestra pit will be constructed, thus bringing the musicians closer to the dancers a la night club. The strains of the music, will be clearer and doubly appreciated since an amplifying system will also be set up.
6) Drapes will be drawn on the stage usually used by the orchestras. A sign approximately 35 feet long, with silvery white letters 2 feet high spelling out “Inter - Lodge
Continued on Page 4
Perry-Vines Match
Cleveland, 0.—Tennis and sport fans who heard Fred Perry in his recent radio broadcast no doubt have a better idea how the confident-sounding young English tennis star could hold out for a $50,000 guarantee to engage Ellsworth Vines —and get it. Perry gave the impression that he knows all the answers and, most of all, j what he wants. If he has any fear of what might happen when he collides with Vines at New York on Jan. 6 and in Cleveland’s Public Hall on Jan. 8, as their series begins, he hasn’t yet revealed it through the usual Vines-is-good-too talk. Perry decidedly is not a double talker.
Madison Square Garden in New York, where Perry won several American amateur championships, is reported to be sold out and Walter Taylor, who is putting on the Cleveland show at popular prices in contrast to the New York scale, indicates that the Vines-Perry battle has aroused much interest hereabouts. It likely will be the only appearance in northeastern Ohio since plans call for internationalists to play in only the larger cities this season.
Gene Beecher and his nationally known orchestra will be featured at the Cleveland Interlodge League Ninth Annual Dance which will be held Saturday, Jan. 9, in the auditorium of the Slovene National Home. A special stage extension will also be constructed for the occasion, so that the orchestra will be nearer the dancers. A large crowd is anticipated and guests are urged to secure their tickets in advance. Several Yugoslav fra-ternals are repi'esented in the league, including the SSCU. KSKJ, SSPZ, SNPJ, CFU and othei’s.
Nick Lalich, playing right forward for the Ohio University basketball team, figured prominently in the 36 to 29 victory over Ohio Wesleyan quintet in one of the two games played in the huge Cleveland Public Auditorium last Saturday, Jan. 2. This Yugoslav star collected 10 points for his team. Over 7,500 spectators paid to see the first basketball carnival which featured the Stanford Indians of California and Western Reserve Redcats of Cleveland. The Indians’ power house team turned on the heat in the first half and the score stood 48 to 13 in their favor, with Luisetti, the sensational forward, scoring 26 points. The score at the end of the game was 67 to 27, with the Indians using their second and third string teams during the second half.
Commends Coll. Boosters for Prompt Payment
Cleveland, O. — Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, has elected for the year 1937 th® following officers: Anton Laurich Jr., president; Joe Struna, vice president; Alice Struna, secretary and treasurer; Mary Laurich, recording secretary; Alice Laurich, Mrs. Mary Lavrich and Joe Struna, trustees. Joe Struna also is athletic supervisor. Dr. L. J. Perme is our medical examiner and John Rutar lodge organizer and sentinel. Meetings are held every third Monday of the month, as usual, as St. Mary’s Church basement hall m E. 156th St. and Holmes Ave.
Albina (Baraga) Zimmerman is convalescing at 1236 E. 175th St. She spent four long weeks at the hospital. All the members sympathize with her, especially since misfortune overcame her so soon after her wedding day, which took place on Thanksgiving Day. We all wish her a very speedy recovery and hope to see her soon at our meeting.
Collinwood Boosters are to be complimented for their prompt paynjent of assessments. It has been my happy experience to encounter no difficulty in collecting assessments during 1936 and no suspensions wore necessary. I hope they keep up the good record during 1937. It certainly will be greatly appreciated by the writan.nAj-"-; -
I hope that all members enjoyed their Christmas and that they had a good time on New Year’s. At this time I wish to thank Mr. and Mrs. Anton Zbašnik and members of SSCU for Christmas greetings sent me.
Alice Struna, Sec’y.
Ernie Palcic Now Chief Accountant of Kings Park
State Hospital
Charles Lausche, Cleveland’s outstanding bowler, competed with seven others, including Tony Stanonik, in the semifinals of the national match game pin elimination last Sunday, Jan. 3, at Linsz Recreation. Lausche, who is a member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, qualified last year in the right to represent Cleveland in the sectional trials, and last Sunday
SSCU Bowling News
Cleveland, O.—Sunday, Jan. 3, found the Cleveland SSCU Bowling League close the second round of a four-round schedule, with the Arrowheads taking three games from the Cardinals, while the National Stars took two from the league leaders, the Colorado Sunshine.
Indians, led by Chief George Kovitch, who hit an individual high of 235 and collected 571 pins during the afternoon, scalped the Happy-Go-Luckies for three games. George certainly turned his mates into charging warriors, and their cry is, “We want more scalps.”
Pittsburghers, the heaviest pin-spilling aggregation, made a clean sWeep over the Pathfinders. The latter’s defeat might be attributed in part to the absence of Frank “Samson” Drobnič and his pretty “red” headpin. A. Perdan of the Pitt team sparkled with a series of 557, including a 215 game.
TEAM STANDINGS
W L
Colorado Sunshines .... 28	14
Pittsburghers ......... 26	16
Arrowheads ............ 21	21
Pathfinders ........... 20	22
National Stars ........ 20	22
Happy-Go-Luckies  19	23
Cardinals ............. 18	24
Indians ............... 16	26
Frank “Lefty” Jaklich,
Secretary.
amassed a total of 1222 pins for six games to qualify again for next week’s finals.
Do you recall that popular hit, “Where’s Elmer?”
For the past four months the readers of Nova Doba’s English page have inquired as to what happened to Ernie Palcic. Or better, “Where’s Ernie?” Even his colleagues, playmates, sweethearts and what have you of Gowanda, the town he left behind for the big city of New York, made the same inquiry, “Where’s Ei’nie?” Did the city vamps get him? Was he in love? Perhaps secretly practicing on the piccolo, so that when he returned to Gowanda for a short visit he could
Hear Ye! Hear Ye!
stun the home folks with his j prowess. By the way, .Ernie played a clarinet in Gowanda’s city band, and is an accomplished musician. But a piccolo! That’s something else.
Before Ernie left the girls back home for the big town (rumor has it that the sweethearts he left behind all took down their hair and a’most cried their eyes out), he proved conclusively that he was quite a reporter. As a matter of fact, he worked on Gowanda’s outstanding newspaper for sometime. And how that helps the editor on dull days, to have some live news inserted in the columns and help fill up the space.
Ely, Minn.—At the meeting of Hawkeye Club, subsidiary of Lodge No. 200, SSCU, it was decided to hold an Invitation Dance on Jan. 15. Frankie Kro-mer, one of our leading musicians, will provide the music. Admission will be 35 cents a couple, 25 cents for each single man and 10 cents for extra ladies.
We do hope that all our members will attend and enjoy themselves to the tunes furnished by Frankie and his music. Members present at the meeting will be admitted free to the dance; others will have to pay admission, the same as outsiders.
Our highly esteemed president, Anton Zaverl, was reelected president for the year 1937. Matt Stukel, vice president; Mary Dragish, one of our popular sex appeal, got in as treasurer, and Margaret Grahek, the shy one in the crowd, came through as recording secretary.
Come to the dance.!
Margaret Grahek,
Rec. Sec’y.
—o------
Happy-Go-Lucky Elects
Barberton, O.—The following officers of Happy-Go-Lucky Lodge, No. 195, SSCU, were re-elected for the year 1937: Rudolph Ujcic, president^ Stanley Tautar, vice president; John Ujcic, secretary, and Frank Doles, treasurer. I hope to see our members start the new year right by attending the lodge meeting. The next one will be held Monday, Jan. 11, at the home of the secretary, 570 Brady Ave., starting at 8 p. m. Absentees will be fined 25 cents, the money to go into the lodge treasury. The deadline for payment of assessments is the first Of each month. Let’s all attend the next meeting.
John Ujcic, Sec’y.
—o------
Lodge No. 25
Eveleth, Minn.—At our regular meeting held Dec. 27, the following officers were elected to carry on the work of our lodge for the year 1937: Anton Strle, president; Joseph Orehek, vice president; Frank Ur-biha Jr., secretary; Jacob Ahcan, treasurer; Max Volcan-sek, recording secretary. Trustees: Louis Govze Sr., chairman; John Vrhovnik and John Laurich Sr. Lodge medical examiner, Dr. Frank Kotchevar. Lodge meets every fourth Sunday of the month during winter months, starting at 1:30 p. m., at Holy Family Church hall.
Frank Urbiha, Sec’y.
Sleuths were put on Ernie’s trail. For four months even the sleuths began to go the way of Ernie. Nothing was heard from them. Now and then one would send a postal card with “Wish you were here,” and a nice picture of three bottles of champagne, whisky and beer. But nary a word about Ernie.
Followed the master sleuth. The man that sees all, knows nothing and says nothing. But he had a capable assistant, a Gee dog, who while sniffing for some winnies accidentally got his nose in Ernie’s basket away yonder in Kings Park. He brought back an insignificant letter. That piece of paper, my friends, fellow countrymen and chorus girls, solved the mystery of Ernie’s self-effacement.
First, the city gals almost got him, but not enough, for he still is a single, happy and handsome young man. But the love notes that the Gee dog pulled out along with the precious paper disclosed broken hearts along Broadway. “Why don’t you come to see me again, Ernie?” And, “I am earnest about you, Ernie!” And so forth,-and so forth.
Erric certainly made good in the big town, for on that small piece of paper there came to light the fact that Ernie is chief accountant. No kidding, folks, several applicants took the state examination, four of whom did not even get a passing mark, and out of those that did pass, Ernie was selected as chief accountant.
In brief, here is Ernie’s remarkable record of promotions: When he left Gowanda sometime in May, it was to accept a position as secretary in Kings Park, New York. On July 1 he was promoted to the position of paymaster, and on Jan. 1 of this year was given the title of chief accountant of the entire institution.
And more! He is eligible for higher positions, and as soon as a vacancy occurs, it may be Ernest Palcic, Esquire, or something like it.
Congratulations to Ernie! May his success continue to rise to unexpected heights. And, how’s chances of getting a job, Ernie?
The minor sleuths reported yesterday that Ernie had more ladies after him than what you and I can shake a stick at. Whatever that means.
Let’s hope that Ernie writes for the column of Nova Doba again. One suggestion on what he might write, “My stor/ of boyhood and youth, and how I became successful, in 16 chapters.”
Starting the New Year Right!
WITH LITTLE STAN
Gene Beecher Featured at I. L. L. Jan. 9 Dance
Ely, Minn.—Echoes of wildly ringing bells, frenzied happy shouts of people, blowing fire sirens, rattling of tin cans, and empty clinks of glassware, culminating with the final musical strains of the beloved old tune, “Aul Lang Syne,” indicate that little baby new year is upon us—1936 was swept into the past by the “grim reaper.”
