Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 10. januarja 1929. Stev. 22. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29J Tovariš Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. VJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Učiielfslci Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. K novemu položaju. Nov položaj v državi. Z ukinjenjem ms.tave in novim stanjem v državi jei postavljena stanovska organiza* cija v povsem spremenjeno situacijo, ki za* hteva od -vodstva izredne prevdarnosti za vsak ukrep in enako tudi od društvenih od* bonov. Za prehodno dobo imajo osebe, ki načelujejo politični upravi, izredna poobla* stila in moč, česar se naj vsi funkcijonarji zavedajo. Zavedajo se naj tudi vseh konse* k vene svojih ukrepov >z ozirom na nove za« kone, ki urejajo razn^erje državljanov do države. Naša stanovska organizacija se je kot stanovsUo«politična organizacija doslej uve« ljavljala in se v danih razmerah edino mogla uveljaviti kot nekak regulator vpliva politič» nih strank in to s svojo moralno silo kot edini pooblaščeni predstavitelj stanu, ki ga v celoti ne more nobena stranka trajno brez lastne škode prezirati ter potom članov, ki kot pristaši različnih strank zastopajo vsak v svoji stranki .naše skupne programatične zahteve in načela. Danes, ko je akcijska moč strank orne» jena na minimum, ko so prevzeli vso odgo* vernost za upravo možje, ki jih je /zaupanje vladarja postavilo na čelo iste in jih zakon v vsakem ipogledu ščiti, je tudi stanovska organizacija kot stanovsko*politično borben činitelj začasno izgubila svoj prvotni delo« krog, v kolikor se ne bo zadovoljevala z raz* nimi intervencijami ter apelirala na uvidev» nost odgovornih in odločujočih oseb. Kot stanovska organizacija bi bil potem* takem njen delokrog skrajno utesnjen, ako si .ne bi bili zamislili njenih nalog mnogo večjih in širših. ■Naš program je kljub temu, da smo ga omejili iz politične Itre.znosti in idalekovid* nosti zgolj na one zahteve, ideje in cilje, ki so nesporno skupni celemu stanu^ tako širok, da v 'nobenem slučaju ne more nastati za nas situacija, kjer bi vezanih rok in v brezdelju morali čakati drugih časov. Iz novega položaja sledi za nas samo ena konsekvenca: V kolikor smo nai eni strani omejeni v svojem delokrogu, ¡toliko inten* zivnetje se hočemo udejstvovati v drugi sme* ri. In to ne velja le za celotno organizacijo učiteljstva, ampak tudi .za posamezna dru* štva. ilnštitucijaj krožkov dobi s item še večji pomen. Kako ogromna je naloga, ki smo si jo postavili z novo smerjo glede vzgoje član» stva k politični in duhovni samostojnosti, k stanovski solidarnosti in pravemu tovari* štvu, fc narodni zavesti, t. j. zavesti odgovor» nosti posameznika napram celoti, glede stro» kovne, splošne in politične izobrazbe član* stva, glede gospodarske in socialne samopo* moči! To, kar smo doslej v tem pogledu sto* rili, je komaj skromen začetek. In naš pro» svetni in pedagoški program, naš tisk, Mla* dinska Matica, našle. ¿zvenšolsko. delo itd.! Zavest širine in ogromnosti naših nalog nas naravnost sili k omejitvi in ekonomski izrabi sil in smotrenosti v delu, ki se izogib* lje vsakega nepotrebnega! eksperimentiranja in diletantizma. V svoji gorečnosti smo za* snovali marsikak širok načrt, a nismo prišli preko začetka, ker je bil psihološko premalo pretehtan in smo nadcenjevali lastne sile. Velika pomanjkljivost našega dela je v tem. da ne znamo pritegniti in zaposliti vseh raz* položljivih sil. Nima vsak razumevanja« za velikopotezno delo, a mnogo je tovarišev in še več tovarišic, ki bi z veseljem delali, ako bi jim kdo odkazal skromen delokrog, ki bi odgovarjal njihovim silam in nagnjenjem. Tudi z današnjim učiteljstvom bi se dalo mnogo, mnogo več doseči, kot se doseza. Res je v našem stanu, kakor povsod, mnogo materialistične miselnosti, a mogoče še več neizrabljenega! idealizma, sil, ki neplodno usihajo, ker jim nihče ni znal dati prave smeri. Veselje do dela raste z uspehom. Ni vsak borec! Koliko razočaranj doživlja naša učiteljska mladina in koliko prezgodnje res signacijei srečavamo pri njej, ker ni našla opore in pravih mentorjev ob vstopu v po* klicno življenjie. Najti moramo pota in na* čin, da našo mladino bolje usposobimo za njeno javno delo med ljudstvom. Le zavedajmo se: vse je odvisno od na* šega dela — šolskega in izve-nšolskega. Do* godki se prehitevajo. Kar smo izrekli včeraj kot domnevo, je jutri že. lahko dejstvo. Via* darjev manifest napoveduje novo ureditev države. Mi vidimo, da prihaja to, kar mora priti — tudi brezi naše zasluge in sodelova* nja. Kakršnakoli bo tai ureditev, ali nas za* dovolji ali ne, ¡eno je gotovo, da se bo po njej usoda slovenskega šolstva in učiteljstva v veliko večji meri odločala doma kot doslej, da bo torej stalo organizirano slovensko uči* teljstvo kmalu pred veliko težjo in odgovor» nejšo nalogo kot doslej, ki bo zahtevala od njega mnogo več inicijativnosti in napora njegovih sil, ako hoče soodločevati o lastni usodi. In to hoče, in noče nikdar več dopu* »titi, da bi se reševala njegova življenjska vprašanja brez njega in preko njega. Zato preostaja njemu in organizaciji isamo iena pot, pot dela, smotrenega dela, kajti, kdor hoče žeti, mora tudi orati in sejati. Od zadnje številke našega lista so sc dogodili zgodovinski dogodki v državi: Via* dar je izdal manifest na narod, s katerim ukinja ustavo. Vladar povdarja v svojem manifestu, da so »parlamentarizem začele .zlorabljati za* slepljene politične strasti v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi«. »Bodoči napori imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam i.n državnim interesom.