Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. februarja 2022 - Leto XXXII, št. 5 stran 2 Svečano kosilo v Parlamentu Dve Sakalovčanki pri Maroltu stran 4 Benjamin Savšek stran 6 Rauže me veselijo stran 8 2 Ob 30. obletnici slovensko-madžarskih diplomatskih stikov Svečano kosilo v Parlamentu 26. janurja je v organizaciji slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss na pobudo podpredsednika nica madžarskega parlamenta in pooblaščenka premiera Katalin Szili, ministrski poverjenik, od- Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss kot gostiteljica pozdravlja goste Skupine prijateljstva z R Slovenijo in v sodelovanju z Direktoratom za zunanje zadeve Parlamenta potekalo v Parlamentu svečano kosilo, na katerem so obeležili 30. obletnico vzpostavitve madžarsko-slovenskih diplomatskih stikov. Prizorišče je bila dvorana Gobelinov, tema delovnega kosila se je glasila Vloga in vpliv diplomatskih zborov na manjšinsko politiko Madžarske in R Slovenije ter na življenje narodnih skupnosti, ki živijo na območju dveh držav v zrcalu preteklih 30-ih let. Svečanega kosila so se udeležili: veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Marjan Cencen, veleposlanik Madžarske v Ljubljani Ferenc Andor Dávid, generalna konzukla R Slovenije v Monoštru Sedanji veleposlanik R Slovenije v Budimpešti Marjan Cencen je ocenil vlogo diplomatskih predstavništev v madžarsko-slovenskih odnosih govoren za razvoj sosednjih politik pri ministrstvu za zunanje zadeve, Ferenc Kalmár, državni podsekretar, odgovoren za razvoj evropskih povezav pri ministrstvu za zunanje zadeve József Del gostov na svečanem kosilu, ki so ga pripravili v dvorani gobelinov v Parlamentu Metka Lajnšček, gereralni konzul Madžarske v Lendavi Eduárd László Máthé, državni sekretar in vodja Direktorata za zunanje zadeve Péter Sárdi, bivša predsed- predsednica Zveza Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács in pooblaščeni minister slovenskega veleposlaništva v Budimpešti Simon Konobelj. Navzoče je pozdravila zagovornica Erika Köleš Kiss, ki je med drugim izpostavila, »da so stiki med dvema državama zelo dobri in živi. Madžarska je šesta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Sodelovanje se je okrepilo tako na področju prometnih povezav, energetike in obrambe kot tudi na področju kulture in znanosti. V odnosih med državama ima posebno vlogo položaj narodnostnih Magyar, podpredsednica Pomurske madžarske samouvparvne narodne skupnosti Zsuzsanna Bači, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, skupnosti. Državi sta že v prvem letu vzpostavitve diplomatskih stikov podpisali Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v (Republiki) Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Za nas, pripadnike slovenske skupnosti na Madžarskem, je zaradi našega obstoja sila pomembno, da so odnosi med državama izjemno dobri in prijateljski,« je poudarila gostiteljica Erika Köleš Kiss. O odnosih med državama sta spregovorila tudi sedanja veleposlanika Marjan Cencen in Ferenc Andor Dávid, prisotni so med kosilom ocenili rezultate diplomatskih odnosov in sodelovanja med državama. (Slika na 1. strani: Udeleženci svečanega kosila.) Ferenc Sütő Foto: Pisarna za tisk Parlamenta Pod Srebrnim brejgom … … se je na slovenskom kraji snejg v planinaj v črno odeno. Nede za kakšo čüdo, tau nej, nesreče so tau naprajle. Ranč nej v enom tedni se je v planinaj devet lidi bujlo. Od toga je sedem planincov (túrázó) bilau pa dva smučara (sielő) sta smrtelno nesrečo mela. Nekak bi se leko pito, ka pri vragi lidge v takšoj zimi tagor v plamine ojdijo? Nika drugo na tau ne moremo povedati kak tau, ka Slovenci so narod smučarov pa planincov, adrenalin trno radi majo. Depa včasi človek prejk svoji granic šké titi, stere njemi svejt kaulak njega gor postavla pa že tragedijo mamo. Vse tau je planincov nej dojstavilo, tisti smučarov, steri po svoje smučajo, tö nej. Srečo v nesreči sta malo po slejgnjoj nesreči dva planinca mela. Cejliva vküper potrejtiva so njiva s helikopterom v špital odpelali. Žalosni rekordi pa se s tejm ne zgotovijo. Nouvi takšen rekord so pozitivni na covid 19 naprej prinesli. V slejgnjom tedni je samo v enom dnevi prejk 14 000 pozitvni bilau. Pri tejm trbej prajti, ka dosta je takši pozitivni, steri so že dvakrat pa trikrat cepleni bili. Istina, ka tej so nej tak betežni kak tisi, steri so se eške sploj nej cepili. Pri tejm se pitanje postavla, kak epidemijo, pandemijo dojstaviti, če pa se takše godi? Na tau se dosta lidi vej zglasiti, teorij na gezero geste. Samo tau je gé, stera teorija vse tau prežive pa se za istinsko pokaže. Sto vej, leko pa ka mo se mogli včiti s tejn betegom vküper živeti. Na političnon podiji se je pošteno po tejm trausilo, gda je ministrski predsednik nej najbole diplomatsko od Kitajske pa Tajvana gučo. Zaprav, na žüjo njim je staupo, ka se v njigvo domanjo politiko mejša. Nagnauk je velki kontra nazaj prileto. Nej takši kontra, kak ga pri kartanji šnopsa poznamo. Kontra se je v tejm vido, ka nagnauk je biznis z njimi pod velko pijtanje prišo. Vejmo, Merka se pred njmi trausi, mala Slovenija pa šké velki diplomatski faktor biti. Opozicija je brž škela, aj se Janša od toga distancejra, aj rejč nazaj vzeme. Je pa politična škoda že napravlena bila, čaka se, kakša ekonomska škoda iz toga leko grata. Na domanjoj političnoj sceni se je nauva stranka (partija) narodila. Kak za gnauk vögleda, do pošteno politični cocktail vküper zmejšali. V njej so se najšli pa najšle vsi tisti, sterim se je aktualno živlenje v parlamenti pa na ministrstvaj pošteno prauto postavilo. Škejo iskati nauvo paut. Na steroj de do politično korektnoga dialoga prišlo, najbole pa tau, ka se z gospodarskim kriminalom enja. Na, nejde za klasični kriminal, aktualna politika si je skur vse pod sebé skopala. Ranč té dnejve se je znauva pitanje o odavanji Telekoma goraouprlo. Telekom je eške itak od države, kak najprva bi ga radi odali. Kak se tau dela? Najprva firmo trbej srmačko naprajti, po tejm jo kakši pajdaš političnoga vreka za fal pejneze küpi, ka se leko tadale drago komi drugomi oda. Tau znamenüje, ka ne zaslüži država ali rosag, politična botrina največ prislüži. Naš Srebrni brejg straj ma, ka njega kakšnomi takšnomi ne odajo. Vej, ka dosta je vrejden, dosta več kak kakši Telekom. Kak bi pa nej biu več vrejden, vej pa njegvo ménje nam od toga pripovejda. Naš brejg je cejli iz srebra, tau pa dun velko vrejdnost ma. Porabje, 3. februarja 2022 Miki Roš 3 V šalovski občini se dosta vsega dela Zbérajo ideje za obeležje Preminauči keden smo v rubriki Prekmurje pisali tom, ka se v šalovski občini dosta vsega dela. In tak sam gorziskala župana Iztoka Farteka, ka nam o tom ške malo več pove. - Vidimo, ka se popravla skor dva kilometra duga poštija, stera pela skauzi Šalovce. Nam prva leko malo več povejte o toj investiciji. »Ta poštija je državna, zatau smo se o tom, ka de se začnila popravlati, že lani pogučavali z odgovornimi v rosagi. Fejst sam veseli, ka smo se brž zgučali, pa ka smo mi na občini pripravili dokumentacijo, vej pa če bi tau napravo rosag, bi malo duže trpelo. In tak smo te leko že lani vleti podpisali tau obeležje vövidlo. Do konca februara mo sprejemali predloge. Zdaj moremo vöo- Iztok Fartek (Kejp: Silva Eöry) dabrati še komisijo, stera de predloge te ške ocenila. Prve tri mo nagradili, lüstvi Pauleg šalovske šaule se dela krožišče (kejp: Silva Eöry) pogodbo in vöodabrali firmo, stera zdaj tau dela. V začetki novembra lani so se dela že začnila, in tau na obej krajaj vesnice nagnauk. Tü, gé se začne poštija, stera pela prauti Markovcam pa tüdi Porabji, se dela tüdi krožišče (körforgalom). Tau smo steli najbole zavolo toga, ka mo tak dojstavili promet, ka nedo mogli šoferi tü več tak naglo leteti, sploj zatau, ka je tü pauleg tüdi šaula.« - Vö ste si tüdi zbrodili, ka te na sredi toga krožišča neka napravili, eno takše obeležje, stero de predstavlalo občino. »Istina gé. Vsem občanom smo poslali obvestilo, ka naj dajo predloge, kak naj bi »Ja, tak je. Komisija de raztalala nagrade po svojom izbori, lidge pa do leko prav- li, ka je baukši tretji ali pa celau štrti predlog, tak ka mo se odlaučili za tistoga, steroga de večina lidi podprla.« - Pa morejo lidge poslati kakšno maketo ali pa je zadosta, če dajo samo idejo? »Ideja je zadosta, vej pa znamo, ka nas je velka večina nej strokovnjakov s področja arhitekture, tak ka trbej samo opisati oziroma raztolmačiti svoj predlog.« - Leko té predloge samo lidge iz vaše občine davlejo ali pa tüdi drügi? »Leko tüdi drügi, če ma sto V Markovcaj so pred dnevi blagoslovili nauvi žarni zid (Damjana Nemeš) pa mo te dali priliko, ka se odlauči, steri predlog de se njim najbole povido.« - Tau pomeni, ka je nej mus, ka de predlog od tistoga, steri de daubo prvo nagrado, na konci tüdi vöodabrani? iz Porabja kakšo dobro idejo, je tüdi dobrodošel.