To many of us the past year was eventful in that many happy incidents took place which will be cherished in the memories of time! To others who were less fortunate, the New Year brought out fresh hopes that 1937 would be much more successful.
With the coming of 1937, business throughout the world was on an upgrade, and the much heralded prosperity appears to have rounded that so-called corner at last, with indications that this year will mark the greatest revival of industry and business in the history of the country. Which is well!
Outstanding of events in 1936 was the quadrennial convention of our Union at Cleveland. Little Stan will cherish the memory of the convention as long as he lives, and so will every other person who participated.
Leading the way, our Union took steps to again sponsor a juvenile convention. Because of the tremendous success ol the first national juvenile con vention held in Ely in 1935, the new idea was passed unanimously by delegates at Cleveland, and the way was paved which will offer “go-getters” in our organization a chance to participate in the contest to enroll new membei's, with the reward: The privilege to travel hundreds of miles to this little prosperous community . . . the heart of the famous Minnesota Arrowhead Country—“Where the wilderness begins”—to participate in the second bi-ennial juvenile convention! — In Ro-manceland!
What a splendid opportunity! The chance to travel hundreds of miles to a beautiful little spot, away from the hustle and bustle of the city, to conduct entertaining business sessions and to drink in Nature s beautiful scenery! It is more than a vacation, it is a historic event in any person’s life,!
The Supreme Board will meet the last week of this month at Ely to transact business matters accruing during the past six months. One of the major problems confronting the board will be the designing of plans for the promotion of the convention. New ideas will be born. New ways to entertain successful delegates, and new ways to instruct juveniles how to conduct sessions in parliamentary law! Mystery, adventure in travel . . • education from travel . . • and Little Stan, with his deft personal touch will point out where the romance comes in the described word—“Romanceland.
The December issue of our paper was filleB with many excellent contributions from our juvenile members^Swell, now, it shouldn’t be hard to write one article each month. Tell everyone just what you are doing . . . what you think of the juvenile convention . . • and what you plan to do about it! Little Stan would sincerely like
to know!
And thanks, juveniles, for* the many, many nice Christmas cards you sent Little Stan. He appreciates them all - - in_ eluding the one from the two mysterious gals from Pennsylvania, who have been sending
Little Stan a card every year, but without their identity. They promise that the next time they write they will tell him just who they are. Little Stan is in a state of perplexity. But time will probably tell him just who these saucy little ladies are!
In front of Little Stan, spread out all over his desk, is a copy of the juvenile issue of the Nova Doba. Featuring the articles is Cleveland Anne Prosen’s final contribution to the juvenile section. Anne has joined the adult department, and she closes her series of articles with brilliancy. Little Stan can quite imagine just how Anne felt, when she parted from our vast organization of juveniles. And that story about those two “aged” editors had Little Stan smiling ... no . . . laughing. He pictured Lou Kolar, and himself, with gray hair around temples, trudging along with that “Cuckoo!” ringing in their ears,! To keep Anne in good spirits, Little Stan thinks it a swell idea to send her a lot of letters. Besides, with Anne’s transfer from the juvenile to adult department. Little Stan can see that the adult English page will have one more contributor. How about it, Anne? Your sister Florence, will keep up the fam ily name in future issues of the paper.
And now let’s take time with Little Stan to scan all the juvenile articles in the paper, and perhaps make several timely comments on them.
Jennie Simenc, Lodge No.
70, Chicago, had the only article in the Slovene language, and it looked good. Canon City, Colo., news was well handled by Joseph Zupan. Little Stan feels like an Eskimo now, especially when he seems buried in snow and ice, in his little city at Ely. Justine Korent, Ely, tells us of the big game hunting season and her brother’s success in bagging ’em. Bertha Krall submits her first letter tc Nova Doba, and we hope thal there will be more. She is from Etna, Pa. And Florence Prosen Cleveland, wrote a nice storj of Virginia, the pretty little or phan girl. Too bad Little Star didn’t see pretty Marie Musicl in Joliet . . . was looking for ward to it, too. Her Armistice Day story was all right!
Yes, Albina Jancar, Cleveland convention days are sweel memories. And to think that Little Stan missed out on tha' good dinner. He is still very sorry for it, and offers mos humble apologies. That suit was pressed swell! He can imagine how “long’ it must have been! Looked for Marie Russ at Joliet, but was unable to meet her. Had hoped to drop in on Ann Shetina at Rockdale but was pressed for time Twelve-year-old John Tancik Salida, Colo., says the one buc came in handy all right, anc riding a horse was quite an ex perience, especially when i started to buck!
And from a nearby city on Minnesota’s Iron Range, Eve-leth, Frances Fister comes through with her third story, and she tells of real Christmas joy. You know, Eveleth is only 50 miles from Ely. Coming to Anne Prosen’s first article, “Home Work,” a poem, was fine. Vickie Kumse comes through with a real Merry Christmas story. How is my I pal “Smudgie”? Jennie Wid-■ gay, Gowanda, N. Y., didn’t write for a spell, but is coming back into type again! Nice going, Jen. Little Stan had a. very merry Christmas, Sally Hrva-tin. You should have heard : him sing “Silent Night” by the
(Continued from page 3)
League” will be suspended in front of the dark blue drapes.
7) A uniformed footman in front of the hall will give his courteous attention and service to all patrons.
8) Finally, it is a Community Reunion. Lost friends will come back from here, there and everywhere.
Again, brethren and “sistem” we recommend to you that you act now because Gene Beecher’s orchestra will draw strangers outside of the community. We want our home crowd to be there. However, we cannot refuse admission to strangers since it is a public dance. That’s why we strongly urge you to take our tip and buy your tickets in advance. Otherwise come to the dance before 9:00 p. m. in order to squeeze in. Gene Beecher is contracted to play from 9:00 p. m. to 1:00 a. m.
Despite this preliminary caution we know that one in four reading this article will not get in because of inaction. At least those not gaining admission will appreciate this fair warning.
—H. Martin Antončič.
Origin of Lil’e Insurance
Attention, Range
SSCU Cage Teams
Tentative plans are now in formation to stage another Minnesota state SSCU basketball tournament. The exact date shall be decided later, and according to the decision reached by the teams last year, it was agreed to hold the tournament in Gilbert this year.
Stan Pechaver, better known as Little Stan, is in charge of arrangements. All those lodges on the Iron Range who are interested in the basketball tournament but who have not as yet contacted Little Stan about their plans, please get in touch with him immediately. His address is 648 E. Camp St., Ely, Minn.
The tournament this year promises to be the best ever held in SSCU circles on the range. But it is important— yes, very important—that all details be worked out beforehand and that all last minute arrangements be avoided.
The Ely and Gilbert SSCU lodges have responded. Let’s hear from the rest, including Soudan, Chisholm, Eveleth, etc.
A New Year—
A New Outlook
“Life insurance was born of that love of kind which drew the first portrait and created the beginnings of art; it is the product of an instinct of humanity which haš carried man from a cave in the earth over dark and bloody path up to a palace.”
nouncement of the juvenile convention, and begin by making plans to participate in the national affair; and firmly resolve that they will each enroll enough members in order to become eligible. Little Stan would like to see you all at the convention! And that little wish comes from the toes of his six foot three frame! See you in next edition!
Cleveland, O.—With the old year behind us and the new year started on its way we look back and say to ourselves: How much have we done and accomplished in the year just passed. One of our thoughts goes to the SSCU and the lodge of which we are members. Perhaps we may say to ourselves that we will co-operate with the administrative officers and the members in general, that we shall strive to make our Union and the lodge a larger one.
We have so many things to look forward to in our lodge. Sports, social contacts, entertainment—all available to the members. Let’s all make up our minds to co-operate with the lodge and make the year 1937 a huge and the most successful one in its history.
John F. Kardell, Pres.,
No. 180, SSCU.
St. Clair Branch Library
park. Violet Widgay, Gowanda, likes to read of Little Stan’s adventures. You bet, Little Stan misses Ernie Palcic .also. Elsie Desmond, Cleveland, brings that blush to Little Stan’s cheeks; makes him feel ike abdicating when she calls him “Little Handsome Stan,” but he loves it. From Euclid,
O., full of pep is Albina Nose, young lass of 15—and the way she started with a “Hello, verybody” kinda takes your breath away in the excitement.
Back to the Iron Range of Minnesota, where Frank Kotnik, Eveleth, comes through with a swell hunting story; it isn’t so much fun pulling needles from a dog’s schnozzle, is it, Frank? Johnny Chacata, Enumclaw, Wash. Heh, heh!
It was a nice Day before Christmas story, Johnny,! Milan Peich comes through with a short article. Milan was a delegate to the juvenile convention from Milwaukee, and he aims to come up this way again, if he has to walk, he said. Bob Palcic, 13, Gowanda, N. Y„ Ernie's brother, tells of the Christmas party conducted by his lodge. How about getting in touch with Ernie, Bobby, we’ve got to get him from all sides to bring him back to the folds ot Nova Doba. And Flore and Anne Prosen close the list ot contributions. Flore tells ol Thanksgiving and Christmas, while Anne tops off a brilliant term of writing in the juvenile section with a svyell yarn, that Little Stan has already commented on. Well, juveniles, that is it! Those articles were really interesting, in every phase, and Little Stan, along with the thousands of other members of our organization had lots of fun. Such variety is featured!
Before Little Stan leaves he would suggest one resolution. Resolved: That every juvenile will contribute at least one article each month in the Nova Doba; and secondly, that every juvenile will watch for the an-
NEW YEAR’S
Ely, Minn.—Just finished writing a streamlined New Year article especially for juveniles, and Little Stan feels write in the pink. Notice how he spelled “write” in the pink. He means just that, and little cupid, New Year has filled him with that pep and enenry!
Outside, a heavy snow is falling. Can you imagine such a change in weather? The last week in December featured by snow and rain, mostly rain, and for a time it seemed like spring, and Little Stan felt that spring fever ... so early, too. Then with the New Year’s came the change. Heavy snows, driven by winds with blizzard velocity. And now, again, a light snow is falling, although there is nothing sub-zero about the temperature.
With the passing of Christmas, Little Stan had a whole stocking full of Christmas cards, neckties, hankies, and a couple of cartons of love cigarettes. Little Stan calls them love cigarettes, because they were sent, “To Stan . . . with Love!’” Heh, heh!