« Vsa oblast v državi je prešla na osebo vladarja. Zakon o kraljevski bblasti in vrhovni državni upravi določa v čl. 18., da se izda* jajo in proglašajo kraljevi ukazi z. močjo za* kona. Ukaze sopodpisujejo predsednik ml* nistrskega sveta, resorni minister in mini* ster pravde. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih Novinah«, ako zakon sam ne določi drugače. Oblastne in občinske 'samouprave so razpuščene. Zakon o tisku je poostren poleg drugih s sledečimi določbami: § 9. Urednik novin ali začasnega lista Je dolžan brezpogojno objaviti v prihodnji šte* vilki lista ali spisal vsak popravek o dejstvih, iznešenih v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblast. § 11. Člen 33. se menja in se glasi: Za kaznjiva dejanja in prestopke o tisku odgo* variajo skupno pisec, urednik, izdajatelj, ti* skarnar in razpečevalec po določbah kazen» skega zakona o zaščiti države odnosno po odredbah zakona o tisku. Odredbe člena 34., 35., 36., 37., 38. in 39. zakona o tisku prenehajo, v kolikor so v na* sprotju z drugimi členi. § 14. Minister notranjih del lahko pre« pove nadaljnje izdajanje časopisov: 1. Ako je list 'bil 3«krat zaplenjen V enem mesecu. 2. Ako list ne natisne v naslednji številki oblastnega popravka. 3. Ako se denarna globa, na katero je bila odgovorna oseba obsojena, ne plača v 3 dneh. Pod prepovedjo izhajanja lista se raz* ume stalna prepoved izhajanja lista, z dru* gimi besedami: prepoveduje se nadaljnja iz* hajanje lista, čeprav bi bil prijavljen v drugi obliki ali z drugim obrazcem, kakor je list, ki je bil prepovedan. Zakon o .zaščiti države se je poostril po» leg drugih določb s sledečimi: § 1. Kot zločin v smislu kazenskega za* kona se bodo smatrala naslednja dejanja: 1. Pisanje, izdajanje, tiskanje in razpe» čavanje knjig, novin, plakatov ali objav, ko* jih namen je hujskati na nasilje proti držav« ni oblasti in splošno ogrožanje javnega miru ali javnega reda. To velja tudi za vsako pis» meno ali ustmeno propagando ali nagovar» janje drugih, naj bi spremenili politični ali socialni red v državi z zločinom, nasiljem ali s kakršnokoli drugo vrsto terorizma. 2. Organiziranje, podpiranje ali ščuvanjc članov posameznih udruženj, kojih namen je propagirati komunizem, anarhizem ali te» Po prevratu se je postavilo, na češkem lepo število narodnih šol, zato je mogoče pre* gledati, kako so se. irazvile v tem pogledu stavbne razmere. Kadar se izbira stavbišče, se ozira pred* vsem na vlisinsko lego stavbnega prostora. Lega stavbišča. z ozirOm na lego občine ali mesta se ne upošteva več. Stavbišče na peri* feriji mesta, proč od tovairniškega in trgov* skega nemira, j.e s stališča higijene in ped«* gogike večje vrednosti, kakor ono v sredini mesta. Načelo veliko solnca in veliko zraka zmaguje danes nad malenkostnimi predsodki prejšnjega časa. Idealno stavbišče je ono, ki je prosto od vseh strani, kjer je mogoče postaviti stavbo tako, da je na. vse strani od sosedov enako oddaljena. Zemljišče, ki meji s svojo severno stra* njo na cesto ali ulico, je danes prav tako sprejemljivo, ker more. projektant po svojih zmožnostih spraviti pročelje stavbe na se* verni strani v sklad z ulico ali cesto. Projektantovo prvo delo je, da porazdeli šolsko prostore pravilno na štiri strani neba. Za učilniae in delavnice je ugodna južna ali jugovzhodna, da celo jugozapadna stran, za risalnice pride v poštev severna stran, ka* mor naj so obrnjeni tudii kabineti, stranišča, stanovanjska in šolska kuhinja in jedilne shrambe. Velikost stavbišča se ravna po stavbnem programu. Za državne enorazrednice in dvo* razrednice s pripadajočimi jasli za malo deco in stanovanji se kupujejo stavbišča v izmeri 3—4000 m. S porastom stavbnega programa raste tudi zemljišče in letno telovadišče. rorizem, ali udruženj, za polastitev oblasti, kakor sploh onega, kar je navedeno v prejš* nji točki. 3. Izdajanje v zakup ali kakršno drugo odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb, ki imajo za cilj pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega, kar je navedeno v gornjih dveh točkah, ako je dotični, ki je zgradbe ali prostore odstopil, vtedel, Ea kaj se bodo uporabljali. # Zaradi hitrejše in lažje izsleditve kriv* cev je dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne' preiskave tudi ponoči. § 3. Kakor udruženja. in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v čl. 1. tega zakona, tako so prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, ki vrše pto» pagando ali prepričujejo drug©, da je treba izpremeniti obstoječi red v državi. Ravnotako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko obiležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje v kolikor to ne spada pod čl. 2. tega zakona z zaporom do 1 leta in z globo do 50.000 Din. § 5. 'Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v .zaprtih prostorih, kakor tudi vsi sestanki brez predhodnega dovoljenja pristojne policijske oblasti. Pri* jave za shod, odnosno sestanek je treba vlo* žiti najpozneje tri dni poprej. V prijavi je treba naznačiti dnevni Ted shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, bo kazno» van z zaporom do 3 mesecev in z globo do 5000 Din. Na vsiak shod ali sestanek bo pristojna policijska oblast poslala svojega uradnika kot komisarja, ki ima dolžnost, Tazp_ustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov ali odredb. § 13. Državni uradniki in