« - Če deva zdaj nazaj k sami poštiji. Kelko pejnez ste daubili od rosaga za tau investicijo? »Od 2,3 milijona evrov de skor dva milijona dau ro- sag. Tak kak je pri takših projektih navada, moremo mi cuj dati peneze za pločnik (járda) pa ulično razsvetljavo, če de trbelo kaj kanalizacijo popravlati in podobne reči.« - Gda naj bi bila dela zgotovlena? »Računamo ka do konca avgusta, pa ka mo te leko meli tüdi slavnostno otvoritev. Zdaj tej neka mesecov pa do lidge mogli malo potrpeti.« Drüga fontoška investicija, stera je že skor zgotovlena, pa je ekonomsko-poslovna cona, stero so napravili na konci Šalovec, v smeri prauti Hodoši, v bližini štrejke. »Ge že dugo cajta pravim, ka moremo napraviti pogo- vüpam, ka de se tü zaposlilo 30 lidi, sledkar pa že okauli 50.« - Čüla sam, ka škete, ka bi k vam prišo tüdi kakši bautoš, steri pa naj ne bi odavo samo blaga za vsakdanešnji žitek. »Ja, radi bi, ka bi se tü odavale tüdi reči, stere nücajo pavri, pa tüdi gradbeni material.« - Pauleg té vaše cone je tüdi šalovski cintor, pri sterom ste zdaj asfalterali parkirišče, mate pa še drüge plane tö. »Leta 2020 smo se po dugi lejtaj rešili starih dugov in pejneze na red spravili, tak ka smo te leko pa več penez začnili davati za popravlanje naših občinskih poštij pa za drüge reči, tüdi za V začetki novembra lani so se dela že začnila, in tau na obej krajaj vesnice nagnauk (kejp: Silva Eöry) je za tau, ka do naši lidge tüdi doma delo daubili, pa ka nede trbelo vsem titi ta do Sobote ali pa v Avstrijo. Če škemo, ka do lidge tü živeli, moremo za njih meti tüdi delovna mesta. Za tau cono, stera je več ali menje že zgotovlena, smo uspeli dobiti peneze od rosaga oziroma Evropske skupnosti. Vse je pripravleno, ka investitori, firme ali obrtniki pridejo in tü začnejo zidati kakšo fabriko oziroma zidino. Zdaj mamo že štiri takše, s sterimi se pogučavlemo o tom. Dva bi mogauče že letos kaj začnila zidati, drügiva dva pa mogauče drügo leto. Veseli mo vsakšoga, steri bi sé še na nauvo prišo. V prvi fazi Porabje, 3. februarja 2022 cintore. V Markovcaj smo tak napravili žarni zid, v Šalovcaj pa smo steli napraviti mesto, gé bi se leko raztrauso pepel pokojnikov, samo ka nam je tau nej ške gratalo in nas tau letos čaka. Smo pa uspeli vrejdvzeti parkirišče.« Šalovska občina ma dosta planov tüdi na področji turizma. Pauleg markovskoga Peterlouga naj bi se turizem razvijo tüdi v Čöpincaj pri nekdešnji karavli in tüdi v Domanjševcaj. Ka več o ton de povedo ob drügi priliki, gda do plani že bole konkretni, je ške obečo župan Iztok Fartek. Silva Eöry 4 PREKMURJE Plečnikovo leto 23. januara pred 150. leti se je naraudo Jože Plečnik. Ob 150-letnici njegovoga rojstva je slovenska vlada leto 2022 vörazglasila za Plečnikovo leto. Té erični slovenski arhitekt, steri se je naraudo leta 1872 v Ljubljani, se je šaulivo na umetnoobrtni šoli v Grazi, po tistom pa na umetnostni akademiji (arhitekturni oddelek) v Beči, ge je po zgotovlenom študiji en cajt tüdi živo. S svojimi deli je zaznamüvo tri evropske prestolnice, pauleg Beča ške Prago in Ljubljano. Leta 1920 je biu vöodabrani za arhitekta Praškoga grada, pouleg toga pa je grato ške profesor na nauvoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, zatau je do leta 1934 furt vandrivo med Prago in Ljubljano. Svoj pečatli je Jože Plečnik püsto tüdi v Prekmurji. Njegovo najbole znano delo je bogojanska cerkev Gospodovega vnebohoda. Bela golobica, kak jo radi zovejo domanji lidgé, vala za eno najlepših zidin moderne sakralne arhitekture v Sloveniji. Gnešnjo zvünešnjo podobo je dobila leta 1927. Jože Plečnik je v nauvo cerkev - stero prekrivajo ravni stropi, okrašeni s prekmursko keramiko - vključo tüdi tale stare cerkve iz 14. stoletja, stera gnesden slüži kak preddverje. Plečnik je svoj tau prispevo tüdi pri župnijski cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradi na Goričkom. Pri obnovi cerkve je biu leta 1955 po njegovih planih napravleni strop, stene pa krasijo lončene posodice, stere slüžijo kak posvejti. Ob svojom arhitekturnom deli je s Prekmurci sodeloval tüdi na področji grafičnoga oblikovanja, vej pa je napravo naslovnici za Novine Slovenske krajine (1932) in za Kalendar Srca Jezušovega (1933), leta 1939 pa je prispevo ške idejni osnutek za Spomenik prekmurskim književnikom. Silva Eöry Dve Sakalovčanki pri Ka moramo napraviti, ka bi Maroltu meli zdrave zobé? Komu se ples pretaka po žilah, želi vedno izboljševati svoje znanje. V tem položaju sem bila tudi sama, ko sem se prijavila k Akademski folklorni skupini France Marolt. Že vrsto let sledim njihovemu plesne korake, kot sta valček in polka. Temu je sledil pevski del, ko smo morali sami peti eno pesem, ki smo jo lahko izbrali po lastni želji. Na srečo sva s Fanni dobili zeleno luč in zdaj se lahko Slika je nastala še lani decembra, ko jih je obiskal sv. Miklavž; Porabki stojita prvi z leve delovanju, saj je ta skupina najboljša in najuspešnejša na področju folklore v Sloveniji. Komaj sem čakala, da se učiva od najbolj cenjenih plesalcev v državi. AFS je bila na prešnji državni reviji trikrat zlata, ker imajo res odlične AFS je bila na prešnji državni reviji trikrat zlata jim pridružim, zato sem jim poslala elektronsko pismo že avgusta lani. V oktobru, ko sem začela študirati v Ljubljani, sem tudi prestopila prag plesne dvorane AFS France Marolt. S prijateljico Fanni sva v skupini brucev, to pomeni, da smo začetniki. Pravi Maroltovki sva šele od novembra, ko sva uspeli na avdiciji. To je bil izpit, ki je imel dva dela. Na podlagi rezultatov se je vodstvo odločilo, ali lahko vstopimo v skupino. Najprej smo morali pokazati posamezne osnovne koreografije, po vrhu pa tudi čudovito pojejo. Poleg plesne imajo tudi inštrumentalno ter pevsko skupino. Vrhunski dosežek je, da je naša pevska mentorica Jasna Žitnik Remic prejemnica zlatega znaka JSKD za izjemno ustvarjalno delovanje na področju vokalne glasbe. Večina članov je študentov, razlogi, ki so vsakega izmed njih pripeljali v skupino, so različni. Vse nas pa druži želja ohranjati slovensko kulturno dediščino ter ljudsko izročilo. Tudi moj cilj je, da se naučim Zato, ka bi naši zobgé zdravi ostali, moramo dosta dati na higieno naši lamp, naše ustne votline (szájüreg). V tej moderni časaj dosta cukra pa ogljikovni hidratov pogejmo, menje pa sirauve zelenjave pa sadja. Tau leko pripela do zobne gnilobe, ka nam zobgé začnejo na nikoj titi. Ka tanačivamo? Na den najmenje dvakrat si moramo zobe zaprati. Najbole važno je večer, naj ne ostane hrana na zobaj. Pojmo spat s čistimi zobami! Znamo, ka sline tö obranijo zobe, dapa vnoči menje slin mamo v lampaj, zatok je menkša zaščita zob. Geste dostaféle zobni past. Nej gvüšno, ka so najdragše najbaukše. Vsakši si mora vöodebrati tisto, stera je njemi najbaukša. Na zobno kefo (zobna ščetka) malo paste dejemo pa si zobe zaperemo iz vsej strani pa s krožnimi gibi tö. Potistim leko nücamo ustno vodau tö, nej trbej vsakši den, najbole te priporačajo, če mamo vnetje (zvužgano) v lampaj. Prauti zobnim kamnom leko nücamo zobno nitko (fogselyem). Dapa dostafart se zgodi, ka sami več ne moremo dojspraviti zobni kamen z zaub. Idimo k zobozdravniki, on de nam pomago. Zato, ka pod zobnim kamnom se zdržava dosti bakterij, stere napravijo, ka nam začnejo zobgé gniliti pa lüknjasti gratajo. Pravijo, ka zvečilni gumi brez cukra tö čisti zobé. Zatok tö, ka če grzémo zvečilni gumi, mamo več sline v lampaj. Male mlajše od 1. leta starosti leko navčimo, ka si zobe perejo, tak do se oni tö navadili, ka si trbej redno prati zobeke. Starejši lidgé večkrat zgibijo svoje zobé, majo protezo. Zobno protezo tö trbej vsakši den prati. Protezo, stera se leko vövzeme, morate oprati z mekov kefov, potistim pa oplatniti z mlačno vodauv. Za takšno protezo nücamo tablete za razkuževanje (fertőtlenítés). Tableto raztopimo v posenci vodé, protezo damo v njau za kakšni 10 minut, potem go temeljito oplatnemo. Higiena ustne votline je tü tö pomembna, zato ka od gestija, stero ostane na protezi, leko dobimo druge betege tö. Pazimo na svoje zobé! Dobro je, če vsakšo leto bar gnauk gorpoiščemo svojoga padara, te tö, če nas ne bolijo zobgé. Najbaukše je, če mamo svoje zobé, proteza je več nej takšna gé, kak so naši zobgé. Margit Čuk plese iz vseh pokrajin Slovenije in to znanje izkoristim v Porabju, predvsem v domači folklorni skupini v Sakalovcih. Na vajah, ki jih imamo tedensko dvakrat, se učimo 6 koreografij, poleg tega pa tudi ljudske pesmi. To je koristno zaradi tega, ker tako spoznavamo slovenska narečja. Zaradi epidemiološke situacije mo- Porabje, 3. februarja 2022 ramo nositi kar naprej maske. To je res težko in naporno, saj vaje trajajo 2 uri in pol. V februarju bomo šli na morje, ker se bomo udeležili intenzivnih vaj, ki bodo trajale 3 dni. To nam ponuja odlično priložnost, da se družimo ter poglobimo svoje znanje. Noémi Illés 5 Indašnje slovenske meštrije – 5. Sitarge Sitarska meštrija je bila inda svejta v rokaj pavrov z grüntom, šteri so sita rédili vzimi, gda so nej meli delo na njivaj. Od začetka 20. stoletja pa so se