Received a honey of a card from Patsy Krall, Cleveland. It was one of those naughty little things . . • with Santa glad to get things out of his system. Rudy Krall sent another dandy —Santa on his reindeer. Crazy, but lots of fun! The New Year came dashing in as Little Stan and the boys thought they would go big on some real champagne. Last New Year s Little Stan had some champagne, but was disappointed in the effect. One year older, the same champagne proved effective, and the New Year dancc did the rest! But now, a last appeal to Chisholm-, Gilbeit, and other SSCU basketball teams. Let’s get going! And so until next week, Little Stan will say Adieu!
Stanley Pechaver, Honorary Chairman, National Juvenile Publicity Committee-
Cleveland, O.—On Saturday, Dec. 19, 185 children gathered in the auditorium of the St. Clair Library for the Christmas story hour. Two Christmas stories were told by the children’s librarians. Carol singing by the whole group was a pleasant feature of the program.
The Community Welfare Club gave candy and cookies to all children attending.
A beautiful Christmas tree, completely decorated, the gift of Stanard School, added much to the happiness of the occasion.
The library is fortunate in having such friends in our own neighborhood whose kindliness gives so much pleasure, both to the patrons of the .library and the staff.
-------o-------
Statistics Possessing a
Personal Appeal
Reasons Why Interlodge League Gains Strength With the Passing Years
Cleveland, 0. — With the approach of the annual festival of the Interlodge League, the members and their friends throughout the city, show signs of dance consciousness. Suggestions have leaked into all neighborhoods, that this ninth dance which will open the ninth year of uninterrupted activity for the Interlodge League, will high spot the steady progress of the organization. The Interlodge League survived the depression period and has had an astounding following ever since its inception. Why ?
In looking for the answer to this question we might not expect to find anything resembling a miracle. First of all it set forth an ideal, a goal, and then it strived to accomplish that end. At the time the Interlodge League was conceived it was realized after numerous attempts had been made to organize athletics by fraternal organizations, that no fraternal organization in the community was sufficiently powerful to maintain an athletic league of its own. Even after the Interlodge League was well under way, some of the fraternal groups considered it conducive to their own good to create a league within its organization, but sooner or later met with failure.
The Interlodge League was designed to do away with
group friction, prejudices and jealousies, which was so ap*;f^a parently strangling the prog-1’1^ ress of our people. Through 1 the avenue of athletics the In-lan.i terlodge League has been suc-v°lj cessful in controling these vi-tra' cious mass manifestations ande.v> has knit a closer and friendlier an relationship between the dif-Hlla ferent fraternal organizations. >hn
, IFr,
The responsibility of lead-ru^ ership is invaluable in orderL to carry out the plans and^ purposes of an organization. The League has gathered sufficient inertia in organized athletics, to make a brillientL^ showing in whatever they un- ^ dertake because of the able_ leadership and skilful guid-t
ance of Heinie Martin and his,
^	v°lj
co-workers.
arci
At this time it would alsorive be well to point out that thejun] Interlodge League is self-sus-||ga taming. It asks for no aidch, and receives no financial as-!f sistance from the coffers of the^j, many fraternal organizations.jei.j The League operates on the|Up. small profit made at its vai’-jjl0, ious dances. It is predicted, that a record crowd w’ill at-j2a tend the dance t.o take placeL Saturday evening, January 9(L at the Slovene Auditorium, L Gene Beecher and his populai'^^ band will produce the necesT.^ sary melodies to do the “lightL * fantastic.”
Dr. A. L. Garbas
No. 180, sscur111'
Fas ilka
ušt
Blood and Battle Field
A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ
From the Slovene by VALENTINE OREHEK
The National Civic Federation has been doing a good deal of research work aimed at giving us a picture of the head of the average American family. Here he is:
Age, 37.	“
Including his life insurance, t, he saves about $72 a year. s He has a savings account j containing in the neighborhood a of $251.	v
He also owns building and loan shares in which he has in- ( vested $192.	j	=
His chances of living to age t 65 are better than even—6 out j of 10.	]
And if he reaches 65, there’s i a 50-50 chance that he’ll have j an income of as much as $700 , a year.
If he is worth $1,000 or more when he’s 65, he’ll be one of 6 men out of 10.
I He’ll probably be able to do gainful work at 65 (if he can get it, though about 1 man out of every 3 can not).
Out of every 10 men 65 years old, 4 are forced to live with children, friends or relatives; your prospect may be one ol
those 4.
If he is one of the 4 out of 10 who die before age 65, then the chances are even that his widow will be worth less than $1,000 when she is 65.
HERNIA
(RUPTURE CLINIC)
NO SURGERY USED
Following conditions also will be ’I treated at this clinic: Varicose veins, 1. hydrocele, fistula, fissure, hemorrhoids arid varicocelc. Examination and di-
I agnosia FREE!
II DR. M. A. BRANDON
i 426 Ercadtfay ISldg.	Lorain,	O.
\ Clinics are held at Carter Hotel ot C’evcland, O. (every Wednesday ai-11 terhoon) and at the office of Dr. E P.
I Benedict, 1205’2 N. High St., Colum-■- bus, O.	(Adv.)
(Continuation)
They harvest their wheat and both we and the Russians help in binding the sheaves. When we find ourselves laboring at the side of a beauty, war takes on a different aspect and we are heard to exclaim, “If this be war, let’s have more of it!”
Toward the end of July the Russians cease to mingle with us alid we learn that they arc preparing for hostilities.
With the short stretch of mutual arid happy friendship hardly past we take this news greatly to heart and feel genuinely hurt that the period of amity should be so short-lived. And again our spell of peace is disrupted by the shriek of falling shell and we shrink and twist once more in the earth’s convulsive throes as huge eruptions tear and mar its face. The terror-stricken civilians caught suddenly between two fires have no means of protection and their maddened screams and wailing sounds above the din of war.
Seeking shelter from the crashing hell that has trapped and confounded them, they beg refuge from the Rus-i sians but arc refused admittance into the latter’s lines. Upon this they turn to us, and after much wrangling with our officers are repulsed here as well.
Even we men in the trenches endeavor to reason with them and show them that being Russian subjects it would be better for them to find shelter and safety among their own kind. We tell them that we are confronted by starvation as it. is, and that only Jews ar. permitted entry.
And yet again the spokesmen tor the distraught people approach the Russian lines and once more their pleas go unavailing. When they return to us, this time our commanding staff unbends and grants them admission. They are instructed ‘to collect in the village of Dubrotow where soon as night falls our patrols wil come to convey them to a place 0 safety.
That evening I number among the patrols assigned to the above mentioned task and just as everything is made ready for departure, just as the heavily laden wagons carrying all their possessions begin to creak and heave through the darkened village street, then the protecting pall of night is rent by a spilling cataract of star shells,
This is immediately followed by the crash of ordance. Above the din the terrified scream of women and children mix with the squeal and bellow of animals. In no time bedlam is loose and . disorder assumes its most hideous aspect. When the rain of shot and shell i lifts, death and destruction mark • everything. A handful of men, women r.nd children survive this debacle and I it were better they had not, for I am •I sure the picture of their loved ones f j grovelling in their horrible death throe ‘ I will be with them forever.
J j And this sorrqwful march . . . how ) much grief and misery docs it contain H
Dr
ITV- 1
. . . how many heartaches that cafl^" never be relieved. Tightly, bereavedjči mothers clasp dead infants to thelf!e(jf breasts while terrified youngsters, toddle along at their skirts. They* Ui turn their gaze for the last time toi^l where their homes have stood afldhto where nothing now remains but gl°tf‘(nk ing ash and cinder. Past us they stuiflf ble pressed down by a woe equalling '> any mortal was ever made to beafjjai We watch them in silence and tears o'}ra intense pity blind us. For this terriblt-sin we can nevermore forgive the Rus s sians.	*ak
The Russian fire lasts sporadicalfeQ for many days, but as only the	j
artillery is in action wc do not suff^ ’ over-much. The earth in this vicinitijOl’i is of a soft clay-like substance an“fjn( the hot shells that burrow deep int‘ y it inflict no damage beyond splattering J the earth wide where they strike. H ■ hard soil, especially if it be rocky, i>v volves more danger since it lends jj shell the means to richochet and k’cTr., up heaps of stone.	I e
-ft He
In August the Russian infantry suc^ ceeds in driving us out of our redoub,:t‘a and then we lead them a chase tWpiii lasts ten days. This pursuit takes Uula through Nadworne and into a regi°|0 that has been the scene of war so mafl?'J 1 months before that the trenches alan indiscernable beneath the long rafljj^ grass that has sprung up since. 0“ flight takes end at last in Sambo*1 which place we find rife with Jc\*'|ve. These people celebrate Friday and th6lvg, Sabbath day in total abstinence fr0'e)1 work-. They spend the two days lounfjf ing before their recking shops wi’fkf their lang forms invested in greneti 11 j gabardines worn year in and out wM out change. They cluster together 1 sight of us and putting their hea^Kt close together, gabble their harsh, ot%lc landish jargon. We are unpleasant y aware of their consciousness and cr>L icism by the manner in which they le, _' their supercilious smiles and flash fčl us with their furtive eyes. Saturd*1^ is their Sabbath and on this day tti*L pray and receive their guests. Ever! * one who is of their faith and kno^fes its tenets is feasted. But war l>jLl( chcated them . . . today many a Chrl',]0i tian are they forced to feed and ente tain, and the knowledge rankles jr I their hearts. Stryj, Sanok, Chyr°|ij] I Sarnbor, Stanislaw’ow . . . these Pa^))) I teem with Jews. Here you seldtf I mark the striped and particolored he^J 1 dress of the Russian and the Pole Vo the sea of black caftans. And L'l y ... it is alive with harlots willing J , practice their profession at any pr>?
(To Be Continued) 11 if.
 0-----------------
Calling customers by na* i is good business, but don’t c> ^
’ them by their first name uDix.
. you are mighty sure they ^ j. i not resent it.	j..	^
n
h
DOPISI
id ^	Canon City, Colo.
p- klanom in članicam društva g-figlav, št. 147 JSKJ, ki niso rh^i navzoči na letni seji, na-n-lanjam, da je bil za leto 1937 c-^°ljen sledeči odbor: Joseph 'i-trabec, predsednik; John Sir-ide^» Podpredsednik; John Sus-ertul Jr., tajnik in zapisnikar; f-nna Susman, blagajničarka; is.|nn Sircley, Frank Yakovich (j. FJ'ances Grahek, nadzorniki.
fruštveni zdravnik je dr. R. E. i(jPlnaes. — Srečno novo leto n 'em in sestrski pozdrav! f.	Julia	Skrabec.
sd	‘
fit	Trinidad,	Colo.
n, em potom sporočam članom ^ Ranicam društva sv. Andre-st. 84 JSKJ, ki niso bili na ijSN seji, da je bil za leto 1937 V()l.ien sledeči odbor: Matt r’cich, predsednik; Frank sOfivec, podpredsednik; Jakob e|Unk, tajnik; Mary T rojak. l.s,rgain'čarka; Louise Paulo-uch, zapisnikarica; Charles So-IV ^aco^ Tomsich in Anna Tomazin, nadzorniki.
he ^ai)s^Vu se zahvaljujem za llPnico, ki mi je bila dana s novno izvolitvijo, in obljubu-n, da bom vedno skušal dela-Za 1'ast in ugled našega dru-gfa. Prosim vse sobi’ate in somi,11'6’ storijo isto in da nam aJ-sllv ‘nesec vpišejo nekaj novih eS'anov v društvo. Dobrodošli ht,C lani za odrasli in mladinski jdelek. Vstopnina je prosta »Jednota da še nagrado v go-j^jMni za vsakega novega člana P'aslega ali mladinskega od-pka. Bratski pozdrav! — Za ptvo št. 84 JSKJ :
Jakob Prunk, tajnik.