uslužbenci, de« lavci vojnih administracij, uslužbenci samo* upravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zapo» rom 6 mesecev do 3 let, hujskači in kolo* vodje tudi denarno do 10.000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo, one osebe, ki so obtožene pa* sivne rezistence, kršenja pravilnega toka-po« verjene jim službe ali dela. Minister notra» njih del bo v sporazumu z ministrom vojske in mornarice izdal uredbo o pozivanju teh uradnikov odnosno uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih. § 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti dru» ge osebe, da ne delajo, se kaznujejo z isto \ aznijo kot v členu 13. tega .zakona, 'ako nji« hovo dejanje, ni ocenjeno za hujši pregrešek. Z isto kaznijo se kaznujejo ravnotako tudi esebe, ako se ne razidejo .na poziv oblasti, da se odstranijo z mesta, kjer so se nedovo» ljeno zbrale. « Jasno je, da se bo moral na izjemne raz» :nere ozirati tudi naš stanovski tisk in naša organizacija ter bomo morali z ozirom na te 'zjemne splošne razmere omejiti in opredeliti svoje delovanje. Radi konstantnega programa za postav« ljanje malih šol so se razvili standardni tipi in to sledeči: 1. Enorazrednica s kabinetom in stano« vanjem iza šolskega upravitelja; 2. enorazred* niča s kabinetom, otroškim vrtcem in stano* vanjem za upravitelja; 3. dvorazrednica z dvema kabinetoma, otroškim vrtcem s priti* klinami in stanovanjem upraviteljia; 4. tri* razrednica z dvema kabinetoma, otroškim vrtcem, stanovanjem za upravitelja in z eno delavnico; 5. štirirazlrednica a 2—3 kabineti, pisarno, otroškim vrtcem s pripadajočim ka» binetom, malo telovadnico z garderobo, z 1 ali 2 delavnicama iin s stanovanjem iza šol* skega upravitelja ter sobo za samskega uči« telja. Cena takih malih šol se ravna razumljivo po ceni kraja, v katerem! se zida. Približni izdatki za tip 1. so.: 250—280 tisoč Kč, tip 2.: 320—350 tisoč Kč, tip 3.: 400—430 tisoč Kč in podobno dalje. Standardni tip malih šol je danes za državno stavbarstvo velika nuj* nost, da se prvič pospeši zidava in d'à je eko« nomična, da država z enotnim tipom nekaj prihrani, ker zida več enakih šol. Programi meščanskih šol so seveda raz* lični z ozirom na posebne raizme.re v krajih, kjer se postavljajo. Državna uprava stremi za tem, da se orojekti šol odlikujejo po svoji preprostosti, da so varčnega tlorisa in da je že> vnaprej iiz* ločen vsak luksus tako v projektu, kakor v okrasih stavbe. Dolžina učnih sob .ne pre« sega 9-5 m, navadno je 9 m, širiina 6"3 m in višina 3'6 m. Hodniki so najmanj 2'5 m ši* roki, če pa so na njih tudi obešalniki za oble« ko, se razširijo za 0-5 m. Stopnišče s stebri se je izkazalo za najbolje, stopnico so 1'6 m široke, pri večjih šolah pia 2'2 m. Risalnice se gibljejo v izmeri 10 m X 6 m. Zbornica je navadno dvoosna soba z dvema ok.noma, pi* sarna enoosna z enim Oknom. Predsoba pri pisarni se radi varčnosti ne dela. Otročje jasli se pri malih šolah gibljejo-v dolžini ?5 m. Posebno ugodno se zida otroški vrtec v po* sebnem pristavku, kjer je stanovanje šolske* ga upravitelja. Tu je dolžina tolikšna, kakor znaša ploskev celega stanovanja. Na ta na« čin se prav lahko prihrani na ikubatuni stavbe in je otroški vrtec za slučaj kake nalezljive bolezni od ostalih šolskih prostorov popol* noma izoliran. K otroškim vrtcem se prizi» dava navadno enoosen prostor kot prostor za odmor učencev in pa soba za vrtnarico s štedilnikom. Stranišča z iizolačnim prcdprositorom so razdeljena tako, da ima vrtnarica svoj sedež, otroci pa 2—3 male sedeže in več otroških posodic. Stranišča v šolski stavbi s.o deljena po spolu, din sicer tako, da ima vsak razred v vsakem nadstropju po en sedež. Za učitelja je posebno stranišče. Pri večjih šolah se dela pri telovadnici straniščna skupina,- ki je do* stopna iz garderobe ali pa iz hodnika. Pri meščanskih šolah se prhe v telovad* niči niso obnesle, učenci jih nočejo rabiti. Telovadnice so 8—9 ,m široke iin 15—17 m dolge. Višina ne presega 5'5 m. Delavnice se delajo v suterenu v velikosti učnih sob z vi* šino 3 m. Večje šole dobe dvigala za premog in drva. Stanovanja šolskih upraviteljev se delajo v posebnih stavbah zi višiino navadnih stanovanj t. j. 3 m in obsegajo 2 sobi, kuhinjo in vse potrebno pritikline. Stanovanje šol« skega sluge se napravlja tako, da ima lahek pristop k vsem šolskim prostorom. Navadno obsega kuhinjo: in sobo s potrebnimi priti* klinami. Suterensko stanovanje za hišnika se kot nehngijenično odklanja- in je na deželi spioh nepotrebno. Tako je razmerje šolskih in stanovanjskih prostorov, ki še davno ni idealno, temveč so je razvilo pri državnih stavbah iz ozi.ro v varčnosti. Za višino stavb nad terenom je treba še. pripomniti, da se šolsko poslopje postavi 0*8—1 m, stano» vanjska hiša pa 0'6 m nad terenom, po kra» je viri potrebi pa seveda tudi višje. Če pa so v suterenu projektirane delavnice, tedaj je najnižja terenska višina l-6 m od zravnanih Ko je šolsko poslopje postavljeno, je treba urediti še šolsko zemljišče. Pravilno se razdeli tako, da je p.ri stanovanjski hišici g o« spodarsko dvorišče z malim gospodarskim poslopjem, ki je lahko zidano ali pa leseno1. Tu je hlevček s kurnikom, drvarnica, mala lopa in pralnica. Ostalo zemljišče se porabi za botanični in užitni vrt ter za letno telovadi« šče. Preden se .začne zidati, sei .navadno po* stavi tudi šolski vodnjak na sesalko. Kar se tiče zidanja državnih šol z umet* niške strani, se zahteva «od projektanta kar največ. Stavbe morajo podati pri reduciranih stroških kar najvišjo