s sitarstvom spravlali skoro več samo srmacke brezi zemlé, šteri so si ovak nej mogli spraviti peneze za žitek. Od krajin stare Avstrije je bilau največ sitarov na slovenskom Kranjskom, trnok dosta majstrov je delalo v vesnicaj še škéri so setkáli z več žim na gnauk, nej odani produktov, veuke firme so tö ka bi vödržale prešanje s »pasirkov«. vsikdar menje sit prištölale. Ovak so bila sita veuka od 20 do 50 cen- Sitarge so zvün svoji krausen nikšoga timejterov, leko so bila kraugle ali kik- imanja nej meli, s svojimi mlajšami so late forme. Najbole gausto sito je leko živeli z dneva v den. Če so zgübili delo, zdržalo vodau tö, z ništernimi drügimi so spadnili v najvekšo srmastvo, vej pa so sejali fejfer ali je nücali v patejkaj so se pa na nika drügoga nej razmeli. in pivovarnaj. Najžmetnejši časi so prišli, gda je lüstvo Zavolo vsega toga je nej čüdno, ka so začnilo nücati sita z drauta, štera so rébila sita furt na krošnjaj nekdešnji su- dili po veuki fabrikaj. horobarov z Ribnice (o nji ste leko šteli v prvom tali naše serije). Največ sit je dojküpila Italija, odavali pa so je na Francuskom, Holandskom, Nemškom, Vogrskom in Romanarskom tö. V 18. stoletji so sitarge v vesnicaj Stražišče in Bitnje s konjskoga kosminja rédili golejre za avstrijsko sodačijo, med oböma svetovnima bojnama pa so dosta črni sit odali v Pariž, gde so z nji rédili léke letne črejvle. Po drügoj sve- Slovensko pofarbano sito je nika posabnoga v cejloj Za tkanje sita so nücali žimo (konjsko kosminje), s tovnoj bojni, gda je na krausEvropi – dostakrat je nosilo karérano ali križasto tauv škerjauv so največkrat sejali melo naj eške itak delalo kauli minto šestdeset žensek, so sita poStražišče in Bitnje med varašoma Kranj šilali celau na Dansko in Švedsko. V vesnici Stražišče so leta 1907 stvaurili in Škofja Loka. Tam so že na začetki 17. Kauli leta 1870 je na Kranjskom od si- sitarsko zadrugo (szövetkezet). V njau stoletja začnili réditi prausna sita z žime tarske meštrije živelo dvej gezero lüdi, je že po par mejsecaj nutstaupila edna (konjskoga kosminja), štero so prištöla- na začetki 20. stoletja pa več samo tretjina vsej delavcov, na konci leta je li doma na Kranjskom. Kisnej je prišlo devetstau. Delali so na več kak tristau prejkmejla že kauli dvejstau krausen. vsikdar več Taljanov v Stražišče, ka bi krausnaj, od šteri so v zimskom cajti Zadruga je delovala vse do 1950-i lejt, küpilo sita. Zavolo toga so se doma- nücali dosta več. Sitarske držine so se gda je sitarska meštrija cejlak vömrla in nji majstri trüdili, ka bi s kem baukše dosta mantrale, vej so pa malo slüžile. so sita küpüvali več samo suhorobarge. produkte rédili. Za en malo je začnilo Ništerne familije so ranč ram nej mele, Zaman so sitarge probavali vse, so najsfaldjavati žime, zatok so bautoške po živele so v arendi, v mali sobaj ali kam- lonska sita grtüvala furt bole prilüblena njau odišli vse do nemške Bavarske in raj. Če pa si je držina donk zozidala med küpcami. go za drage peneze odavali kranjskim edno srmačko leseno ižo z ritonjami, Gda so mrli slejdnji sitarge, se je skor sitarom. Od konca 18. stoletja je na Slo- je emo vert svojo delavnico v spalnici, pozabila njina meštrija. V ništerni muvensko prišlo furt več konjski kosmin z gde so stale dvej ali tri krausne. Geli so zejaj in pri privatnikaj pa eške gnesneRusoškoga tö. gečmen, gra, kiselo kapüsto in krumple, dén držijo dosta nekdešnji škéri, s šteriSita so tkali moški, ženske in mlajši sitar je nej mogo računati na penzijo tö mi so inda pripravlali konjsko kosminje nad 14 let, drauvna deca pa so vövlekla nej. Mlajši so ranč tak mogli trdo delati, in z njega rédili sita. Erba slovenski sižimo. Gda so kosmine vöpotegnili, so je zatok so bili betežasti in blejdoga lica. tarov je nika posabnoga v cejloj Evropi, stkali na krausnaj (szövőszék). Rédili Gučali pa so, ka so prej sitarge veselo najbole unikatna pa so pofarbana sita. so večféle sit, štera so bila ovaška po naturo meli. Med spejvanjom jim je Njina žima má žuto, redečo, oranžno, meri in farbi. Vsakša fajta je mejla svojo spod rauk vöprišlo sito za sitom, z vüpa- bejlo, črno ali barnasto farbo in nosi ime: »Linz«, »Ungaria«, »Pajtelj«, »Saf- njom so šteli dni do nedele, gda so leko karérane ali križaste minte. ram«; zvali pa so je po nemški numeraj en par vör počivali. Vnaugi med njimi V našom cajti majo vse indašnje mešttö: »ajnzarčki« in »cvajarčki«. Žimo so so ojdli na prauške v gorenjsko ves Crn- rije pravo renesanso, zatok se na Slositarge dobivali od domanji bautošov, grob, gde so sitarski Marijin svetek dr- venskom tö furt več lüdi vči tkati sita s zvekšoga spucano in pofarbano. Ništer- žali 2. juliuša. konjskoga kosminja. Originalne škéri ni majstri pa so konjsko kosminje sami Ta meštrija je začnila na nikoj priti že pa si leko v Gorenjskom muzeji v Kranji čistili in farbali. na srejdi 19. stoletja. Dosta sitarski dr- pogledne vsakši, šteri je najgir na sitarstSito je nücala vsakša vertinja, vsikdar žin je enjalo z delom, vej so pa furt me- vo. pa so je pri rokej meli mlinarge tö. Zvek- nje sit leko odali doma in na tihinskom. -dmšoga so ž njimi sejali melo, depa sad ali Kriza je na začetki 20. stoletja eške üša ilustraciji: zelenjé so ranč tak prejk nji klačili. Tak- gratala, vej je pa v kamraj ostalo dosta Marija Kozar Porabje, 3. februarja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Razgledni stolp Geodetske stolpe so v 1970-i lejtaj začnili zidati na Vogrskom, zato ka so geodeti z njigvo pomočtjauv vömejrili zemlau. Vsevküp se je 107 betonski stolpov zozidalo, steri so audalič tak vögledali, kak če bi razgledni stolpi bili. Dobri bi bili zatau tö, zato ka so viski pa so največkrat na bargej stali, depa tau je sigurno zapovedano bilau, ka turisti na te stolpe ne smejo goraodti. Tej stolpi se že od daleč vidijo, cilj je tak tau biu, aj eden drügoga vidijo od več deset ali stau kilomejtrov, zato ka gda se mejri, vsigdar tri taše stolpe morajo videti. Stolpi so iz betona napravleni, ka je nej lejpo, depa dobro funkcionera, ne prnej pa ne ridjavi. Vsej 107 stolpov je gnako napravleni, gnako vögleda, depa nej so gnako visiki. Od deset metrov cejlak do petdeset mejtrov visiko so se zidali, odvisno je bilau, na kak visiki brejg so njé zidali. V Porabji smo tö meli geodetske stolpe, samo tej so iz lesa bili napravleni pa nej so okraugli bili, liki so bili v formi piramide. Tisti, steri je v Andovci pri slavski (slovenski) meji stau, je 35 mejtrov visiki biu pa spico je na rdečo meu pofarbano, aj ga že od daleč leko vidi. Konca osemdesetoga leta so ga dolarazmetali, vejn zato, ka je že začno prneti. V Őrségi pri Magyarszombatfa stoji eden betonski stolp. Lani so si domanji tak zmislili, ka s tauga geodetskega stolpa razgledni stolp napravijo. Idejo so njim tisti turisti dali, steri ga že dugo časa tak nücajo kak razgledni stolp. Depa nedo oni prvi, v rosagi že več taši stolpov so vönapravli za razgledni stolp. Če se v Őrségi napravi te razgledni stolp, te še plus edna turistična točka baude, ka še več turistov potegne v sausednjo pa našo krajino. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Parlamentarne volitve bodo 24. aprila Slovenski predsednik Borut Pahor je člane Državne volilne komisije (DVK) uradno obvestil o svoji odločitvi glede razpisa letošnjih rednih volitev v Državni zbor. Kot je napovedal, je izbral prvi možen datum, saj je že po posvetovanjih s poslanskimi skupinami na začetku novembra lani napovedal, da bo za volitve v Državni zbor določil prvi mogoči datum, to pa je 24. april 2022. Borut Pahor je napovedal, da bo 9. februarja podpisal odlok o razpisu rednih volitev v Državni zbor, kot datum za začetek volilnih opravil pa bo določil 14. februar. Pahor je ob tem ocenil, da »ima DVK dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da ob izidih volitev ne bo nobene sence dvoma«. Revoz krči proizvodnjo Novomeški Revoz, ki je nazadnje novembra lani proizvodnjo zmanjšal na poldrugo izmeno, zaradi krize s čipi dodatno krči proizvodnjo. Vodstvo podjetja je začelo pogovore s socialnimi partnerji za pripravo prehoda proizvodnje z ene izmene in pol na eno izmeno, kar ustreza zmanjšanju dnevne proizvodnje s 486 na 325 vozil na dan. S tem ukrepom bo prizadetih okoli 450 zaposlitev, so sporočili iz novomeškega proizvajalca avtomobilov. Revoz je sicer lani v zahtevnih razmerah krize z oskrbo polprevodnikov in težavah, ki so povezane s posledicami covidne zdravstvene krize, proizvedel 95.797 vozil, kar je 31 odstotkov manj kot v letu 2020. Revoz, ki ima približno 2400 zaposlenih, kot edina Renaultova tovarna izdeluje model twingo. Izdeluje še električni twingo ter modela clio in električni smart. Običajno je dnevno izdelal nekaj več kot 700 vozil. Erični slovenski športniki (21.) Benjamin Savšek Slovenija je na olimpijskih igraj v Tokii dobila tri zlate medalje. Piciklista Primoža Rogliča pa plezalko Janjo Garnbret smo v naši rubriki predstavili že pre- ka njemi je po tak dugom cajti gratalo dobiti medaljo na olimpijskij igraj: »Za tem uspehom (siker) je dosta matranja in treningov. In medalje ti dajo njegvoga žitka: »Dosta cajta sam po svejti, vej pa treneramo tüdi na tihinskom. Pred igrami v Tokii sam šau z držino ške na intenzivne priprave Z zlato olimpijsko medaljo okauli šinjeka minauče leto, zatau je prav, ka vam zdaj predstavimo ške kanuista Benjamina Savška. Sam pravi, ka je dugo čako na tau, ka pride do olimpijske medalje, vej pa je biu med favoriti že leta 2012 v Londoni (8. mesto) in leta 2016 v Riu de mauč, ka ške bole krepko treneraš naprej.