Cleveland, O.
Di-uštvo “Krasni raj,” št. 160 je izvolilo za 1937 sle-2r;fi °dbor: Frank Stemberger, tefsf cJsednik; Frank Volk, pod-se^nik; Frank Ponikvar
aitonRubnSe[i AVe” tHjnik;
ovv-L.i. , nic’blagajnik; Louis unf ’r PlSriikar; John Vato-Hrl-’ 'rank Simčič in Frank s o| ' ’ nadzorniki. Društveni 'iblfivfUI<	A-	J- Perko.
H;;;ene. seje se bodo vršile :allfen .'^v* četrtek v mesecu ob igllIh ,z,ie^ur v običajnih prostore' ° je v Slovenski delavski inlfram na E. I09th St. in
int< ^Ve‘ Bratski pozdrav! ,-inf ja društvo št. 160 JSKJ :
• 1 iank Ponikvar, tajnik.
is '	------
klC	New	Duluth,	Minn.
| em potom naznanjam vsem sVlc| n°ni in članicam društva sv.
'ŠIIT1 ZUsa’ št- 12» JSKJ, po-s J 110 tistim, ki niso bili navzoča letni seji, da je bil za leto nal’| *zvoljen sledeči odbor: 'raM^'V yesel> predsednik; ouf11 blatnik, podpredsednik; nbof nces Kaplenk, 632 — 101st
\hete	il^ca	> Mary Špehar,
fr0|£ajničarka; Frances Ka-
nltln'.1 S Za^asna zapisnikarica;
e SPehar, Geo. Cocich in vitij |\tl *J°dgoršek, nadzorniki. ier j-i>.ru^Veni zdravnik je dr. A. heX °; — Društvene seje se santl ° vr®^e vsako drugo nede-cril!ri-niesecu °b 1:30 popoldne y ief'Jbzabeth Halli.
ishjf^l'llle in članice našega dru-a, ki živijo izven mesta, pro-f1’ ^a v bodoče pošiljajo svoje kno^smente novi tajnici, katere 5 jv je zgoraj naveden, in se v vseh tajništva se tikajo-zadevah obračajo nanjo, 'ni	in	upam,	da ji bodo nadeni	in	ji šli na roke. K
°Pn pozdravljam vse član-i°Lv| °	vsem	največje	sre-
linglV 110Vem letu. — Za društvo pflj 128 JSKJ:
■ ni	Anna	Podgoršek,
'1	bivša	tajnica.
naJ^i	------
'fc	v	Davis,	W. Va.
, ulj	1 a	letni	seji	društva sv. Ja-
y Krstnika, št. 106 JSKJ, ki ■,e vršila 20. decembra, sem Odpisani ponovno izvoljen
za društvenega tajnika. Moj naslov je: John Keržič, Box 428, Davis, W. Va. To naj izvolijo upoštevati zunanji člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti. Upam, da bodo s plačevanjem asesmentov tudi v letošnjem letu tako točni kot so bili v letu 1936. K sklepu želim srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. — Za društvo št. 106 JSKJ :
John Keržič, tajnik.
ir-
ed it
Cei7.
cafl
Eveleth, Minn.
Na letni seji društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, je bil za leto 1937 izvoljen sledeči odbor: Anton Sterle, predsednik; Joseph Orehek, podpredsednik; Frank Urbiha Jr., tajnik; Jacob Ahčan, blagajnik; Max Volcanšek, zapisnikar; Louis Govze Sr., John Vrhovnik in John Laurich Sr., nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. Frank Kochevar. Društvene 'seje se bodo vršile v cerkveni dvorani vsako četrto nedeljo v mesecu in se bodo v zimskem času pričenjale ob 1:30 popoldne. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 25 JSKJ:
Frank Urbiha Jr., tajnik.
Barberton, O.
Članom in članicam društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, naznanjam, da je bil na letni seji 27. decembra izvoljen za leto 1937 sledeči odbor: John Klančar, predsednik; John Balant, podpredsednik; John Opeka, 190 — 15th St. N. W., tajnik; John Jentz, zapisnikar; Frank Virant, 590 Harrington Ave., blagajnik; Anton Okolish, Matt Platnar in Jennie Podlipec, nadzorniki; John Penko, zastavonoša. Društveni zdravnik je dr. John J. Folin. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne.
Tem potom mi je poročati tudi žalostno novico, da je dne 22. decembra po 11-mesečnem bolehanju preminila naša članica Anna Stella. Pokopana je bila dne 24. decembra popoldne na East Akron pokopališče v Akronu, O. Tukaj zapušča] žalujočega soproga in dve hčeri. Naj ji bo lahka ameriška gruda, žalujočim ostalim pa naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje! — Za društvo št. 44 JSKJ:
John Opeka, tajnik.
Cleveland, O.
V nedeljo dne 10. januarja se vrši koncert mladinskega pevskega zbora “Kanarčki” ob priliki druge obletnice prvega koncerta. “Kanarčki” imajo prir i pravljen obširen, bogat program, ki bo gotovo ugajal. Minulo je že več mesecev, odkar se je vršil njih zadnji koncert, torej so imeli precej časa za učenje in so se potrudili in naštudiral lepo število pesmi za celoten, zbor, kakor tudi sole, duete itd. j Zbor je poleg več narodnih pe-J -imi naštudiral tudi par zelo težkih klasičnih skladb, katerih še j ni pel noben mladinski zbor.
Starše pozivam, da gredo o-trokom na roke pri prodaji vstopnic, kajti sklep seje “Kanarčkov” je, .da proda vsak vsaj dve vstopnici. In končno je pa čudi dolžnost staršev, da se udeleže prireditev in sami razsodijo, ali je mladinski zbor “Kanarčki” vreden svojega imena ali ne. Vljudno vabim tudi prijatelje staršev in “fCanarčkov” iz naselbine in bližnjih okolic, da se udeleže, kajti mladinski zbor je v ponos cele naselbine in zasluži vaše podpore. “Slavčki,” “Škrjančki” in “Mladinska zbora” iz Waterloo in Holmes Ave., so že obljubili, da se udeleže v kar naj večjem številu mogoče, za kar se jim že v naprej zahvaljujem. Obenem pa va-j bim naše sosedne “čričke” in pa •‘Barbertonske Slavčke” in star-'
! še, da se udeleže, ako jim je lei • mogoče.
Vsaj ljubitelj mladine in slo-j venske pesmi naj si zabeleži l drn 10. januarja in naj se ude-l leži koncerta “KANARČKOV,” j ki se bo vršil v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. j Pozdrav!
Anna Traven. '
Euclid, O.
Na letni seji društva Napredek, št. 132 JSKJ, je bil za leto 1937 izvoljen sledeči odbor: John Korošec, predsednik; Joseph A. Noda, podpredsednik; John Tanko, 19600 Arrowhead Ave., tajnik; Jacob Gruden Sr., blagajnik; Frank Žagar, zapisnikar; Louise Ogrinc, Cecelia Seme in Pauline Brundič, nadzornice; Peter Andolšek, zastavonoša. Društvena zdravnika sta dr. Anthony Skur in dr. Louis J. Perme. Društvene seje se bodo vršile po starem redu, to je, vsaki drugi petek v mesecu, ob 7:30 zvečer, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Na letni seji je bilo tudi sklenjeno, da v letu 1937 plača vsak član in članica odraslega oddelka našega društva po 5 centov več mesečno v društveno blagajno, kajti v svrha pokritja društvenih izdatkov je bilo treba za toliko zvišati
društveni asesment. Toliko v naznanje onim, ki niso bili na letni seji. Naša prihodnja seja se vrši v petek 8. januarja zvečer in članstvoi je vabljeno, da jo v obilem številu poseti. Bratski pozdrav! — Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ: John Tanko, tajnik.
Helper, Utah.
Vse člane in članice društva “Carbon Miners,” št. 168 JSKJ pozivam, da prečita j o ta dopis, da bodo vedeli kdo so društveni odborniki ter kdaj in kje se vršijo društvene seje. Nedavno mi je očital neki član, da ni vedel kdo tvori društveni odbor in kdaj da se vršijo seje; bil pa je navzoč na do-tični seji. Jaz sem očitek tiho pogoltnil, dasi sem vedel, da sem v našem glasilu sporočil kdo so društveni uradniki in kdaj se vršijo seje. Kdor se pa seveda neče toliko pobrigati, da bi v Novi Dobi prečital vsaj dopis, tikajoč se njegovega društva, mu ni za pomagati in tudi ni vredno se z j njim prerekati.
Društveni odbor za leto 1937 je sledeč: August Topolovec, Spring Glen, predsednik; Joe' Hochevar, Spring Glen, pod-j predsednik; John Ogrin, i Spring Glen, R.F.D. 1, Box 14, j tajnik; Anton Taskar, Helper, blagajnik; John Škerl, Spring j :Glen, zapisnikar; Frank Jen-: ko, Castle Gate, vratar; John; Jakopich, Castle Gate, pred-j sednik bolniškega odbora; | John Čadež, Steve Potočnik in j John Ogrinc, bolniški odbor-j j niki; Joe Mutz, John Taskar! t Jr. in Frank Krainc, nadzor- |r niki; Joe Mutz in Joe Hoche-^1 var, odbornika za združenje. j\ Društveni zdravnik je dr. Paul i jKoss, Helper, Utah. Društve-jš ne seje se bodo vršile vsako jš drugo nedeljo	v	mesecu	ob|i
dveh popoldne v Johna Škerla I dvorani v Spring Glenu.	i
Člane in članice našega dru- 1 štva pozivam, da bi se v letu 1 1937 bolj številno udeleževali t društvenih sej	in	da bi	bolj	i
redno plačevali društvene ases- ] mente, kakor je bila dosedaj i navada. Tajnik nima pravice i ; do blagajne in ne more zakla- ' dati za nikogar. Ako kdo mi- ] sli, da se mu godi	krivica,	naj	]
pride na sejo	in	se naj	tam	(
pritoži. O vseh društvenih za- ] devah ima le društvena seja moč in pravico odločati. Brat- , ski pozdrav! —< Za'društvo št. , 168 JSKJ:
John Ogrinc, tajnik.