umetniško vrišino. Upo* rahljati s^ morajo vse moderne konstrukcije, v kolikor so praktične, in če stavbe po nepo* trebnem ne podražujejo. Samo konstrukcija ravnih streh, katere je moderna arhitektura proglasila kot nepogrešljivo značajnost se« danjih stavb, se je do1 sedaj uporabilo prav malokdaj, to pa iz razloga, ker so državne šolo večinoma na državnih mejah, torej, v goratih krajih, kjer leži sneg po več mesecev, poleg tega pa ravna streha ne poceni stavbe, temveč joi še podraži. Arhitektura malih šol mora. biti prilago» dena svoji, oikiolici. Ravno tako kakor je kul* ti viran človek, Iki živi na deželi, prisiljen da izpremeni svojo zunanjost tako, da se preveč ne razlikuje od ostalega prebivalstva in da ne kaže svoje popolnoma druge provenijence, mora tudi arhitekt preštudirati značaj pokra* jine in stavbeni sloig občine. Gledati mora, da uporabi pri arhitekturi stavbe, ki jo pro* jektira, arhitektonične motive iin materijal, ki je v kraju, kjier naj šola stoji. Vsakega inteligentnega človeka neprijetno dirne, če vidi v gorski vasici, kjer stoje druga poleg druge same revne kočice, z ¡revno, cetkvico in še revnejšim izvoniikom, vse to pokrito z deskami, kar naenkrat šolsko, poslopje v po« polnoma tuji arhitekturi, kii naravnost izziva ogorčenje. In vendar se da tako uspešno uporabiti v stavbarstvu tudi lepo narodne motive. Te« meljni nadzidek iz grobo obdelanih kvadrov, gladek omet brez vsakih okraskov ali fasad* nih lomljenj, enostavni napuš iz lesa ali iz opaža in ometa, pred vhodom v šolsko po« slopje stopnišče, pokrito s streho, ki jo no« sijo primerni stebriči, okrašeni ma krajevni način, ščiti so delajo v podjo.bi narodnih nad* oknic, ki so baš v narodnem stavbarstvu sil* no zanimive, pri oknih stanovanjske hiše le* seni oikvirji, ki so profilirani ali izrezani, polkna v narodnem slogu itd. Vsi leseni deli sc napoje s karbolinejem, da izgledajo kot star les. Prazne fasadne ploskve se izpolnijo z leseno mrežo iz letev, da se napelje divja: trta ali kaka druga rastlina plezalka. Razumljivo pai je seveda da se zidajo po mestih in velikih industrijskih središčih na» rodne šole popolnoma v duhu modeme aThi* tek ture. Talkte. šole se opravijo stavbnemu pnogramu primerno .in s posebnim ozirom na važnost mesta, kjer stoje. Arhitekt Rudolf Trapp«Lajovic Albin: Zidanje narodnih šol na Češkem. Poleg popolnoma šolskega* programa je mogoče projektirati šolo kot javno stavbo, ki naj služi društvenim namenom ali javni prosveti itd. En tak iprimer, kjer je bilo mo« goče stavbeni program razviti s čisto kultur« nega stališča dotionega mesta, je inanodna šola v M. L., katero je projektiral arhitekit Hmilička. V stavbi so prostori za osnovno šolo, in sicer učilnice, kabineti, upraviteljeva pisarna, zbornica:, stanovanje šolskega upravitelja, da* dalje> prostori za meščansko šolo: učilnice, ■kabineti, ravnateljeva ipisarna. zbornica, ris salnica s kabinetom, delavnice iza dečke, de« lavnice za deklice, kabineti za zbirke itd. Te« lovadnica meri 11 X 21 in je pristopna na* ravnost z ulice radi telovadbe telovadnih društev. Pri telovadnici so potrebni prostori za shrambo orodja, oblačilnice za ženske, umivalnice in prhe. Nad telovadnico je postavljena) avla, ki se porablja ikot .koncertna dvorana in ima po« trebne stranske prostore, to so oblačilnica za moške, oblačilnica za žeinspe in potrebne toaletne ¡prostore. Avla se končuje v ptodol« gasti osi v obočje, 'kjer so nameščene kon« oertne orgije. Na galeriji je 50 sedežev za poslušalce. Avla j>e pristopna z glavnega stop« nišoa., vse je narejeno Itako, da je šolsko po« slopje v tem slučaju popolnoma zaprto. K »Češkoslovenska obec učiteljska« je pri« redila za proslavo desetletnice CSR pod pro« tektoratom ministra narodnega šolstva in prosvete v dneh 27. oktobra do 4. novembra t. 1. v Pragi pedagoški teden, katerega se je udeležilo čez 500 učiteljev. Dne 27. oktobra popoldne je šla povorka vseh praških učiteljev, osnovnih in meščan« skih šol in preko 25.000 šolskih otrok z za« stavicami v roki po praških ulicah na praški grad, da počasti presidenta republike T. G. Masaryka. Celo počaščenje in prezidentov odgovor je bilo publicirano potom radija in dnevnega časopisja. Od 29. do 31. oktobra so se vršila v okvirju univerze ektenzij vsakodnevna pre« davanja od 8.—13. v prirodoslovnem za« vodu Karlove univerzitete o temi »Enotna šola«. Predavali so: univ. profesorji gg. dr. V. Prihoda, dr. In. Arnošt Blaha in dr. O. Chlup. V torek 30. oktobra je pozdravil ude« ležence minister narodnega šolstva in pro« svete g. dr. ¡Milan Hodža. Pokazal je na nuj« nost reforme celotnega šolstva, vseh šolslkih tendenc in v celotnem obsegu. Za najvaž« nejše smatra ustvaritev enotnega tipa šolstva in njegov najlepši razvoj vidi v tem, da se prepusti uprava šol posameznim deželam in oblastem. V popoldanskih urah so v tem času de« lali udeleženci v petih sekcijah za telesno vzgojo, glasbeni pouk, kulturni film, manj« šinsiko šolstvo in šolske reforme. Vrstila so se predavanja strokovnjakov in živahne de« bate. V treh pedagoških večerih od 29.