« 26. julijuš 2021 de z zlatimi literami zapisani v zgodovini slovenskoga športa. V finali je Benjamin Savšek leto med postavlenimi dvermi na brzicaj umetne proge Kasai, na steroj preveslo večino slovenskih rek in daubo pravi občutek pa tehniko, tak ka njemi čonaklin furt lepau dé po vodej. »Čütim divjo vodau, znam izkoristiti njeno Zmagovito veslanje Benjamina Savška v Združene arabske emirate, gé majo žmetno umetno progo in so bile dobre razmere za trening. Pri nas v Sloveniji je voda pozimi preveč mrzla, tak ka ne moreš normalno trenerati.« Trener Jože Vidmar pravi, ka ma Benjamin eno trnok dobro lastnost, ka dobro »šté« vodau. Sam pravi, ka je tau tüdi zavolo toga, ka je že v mlajši lejtaj mauč, zatau se te leko tüdi tak brž pelam po njoj. Na vodej uživam, na divjih vodaj pa izživim vse lejpe občutke, tak ka mi nej trbej veslati na silo,« je ške povedo olimpijski zmagovalec. (Kejp na 1. strani: Z velkih tekmovanj ma vsevküper 11 medalj.) Silva Eöry Kejpi: internet VABILO NA PREDSTAVITEV ŠTUDIJA V SLOVENIJI Spoštovani kandidati za študij, vas zanima študij na univerzah v Sloveniji? Vljudno vabljeni na februarsko izvedbo spletnih predstavitev. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v četrtek, 10. februarja, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu in po svetu. Držina Benjamina Savška Janeiru (6. mesto), ali njemi je furt malo svalilo. Zdaj pa se je na Japonskom pršikalo v stili slovenskoga pregovora, ka v tretje ide rado. In tak je v svojo vitrino leko dau ške olimpijsko medaljo, in tau celau zlato. V zadnji deseti lejtaj je Benjamin daubo ške: celi komplet medalj s svetovnih prvenstev in ške eno srebrno medaljo cuj, tüdi zlato in bron z evropskih prvenstev, pauleg toga pa ške štiri medalje z ekipo. 34 let star Ljubljančan pravi, ka je veseli, so tekmovali kajakaši in kanuisti na divjih vodaj. Na konci je biu 3,71 sekunde hitrejši kak češki kanuist Lukas Rohan, 5,45 sekunde za njin pa je na cilj priveslal dobitnik bronaste medalje, Nemec Sideris Tasiadis. Benjamin živi z ženo Arnito in mlajšima, 12-letno Anjo in 6-letnim Arnejom pauleg Ljubljane, v kraji Gameljne, gé so blüzi veslaškoga kluba obnovili en starejši ram. Pravi, ka njemi je držina v velko podporo, vej pa je šport način V okviru predstavitev bodo kandidatom predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta. Prav tako bodo udeleženci imeli priložnost, da se prek spleta srečajo s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG), kot tudi študenti iz zamejstva in izseljenstva, ki že imajo pozitivno izkušnjo študija oz. izmenjave v matici. Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku. Če bi želeli prisluhniti predstavitvi v angleščini, predlagamo, da se virtualno povežete z organizatorji v torek, 15. februarja, ob 14. uri. Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice na spodnji povezavi. Ogled bo možen tudi v neposrednem prenosu v živo prek Facebook profila Study in Slovenia. Več informacij najdete na slovenci.si. Prijazno vabljeni! Porabje, 3. februarja 2022 7 Plastika – blagoslov ali prekletstvo? Simbol modernoga sveta bi leko bila plastika, štera nam je v preminauči šestdeset lejtaj cejlak spremenila živlenje. Brž smo pa gorprišli, ka se je nikak ne moremo rejšiti, vej je pa našo Zemlau za en malo pokrilo plastično smetke. Plenice za talüčati na priliko preminéjo samo v več kak petstau lejtaj, plastične začke dobi, z valekami vösprešajo luft z njé, dobi napis, na konci pa go narejžejo na mero. Če rejsan od letošnjoga juliuša na Vogrskom več tö ne smejmo nücati začke za enkraten nüc – depa plastične slamice, žlice in vilce ali palcike za vüje tö nej –, donk so se pa tzv. »biozačke« nej najbole vöpokazale. Takše rédijo skor djenau mikroplastike vküppride v vodej reke Tise. Če rejsan dajo ništerne plastične falajčke kozmetičarski produkti, se največ od nji zdrobi doj od vekši falatov plastike. Gda na priliko vözaperémo eden sintetičen gvant, prejk zamazane vodé leko v naše reke priplava do 70 gezero mali plastični falajčkov. Na naši vodaj že gnesnedén dosta plastike plava – če nemo skrb meli, de takši smetk do leta 2050 več kak rib nücajo za tau skor gezero lejt, edna škatüla s stiropora (hungarocell) pa ostane z nami več kak miljaun lejt. Ka je v istini plastika? Tau je eden umeten (mesterséges) material, šteri má graubo veuke molekule. Ništerne fajte – kak so celuloza, kavčuk ali linolej – vödobimo z nature, drüge – kak so PET, poliester, PVC ali polipropilen – rédimo cejlak umetno. Gestejo plastike, štere na vročino méke ali pa trde gratajo, skoro vse pa delajo z nafte (kőolaj). Vsakši od nas najbole pozna začke za küpüvanje, štere s polietilena rédijo. Té material držijo oprvim v formi mali bejli krugeu, štere kisnej v ednoj strašno veukoj posaudi stopijo. Po tistom té méki material prejk edne lüknje potisnejo, ga nafudnejo z luftom in ga sladijo. Masa pomalek formo tak kak drüge plastične začke, samo ka med delom mesto granuléranoga polietilena nücajo škrob (keményítő) s krumplov ali kukarce. Biozačke vögledajo kak eden šlajer in majo ovaško sago tö, ka pa je glavno, v naturi same od sebé preminéjo. Ali smo bar tak vüpali, vej so pa čednjaki gorprišli, ka se tau zgodi samo pri veukoj vročini in visikoj pari. Eške več: ništerni so za probo edno biozačko za tri lejta pokopali pod zemlau, gda pa so go vöskopali, je ranč tak krepka bila kak na začetki. Tak so mogli žalostno gorpriti, ka bi trbölo biozačke vrnau tak ejkstra vküppobérati in odpelati v posabne fabrike, kak plastične. Za tau pa je na Vogrskom premalo kapacitete. Sodelavci ednoga laboratorija že tri lejta gledajo, kelko Ta drauvna plastika najde paut nazaj v naše tejlo in nam mabiti napravi betege. Leko se stisne v naše bleke in je nutvužgé, leko škaudi plüčam in mozgám, depa moško mauč tö leko zmenjša. Ništerni so vözračunali, ka smo od 1950-i lejt do gnes narédili več kak 8 miljard ton plastike. Od toga smo samo trnok-trnok malo reciklérali ali znauvič ponücali. Eške gnes- nedén napravimo na svejti letno kauli 300 miljaunov ton plastični smétk. Dobro pa je znati, ka 90 procentov vsej plastične zamazanije pride v oceane samo po deset veuki rekaj, med šterimi so kinejzarski Jangce, pakistanski Ind, indokinski Mekong, rusoški Amur in egiptovski Nil. Če nemo skrb meli, de za tresti lejt v naši vodaj več plastike kak rib. Začke za küpüvanje pa ne delajo nevolo samo po tistom, ka je taličimo, liki že gda je rédijo. Plastične fabrike spiščavajo v luft dosta zamazanije, do leta 2050 leko pride do toga, ka do na leto vöspistile 2,8 gigatone ogljikovoga dioksida (CO2). Tau je tak, kak če bi dim v luft plückalo petstau elektrarn na kuln. Venak samo edno leko napravimo: moremo se nazajdržati. Skor gvüšni pa smo leko, ka se tau nede prišikalo. Zavolo toga moremo iskati nauve in nauve alternativne tehnologije. Ništerni mladi madžarski kemičarge so gorprišli, ka gestejo takše bakterije, štere v par kednaj »zejo« največ fajt plastike. Zmejs pa ne spiščavajo vö škodlive materiale, v istini narédijo kompost, šteroga leko dale ponücamo kak biomaso. Če se etakši pa atakši eksperimenti prišikajo, nam venak nede trbölo petstau lejt čakati, ka edne plastične plenice preminéjo z naše Zemlé. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 3. februarja 2022 ... DO MADŽARSKE Madžari vse bolj proti obveznemu cepljenju Januarja je že 59 odstotkov vprašanih izjavilo, da je proti obveznemu cepljenju. Njihov odstotek je bil lani novembra 44. In to kljub temu, da se je število okuženih prav tisti konec tedna, ko je agencija opravila raziskavo, podvojilo. Predzadnji konec tedna v januarju so registrirali v treh dneh kakih 40 tisoč novih okužb. Kljub »pohodu« virusa omikron volja do cepljenja ne narašča, saj se število tistih, ki so cepljeni vsaj s prvim odmerkom, dnevno dviguje le za nekaj tisoč. Prvi odmerek je na Madžarskem dobilo 6 milijonov 346 tisoč ljudi, drugega skoraj 6 milijonov 100 tisoč, tretjega pa kakih tri in pol milijona državljanov. Enako kot v jesenski raziskavi so tudi zdaj bili za obvezno cepljenje naj bolj starejši, potem intelektualci in Budimpeštančani. Najbolj je naraslo nasprotovanje med mladimi in tistimi, ki živijo po večjih mestih, pretežno v županijskih središčih. Opozicijskega referenduma gotovo ne bo Opozicijskega referenduma na dan parlamentarnih volitev (3. aprila) gotovo ne bo, in to ne zaradi tega, ker bi ga vladna stran preprečila. Opozicija je enostavno zamudila, saj je potrebnih več kot 200 tisoč podpisov oddala šele 21. januarja. Podpise so začeli zbirati že lani decembra, toda zaradi božičnih praznikov se je zbiranje podpisov zavleklo. Opozicija želi referendum o dveh vprašanjih. Prvo vprašanje se nanaša na kampus kitajske univerze Fudan, ki naj bi se gradil v Budimpešti, in mu opozicija nasprotuje. V drugem vprašanju se sprašuje o tem, ali naj so brezposelni upravičeni do podpore za iskanje nove zaposlitve 9 mesecev. Trenutno so do nje upravičeni samo tri mesece. Kljub zadostnemu številu podpisov tega referenduma gotovo ne bo hkrati z volitvami, saj četudi bi Državna volilna komisija upoštevala najkrajše roke, bi zmanjkalo časa. 8 Rauže me veselijo Eržika Pinter, po možej Žampar, v Slovensko vesi živejo z možaum. Dva de- Samo gda se je mati oženila, tau bilau, ka je oča delat odo te je niša svaja bila med nji- pa starim se je tau nej vidlo, mi, pa te so moji stariške v oni so tau steli, aj doma na Sakalauvce od- gazdiji dela. Zavolo toga so išli. Moj oča je se te svadili.