--------o-------
POPRAVEK
 —
V oglasu “Naznanilo in za-; hvala,” tikajočem se pokojnega! j Johna Remica, ki je bil priob- j i čen v Novi Dobi z dne 23. de-j leembra 1936, se je v seznamu I j darovalcev vencev pripetila na-j | paka. Namesto Mr. in Mrs. t i Joseph Mantel in družina bi sej moralo pravilno glasiti: “Mr. in!
' Mrs. Joseph A. Mertel in druži-1 i na.” — Prizadeti naj izvolijo ta j ! popravek vzeti na znanje.
--------o-------
Na parnikih in pomolih
—
.; (Za N. I). Victor J. Valjavec)
I.
Pozdravi na pomolih
I To ni nova storja, kajti spisal; . sem jo lani, v juliju, ko sem; praznoval 25-letnico svojega službovanja na parnikih, v lukah in pristaniščih. In ker sem . praznoval to 25-letnico kar 25 , delavnih dni hkrati, sem to . storjo spravil tako skrbno v . svoj arhiv, da sem jo šele letos i našel—to se pravi: našel sem , jo v jeseni, potem, ko smo polj-. ske pridelke letošnjega poletja in jeseni pospravili in jim od-i kazali primeren prostor—ne v -! arhivu, temveč v podpritličju in kleti . . .
a	*	*	*
-i Vsako jutro—ob nedeljah, a praznikih in delavnikih, v vseh v štirih letnih časih, v vročini po-;i letja in mrazu zimskih dni, v
jasno-nežno-mirnih dnevih in tekom viharjev—odpluli smo na vladinem parniku natančno ob 6 :30 A. M. proti jugu do vladino zdravstvene postaje, Kjer se vsaka ladja, ki prihaja iz inozemskih luk, vsidra in čaka, da dobi dovoljenje pluti dalje. In po izdanju tega dovoljenja, smo, vsak po svojem načinu, odšli, deloma po vrveh, deloma po lestvah, vsak na “svoj,” že preje mu odkazani parnik, ki je potem plul dalje kaki dve uri do svojega pomola v našem mestu. Na tem potu so pozabljeni vsi viharji, vsa vro čina poletja in ves zimski mraz kajti kabine so tople in na krovih je hladno in—poleg tega: “vročina” in “hlad” se tu servira točno na podlagi mednarodnega gostoljubja.
Pa je uprav divno opazovati iz parnikov pomole in na tisoče ljudi, ki so se zbrali na pomolih, da čim burneje pozdravijo svoje znance in sorodnike, ko se parnik približa v toliko, da jih je mogoče spoznati. Ljudem, ki prihajajo v to svrho na pomole, ni potrebno le priti na pomol in tam mirno čakati, da i se potniki izkrcajo—to bi bila j prava nesmisel, človek, ki pri-| de na pomol, se mora drenjati, pretepati, brcati in kleti po, vseh predpisih in običajih jutranjih in večernih prizorov v | vlakih naših poduličnih želez-■ nic.
Ljudje, ki čakajo na pomo-; lih, pripravijo svoje bele robce I takoi, ko brezžično naznanilo | naznani, da je parnik že na potu proti luki in pomolu, dasi-i ravno “pozdravljači,” ki čestokrat prihajajo na pomole, pra-i vijo, da je to opravilo prezgod-j no in dokaj nepotrebno. Čas j žvižganja in kričanja nastopi ! šele, ko se pojavi parnik sredi | reke Hudson pred pomolom. Dejstvo, da ljudje na parnikih ne morejo prepoznati svojih | prijateljev,.na pomolih, in daj ljudje, ki čakajo na pomolih, tudi ne morejo prepoznati pot-like na parnikih, nikakor ne jride v poštev. Vsled tega /sakdo kriči (včasih celo histe-■ično) : “Tam je Marička” — ‘Hello, Miriam” — “How’s Pop?” — “Hurry up” — in ta-io se kriči in se mora kričati, lokler ni parnik trdno privezan k pomolu.
Lani, ko se je vračal moj tovariš in največji prijatelj iz Jugoslavije, kjer je prebil 24-ur-ne počitnice v rojstni hiši, stala sva na vrhnjem krovu parnika Champlain, medtem, ko so potniki in “pozdravljači” kričali uden drugemu svoje pozdrave. Poleg naju je stala lična blon: dinka in je neprestano kričala preko vode: “Kje je Gus; kaj je z GusomV čemu ni Gus prišel?” In nek človek na pomolu je potem z naporom vseh svojih moči pobral njenega “Gusa,” ki je mirno-pijano-zaspano ležal in dremal na kupu praznih vreč na pomolu. In Gus je potem videl parnik Champlain le ' površno—-nekako skozi alkoholično meglo—-nakar se je zopet! zgrudil na kup praznih vreč in se nepopisno sladko smejal j medtem, ko je njegov prijatelj i kričal na vse grlo: “Tu je Gus.” j ln mladenka-blondinka kraj mene mi je dejala: “Well, I’m damned if it isn’t!”
II.
“Stowaways”
Besede in nazivanja “stowaway” ne morem, pa ne morem “prestaviti” odnosno prevesti v slovenščino, kajti Slovenci nismo mornarski narod. Vsled tega sem skušal dobiti pomoč pri prevajanju tega označen ja med našimi, pomorci:	Jugoslovani
dalmatinskega in črnogorskega izvora, ki bivajo na zapadni strani našega mesta. Pa ti ljudje, ki so izredno dobrosrčne duše, se drže strogo nazorov in pomorskih izrazov davne dubrovniške in benečanske republike. In vsled tega so mi pre-
Ely, Minn.
Društvo Severna zvezda, št. 129 JSKJ, je na letni seji v decembru izvolilo za leto 1937 sledeči odbor:	Mary Benko,
predsednica; Mary Sustarsich, podpredsednica; Mary Zgonc, tajnica; Margareta Bergant, zapisnikarica; Frances Jenko, blagajničarka; Mary Stubler, Mary Merhar in Johana Kolenc, nadzornice. Seje se bodo v letu 1937 vršile vsako drugo sredo v mesecu. Prihodnja seja se bo torej vršila v sredo 13. januarja in' se bo pričela ob polu osmih (7:30) zvečer. Članice so vabljene, da se omenjene seje gotovo udeležijo. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 129 JSKJ:
Mary Zgonc, tajnica.
veli besedo “stowaway”—ne v jugoslovanščino, temveč v “mussolinščino,” in glasom “mussolinščine” imenuje se “stowaway” enostavno “il clan-destino.” Ker pa naši ljudje tudi tega ne morejo razumeti, odšel sem med nemške mornarje v Hobokenu. In tam so mi povedali (Mr. Huebler, of Hitler’s fame—do you smell it?), da “stowaway,” v nemškem prevodu, je nekak “der blinde Passagier,” kar bi se reklo v naši nemornarski slovenščini “skrivni potnik.” In ti “skrivni potniki” so ljudje, običajno mladeniči, ki v svoji domišljavosti mislijo, da so naše države še neraziskana divjina, in ki po svojem prihodu semkaj uvidijo, da je dežela mnogo bolj civili-zovana, kakor vse evropske deželice skupaj.
Te vrste potnike najdejo običajno dan ali dva pred prihodom v našo luko. In ker je na potniških parnikih mnogo sentimentalnih ljudi in starih dam, so te dame običajno tako ginjene, da prično nabirati denar za te vrste potnike. Toda ti zlati časi za “stowaway-potnike” so minili, odkar je postal zakon iz leta 1917 pravomočen, in od tedaj je njihova usoda dokaj žalostna in prav nič romantična.
Nekoč sem bil na švedskem parniku Kungsholm, in tedaj so dovedli k nam “na inšpekcijo” takega mladeniča, ki se je vse do naše obale vspešno skrival med premogom. Dejal nam je, da je najmanj pet let nabiral razne potopise in da se potem ni mogel več “vzdržati.” Zvezal je torej vse te potopise v svojo malho ter skrivoma odšel na parnik, da vidi tu, pri nas, kako žive naši indijanski sodržavljani, o katerih imajo ljudje v evropskih deželicah dokaj nesmiselne pojme. Našli so ga le par ur pred prihodom | parnika v našo luko, kajti ves čas potovanja se je vspešne skrival med znanimi “hors d’oeuvres.” Prosil je častnike naj ga pošljejo na obrežje samo za par minut, in ker mu tega niso dovolili, jim je svetoval, naj ga zapro saj v kako kabino, od kjer bi lahko opazoval naše obrežje.
Kapitan je potem uvaževal njegovo prošnjo. Ukazal je naj ga zapro v najtemnejši “brig” na ladji; naj prižgo najboljšo električno luč, in naj mu prine-so vse njegove potopise o Ameriki, tako da lahko čita o krasotah Amerike, predno se Kungsholm vrne v Evropo.
Tako se godi potnikom “stow-away-sorte.” . . .
III.
“Skriomčari”
Beseda “skriomčari” ni slo venskega, pač pa jugoslovanskega izvora, kajti pri nas, na Slovenskem, ni “skriomčarov.” Toda v dobi, ko je bila “Avstrija” še dokaj prostrana srednjeevropska državica, oziroma, ko je bila po obsegu še nekoliko večja kot je naša Pennsylvania, tedaj so	tudi pri nas	živeli
“skriomčari.” Toda, ker je naš slovenski	narod	tedaj	dokaj
rad posnemal	in	si prisvajal
nemške in italijanske izraze, nazivali smo v oni dobi vse naše “skriomčare” enostavno: “kon-trabantarje.” . . .
*	*	*
Pa je med iz Evrope in Južne Amerike se vračajočimi izletniki prav mnogo “skriomčarov.” In baš vsled tega sem kmalu po prvi svetovni vojni dobil nalog naj pazim na parnikih na neko gospo iz Californije, katera bo prišla kar tako—nonšalantno iz parnika na pomol—s polnimi žepi in čevlji diamantov, katere ni prijavila na carinski poli.
Toda vse dame, katere so naše matrone preiskale, niso ime le diamantov in prepričani sme bili, da so vse dame postale na krat poštene. One ženske, ki
skušajo svoj malenkostni “kon-trabant” vtihotapiti, se hitro izdajo, in one, ki trdovratno trdijo, da so poštene, morajo enostavno stati par ur na pomolu, na kar povedo resnico in postanejo patrijotične državljanke.