—31. oktobra so se javnosti predstavili uspehi glasbene vzgoje na praškem konservatoriju, telesne vzgoje na drugih šolah, ritmične vaje in eobiotiko na praški šolski farmi, predva« jali so se kulturni filmi in udruženje praških učiteljev je imelo svoj koncert. V plenarni seji kongresa poslušalcev in absolventov visokošolskih pedagoških studi« jev, !ki se je vršila 2. novembra t. 1. so raz« prave dosegle višek in so se jih udeležili mnogi gosti iz tujine. Univ. prof. Oton Kad« ner je razpravljal o vzrokih odložitve in za« vlačitve visokošolske učiteljske izobrazbe, univ. prof. dr. Oton Chlup pa je razložil pe« dagoško teorijo in vzgojno umetnost. Od tujih gostov je spregovoril prof. dr. J. Richter, upravitelj pedagoškega instituta v Lipskem, o razvoju gibanja za visokošolsko izobrazbo učiteljstva na Nemškem. Upravi« telj istega instituta pri vi sdk i šoli tehnike v Draždanih, bivši minister prof. dr. Rich. Sey« fert, pa je podal referat o notranjem obsegu in o idejah reformiranega učiteljskega štu« dija na Nemškem. Ministrski svetnik Viktor Fadrus z Dunaja je govoril o pripravi in vza« jemnem delu učiteljstva v Avstriji. Udeleženci so sprejeli resolucijo, ki za« hteva: 1. Za učiteljsko izobrazbo popolno srednješolsko izobrazbo in dvoletnic strokov« tej kioncertni dvorani spada še posebej manj« ša učilnica iza godbo, tu je stanovanje za uči« teljia godbe, posebni kabineti za učenje godbe so tako konstruirani, da se glasovi me slišijo v druge prioisitore. V suterenu poslopja je nameščena po« sebna gospodinjska šola za deklice, ki ima kuhinjo, pripravljalne prostore, jedilne shrambe, umivalnice, oblačilnice, jedilnica, učnji soba s kabinetom, pralnica im likalnica. Prav tako sta tu dve učilnici rodbinske šole, obrtna delavnica s pritiklinami, kopalnica z bazenom, prostori za masažo, sprhe izpopol« nujejo ismotreni in idealni p.rogram te edin« stvene šolske stavbe, ki se je mogla posta« viti samo s finančno pomočjo mesta samega. • Tako končuje arhitekt g. Trapp svoje poročilo o stavbenem programu češkega na« rodnega šolstva. Mi ga prav lahko primer« jami» z našim. Na prvi pogled lahko ugoto« vimo, da smo od Čehov tako daleč, kakor je daleč od Gospe Svete do Bele G one. Kolikor se je pri nas postavilo svojemu namenu od« govarjajočih šol po vojni, vse lahko sešte« jemo na prstih ene roke. Izjemo tvor,i Celje, Mežica in Novo mesto. Kakšne so narodne šole po Ljubljani, Kranju, Kamniku itd., o tem bi bilo sramotno govoriti. Kako dohiti« mo zamujeno? Z dobro vioJjo in| pogumom. no pedagoško izobrazbo na visokih šolah in to za vse učiteljstvo narodnih šol, ki naj se nudi na univerzah ali tehnikah; 2. enotno ob« vezno in diferencirano šolo za vso mladino do 15 leta. V naslednjih večerih so se vršili stanov« ski sestanki učiteljskih društev, ki so včla« njena v Češkoslovenski oboi učiteljske, za soboto 3. novembra pa je bil sklican shod roditeljev za šolsko reformo, ki je bil prav sijajno obiskan. Po referatih o razlikah med staro in novo šolo, o vzajemnem delu šole in družine, je bi! shod končan potem, ko jc sprejel resolucijo, ki zahteva, da naj se iz« vede na Češkem šolska reforma v smislu enotne diferencirane šole in da naj se orga« nizatorično združita nižja srednja in meščan« ska šola s posebnim ozirom na notranjo di« ferencijacijo otrok' po njihovi pojmovalni sposobnosti in vlogah v življenju. Na mestno občino Piraga je bila sporo« čena želja, naj izvede reformo šol po načrtu Visoke šole pedagoških študij, in sicer od prihodnjega šolskega leta dalj«. Mesto Praga izpolni to željo na svojih petih poizkusnih šolah. V zgoraj omenjenih petih sekcijah so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo: 1. smo« treno in obvezno glasbeno vzgojo na vseh šolah, ki nudijo splošno izobrazbo; 2. zvi« šano skrb z'a telesno vzgojo mladine s povi« šanjem telovadnih učnih ur, z upravo poseb« nih zdravstvenih potreb, toda brez predhod« ne vojaške vzgoje; 3. z ustanovitvijo poseb« nega zavoda, ki naj teoretično in praktično reši problem, ki se tiče šolskega razvoja in vzgojne kinomatografije; 4. pošteno in smo« treno izkoriščanje vseh naredb in odredb šolskih oblasti. Pokret učiteljic. —ž Izvenšolsko delo naših tovarišic. V vzpodbudo našim tovarišicam priobčimo za danes seznam vseh onih tovarišic, ki delajo pri raznih dekliških 'krožkih. Upamo pa, da jih je 'še mnogo, o katerih niti ne vemo, da tudi delajo. Zato pa tovarišice oglasite se in ne zadremljajte v tej dolgi zimi. Doslej so osnovani dekliški krožki v sledečih krajih: Bavdek Poldka na Vinici, Bregant 'Pavla na Blanci, Čuden Ang. v Starem trgu, Frankovič Ana pri Sv. Florijanu (Rogatec), Jelen Ter. v Gorjah, Kos Leop. v Suhorju, Kregar in Voš« njak v Ponikvi, Kuharjeva v Laškem, Laber« nik Ida in Sedeij Ant. v Čemšeniku, Lipovšek Marta v Semiču, Marinko *Malka v Preski, Mercina Danica v Grahovem, Pahor Marija pri Sv. Duhu pri Blokah, Petrič Mara v Sliv« niči pri Celju, Plevelj Olga v Jevnici pri La« zah, Strašek Ivanka na Sladki gori, Štravs Marija v Rajhenburgu, Verbič Alojzija v Homcu, Vidmar Slava v Leskovou, Zavašnik Albina na Viču, Zupan Marija v Rakitni, 2i« rovnik Marija v Št. Vidu, Vida Štrukelj, Ve«1 liki Gaber. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Ustanovitev Učit Fer. Sav. (UFS). Jugoslovansko fer. učiteljstvo si je na usta« novnem občnem zboru 23. decembra 1928 v Mariboru ustanovilo samostojni UFS. Pred« sodnik pr.ipr. odbora UFS tov. Mrovljei je po otvoritvi poročal o kongresu F. S. v Zemunu in o izstopu jugoslov. učiteljstva iz F. S. Spre« jeta so bila pravila UFS, po katerih lahko postanejo člani UFS mastavniki osnovnih, strokovnih, srednjih in visokih šol. Upravni odbor ohstoji iz glavnega poverjenika in 6 pokrajinskih poverjenikov. Za glavnega po« verjenika je bil izvoljen tov. Mrovlje, pokr. pov. .za Srbijo tov. Dinič, za Hrvatsko in Slavonijo tov. Šurbek, za Vojvodino tov. Atanackovič, za Slovenijo tov. Adamič, za Bosno in Hercegovino tov. Banjanin. Pod« porni člani plačajo 50 pin, ustanovni pa 250 Din. Glavno poverjeništvo bo delo osre« dotočilo v organiziranju učit. 