Viri mineralnih surovin
vplivajo na razvoj vsake dežele
Zii nami je prva faza razprav o razvoju raziskovalne dejavnosti do leta 2000, ki je med drugim prinesla ugotovitev, da naš razvoj geologije v zadnjih letih ni šel v korak z rarvojem te vede v svetu tn da smo na ne-katerih področjih geoloških raziskav celo močno zaostali. Nadoknaditi zamujcnu bo težko, saj na vsakem koraku ugotavljamo pomanjkljivo-sli, ki so jih povzročili sfihijsko načrtovanje znanstveno raziskovalne dejavnosti, pomanjkljiva opremljenost za raziskovalno delo in ne na-zadnje pomanjkanje visoko kvaliCciranih delavcev za nekatera po-dročja raziskav.
Geološki zavod Ljubijana (GZ.L) je poleg splošnih pripomb k osnutku Analize možnosti dol-goročnega razvoja raziskovalne dejavnosli do leta 2000 pripravil tudi temeljito argumentirani predlog novega družbenega cilja: Vlincralne surovine in vode tcr kot dopolnitev cilja Itneti znanje — geologije.
VIRI MINERALNIH SURO-VININ VOD SO V SLOVENUI PREMALO RAZISKAM
Pri pisanju osnutka družbe-nega cilja Mineralne surovine in vode je GZL izhajal iz dejstva, da se viri mineralnih surovin po-membna osnova za gospodarski razvoj vsake dežele. Zato smo že pred leti zapisali med prednostne cilje bodočega drožbenega razvo-ja, razen pridobivanja hrane -in energije, tudi odkrivanje novih surovinskih virov, knr smo v zad-njih letih na različnih ravneh več-krat potrdili in ta cilj vgradili tudi v vse spremljajoče planske do-kumente, stabilizacijske ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in prizadevanja za prestrukturira-nje gospodarstva.
V Geološkem zavodu Ljub-Ijana so ocenili, da na področju minei^alnih surovin in vod zaradi večfaznosti lahko le manjši del geološko-rudarskih raziskav uvr-stimo v družbeni cilj Imeti /nanjc — geologije in so zato predlagali, da v dolgoročnem raziskovalnem programu posebej opredelijo na-slednje raziskave: nekovinske mineralne surovine, premog, nafta in plin, uran, geotermična enrgija, pitne in mineralne vode ter tehnologija pridobivanja in bogatenja mineralnih surovin.
Delovna skupina GZL je pri tem upoštevala, da viri mineral-nih surovin in vod v Sloveniji niso dovolj raziskani. Slovenija ima več nekovinskih mineralnih suro-vin, medtem ko je s kovinskimi in enregetskimi surovinami defici-tarna.
Nekovinske surovine (v Sloveniji iih   bkoriSčamo   okoli   20   vrsl)   so
osnova predeiovalni industriji. Precej slabši je položaj s kovinskimi mineral-nimi surovinami. Kljub številnim za-nimivim nahajališčein dancs ohratujc samo rudnik svinca in cinka Mežica. ZaskrhljujoOe je tudi stanje energet-skih surovin. Iz svojih virov pokri-vamo približno polovico poireb po energiji. Do leta 2000 pa se bo ener-getska odvisnosl povečala na več kot 60 odstotkov
Pofitični in ekunumski odnosi v sve-lovnem gospodarskem si^temu otežu-jejo »nesljivo osfcrbo i energjjo iz uvo/a. Zato dajcmo vedno večjo prednost zanesljivosti preskrb« pred cenenostjo energije.
Z raziskavmni bo treba zagotoviti potrebne količine energije za realiza-cijo dolgoročne energebke bilunce do leta 2000 in v raziskavah predvidcli konlinuiran razvoj energetike luifi po lelu 2000 s še razpotožljivinii viri energije. Pri tem \w potrebno določiti perspektivna območju, še predcn bodo organizirana io naseljeiu.
GEOLOCUA — NEPOGRES-UIVA OSNOVA MNOGIM R.\ZI-SKAVAM
V Geološkem zavodu so tudi menili, da jedružheniciljlmetiznanje —geo-logije polrebno dopolniti z raziskava-mi, ki jih jc sestavljalec osnutka pred-vidcl v rokopisu. lzvlečekvgradivihza javno razpravo predstavlja le nekatere smeri raziskav, ne pa geologije kot vede, ki je nepogrešljiva osnova šic-vilnim drugim raziskavam. Zato so v GZL predlagali, naj la družbeni cilj obsega naslerinje raziskave: preuče-vanje geoloSke zgradbe (geološka karta, tcktonske raziskave, načrtno raziskovanje glohlje geološke zgradbe z globokimi vrtinumi, geofizikalne ra-ziskave). stratigrafske in biostratigraf-ske, pelrološkc, sedimentološke, mi-neraloške m geokemične raziskave, geosialistika, osnovne raziskave v hi-drogeologiji in inženirski geologiji, osnove raziskave za geotermalno energijo in zbiranje in hranjenje geo-loikih podalkov.
Razprave o razvoju ruziskovalne dcjavnosli do leta 2000 še niso zaldju-čene. Polrebne bodo še šlevilne ko-rekture, dopolnitve in usklajevunia. Pri lem pa se moraniu že danes zavedati, da moramu čimprej poenotiti mnenje o dolgoročnem razvoju raziskovalne dcjavnosli v SR Sloveniji in da bomo moraU sprejete programe spoštovati bolj kot doslej.
BOGDAN JURKOVŠEK