« od tam valaun - Prvin so mladim zapovedbijo pa te, gda li, koga morajo vzeti? so se svadili, te »Nam že nej, depa prvin je so par lejt tam tak bilau, ka stariške so vöoleko živeli.« debrali par. Depa dostakrat - Kelko je vas se je tau zgodilo, ka so tak bilau v druži- spravili, je don nej dobro ni? bilau.« »Gda smo mlaj- - Gde ste odli v šaulo? ši bili, te smo »V Varaš sem edno leto odla bili štirge, tri v šaulo, dvej lejta v Slovenssestre pa en po- ko ves, pet pa v Sakalovci.« jep, sledkar se - Ka ste delali, gda ste šauje še naraudo lo zgotauvili? en brat, tak nas »Delat sem üšla v židano faje te pet bilau. briko, zato ka brat je v gimZdaj je najmen- nazijo odo, menša sestra Zdavanjski kejp Eržike Pinter pa Pište Žampar ši brat doma, v pa v Győr tekstil tehnikum, rojstnom rami mena pa tau prajla, ka vsateta mata, steriva sta že, žive, tam niže graubištja.« kši se ne more včiti, dja motak povedano, na svojom. V - Kak dugo ste bili v Saka- ram delat titi. Te sem še nej devetdeseti lejtaj sta obadva lovci? vedla, ka je tau, ka v židano v penzijo odišla, odtistoga »Vejn gda sem dvanajset lejt fabriki delaš. Mislila sem, ka mau sta doma. Mauž kaulak stara gratala, te smo prišli tašo lejpo ime ma, te gvüšno rama delajo, tetica Eržika pa nazaj v Slovensko ves. Depa dobro je tam delati.« v ogradci z raužami se spra- še prvin, kak smo nazaj priš- - Pa nej je tak bilau? vlajo, kak so pripovejdali, li, tam v Sakalauvci smo z »Nej, težko je bilau, v trej tau je za nji velko veseldje. arande bili, zato ka pri rami, partijaj (izmenaj) sem delaZdaj si malo leko počinejo, vej pa kak oni tak mauž so v trej partijaj (izmenaj) delali, doma so pa še gazdijo delali. - Tetica Eržika, kak ste se vi po iži zvali, gda ste še doma pri starišaj bili? »Mi smo se doma po iži tak zvali, ka Svatjini, tau, gde smo zdaj, tau so pa Tjörnji.« - Gde ste se vi naraudili, gde ste vi doma bili? »V Slovenskoj vesi, kak sem že pravla, pri Svatjini, niže Vse sestre in brata s starišama, gda so stariške svetili graubištja stoji naš ram.« - Gda ste mali bili, nej ste se bojali, ka ste tak paulak gde smo se držali, je več nej la, pa te še doma smo gazdibili pri graubiščaj doma? bilau mesta. Gda so v Slovens- jo delali. Najprvin sem deset »Nej sem se bojala, zato ka koj vesi stari mrli, te smo na- mašinov mejla, sledkar, gda nej smo tak paulak bili, tri, zaj domau prišli v ram, gde so že tej nauvi mašini prišli, štiri ramov smo se niže dr- se je mati naraudila.« te pa dvajsti. Cejli den sem žali. Zato ka sprvoga sem še - Zaka so se svajüvali tetica latejla gora pa dola, na edno mala bila, samo par lejt sta- pa vüc? minuto sem nej mogla stara sem bila, potistim smo v »Zato, ka se njim nej vidlo, niti. Žmetno je bilau, dostaSakalauvce odišli. Mojo ma- ka je mojo mater oča vzejo, krat v zimi smo pejški odli, ter sta vüc pa tetica za svojo oni so drügoga meli vöode- gda je velki snejg spadno, vzeli, oni so nej meli nikoga. branoga za moža. Drügo pa da si z biciklinom nej mogo, bus pa nej vozo.« - Iz židane fabrike ste šli v penzijo? sé prišla. Sprvoga smo v starom rami bili, samo sledkar, leta 1971 smo tauga zidali. Moža oča je rano mrau, tak ka cejlo gazdijo je moj mauž emo na brigi. Nej je bilau leko tak, ka maro smo meli, grünt smo delali, tak ka obadva sva v fabriki na tri partije delala.« - Kak ste ladali? »Mogli smo, depa te je tau vsepovsedik tak bilau v Slovenskoj vesi.« -Tistoga ipa je Na kejpi s starišama, sestrama pa bratom bola leko slüžo »Nej, po tridvajsti lejtaj sem kak zdaj, sploj pa tak ka še odišla, še prvin kak bi fabri- doma ste grünt delali? ko zaprli. V Slovensko ves »Nej trno, zato ka tistoga ipa sem odišla, ta, gde so lesene smo malo slüžili, depa tau tö lade, škatle delali. Tam je tö istina, ka tak drago je tö nej nej dobro bilau, zato ka je bilau kak gnesden.« mrzlo pa vlažno bilau.« - Ka ste delali potistim, ka - Ka ste vi tam delali? ste v penzijo odišli? »Na traki sem bila, tam sem »Dosta dela sem mejla, kak vtjüpklala deske pa latoše, sem prajla, hčerine mlajše stere so potistim vtjüpzabili. sem opravlala pa mojo tašTri lejta sem tau delala pa te, čo tö, zato ka fejst betežna hvala Baugi, v penzijo sem bila. Če bi tau še nej dojšlo, odišla, zato ka sem v židani te smo še krave tö meli pa fabriki delala pa šest lejt so grünt smo tö delali, cejlak mi tapistili.« do leta 2000. Tak ka sprvo- Kelko ste stari bili, gda ste ga nej ka bi mi baukše bilau, v penzijo odišli? več sem delala, kak če bi de»Mlada sem bila, če dobro lat odla.« vejm, štirdesetšest lejt stara. - Zdaj je zato te baukše, To je te ranč dobroga reda nej? prišlo, zato ka hči je rodila »Baukše bi bilau, če bi mladi pa betežna gratala, dugo je bili pa bi nej bili betežni, te v špitalaj bila. Te čas sem bi nam rejsan dobro šlau, dja skrb mejla na mlajše, na depa nej tak. Zdaj že samo dvojčke.« malo delam, telko, kelko la- Kelko mlajšov mate? dam, bola samo v ogradca. »Eno deklo mam pa enga Fejst rada mam rauže, cejli pojba, obadva sta že oženje- ogradec je puni z njimi. Od na pa posaba živeta.« sprtolejti do djeseni cvetijo, - Od tauga smo še nej pri- tau dja rada delam, name povejdali, gda ste se ženi- rauže veselijo.« li? (Kejp na 1. strani: Erži pri »Šestdesetšestoga leta, moj prvoj spauvedi.) mauž je tü doma bijo, on je Karči Holec sam bijo, tak sem te dja tö Porabje, 3. februarja 2022 9 Od inda v gnešnji čas – 17. Pripovejsti od stari Slavov Gnesden za naše zdravdje doktorge za tejlo skrb majo, psihiatri nam v glavau glejdajo pa eške zavole padarov bi se leko najšlo. Na, gda od padarov gučimo, že bole skrak naši stari Slavov ojdimo. V tisti časaj je gvüšno vse ovak bilau. Poglednimo si, sto so lidge bili, steri so za zdravdje lidi, za düše skrb meli. Padarge, vrači, volhi, svečeniki, šamani … Najprva se pri tema dvöma, pri padari pa pri vrači stavimo. V domanjoj rejči bi nikak tak prajli: »Padar mi je leko nin po 1300. leti tadale gučimo. Vrača, steri vrači pa zavrači, bole v davni časaj iskati moramo. Vrač je od inda pri vnuagi lüstvaj biu naprej valaun človek, brezi steroga Iz pripovejsti o Olegi pa njegvomi volhi, stero leko preštete pod kejpom, se že razmej, ka so volhi vidli, ka se ma zgoditi. S tejm, ka so daleč naprej vidli, so leko vsem lidam povedali, ka se smej pa ka se ne smej delati. Je pa volh vračiti tö vedo. Depa nej kak vrač, un je z rečami tau vedo delati. Gučo je tak, ka ga niške nej razmo. Zaprav, bole je nika momlau, kak pa ga poštüvali pa straj od njega so tö meli. Ali če malo ovak povejmo, s starjom so ga poštüvali. Volhi so plesali tö. Tau plesanje so samo uni leko plesali. Z njim so vedli na drugi svejt priti, se s pokojnimi zgučavati. Od tam dokumentaj aj bi volhi v Siberiji pri stari plemenaj eške gnesden svojim lidam slüžili. Je pa poznano, ka vrači so v Sloveniji eške nej dugo nazaj živeli. Vcejlak kcuj k volhi leko enoga drugoga dühovnoga člo- Na Pohorji, poznanom po Zlati lisici, je Karl Denovnik živo. Kak slejgen vrač v Sloveniji je poznani. Na fotografiji ga vidimo, kak je v starom piskri ogenj delo, ka vijer tazažené. Oleg Novgorodski volha sreča. Té velki rusoški knez je v vnauge bojne šau. Prva se je tau zgodilo, se je z volhom srečo. Un je vedo povedati, kak se bitje konča. Slika naj bi nam kazala, kak se Oleg leta 911 z volhom zgučava, prva je Konstantinopel napadno. Po legendi njemi je volh zapovedo, aj tam ne pidjé njigvoga vina, ka njemi čemer nut zmejšajo. Oleg po tejm rejsan nej vina spiu, steroga so njemi podvorili. vrastvo dau pa me je zavračo.