'kolonije v Ve« liluki na otoku Korčula. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se pošlje učit. organizacijam prošnjo, da novoustanovljeni UFS krepko podprejo, ker UFS ravno sedaj ob ustano» vitvi potrebuje finančne pomoči. Splošne vesti. — Desetletnica »Narodne Prosvete«. Z novim letom 1929. je začel izhajati enajsti letnik »Narodne Prosvete«, ' ki je glasilo Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva. »Na« rodna Prosveta« izhaja dvakrat tedensko v Beogradu. Njena prva1 številka je izšla 11. maja 1919. Do 1. avgusta 1920 je izhajala kot »Glasilo Učiteljskega Udruženja« za Srbijo, a je postala po ujedinjenju vsega jugoslo« venskega učiteljstva v UJU »Glasilo Udru«-ženja Jugoslovenskega Učiteljstva«. V vsem tem času sta urejevala »Narodno Prosveto« do konca leta 1924. Milutin S tanko vid od ta* krat do danes pa Staniša Stanišič. V teku teh desetih let je izšlo 885 številk »Narodne Prosvete«. List je predvsem glasilo Izvršnega odbora, ki v njem poroča o svojem delu, služi pa obenem kot glasilo beograjskega poverjeništva, ki nima svojega lista. »Na« rodna Prosveta«, 'knj,a za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jic preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezidomovimoev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov. Sila je pri« kipela do vrhunca, pomoč je nujna. To ža« lostno spoznanje je izsililo ustanovitev med« društvenega odbora za pomoč primorskih emigrantov, ki ga sestavljajo po svojih dele« gatib: »Jugoslovenslka Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslovenskih emi« granitov«, »Soča«, »Kolo jugoslovanskih se« ster«i »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«. Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v koncentriranem priza« devanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi svoj korak smatra iza potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo ne« srečnih beguncev in v znak narodne manife« stacije takoj stalno kolekto, kjer naj se te« densko izkazujejo vsi došli prispevki v lajša« nje bede in trpljenja tega najbolj preganja» nega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpečim bratom. — Med« društveni odbor za pomoč primorskih emi« g ran tov. — Absolventi višje pedagoške šole In slušatelji filozofske fakultete. Društvo sluša« teljev filozofske fakultete v Ljubljani je ob« javilo v »Jutru« in ¡»Slovencu« z dne 8. de« cembra 1928 resolucijo, v kateri DSFF pro« testira proti nameščanju absol. v. p. š. na učiteljiščih ter jim odreka strokovno kvalifi« kacijo. »Udruženje slušača više pedagoške škole u Zagrebu« je na svojem občnem izbo« ru dne 19. decembra pr. 1. razpravljalo med drugim tudi o tem članku ter o tem sprejelo sledečo resolucijo: 1. Absolventi in slušatelji višje pedago« ške šole v Zagrebu odklanjamo DSFF, kakor tudi posamezne osebe tega društva kot me« rodajne faktorje za ocenjevanje da li je naša kvalifikacija zadostna za poučavanje stro» kovnih predmetov na učiteljiščih. Smatramo za neresno, da bi ljudje, ki so komaj zapu« stili gimnazijo, ter učiteljišče in njega ustroj poznajo samo po imenu, ocenjevali slušatelje VPŠ ki »o ,po veliki večini sami starejši ■ ljudje z najmanj 8—10 let državne službe. 2. Priporočamo SFF v Ljubljani, da naj s svojimi izjavami, s katerimi SVPŠ odrekajo akademski značaj, ne diskvilificirajo svojih zagrebških kolegov, ki nam priipoznavajo vse akademske pravice, bodisi v akademskih društvih, kakor tudi v najvišji instituciji za« grebške univerze, v JPD, kjer je slušatelj VPŠ bil celo podpredsednik. 3. Smatramo učiteljišče, meščansko šolo in osnovno1 šolo kot «mo celoto in vztrajamo na tem, da na vseh teh šolah poučujejo le učitelji, ki so sami izšli iz teh feol, Iki (torej potrebe teh šol najbolje poznajo. — Udru« ženje slušača više pedagoške škole u Za« grebu. — Apel na usmiljena srca! Na drugem mestu priobčujemo olklic meddruštvenega odbora za pomoč primorskih (emigrantov. Od svoje strani se pridružujemo temu obupne« mu klicu, otvarjamo rade volje stalno ko« lekito v podporo naših trpinčenih bratov, ki prihajajo polni zaupanja v našo sredo. Ne pustimo, da bi bilo njihovo zaupanje varano, ne dovolimo, da hi v svojem trpljenju ostali zapuščeni! Pokažimo jim, da gre naša soli« darnost preko besed sočutja !k bratovskim dejanjem otiranja siolz! Vse prispevke bomo redno prioboevali v listu ter jih naslavljali na meddruštveni odbor za pomoč primorskih emigrantov. V svojih društvih in vseh raz« ličnih društvih, kjer delujejo naši člani, naj ne mine sestanek 'brez apela na pomoč. Trd« no smo prepričani, da slovensko' učiteljstvo ne bo zadnje v tej plemeniti tekmi, in da 'bo tudi tu — kakor vedno — njegov idealizem žarel v prvih vrstah onih, ki ne nosijo lju« bežni do zatiranega brata le na jeziku. — Na mnoga vprašanja, ki jih prejema« mo glede knjige in učila »Sadni izbor«, ka« tero sta priporočila iza šole oba- oblastna šol« ska odbora, sporočamo vsem šolskim upravi« teljem in krajevnim šolskim odborom, da je v zalogi le še 60 knjig in komaj 200 učil v mapah na 40 barvanih tabelah. Vse one, ki si žele to važno in za šole prepotrebno, pa tudi dekorativno učilo naročiti, opozarjamo, naj to store takoj, kier Sadjarsko in vrtnar« sko društvo v Ljubljani, kamor je poslati naročila, ne more jamčiti za dobavo pri pre« poznih naročilih. Pripominjamo, da pozneje ne bo mogoče tega učila več naročiti, ker zaradi velikih stroškov ni misliti m a