Ko smo nekoč pluli na Aqui-taniji v New York, pripovedoval nam je tovariš Cassidy, zastopnik zakladniškega oddelka naše vlade, kako lahko je najti in izslediti te vrste tihotapce. Nihče ne bi mislil, da ljudje, ki so bogati, skušajo prevariti vlado za par skromnih dolarjev carine in sicer baš v dobi pro-spei’itete. Kadar imamo slabe čase, tedaj nihče ne misli na tako prevaro, pač pa se vsakdo bavi z mislimi, kako bo preživel depresijo. V dobi prohibicije je vsak potnik mislil, kako bi prinesel na “kopno” vsaj par steklenk rakije—in ako se mu je to posrečilo, je bil salamensko vesel ter je pripovedoval o tem dogodku vsem svojcem in prijateljem. Dandanašnji prinašajo naše ženske le še steklenke perfuma, in postanejo dokaj razočarane, ko se jih vja-me in ko morajo potem plačati predpisano kazen.
Nedavno smo v j e 1 i nekega tihotapca narkotičnih strupov, ki je dospel na parniku Deutschland. Svojq robo je imel skrito med dvojnim dnom svojega kovčeka. “Robo” so mu odvzeli, in odvedli so ga na varno. — Take “kontrabantarje” je prav lahko izslediti, kajti predno pride parnik v našo luko, pri-i dejo poročila naših zastopnikov v inozemstvu; in ta poročila navedo natančno, kje je “roba” skrita, in kje je bila kupljena, kajti inozemski trgovci dobe posebno komisijo, kakor hitro naznanijo “kdo” in “kako” pride semkaj s tako “robo.” . . .
 o-------------
Blaž Jurko:
Moje dogodivščine
UHANI
j Na nekem svojem potovanju sem stopal skozi večji kraj, ko me z okna prijazno pozdravi znana gospa. Povabila me je na dom, mi postregla lačnemu in žejnemu. In že je prišla na dan s svojo željo. Prodala bi bila rada uhane z briljanti, kot nevesta jih je bila dobila. Veljali so nekoč 120 goldinarjev. Njih sedanjo vrednost je cenila na 6,000 kron, od teh naj bi meni tisočak ostal.
Ponudil sem briljante neki imoviti gospe, pa ji niso ugajali. Medpotoma se ustavim v mestu in dam oceniti uhane dvema zlatarjema in še draguljarju. Pa mi vsi poreko, da to sploh niso briljanti, da so le safiri, vendar izredno čisti, vredni 700 kron.
Pa se nazajgrede oglasim pri gospe, da ji uhane vrnem. Ko ji pojasnim zadevo, pa se zelo začudi, kako je bilo mogoče, d i so se briljanti tako hitro spremenili v sa/ire! Uhane sueo med prsti in nateguje oči, poln sumničenja ji je glas: j “Saj to vendar niso uhani, ki sem vam jih dala! To je zamenjano blago! Moji so bili briljanti! Ti pa seveda niso.! Zahtevam svoje nazaj!”
In je pričela stokati, kričati. Neizmerna jeza me pograbi ob tej podlosti. Kaj naj ji jsr’ zdaj plačam briljante, kar ris*i bili? Hitro jo vprašam, kju si bili uhani kupljeni.
“Prav v tem kraju, pur ir:-nut odtod!”
“Pojdite z menoj, da se ranica dožene. Toda nimalo b< jsede, dokler vam je ne dovolim Govoril bom samo jaz.”
Vstopiva. V trgovini vljudn’ vprašam starega trgovca:
“Tu pri vas so bili kupi jr’ ti uhani?”
“Da. Pred leti. Seveda! sam sem jih prodal, zdi se mi.‘ “No, prav. Povejte mi ?ai>'i (Daljo na isuti slrani.)
Pittsburgh, Pa.
Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, naznanjam, da je bil na letni seji v decembru soglasno izvoljen stari odbor, z izjemo predsednice sosestre Rogina, katera ni mogla več sprejeti urada. Odbor za leto 1937 je sledeč: Magdalena Widina, predsednica; Mary Svetaš, podpredsednica; Kate Canjar, 5148 Matrona Way, tajnica; Mary Bodack, blagajničarka; Mary Hotujec, bolniška obiskovalka; Mary Gorup, Barbara Bubash in Mary Weselich, nadzornice. Društveni zdravnik je dr. Ralph Fabian. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 51. cesti.
Za društvo št. 182 JSKJ:
Kate Canjar, tajnica.
S pota.
Sin mojega brata mi poroča, da je v Planini pri Rakeku na Notranjskem umrl njegov oče in moj brat, star 70 let. Leta 1908, ko sem bil na zadnjem obisku v Sloveniji, sem videl, da mu je treba hiše in posestva za 12-člansko družino, torej sem mu isto kupil v vasi čevica pri Dolenjem Logatcu, kjer je bival do 5. decembra 1936, ko je preminil in se povrnil v naročje rodne grude. Nerad poročam o tem, toda ker ima pokojnik več sorodnikov po Ameriki, želijo tamkajšnji sorodniki, da jih obvestim potom ameriških listov. V Indianapolisu biva že okrog 25 let hčerka Frančiška Pogorelc, ki zadnje čase ne piše ničesar. Vdova pokojnika Neža Pogorelc, vas Cevica, Dolnji Logatec, dravska banovina, Jugoslavija, ima v Chicagu tudi brata A. Ben-čana in več sorodnikov po Ameriki. Želi, da se kateri oglasi na navedeni naslov.
Matija Pogorelc.
tsomoE
[omoi
lOOO
Knut Hamsun:
BLAGOSLOV ZEMLJE
(Prevedel Rudolf Kresal)
X023OEO
Izmed pennsylvanskih gričev
Piš»> Frank Mikec
Da, ampak štiri tisoč!
Geissler je vstal in dejal: Tako je, ali pa sploh ne prodamo. Preudarjali so, šušljali med seboj in šli na dvorišče, zavlačevali stvar na dolgo in široko. Osedlajte konje! so potem zaklicali slugam. Eden gospodov je šel v hišo k Ingri, in prav knežje plačal kavo, nekaj jajec in prenočišče. Geissler je na videz malomarno hodil okrog, bil pa je še prav tako čuječ: Kako je bilo z vodovodom preteklo leto? je vprašal Siverta. — Rešil nam je vso žetev. — Vidim, da ste tam močvirje izkrčili, odkar sem bil zadnjikrat tu. — Da. — Zdaj si morate nabaviti še enega konja, je dejal Geissler. Vse je videl.
Pojdi zdaj, da končamo! je vzkliknil fužinar.
Nato so šli vsi skupaj v novo poslopje in so našteli Izakovih štiri tisoč. Geissler je dobil neko listino; površno jo je vtaknil v žep, kakor da bi ne imela prav nobene vrednosti. — Shrani jo dobro, so mu dejali ostali, in tvoja žena dobi bančno knjižico v nekaj dneh. — Geissler je zgrbančil čelo in odvrnil: Dobro!
Toda z Geissler jem še niso bili pri kraju. Pa ne, kakor da bi bil odprl usta in zahteval kaj za sebe, ampak stal je pač tam in oni so videli, kako je tam stal; mogoče si je bil tudi sebi izgovoril kaj denarja. Ko mu je fužinar podal majhen sveženj bankovcev, je Geissler samo pokimal in spet dejal, da je dobro. No, in zdaj iz-pijmo še kozarec z Geisslerjem, je dejal fužinar.
Pili so, potem so končali in se poslovili od Geissler j a.
V tem trenutku je prispel Brede Olsen. Kaj je pa ta hotel? Brede je včeraj seveda slišal grmeče strele in razumel, da se v hribih.nekaj dogaja. Zdaj je prišel in je hotel tudi on prodati kose hribovja, šel je mimo Geisslerja, se obrnil do gospodov in dejal, da je odkril nekaj čudnih vrst “kamenja, vprav čudovitih, eni da so kakor kri rdeči, drugi svetli kakor srebro; on da pozna vsak kot tam zgoraj, da lahko takoj z gospodi gre tja, pozna več kovinskih žil — le kakšne vrste kovina naj bi tisto bila? — Ali imaš pri sebi kaj za poskušnjo? je vprašal izvedenec za rude. — Da. Pa če ne bi prav takoj mogli iti gori na hrib? Da ni daleč, za poskušnjo, kajpada! Veliko polnih vreč, veliko zabojev, da jih prav za prav nima pri sebi, ampak doma v hiši; da lahko urno skoči tja in prinese. Toda še prej da bi jih prinesel s hribov, če hočejo gospodje počakati. Gospodje pa so stresli z glavami in odjezdili.
Brede je užaljen gledal za njimi, če se mu je bilo za trenutek porodilo upanje, je zdaj spet ugasnilo; usoda mu pri delu ni bila prijazna, nič se mu ni hotelo posrečiti. Sreia, da je bil lahkega srca, in je zato kljub vsemu lahko prenašal življenje. Gledal je za jezdeci in nazadnje dejal: Eh, srečno pot!
Zdaj pa je bil do Geisslerja spet ponižen; svojega prejšnjega pristava ni nič več tikal, temveč se je priklonil in mu dejal vi. Geissler je iz kakršnegakoli vzroka pote ;ni 1 listnico na dan, da se je videlo, kako so jo bankovci kar razganjali. — Ali mi ne morete pomagati, pristav! je dejal Brede. — Pojdi domov in prekoplji svoje barje! je dejal Geissler in mu ni niti najmanj pomagal. — Jaz bi bil prav lahko vzel s seboj za cel koš kamenja, kaj bi ne bilo bolje, d,a bi si gospodje sami ogledali hribe, ker so bili že tukaj? — Geissler je storil, kakor da ni slišal, kaj je govoril Brede, temveč je vprašal Izaka: Ali ne veš, kaj sem napravil z dokumentom? Bil je sila važen, vreden veliko tisočakov. Ah, tu je, sredi med bankovci. — Kakšni ljudje pa so to bili, kaj so napravili le izlet na konjih? je vprašal Brede.
Geissler je bil poprej v precejšnji napetosti, zdaj pa je vidno popuščal. Toda v sebi je imel vendarle še dovolj veselja in življenja, da je opravil še različne stvari. Sivert je moral ž njim na hrib, Geissler je imel pri sebi velik papir in nanj je razločno narisal mejo na južni strani vode. — Bog ve kaj si je pri tem mislil! Ko se je nekaj ur pozneje spet vrnil na dom, je bil Brede še tam, toda Geissler mu ni odgovoril niti na eno njegovih vprašanj, bil je utrujen in mu je samo zamahnil z roko.
Spal je nepretrgoma do prihodnjega jutra, vstal je s solncem in bil spet docela svež. Sellanraa! je dejal, ko je stal na dvorišču in se oziral daleč naokrog.