« Ranč tau nam znauva od toga pripovejda, kak eške itak indašnja rejč v Porabji živé. Takšo več nin ne gučijo, zatoga volo tadale živeti mora. Depa demo k tomi, sto je padar biu, pa ka vračiti znamenüje. Padar je rejč, stera je iz nemške rejči »bader« prišla. Bader je tisti možakar, streri je v kopališčaj delo. Un je tö vedo krv piščavati, zaub vöskübnoti, rane zvezati pa lase zrezati tö. Iz toga, ka je frizer ali malo ovak barber tö. Barber je internacionalno ménje za frizejra, depa naš barbejr je ranč tisti, steri je zvün vsega povedanoga, skrb za lase tö emo. Od padarov pa s tejm barbejrov so si živlenje sploj nej mogli misliti. Un je vedo tak lidi kak stvar zavračiti, nazaj v živlenje postaviti. Vedo se je z nej samo enim bogaum zgučavati. Zaprav, znau je z njimi vküper priti. Zatoga volo je mogo dosta toga naprajti, ka je pauv dobra bila, ka je nej do povaudni prišlo, ka nej toča vse vküper zmlatila, ka so bogauvi dobri do lidi bili. Leko povejmo, ka njegva mauč je velka bila, že magična tö. Funkcija vrača v velki držini ali plemeni (törzs) tö, je nej točne granice mejla. Dostakrat se je njegvo delo mejšalo z delom enoga drugoga velkoga človeka, po indašnjo se njemi volh pravi. gučo. S tejm svojim delom je lagve düje, demone iz lidi vönaganjo. Njegva funkcija je rejsan zapletena bila, bole ovak povejdano, dosta vsega je delo, je mogo obrejditi. Zatoga volo so ji trno poštüvali. Volh je biu svečenik, gnes bi njemi dühovnik prajli, župnik ranč tak. Svečenik samo tau znamenüje, ka je svečeno, posvečeno delo za svoje lidi mogo spuniti. Tak je ranč un baugi, steri je svoj den emo, mogo dar prinesti. S tejm delom je gnako kak vrač se z baugom, z vsemi njimi, zgučavo. Tö zatoga volo so do volha strahospoštovanje čütili. Strahospoštovanje nika drugo ne znamenüje, kak tau, ka so so od indašnji maudri tanače dobili, kak kaj naredti trbej. S tejm so skrb meli, ka je pleme (törzs) s svojimi starimi vküpzvejzano ostanilo. Volhi so duge bejle lase nosili. Nejso si je farbali, volh je mogo že stari pa mauder človek biti. Po tejm volhi na druide spominjajo. Druide so Kelti meli, oba pa sta skur gnako funkcijo mela. Kak gnes dühovniki so volhi tö v »šaule« ojdili, če tak povejmo. Za volha je nekak že kak mladi biu vöodabrani. Po tejm je s starimi volhi sejdo, se od nji njihove »meštrije« navčo. Pojbič pa je nej samo tak odebrani biu. Neka se je moglo zgoditi, neka takšnoga, ka so si kak čüdo tumačili. Po tejm so ga odebrali. Iz té njigve tradicije, s poštüvanjom do boga pa svoji mrtvi lidi, so se pa nej škeli krščanstvi pokloniti. Iz zgodovine je poznano, kak so prauti tomi gorstanoli, grdau so je na nikoj djali, ene so žive gorvüžgali. Po nekšni Porabje, 3. februarja 2022 veka denemo, žrec so njemi prajli. Skur gnake funkcije je emo, kak smo tau pri volhi vidli, pa gnako je vögledo. Depa pri njem je eške drugo tö bilau, emo je eške politično funkcijo, če tau bole po moderno povejmo. Tau o politiki samo tau znamenüje, ka zvejkšoga so žreci vküper s knezi najbole naprej valaun bili. Knez je brezi žreca nika nej mogo odlaučiti, nika nej zapovedati. Leko povejmo, ka žreci so od stari Slavov elita bili. Žrec je tö tisti biu, steri je zdavo. Brezi njega sta moški pa ženska nej smela vküper živeti. On je biu tisti, steroga se je pitalo, če dva se leko zdata. Kak je zapovedo, tak je bilau. Tau je že politično delo, gda se manipulejra, kak z zdavanjom pleme do vejkoga bogastva pride. Gnes so vse te funnkcije vrača, volha pa žreca kak šamanizem poznane. Miki Roš sliki: svetovni splet 10 Aleksander Ružič ŠLOSAR Tou je bilou v tisti časaj, da so si nešterne iže že zmogle prve motore pa mopede spraviti. Če glij so bili stari pa razklobotani in so malo šli, te so se pa ja pa nej pokvarili, je dakoli bilo koga videti, ka je kakšoga štoj po cejloj vesi domou tisko. Eni, šteri so si kaj takšoga ešče nej mogli privouščiti, so se samo nevoščeno s toga nasmijavali, če glij bi si sakši kaj takšoga rad k iži pripelo. Ka bi si pa štoj nouvi motor ali moped küpo, pa si je nej bilou mogoče zamisliti. Je pa sakša iža že mejla biciklin, nešterni tüdi po dva. Ali je tüdi te bilou sigdar potrebno kaj popravlati. Najitrej se je gumi prepikno ali pa je kakši šrajf doj z njega zleto. Te je šarvedő (blatnik) rad po gumiji brüso ali je pa paktreger med spice prišo, ka so se te strgale in je te bilou potrebno nouve not napelavati. Če pa je kakši biciklin koga v kakši plout not odpelo ali v jarek, je te potač rad v osmico skočo in tüdi tou je bilo potrebno znouva naštelati, ka je več nej tak kosiu. Ništerni so si kaj sami znali vred vzeti, dosta ji je bilou tüdi takši, ka so za popravila nej meli škejri ali so pa bili bole lejvi. Vse tou je dobro gormerko tüdi Pištek. Biu je bole ali menje sirouta, zato ka ga je mati od nekec pripelala. S sousedon sta te začnila vküp živeti, že bole s starejšin pojbon, in te ga je te zeo kak za sina. Tak je Pištek skončo šoulo in je začno kaj šrajfati. Mejo je trno velko volou šlosar gratati in v ton je vido tüdi svoj žitek. Začno je ojti v sousedno ves k enome majstri, šteri njemi je dosta kaj pokazo, pa je zmes tüdi pri njen kaj meštrüvo. V ton časi je njegov očim odišo v Nenčijo in za njeva z materjov so se začnili boukši časi. Dao njemi je zazidati eno malo delavnico, na šteroj je bilo na velko napisano, ka je tü njegva šlosarska delavnica. Te njegov majster pa je meo eno lejpo či. Kak so Pišteki delavnici redno delati. Pajdaši so radi okoli njega ojdli in na večer, da je gratala kmica, so dostakrat šli po vesi in so tüdi vse felej kaj znali prkacati. Tü pa ton je šteri mogo v vojsko oditi, ali ji je sigdar nika takši faloutov bilo, ka njin je nej bilo dugi čas. Pa tüdi se je dogajalo, ka se je šteri med njimi, te da je prišo z vojske, oženo, in na takšoga je te več nej bilou mogoče računati. Tüdi Pištek je vojsko sreč- zima cuj iti, so se pa doubili. »Nej ste pozabili, ka smo že večkrat ščeli Kariva pri Gorenji notzvezati? Gnes pa gvüšno k Sidiki pride,« je vesejlo oznano Pištek. »Ja, maš prav. Napravimo tou. Iden domou po agacov kou pa po štrango,« je eden povedo. Šli so pazit in Kari je rejsan prišo. Preci dugo so pod oknon poslüšali, te je pa Pištek pravo: »Idemo!« Po tjuma so se potegnili na trnac, djali poprečki agacov začnile bajüsi poganjati, tak so se njemi sigdar bole oči za touv deklinov obračale. Biu je gvüšen, ka de njega mejla, zato ka se je njemi večkrat kaj nasmijala ali pa sta se kaj pogučavala. Tüdi majster najbrž nej bi meo nika prouti tome, si je mislo, zato ka sta pri iži bile samo dvej deklini, delavnica je pa nücala človöka, šteri bi na njegva stara lejta meštrijo dale pelo. Majster je kaj takšoga Pišteki zaistino nej nikdar gučo, ali je Pištek biu bole ali menje zavolo toga gvüšen. Pištek je že začno v svojoj no odslüžo in delavnica njemi je že dobro šla. Je pa ešče itak včasi šou pomagat svojomi majstri, zatou ka je li računo, ka de leko grato njegov zet. Tou je tüdi večkrat povedo svojin pajdašon, prle kak so si kakšo norost za po vesi naštimati vözmislili, ali je njemi nišče od nji nej ščeo povedati, ka ta majstrova deklina že dugo ma svojga pojba. Tak je leto minoulo in Pištek je henjo ojti k majstri pomagat. Tüdi san je začno vüpanje za majstrovo či gibiti. Tisti dugi večer, da sunce rano doj ide pa začne kou in ga s štrangov prvezali za klüko. »Tak! V ouknaj so križi, pa nede mogo vö. Ka se pa tü stejpa. Vej pa ma doma ženo pa držino. Že mi samo na smej ide, da lidje, šteri vgojno mlejko prnesejo, tou vpamet zemejo.« »Zdaj pa idemo na gostüvanje,« je samo eden na ednouk pravo, da so se s svoje modrije dobro vönasmejali. »Kak, na gostüvanje,« je včasi pito Pištek. »Te pa ne vejš? Tvoja nesojena žena se ženi. Tri dni de gostüvanje. Zdaj najbrž že ženske pogače pa perece Porabje, 3. februarja 2022 pečejo.« Pišteka je vtrgnilo. Malo je biu tjuma, te pa pravo: »Če ste za tou, idemo k njin. Tüdi njin nika naštimamo.« Spravili so se na dva mopeda in da so prišli v ves, so potisnili motora v jarek, pri ednoj oslici so vkraj vzeli lestvico in go cuj k majstrovoj iži naslonili. Pištek je splezo na strejo, slejko svoj kaput in ga vrkaj v rour potisno. Lestvico so friško odnesli nazaj in se sposkrili po jarki. Nej dugo za tistin je okouli iže breča gratala. Lidje so začnili lejtati se pa ta, Pištek s pajdaši je pa nej dugo čako. Friško so skočili na mopeda in se odpelali. »Pištek, zakoj si pa svoj kaput notri v rour potisno. Leko bi kakše drüge cote vküppoisko. Ka pa če te po njon spoznajo.« »Naj bou. Tak san ščeo.« Od tistogaa večera so se pajdaši več nej dobivali. Ta so rasli pa so se zoženili. Samo Pištek se je nej oženo. Tüdi ga je nej nišče vido, ka bi gda kašo deklino meo. Vodne je delo v svojoj delvnici, proti večeri njemi je pa delo že bole slabo šlo od rouk, zato ka se je te že ponavadi fejst zazvajo. Zbetežala njemi je mati in nej dugo za tistin mrla. Tüdi Pišteka je začno zaran betek mantrati in za eno par lejt je tüdi on odišo za materjov. Njegov očim je prišo z Nemčije na koulicaj, a tüdi njega so nej dugo za tistim odpelali na cintor. Iža je ostala sama in je začnila taprneti. Samo delavnica je ostala, če glij go je zaraslo trnje, a na njej je ešče itak trdno gor pršrajfana tabla, na šteroj se dobro vidi, ka je tü svojo meštrijo delo strojni ključavničar. 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.02.