drugo izdajo. — »Nekaj bilance«. V zadnjem uvodniku popravljamo tiskovno pomotoi, da se je vršila omenjena seja širjega sosveta 10. in ne 6. ja« nuarja 1926 v dvorani mestne hiše ljubljan« ske. — Vsem članom logaškega učiteljskega društva! Tekom tega meseca pošljem vsem ' članom izpisek iz blagajniške knjige, iz ka« terega bo natančno razvidno, koliko je posa« meznik plačal za prošlo poslovno leto, ko« liko je plačal že za to in 'koliko še dolguje. Priložim obenem tudi položnice s toplo proš« njo. da se jih čimpreje in v izdatni meri ,po« služite.. Tovariše upravitelje prosim, da mi vsak prihod ali odhod člana takoj javijo. Ob tej priliki opozarjam tudi na položnice UČit. doma, katere tudi priložim. — Predsednik. — Smrtna kosa. V Mariboru je umrl 15. decembra v visoki starosti 79 let vzoren to« variš 'in učitelj g. F r a n j o (Po dob rt i k. Pokojnik je bil izrazita in priljubljena oseb« nost v učue^ških in izvenučiteljskih krogih, ki so ga v^ko cenili kot značajnega in za« vednega moža, ki ni krenil na stranpota kljub vsem šfkanam in .preganjanjem. Poko« pali so ga dne 17. decembra ob veliki ude« ležbi učiteljstva in druge narodne inteligen» ce v Mariboru. — 21. decembra pa so izročili materi zemlji v Mariboru gospo Elizabe« to Zemljič, soprogo našega upokojenega tovariša Josipa Žemljica. Po 54 letih srečne« ga zakona je zapustila svojega moža. Bila je splošno znana in priljubljena. Naj jima bode žemljica lahkia! — »Naokrog«. Pravkar je izšla tretja zbirka mladinskih pesmi znanega mladega pesnika Danila Gorinška. 2e drugo knjigo istega pesnika prišteva kritika med najboljše poslednjega časa. »Naokrog« pa znači brez» dvommo korak naprej. Knjiga obsega 48 strani. Naslovno stran in zelo posrečene ilustracije pa ji je oskrbel akad. slikar Seebacher. Pri« poroča se posebno staršem za deco in se do» biva pri založništvu tiskarne Brata Rode & Martinčič v Celju, kakor tudi po knjigarnah. Cena za komad 12 Din, po pošti 13'50 Din. — Članom Marenberškega učiteljskega društva ustavimo s prihodnjo številko list, ker uprava nima ne članskega seznama, ne> mesečnih prijav in ne poravnanega starega dolga. — Članom Dolenjelendavskega društva ustavimo s prihodnjo številko list, ako upra« va ne prejme mesečnih prijav za tekočo po« slovno dobo in društvo ne poravna starega dolga. — Članom Kozjanskega učiteljskega dru« štva ustavimo s prihodnjo številko list, če uprava ne prejme mesečnih prijav. — Nadaljevalno šolstvo. »Učiteljski To* variš« je prinesel mojei poročilo na seji šir« jega sosveta na Zidanem mostu v izvlečku, ki je bil, v kolf.vor se nanaša na nadaljevalno šolstvo, pogrešen. Poročal sem, da se nada« ljevalno šolstvo v mariborski oblasti, kjer je referat v spretnih rokah, povoljno razvija in je tam tudi vprašanje vzdrževanja šole kolikor toliko povoljno rešeno. V ljubljanski oblasti je nastal v tem pogledu iz raznih raz» logov zastoj, kljub temu, da kažeta pred« sednik in oblastni odbornik za kmetijstvo mnogo razumevanja za vprašanje. Poročal sem o pripravljalnih tečajih v Mariboru in L j ubij ani, ki sta jih priredila oba oblastna V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. Pedagoški teden v Pragi. (Lippert«La>ovic.) odbora in njih poteku ter se dotaknil naše zahteve po velikopoteizinejši rešitvi učiteljske izobrazbe za delo v nadaljevalnih šolah. Ni pa bilo omenjeno v mojem poročilu, da bi bil odsek za nadaljevalno šolstvo sam pri* redil kak tečaj. Toliko v pojasnilo. — Josip Kobal, strokovni tajnik. Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro — preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hri» pavosti in zasluzenju so znan? slkoro po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, dro» gerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izreeno zalite» vajo originalno kakovost (cena 5 Din za vre* čico ali 12 Din za ploč. škatljo), ker se na» hajajo v prometu nioeva ponarejanja, Ikatera zdravju prej škodijo kot koristijo. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka» ve, temveč jim kuha redno ŽIKO, Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo» veka. Zimska oblatila kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki los Rojina, Ljubljana Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave! Učiteliski pravnik. —§ Naredba o izplačilu razlik v prejem» kih državnih uradnikov in ostalih uslužben» cev za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924.* (Ker se mnogi tovariši interesi» rajo glede izračuna pripadajočih razlik, pri» občujemo bazo na podlagi katere so se do» sedaj izplačevale razlike. Na podlagi tega si vsakdo lahko izračuna, koliko mu pripada). Ministrski svet je izdal pod D. R. br. 61.000 z dne 24. julija 1928 to»le odločbo: (»Z od» ločbo ministrskega sveta D. R. br. 100.400 .z dne 25. julija 1927 se je uredila poraba kre» dita 10,000.000 dinarjev, ki je bil odobren v lanskem proračunu za izplačilo neporavnane razlike v prejemkih državnim uradnikom in ostalim uslužbencem, prevedenim in obdrža» nim v službi po zakonu z dne 31. julija 1923, za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924. S to odločbo je bila priznana pravica do omenjene razlike vsem prevedenim dr» žjavnim uslužbencem tako«le: a) Uradnikom: do razlike, ki se dobi, če se odbije od se» šteVka osnovne in položajne plače za 3 (tri) mesece leta 1923. in za 4 (štiri) mesece leta 1924. seštevek vsot, ki so jih| prejeli za ta čas kot plače po starem zakonu in predjeme, iz» plačane za mesec januar, februar, marec in april 