Ves ta denar, ki sem ga dobil, kaj naj meni ostane? je vprašal Izak.
Kaj govoriš! Ali ne razumeš, da bi bil moral več dobiti? In prav za prav bi bil moral dobiti po najini pogodbi od mene, pa kakor si videl, se to ni dalo napraviti. Koliko si dobil? Po starem računanju samo tisoč tolarjev. Pravkar premišljujem, da potrebuješ na gruntu še enega konja. — Da. — Jaz ti vem ža konja. Sedanji sodni sel pri pristavu Hayerdahlu zanemarja svoje posestvo, potovati okrog in pa rubiti ljudi se mu zdi bolj zabavno. Nekaj živine je že prodal, zdaj bi se rad iznebil še konja. — Bom govoril ž njim, je dejal Izak.
Geissler je pokazal daleč naokrog z roko in dejal: Vse je mejnega grofa! Ti imaš hišo in živino in dobro obdelana polja, nihče te ne more izstradati.
Ne, je odgovoril Izak, vsega imamo, kar je ustvaril Bog. Geissler je hodil še nekaj časa po dvorišču, potem je iznenada stopil v hišo k Ingri. Ali lahko tudi danes pogrešiš nekaj živeža? jo je vprašal. Spet nekaj skiadancev, ali brez masla in sira; že sami so redilni in dovolj mastni. Ne, stori kakor ti rečem, ne maram še več nositi.
Geissler je šel spet iz hiše. Po glavi mu je rojilo pač polno različnih misli. V novi izbi je sedel k mizi in pričel pisati. Stvar je že prej premislil, zato zanjo ni potreboval dosti časa. Je neka prošnja na državo, je dejal Izaku zviška. Na ministrstvo notranjih zadev, je dejal. Za toliko stvari moram skrbeti!
Ko je dobil živež in se poslovil, je bilo, kakor da bi se bil zdajci nečesa spomnil. Da, saj res, ko sem zadnjikrat odhajal, sem bil res pozabil — iz listnice sem vzel bankovec, pa sem ga potem vtaknil v žep telovnika. Imam toliko skrbi. S temi besedami je stisnil Ingri nekaj v roko in šel.
Da, potem je Geissler odšel, in bilo je videti, kakor da mu je pri duši prav lahko. Bog ve, kako hudo ž njim še nikakor ni bilo in tudi še dolgo ni umrl prišel je spet na Sellanrao in je umrl šele veliko let pozneje. Izakova družina pa ga je hudo pogrešala, ko je bil odšel; Izak ga je hotel zaradi širokega razgleda vprašati za svet, pa ni utegnil. Geissler bi mu bil brž ko ne tudi odsvetoval kupiti posestvo — za kontorista, kakršen je bil Elizej, kupovati svet v puščobi!	(Dalje	prihodnjič)
Naj nekoliko omenim naše tukajšno društveno in družabno življenje. Dne 2G. decembra se je v Strabane, Pa., vršila veselica društva “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ, ki je bila prav dobro obiskana. Posetili so jo člani in članice ter prijatelji iz tukajšnje naselbine, kakor tudi iz Meadow Landsa, Muse in od drugod. Hvala za poset vsem udeležencem, istotako hvala veseličnemu odboru in vsem drugim, ki f o na en ali drugi način pripomogli, da je bila veselica moralno in finančno uspešna. Posebej zasluži zahvalo Frances Mohorik, ki je podarila društvu lep “cake,” dasi niti ni članica našega društva. To kaže, da ima društvo dober ugled in prijatelje tudi med nečlani, kakor ima naša Jednota dober u-gled med drugimi sličnimi organizacijami.
V nedeljo 27. decembra smo se udeležili seje Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvani-ji, ki se je vršila v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa. Seja ni bila posebno številno obiskala. Več društev, ki spadajo k Zvezi, ni poslalo svojih zastopnikov; kaj je temu vzrok, mi ni znano. Bilo je takoj po 15. redni konvenciji nekaj nezadovoljstva med delegati, ki so se vračali domov, nekaj ga je pa bilo morda tudi med člani se od časa volitev delegatov. Vendar lipam, da se bodo ta nezadovoljstva počasi razkadila kajti Zveza JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji bo poslovala še zanaprej. Prepričan sem, da bo njeno delovanje v bodočnosti prav tako koristno J. S. K. Jed-noti, kakor je bilo dosedaj, ali pa še bolj.
Na seji je bilo sklenjeno, da bo Zveza še v nadalje plačevala nagrade po 25 centov dd vsakega novo pridobljenega člana za -•drasli ali za mladinski oddelek. Poleg tega je bilo sklenjeno, da tisti, ki pridobi do 30. maja največ novih članov v odrasli oddelek, dobi še posebno nagrado v znesku $10.00.
Torej, bratje in sestre, zdaj pa vsi na delo za nove člane J. S. K. Jednoti! Nagrade, ki se plačujejo iz glavnega urada za vsakega novo pridobljenega člana, so še vedno v veljavi. Prepričan sem, da bo glavni odbor na letni seji te nagrade obdržal še za v bodoče, in morda jih še poveča. Tako bo vsak deležen za novega člana predpisane nagrade iz glavnega urada, poleg tega pa še nagrade od naše Zveze, kakor je bilo že omenjeno.
Na zvezi ni seji 27. decembra je bilo tudi sklenjeno, da se bo prihodnja seja Zveze vršila v Canonsburgu, Pa., dne 30. maja. Po seji se bo pa vršil piknik v Drenikovem parku v Strabane, Pa. Piknik priredita skupno Zveza JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji in društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ. Bratska društva tega okrožja so že zdaj prošena, da to upoštevajo in ne prirejajo svojih veselic ali piknikov na dan 30. maja. Tisti datum naj si vsi člani JSKJ v tem okrožju prihranijo za piknik v Drenikovem parku.
Članom našega društva Bratska sloga in članom drugih društev JSKJ priporočam, da v letu 1937 pridno posečajo društvene seje, kajti s tem se bomo vsi izognili nepotrebnih prere kanj, kaj in kako je bilo sklenjeno ali ni bilo sklenjeno na seji. Vse seje bi morale biti vsaj tako dobro obiskane, kot so letne seje.
Ob zaključku leta 1936 in v začetku leta 1937 je priporočljivo, da se vsi vprašamo, koliko dobrega in koristnega smo v preteklem letu storili za J. S. K. Jednoto, in da našo tozadevno aktivnost v tekočem letu podvojimo. Ako kateri izmed nas
•ni bil posebno aktiven v letu 1936, naj sklene to nadomestiti v letu 1937. Naša Jednota potrebuje vedno novih članov in vedno potrebuje aktivnih društvenih delavcev. Organizacija je tako živa, kakor so živi njeni člani. Torej, naprej za vedno večjo in aktivnejšo J. S. K. Jed-neto!
K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ največje sreče in zadovoljstva v letu 1937.
 o------------
MOJE DOGODIVŠČINE
(Nadaljevanje lz 5. strani) rad bi jih namreč kupil od gospe, ali so to safiri, ali so briljanti?”
“Briljanti so, na vsak način briljanti, in še izredno lepi briljanti !”
“Hvala vam lepa za pojasnilo!”
Zapustila sva trgovino. “Vidite, gospa, kako je lahko komu delati krivico,! In še poštenjaku kakor sem jaz!”
In pustil sem babo, da je obstala na mestu, in od sramu ni vedela kam se dati.
Z uhani pa nikoli več nisem barantal.
*
PRVI MAJ
Bil je prvi maj v zadnjem le tu mojega šolanja, tak dan pa je bilo treba dostojno slaviti.
Dvanajst tovarišev nas je bilo. V stanovanju sem imel po stenah obešenega dovolj vsakovrstnega orožja, nekaj prav starinskega, več stoletij starega. Za pasove smo si zataknili samokrese, z vitežkimi meči smo se oborožili. Glave smo si pokrili z velikimi kalabrijskimi klobuki, ogrnili si plašče in si načrnili muštace. In v žepih je bilo dokaj petakov.
Nekako ob devetih zvečer smo stopali iz mesta po temnih stezicah. Dve uri smo hodili do vasi, kjer smo se ustavili pred krčmo. Prižgali smo vsak svojo plamenico in zapeli pesem z divjimi glasovi. Kakcr nočni strahovi, razbojniki.
Kičmarja tu pri Svetem Urbanu smo poznali, všeč so nam bili vino, klobase, pivo in sir pri njem, vse dobro in ceneno. Povrh tega pa je bil še humorist, invalid od Svete Lucije, imenitno je znal trobiti še zdaj. Sploh je bil vnet za norije.
Odpro se vrata in na prag stopi krčmar s pohabljeno nogo. Moj tovariš pa dvigne golo sabljo:
“Umreti moraš!”
Invalid se prestraši grožnje razbojniške in prične kričati. Odrinem tovariša in pojasnim prav prijazno krčmarju, kako in kaj.
Posedemo v gostilni, vsega si naročimo. Komaj so nam sproti donašali na mizo. Smehljali smo se izpod roparskih klobukov, to sta nas gostilničar in žena občudovala! Potem smo zaplesali, hornist je trobil, tresel se je pod, stene so pokale. V govorih smo se razplamte-vali boljinbolj.
Ko je v jutru odpel zadnji petelin, smo bahavo poravnali vse račune. In gostilničar nam je obljubil, da hoče pozabiti na strah, ki smo mu ga ob prihodu naredili, ako skoro spet pridemo.
Nedelja je bila, časa torej dovolj, da smo mogli preganjati mačka. Posledice pa je nosil samo gostilničar, ki je zbolel od strahu in si je moral pol leta popravljati živce.
#
ŠOLSKE PARADE
Leta 1883. se je cesar vozil skozi Zidani most. Vse bližnje šole so morale tja, da bi cesar videl večjo gnečo. Najel sem voznika, par konj in voz, iz-vežbal sem učence in učenke.
In smo delali špalir vlaku. Sam cesar je vprašal po učitelju, tedaj pa je stopil predenj neki bivši vojak Mlinar z odlikovanji na prsih. Vprašal ga je cesar, odkod ima odlikova-
nja. Od Kraljevega Gradca, je odgovoril možakar.
Tako je bilo opravljeno vse to, cesar se je odpeljal, nam pa je želodec povedal, da je bilo zijal dovolj. Pa smo se nastavili pred kuhinjo in vso uro čakali, da bi bili postreženi z juho. Za vse šole je bil poskrbel občinski odbor, samo norec bi bil torej hotel ostati lačen. Našo šolo pa so odrivali od klobas in kruha, čeprav smo bili dospeli od daleč. Vino so točili drugim, nam pa še vode niso dali.