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, 10.30 TV-izložba, 10.45 Čarokuhinja pri atu, 11.20 Biotopi, izobraževalni program, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, informativni program, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.20 Zimski pozdrav, 21.50 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.20 Kinoteka: Klub golih pesti, film, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, 2.50 Olimpijski dnevnik, Vreme, 3.25 Napovedujemo PETEK, 04.02.2022., II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.00 Dobro jutro, 13.00 Zimske olimpijske igre Peking 2022: Otvoritvena slovesnost, 15.20 O živalih in ljudeh, 15.45 Na vrtu, 16.25 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarni program, 17.00 Umetnostno drsanje: Ekipno, zimske olimpijske igre Peking 2022, 19.05 Čudovita zgodovina smučanja, dokumentarni program, 20.00 Zimske olimpijske igre Peking 2022: Otvoritvena slovesnost, 22.10 Olimpijski dnevnik, 22.45 Ljubimca in diktator, film, 0.25 Videonoč SOBOTA, 05.02.2022, I. spored TVS 6:10 Kultura, Odmevi, 7:00 Otroški program: Op! 10:20 Infodrom - tednik za otroke in mlade, 10:40 Skoraj nikoli, angleška mladinska nadaljevanka, 11:05 Kapucar - belgijska mladinska nadaljevanka, 11:15 TV-izložba, 11:35 Tarča, 12:35 Ozare, 12:40 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13:55 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15:00 Kako izdelati: Športno obutev, britanska dokumentarna oddaja, 15:55 Rojaki, oddaja o zamejcih, 16:30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:30 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 17:35 Slastni medvedji recepti, risanka, 17:40 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 EMA 2022, 21:40 River, britanska nadaljevanka, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat: Tatiči, film, 1:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:40 Dnevnik, 2:00 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, 2:20 Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:50 Napovedujemo SOBOTA, 05.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 7:15 Smučarski skoki (M), srednja skakalnica, 8:40 Smučarski teki (Ž), skiatlon, 9:55 Biatlon, mešane štafete, 11:40 Smučarski skoki (Ž), srednja skakalnica, 13:40 Smučanje prostega sloga (M), grbine, 14:05 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 14:05 Hitrostno drsanje (Ž), 3000m, 14:50 Hitrostno drsanje na kratke proge, mešane štafete, 15:35 Smučarski skoki (M), srednja skakalnica, kvalifikacije, 17:00 Alpsko smučanje (M), smuk, 17:40 Smučarski skoki (Ž), srednja skakalnica, 19:00 Katar 2022 - Fifina magazinska oddaja, 19:30 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe - dokumentarna oddaja, 20:05 Ben se vrača, film, 21:50 Olimpijski dnevnik, 22:25 Resnica o Amy - britanska dokumentarna oddaja, 23:25 Zoran Predin - koncert ob 40-letnici ustvarjanja, 1:10 Videonoč, 3:45 Alpsko smučanje (M): Smuk, olimpijske igre 2022 NEDELJA, 06.02.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Nedeljsko bogoslužje, 11:00 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Zimski pozdrav, 14:55 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 15:20 Zdravnica in veterinar, film, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:30 Bacek Jon, risanka, 17:35 Minuta v muzeju, izobraževalna oddaja, 17:40 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Vreme, 19:45 Olimpijski dnevnik, 20:20 Dolina rož, nadaljevanka, 21:15 Intervju, 22:05 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Kraljica Elizabeta in njeni premierji, dokumentarni program, 23:20 Ansambel Vedun: Polnina slovenskega blagozvočja, kulturno-umetniški program, 23:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, 0:45 Olimpijski dnevnik, Vreme, 1:15 Napovedujemo NEDELJA, 06.02.2022, II. spored TVS 6:30 Duhovni utrip, 6:45 Koda, 7:15 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 7:45 Smučarski teki (M): Skiatlon, Olimpijske igre 2022, 9:25 Alpsko smučanje (M): Smuk, olimpijske igre 2022, 10:30 Hitrostno drsanje (M): 5000 m, olimpijske igre 2022, 11:55 Smučarski skoki (M): Srednja skakalnica, Olimpijske igre 2022, 14:10 Sankanje (M), Olimpijske igre 2022, 15:10 Deskanje na snegu (Ž): Deskanje po objektih, Olimpijske igre 2022, 15:55 Smučanje prostega sloga (Ž): Grbine, Olimpijske igre 2022, 16:40 Alpsko smučanje (M): Smuk, olimpijske igre 2022, 17:25 Dvoranski nogomet: Finale, evropsko prvenstvo, 19:30 Košarka: Cedevita Olimpija Igokea, liga ABA, 20:50 Žrebanje Lota, 21:00 Umetnostno drsanje: Ekipno, zimske olimpijske igre Peking 2022, 22:40 Olimpijski dnevnik, 23:20 Nedeljsko popoldne, 0:35 Videonoč, 3:00 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 1. vožnja, olimpijske igre 2022, 4:25 Napovedujemo PONEDELJEK, 07.02.2022, I. spored TVS 6:30 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dokumentarni program, 10:00 Obzorja duha, 10:35 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina, izobraževalni program, 11:15 Čarokuhinja pri atu: Dolenjska, izobraževalni program, 11:30 Naravni parki Slovenije, dokumentarni program, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Res čuden kamen, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi, informativni program, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Podjetno naprej, izobraževalni program, 18:00 Kepice, risanka, 18:05 Kuhar Štef, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19:50 Olimpijski dnevnik, 20:20 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22:45 Dr. Mirko Cuderman, dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, 23:45 Prešernova poezija v glasbi, 23:55 Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc Prat, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:20 Napovedujemo PONEDELJEK, 07.02.2022, II. spored TVS 6:30 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, olimpijske igre 2022, 8:10 Umetnostno drsanje: Ekipno, Olimpijske igre 2022, 9:55 Biatlon (Ž): Posamična tekma, Olimpijske igre 2022, 11:30 Hitrostno drsanje (Ž): 1500 m, Olimpijske igre 2022, 12:40 Smučarski skoki: Mešane ekipe, Olimpijske igre 2022, 15:05 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 16:00 Hitrostno drsanje na kratke proge (Ž): 1500 m, Olimpijske igre 2022, 16:40 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, olimpijske igre 2022, 17:50 Smučarski skoki: Mešane ekipe, Olimpijske igre 2022, 19:30 Deskanje na snegu (M), Olimpijske igre 2022, 20:00 Umetnostno drsanje: Ekipno, Olimpijske igre 2022, 21:30 Olimpijski dnevnik, 22:05 Dediščina Evrope, 0:10 Podjetno naprej, podjetnik in pisatelj, 0:45 Videonoč, 3:45 Alpsko smučanje (M): Superveleslalom, Olimpijske igre 2022, 5:20 Napovedujemo TOREK, 08.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Spacapufi, 9:10 Duh morja, film, 9:40 Odvratne rime, risanka, 10:35 TV-izložba, 10:50 Čarokuhinja pri atu: Koroška, izobraževalni program, 11:10 Naravni parki Slovenije, dokumentarni program, 11:35 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Antarktika, dokumentarni program, 14:30 TV-izložba, 14:45 Duhovni utrip, 15:00 TV-izložba, 15:15 Potepanja – Barangolások, 15:45 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:30 Mestne promenade: Kranj, 18:00 Tib in Tamtam, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Kukavici, nanizanka, 21:25 Portreti Prešernovih nagrajencev, dokumentarni program, 22:05 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Spomini: Anica Cetin-Lapajne, 2:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:25 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Olimpijski dnevnik, Vreme, 3:40 Napovedujemo TOREK, 08.02.2022, II. spored TVS 7:15 Deskanje na snegu: Paralelni veleslalom, Olimpijske igre 2022, 9:00 Smučarski tek: Sprint, kvalifikacije, Olimpijske igre 2022, 9:25 Biatlon (M): Posamična tekma, Olimpijske igre 2022, 11:25 Smučarski tek: Sprint, Olimpijske igre 2022, 14:00 Avtomobilnost, 14:30 EMA 2022, 16:00 Smučanje prostega sloga (Ž): Velika skakalnica, Olimpijske igre 2022, 16:40 Porabje, 3. februarja 2022 OD 4. februarja DO 10. februarja Hitrostno drsanje (M): 1500m, Olimpijske igre 2022, 17:10 Sankanje (Ž), Olimpijske igre 2022, 17:30 Krling: Mešane dvojice, finale, Olimpijske igre 2022, 18:10 Biatlon (M): Posamična tekma, Olimpijske igre 2022, 19:30 Alpsko smučanje (M): Superveleslalom, Olimpijske igre 2022, 20:30 Umetnostno drsanje (M): Kratki program, Olimpijske igre 2022, 22:00 Olimpijski dnevnik, 22:30 Circus Fantasticus, film, 23:50 NaGlas! 