Končno me zgrabi jeza, zagrozim jim, da jim prevrnem vse kotle in štelaže. Pomagalo je in smo se nasitili.
Sledila je parada na prostem. Z vseh strani so bili ljudje ta dan tu. Bili smo mi seveda spet zadnji na vrsti. Prvi so nastopili domači, peli so in korakali. Nato nekatere sosednje šole, nič kaj posebnega niso nudili gledalcem, ki so ostajali prav hladni.
Pa pridemo do besede Raz-borjani, kdo bi bil česa pričakoval od nas? Uvodoma zao-rimo vsi v en glas:
“Naš premili narod v slogi naj živi!”
Nato pa zadoni pesem v četverostopih :
“Bratje Slavjani, na vrage složno vsi!”
Kakor plaz se je vsul aplavz na nas, hoteli so, naj ponavljamo.
Toda nisem se dal motiti, mirno po načrtu sem absolviral točko za točko. Peli so, nato deklamirali same vrezne reči, navdušenje je še raslo. Šepav fantek je prejel petak za nastop. Potem smo še eksercirali prav po vojaško. Ljudstvo je trdilo, da kaj tako lepega še ni bilo videti. Precej denarja smo si nabrali, z jestvinami so nas založili.
Do večera smo se producirali, nato smo se skobacali na voz in odpeljali domov. Množica nam je bila priznala uspehe :
“Blagor otrokom na tej šoli,!”
V majniku smo priredili izlet, običajno na kak vrh, z lepim razgledom. Gospodo iz bližnjih graščin tam smo povabili, da si ogleda naše nastope. In gospoda je uživala. Ljubko smo ji govorili pozdrav, tekmovali v vseh disciplinah vede, nato smo zapeli in prešli k telovadnim točkam. Gospoda je sedela na trati in ploskala, kar deževalo je napitnine.
Nabrali smo dračja za velik kres, da smo spekli koštruna. Nato smo nastavili lonce z vodo, krompirjem in kislo repo Okrog prasketajočega ognja in dišečega mesa smo prepevali Ko smo se za silo nasitili, smo nadaljevali.
Otroci so tekmovali v telovadbi. Prvaki so dobivali lepe nagrade. Zvečer pa je bengal ski ogenj končal prelepi dan.
Konjička sta potegnila med vriskom in piskom, godbo in strelom. Hvaležni velikim radodarnim prijateljem smo se vozili na drdrajočem vozu proti domovom. Bogu hvaležni za dosežene uspehe.
Nepozabno lepi so bili ti dnevi. Samo enkrat sem doživel smolo. Ko so ob koncu takega sporeda šli otroci lovit mene, sem stopil tako nerodno, da sem si nogo pohabil. Ta točka je bila zares odveč, skoro dve leti sem ob berglah hodil in še dobro, da mi noge sploh niso odrezali. Kar pa v našem pro gramu ni bilo!
*
V GRAŠČINSKI KLETI
Nedaleč od izliva Savinje v Savo stoji še danes imeniten grad. Pred pol stoletja je gospodaril v njem mlad graščak, gostoljuben zares, čeden dečko, a hudo navihan. Nekoč nas je četvorico povabil v svojo graščinsko klet, globoko in visoko, da nam da pokusiti vina. Zbrani smo bili gostitelj, so-
sednji graščak baron, oskrbnik, domači vzgojitelj in jaz. Vsega nam je nudil gostitelj, ko je bil težka vrata zaklenil za nami : švicarskega sira, domačih rib, slanikov, svinjine, kislih kumaric.. Jedli smo, žeja je rasla, pokončevali smo jo zaman s pijačo, zbijali smo šale in se krohotali, da je gromko odmevalo v ogromnih prostorih.
Pomikali smo se lepo od soda do soda, sami velikanski štrti-njaki so bili, kovani, polni starine iz dobrih nekdanjih let.
. Mladi gostoljubni graščak je bil tudi duhovit govornik, znal j nas je navduševati, da smo pred vsakim sodom trčili: Eks!
In ko smo opravili rundo, smo jo ctvorili iznova. Tako smo bili borbo z alkoholom, prav nič nismo mislili na to, da bi se pravočasno še častno umaknili iz pogubnih prostorov. Tako se je gostitelju nakana posrečila, bližala se je že druga jutranja ura.
Iz komodnosti smo nehali po potrebi hoditi venkaj na zrak, vse potrebno smo izvršili kar na licu mesta. Prepevajoč vesele pesmi in okušajoč blagost vinskih letnikov smo pozabljali na vsa pravila, nauke in izkušnje. In tako smo se približali stanju, ko človeka ničesar več ne teži in mu je vesoljstvo sladka nirvana.
Tedaj pa sem nenadoma opazil, da gostitelja ni več med nami. To je bilo pač sumljivo. Začnemo ga iskati po kleti, kličemo ga prijazno. Ni ga več, klet pa je zaklenjena.
Zaspanec je obvladal prijatelja, ta je legel k steni, oni pod gantnarje.
Jaz pa sem nanosil starih dog, obročev, metelj, slame na kup, sredi kleti je vzrasla visoka grmada, ki sem jo spretno zažgal. Zaprasketal j c ogenj, dvigal se je mogočen dim in si iskal izhoda zgoraj v linah.
Zunaj na graščinskem dvorišču je nočni paznik prav kmalu zavohal in zagledal dim. Z vso vnemo je začel buditi služinčad. Razlegali so se preplašeni klici:
“Graščinska klet gori!”
V vaškem zvoniku je zazvonilo plat zvona.
Nekaj gasilcev je prihitelo. Skozi line so prasnili curki vo-
de na grmado, na sode, po stf nah. Tudi speče tovariše 1 oplazili in vzdramili.
Vrata se odpro na steža prikažemo se čili in zdravi, vs gospoda prestrašena zija v na Jaz pa stojim ob nedolžni ognju v kleti, smejoč se si meF cam roke in rečem mladeifl gostitelju, ki se mu šibijo koli na od strahu:
“Zapomni si, prijatelj, kd* si se hotel ponorčevati z rt1 noj!”
-------o-------
FOND KESANJA
Zakladniški department % dinjenih držav ima p osebi, fond, ki se imenuje “coj science fund,” v katerega | stekajo prispevki neznanih žavljanov, ki so kdaj zvezi zakladnico opeharili, bodisi F davkih ali drugače, pa hoče.'.-svoj “greh” poravnati, ne bi kdo kaj vedel o tem. Pr| prispevek v ta fond jo posl* neka neimenovana oseba I1 časa Madisonovega predsed|: kovanja, leta 1811. Od takf do danes je ta fond narasel | $626,000.
št
v
p
por
Sezite po naj novejši knji* ni, iz katere dobite lahko ,u vse podatke za pridobite0F ‘
ameriškega j N državljanstva
Knjiga vsebuje vse naj' novejše postave in j1 pravkar izšla. Dobite % samo pri založništvu
“MEHIŠKA ROMOVIMA”
SLOVENSKI DNEVNIH slovenska unijska tiskarn* [jC(
6117 St. Clair Ave Cleveland, Ohio
Pošljite 25c v znamkal ali money ordru in knjig^ vam takoj odpošljemo
V
fek
tv;
VAŽNO ZA VSAK0GA J
KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v Btari lcraj;
KADAR želite kopa i* starega kraja; KARTE prodajamo za vse boljše parnik« ro najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete.
Potniki so % našim posredovanjem ▼•dno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	v	ITALIJO
Za	$ 2.65	100	Din	Za	$ G.60	100	Lir
Za	6.00	200	Din	Za	12.25	200	I.ir
Za	7.20	300	Din	Za	30.00	500	Lir
Za	11.70	600	Din	Za	67.00	1,000	Lir
Za	23.00	1,000	Din	Za	112.50	2,000	Lir
Za	45.00	2,000	Din	Za	167.50	8,000	Lir
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišita nam, predno se drugje poslužite, za cena in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glaa Naroda—Travel Bureau)
21« We«* It St New Xork, N. T.
GLAS NARODA
NAJSTAREJS1 NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj rartirjen gloveua*)
list v Ameriki; donaia vsakd»' nje svetovne novosti, najbolj** izvirna poročila lz stare dom®1 vine; mnogo Sale ln prevod1 romanov najboljših pisateljem
Pošljite $1.00 U
ln pričeli ga bomo poillJatL pni Vsa pisma naslovite na:	Pij
GLAS NARODA ,rj
218 W. 18th St., Ne« Tork, N. * f
d< ai n ju ra1 >c< IČl
>P >Č)
K
|i
‘oj
‘j c
fai
ra'
V
o;i ■e ] lan
Idr
išr
est
ak
/v
ctl
ela -rte ^ b terc
Si
•Si
6se
a
Si
[t.
f
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnlh src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 22. decembra 1936 na posledicah/ operacije umrla nepozabna soproga in mati
Josephina Bolka
Pokojnica je bila rojena 23. januarja 1890 v Grahovem na Notranjskem, kjer zapušča brata Jakoba in sestro Marijo. Tu zapušča soproga, šest sinov in eno hčer, v Minneapolisu pa brata Franka Truden. Njeno dekliško ime je bilo Truden.
Podati se je bila morala na operacijo v Rochester, Minn., pa je tri dni po isti preminila. Pogreb se je vršil dne 26. decembra ob veliki udeležbi občinstva. Društva “Jutranja zora” SNPJ, “Marija čist. Spočetja” JSKJ in odsek SŽZ, katerih, članica je bila pokojna, so se korporativno udeležila pogreba. Hvala jim za to, kakor tudi za darovane vence in za maše aa-dušnice. Hvala za vence tudi družini Johna Terana, družini J. Kerže iz Chisholma, in družini Frank Truden iz Minneapolisa.
Dalje lepa hvala sledečim, ki so dali za pogrebi potrebne avtomobile na razpolago: Joseph Veranth, Frank Polajnar, Frank Malovasich, Paul Buccowich Jr., Louis Champa in Tony Golob.
Hvala vsem, ki so pokojnico obiskali na5 mrtvaškem odru, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki so nam bili na kakršen koli način v pomoč in tolažbo v težkem času. Posebej se še zahvaljujemo Mrs. Angeli Pirsh, ki je bila šla s pokojnico v Rochester, ter Mi-, in Mrs. Dan Bohince, ki sta nam ves čas stala na strani ter uredila in preskrbela vse potrebno.
Ti pa, draga žena in mati, počivaj sladko v hladni zemlji ameriški in ohranjen Ti bodi blag spomin!
Žalujoči ostali: Anton Bolka Sr., soprog; Anton Jr., John, Louis, Frank, William in Edward, sinovi; Angela, hčerka.
Ely, Minn., 31. decembra 1936.
'a1
M
t
b:
ai
£