0:10 Videonoč, 3:00 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 4:20 Napovedujemo SREDA, 09.02.2022, I. spored TVS 6:45 Dnevnikov izbor, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, dokumentarni program, 10:05 Mestne promenade, dokumentarni program, 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu, izobraževalni program, 11:20 TV-izložba, 11:35 Naravni parki Slovenije, dokumentarni program, 12:05 Portreti Prešernovih nagrajencev, dokumentarni program, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 Osmi dan, 15:10 Rojaki, dokumentarni program, 15:35 Mostovi – Hidak, 16:05 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Kdo se boji slovenščine? izobraževalni program, 18:00 50 knjig, ki so nas napisale, 18:05 Bela in Sebastijan, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:25 Film tedna: Nomadi, 22:05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22:50 Profil, 23:40 Kdo se boji slovenščine? 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 1:55 Napovedujemo SREDA, 09.02.2022, II. spored TVS 6:30 Alpsko smučanje (Ž): Slalom, 2. vožnja, Olimpijske igre 2022, 8:10 Deskanje na snegu (Ž): Deskarski kros, Olimpijske igre 2022, 8:55 Nordijska kombinacija (M): Smučarski skoki, srednja skakalnica, Olimpijske igre 2022, 9:50 Hokej (M): Rusija - Švica, Olimpijske igre 2022, 11:55 Nordijska kombinacija (M): Smučarski tek, 10 km, Olimpijske igre 2022, 12:45 Alpsko smučanje (Ž): Slalom, Olimpijske igre 2022, 14:05 Hokej (M): Češka - Danska, Olimpijske igre 2022, 16:45 Hitrostno drsanje na kratke proge (M): 1500 m, Olimpijske igre 2022, 17:30 Sankanje (M): Dvojice, Olimpijske igre 2022, 18:10 Smučanje prostega sloga (M): Velika skakalnica, Olimpijske igre 2022, 18:50 City folk - Obrazi mest, 19:20 Ambienti, 19:50 Žrebanje Lota, 20:05 Živalski karneval, skladba pripoveduje, film, 21:00 Telesni stražar, nanizanka, 22:20 Olimpijski dnevnik, 22:50 Vprašanje identitete, dokumentarni program ČETRTEK, 10.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, dokumentarni program, 10:05 Kdo se boji slovenščine? izobraževalni program, 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu, izobraževalni program, 11:20 Zapeljevanje pogleda, 11:50 Informativna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:35 Sedem svetov - en planet: Južna Amerika, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:45 Slovenski utrinki, 15:10 Težišče – Súlypont, 15:40 TV-izložba, 16:00 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Ugriznimo znanost, 18:00 Na kratko: Socialna mobilnost, 18:10 Reaktivčki, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Tarča, 21:25 Raj – neukročeni planet: Borneo – sveti gozd, dokumentarni program, 22:30 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:15 Osmi dan, 23:50 Dediščina Evrope: Louis van Beethoven, 2:00 Ugriznimo znanost, 2:25 Dnevnik Slovencev v Italiji ČETRTEK, 10.02.2022, II. spored TVS 7:00 Alpsko smučanje (M): Alpska kombinacija, Olimpijske igre 2022, 7:55 Smučarski tek (Ž): 10 km, Olimpijske igre 2022, 9:15 Skeleton (M), Olimpijske igre 2022, 9:35 Hokej (M): Finska - Slovaška, Olimpijske igre 2022, 12:00 Deskanje na snegu (M): Deskarski kros, Olimpijske igre 2022, 12:30 Smučanje prostega sloga: Mešane ekipe, akrobatski skoki, Olimpijske igre 2022, 13:45 Hitrostno drsanje (Ž): 5000 m, Olimpijske igre 2022, 14:30 Hokej (M): Kanada - Nemčija, Olimpijske igre 2022, 16:45 Sankanje: Ekipna tekma, Olimpijske igre 2022, 17:30 Deskanje na snegu (Ž): Snežni žleb, Olimpijske igre 2022, 18:10 Smučarski tek (Ž): 10 km, Olimpijske igre 2022, 18:50 Alpsko smučanje (M): Alpska kombinacija, Olimpijske igre 2022, 20:00 Umetnostno drsanje (M): Prosti program, Olimpijske igre 2022, 21:30 Olimpijski dnevnik, 22:00 Avtomobilnost, 22:30 Ambienti, 23:00 Nova evropska pesmarica, 23:05 Slovenska jazz scena, 23:50 Videonoč, 3:45 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 5:20 Napovedujemo SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! CENJENI SLOVENCI NA MADŽARSKEM! TISZTELT VÁLASZTÓPOLGÁR! TISZTELT MAGYARORSZÁGI SZLOVÉNEK! 3. aprila 2022 bodo na Madžarskem znova potekale parlamentarne volitve. 2022. április 3-án ismételten országgyűlési választások lesznek Magyarországon. Mi, Slovenci na Madžarskem, sodelujemo na parlamentarnih volitvah s slovensko narodnostno listo, ki jo je določila skupščina Državne slovenske samouprave. Z glasovanjem na listo se nam znova odpira možnost, da izvolimo slovenskega narodnostnega zagovornika oziroma zagovornico v madžarskem parlamentu, ki bo zastopal oziroma zastopala naše interese. Pogoj za to je REGISTRACIJA. Mi, magyarországi szlovének, az Országos Szlovén Önkormányzat Közgyűlése által felállított szlovén nemzetiségi listával veszünk részt a parlamenti választásokon. A listára leadott szavazatainkkal újra lehetőségünk nyílik szlovén nemzetiségi szószólót küldeni a magyar Országgyűlésbe, érdekeink képviseletére. Ennek feltétele: a REGISZTRÁCIÓ! Prijava oziroma vpis v slovenski narodnostni volilni imenik je še vedno osnovni pogoj za to, da lahko sodelujemo na slovenskih narodnostnih volitvah tako letos kot tudi v bodoče. A szlovén nemzetiségi választási névjegyzékre való feliratkozás továbbra is alapvető követelménye annak, hogy a szlovén nemzetiségi választásokon idén, illetve a jövőben is részt vegyünk. Za slovensko narodnostno listo lahko glasujejo le tisti, ki so predhodno podali svojo izjavo o nameri, in sicer da so izpolnili točko »B« zahtevka za vpis v narodnostni volilni imenik. A szlovén nemzetiségi listára csak azok szavazhatnak, akik előzetesen nyilatkoztak ezen szándékukról a nemzetiségi névjegyzékbe való felvételre vonatkozó kérelem „B” pontjának kitöltésével. V kolikor tega še niste storili, lahko za registracijo v slovenski narodnostni volilni imenik zaprosite tudi na spletni strani www.valasztas.hu. VSE DRŽAVLJANE SLOVENSKE NARODNOSTI, KI V PRETEKLOSTI ŠE NISTE IZKORISTILI PRILOŽNOSTI ZA REGISTRACIJO, PROSIMO, DA SE REGISTRIRATE V SLOVENSKI NARODNOSTNI VOLILNI IMENIK! Na podlagi podatkov je 20. januarja 2022 bilo število vpisanih volilnih upravičencev v slovenski narodnostni volilni imenik vsega 830 oseb, od tega je volilna pravica 280-ih volilnih upravičencev razširjena tudi na parlamentarne volitve. Z izpolnitvijo ustrezne rubrike točke »A« registracijskega vprašalnika lahko nakažemo, da želimo v volilnem imeniku biti registrirani kot volilni upravičenec slovenske narodnosti. Registracija se v osnovi nanaša na lokalne volitve, obenem pa se lahko v posebni rubriki »B« opredelimo tudi glede tega, da želimo na parlamentarnih volitvah glasovati tudi za državno slovensko narodnostno listo, torej se registriramo tudi kot volivec oziroma volivka za parlamentarne volitve, tako lahko izvolimo narodnostnega zagovornika oziroma zagovornico v parlamentu. POVZETO: Če v točki »A« zahtevka za vpis v volilni imenik izpolnite »X slovenska narodnost«, boste vpisani v slovenski narodnostni volilni imenik. Če na zaprosilu izpolnite tudi točko »B«, boste podali izjavo, da želite na parlamentarnih volitvah glasovati za slovensko listo. Točka »B« velja samo za parlamentarne volitve. IZKORISTIMO TO ZAKONSKO DANO MOŽNOST V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! Državna slovenska samouprava TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Amennyiben erre az Ön részéről még nem került sor, úgy a www.valasztas.hu oldalon is kérheti felvételét a szlovén nemzetiségi választói névjegyzékbe. MINDEN SZLOVÉN NEMZETISÉGŰ ÁLLAMPOLGÁRT, AKI MÉG NEM ÉLT A REGISZTRÁCIÓ LEHETŐSÉGÉVEL A KORÁBBI ÉVEK FOLYAMÁN, ARRA KÉREK, REGISZTRÁLTASSA MAGÁT A SZLOVÉN NEMZETISÉGI VÁLASZTÓI NÉVJEGYZÉKBE! 2022. január 20-i állapot szerint mindösszesen 830 fő a szlovén névjegyzéken szereplő választópolgárok száma, ebből 280 fő választójoga kiterjed az országgyűlési választásokra is. A regisztrációs nyomtatványon az „A” pont megfelelő rubrikájának bejelölésével jelezhetjük, hogy szlovén nemzetiség választópolgáraként kívánunk szerepelni a névjegyzéken. A regisztráció alapvetően a szlovén önkormányzati választásokra vonatkozik. Ugyanakkor egy külön rubrikában „B” nyilatkozni lehet arról is, hogy a parlamenti képviselői választások országos szlovén listájára is szavazni kívánunk, tehát szlovén parlamenti választóként is regisztráljuk magunkat, így nemzetiségi szószólót juttathatunk a Parlamentbe. ÖSSZEFOGLALVA: Ha kitölti a névjegyzékbe való felvételre vonatkozó kérelem „A” pontját - X szlovén”, Ön felkerül a szlovén nemzetiségi névjegyzékbe. Obstaja tudi možnost za spremembo registracijske izjave. Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Aki az országgyűlési választásokon a szlovén listára szeretne szavazni, ANNAK KÉRNIE KELL A NYOMTATVÁNY „B” PONTJÁNAK KITÖLTÉSÉVEL REGISZTRÁCIÓJA KITERJESZTŐ HATÁLYÁT AZ ORSZÁGGYŰLÉSI VÁLASZTÁSOKRA, melynek következménye, hogy pártlistára nem szavazhat, csak a választókerülete egyéni képviselőjelöltjére és a szlovén nemzetiségi listára! Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Ha Ön a „B” pontot is kitölti a kérelmen, Ön ezzel úgy nyilatkozik, hogy az országgyűlési választásokon a szlovén listára kíván szavazni. A „B” pont csak az országgyűlési választásokra vonatkozik. Regisztrációs nyilatkozatának módosítására is lehetőség van. ÉLJÜNK MINÉL LEHETŐSÉGGEL! TÖBBEN A TÖRVÉNYEK ADTA Országos Szlovén Önkormányzat