1924. * »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 6. avgusta 1928, štev. 179/LVIII. — Tu so se upoštevali tudi vsi popravki, priobčeni v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 8. avgusta 1928, št. 181/LIX. »Uradni list« št. 76. od 13. lavgusta 1928. —§ Dva ,važna 'člena p državljanstvu. (»Ur. .1« od 19. nov. 1928), ki sta za optante prevaižna sta sledeča: VI. poglavje. Prehodne odločbe: § 53. Na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se smatrajo za državljane kralje» vine: 1. osebe, ki so imele na dan ujedinjenja (dne 1. decembra 1918) državljanstvo prejš» nje kraljevine Srbije ali prejšnje kraljevine Črne gore, kakor tudi one osebe, ki so imele na dan ujedinjenja (dne 1. decembra 1918) državljanstvo \prejšnje ilkraljtevine Hrvatske in Slavonije, a niso izgubile tega državljan» stva na podstavi odločb v mirovnih pogod» bah; 2. osebe, ki jim je bilo z mirovnimi po» godbami z Avstrijo (St. Germain, členi 70. do 82.), z Ogrsko (Trianon, členi 61. do 66.), z Bolgarijo (Neuilly, členal 39. in 40.), pri« znano državljanstvo te kraljevine ali ki so ga pridobile skladno z odločbami teh po» godb; 3. osebe, ki so bile do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, sprejete v djržavljamstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in; Slovencev po naturalizaciji; 4. ose'bie, ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvatje ali Slovenci ter izpolnjujejo pogoje iz § 12., točk 2., 5. in 6.), in ki so zaprosile do dne, ko stopi ta zakon v velja»vo, pri pri» stojnem oblastvu za državljanstvo kralje» vine; 5. osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani in stalno stanujejo na ozemlju kraljevine najmanj 20 let ter so zaprosile do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, pri pristojnem obla» stvu za državljanstvo kraljevine; 6. osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani in so zaprosile za državljanstvo kraljevine ali so v državni službi ali so prebile po uje» dinjenju najmanj dve leti v državni službi ter stanujejo na ozemlju kraljevine najmanj Pet let; 7. osebe, ki so imele na dan 1. decembra 1928 domovinstvo v občini, ki ni prišla v sestav kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven» cev, a so bile v službi na ozemlju kraijevine Pri javnih in prometnih podjetjih ali drugih javnih napravah, katere je pozneje prevzela država, pa so bile obdrža,ne v službi ter so zaprosile do dne, ko stopi ta zakon v velja« vo, pri pristojnem oblastvu z,a državljanstvo kraljevine; 8. osebe, ki izpolnjujejo na dam, ko stopi ta zakon v veljavo, pogoje iz § 13. ter so podale do tega dne upravnemu oblastvu iz» iavo, da žele biti državljani kraljevine; 9. a i) zakonski otroci oseb, označenih v predhodnih točkah,, jrojeni po ujedinjenju, odnosno po trenutku, ko so pridobili njih roditelji državljanstvo te kraljevine, in sicer preden stopi ta zakon v veljavo; . b) tuje državljanke, ki so se omožile v istem roku z osebami, označenimi v pred» hodnih točkah; c) nezakonski otroci državljank, ki spa» dajo med osebe, označene v predhodnih toč» kah, rojeni v istem roku; č) zakonski otroci državljanov, ki spa» dajo med osebe, označene v predhodnih točkah, če se je izvršila pozakonitev v istem roku in če je bil otrok v trenutku pozajko» nitve maloleten; 10. osebe, rojene na ozemlju kraljevine, ki_se po pokolenju ne morejo sklicevati na nobeno drugo državljanstvo in tudi kako drugače niso pridobile tujega državljanstva. Dokler se ne dokaze nasprotno, se sma» trajo najdenčki, ki so bili najdeni na ozem» 1 ju kraljevine, za rojene na tem ozemlju. Osebe, označene pod točkami 4., 5., 6., 7. in 8., morajo predložiti potrebne dokaze v enem letu, ko stopi ta zakon v vel j sivo, pri» stojnim upravnim oblastvom prve stopr.'*, ki jim izdado državljansko izkaznico, če se ugotovi z odločbo velikega župana, da izpol» njujejo pogoje; te osebe dobe domovinstvo v oni občini, kjer stanujejo, kolikor ne izpol» njujejo pogoje iz točke 7. § 12. tega zakona. Če pa pogoji niso izpolnjeni, mora veliki žu» pan prošnjo zavrniti, dopuščaje pritožbo na ministra za taotranjle posle. Če omenjene osebe v tem roku upravnemu oblastvu niso predložile dokazov, se smatrai, da državljan» stva vobče ne zahtevajo. § 54. Osebam, označenim v točkah 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. § 53., ali naturaliziramim dr» žavljanom, ki so sprejeti ali bodo sprejeti v državno službo ali ki prevzamejo katerokoli javno zvanje, se računa tudi dotedanja doba državne, samoupravne, odnosno javne službe ali doba prakse po odločbah zakona o civil» nih uradnikih in ostalih državnih uslužben» cih, zakona o- državnem prometnem osebju in zakona o ustroju vojske in mornarice, če so službovale pred tem na ozemlju bivših držav, na katere se nanašajo odločbe mirov» nih pogodb, navedenih v točki 2. § 53. — Prvi govori o avtomatskem pridobitju držav» ljanstva; drugi o vštetju službene dobe, ki je zlasti važen |z,a, učiteljstvo. Avtentične obrazložitve bo obsegala dr. Pirkmajerjeva izdaja, ki v kratkem "izide. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeniStva UJU. Vsem okrajnim učiteljskim društvom! Člani ljutomerskega dk,rajnega z zgolj zunanjimi, pla» stičnimiiformalističnimi cilji v smeri »nove stvarnosti«, na drugi strani pa z gradnjo nove umetnosti, ki teži k neki prečiščeni du» hovnosti v okvirju realizma. K obilni ude» ležbi vabi odbor. = UČIT. DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ ziboruje dne 12. januarja 1929 ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Do» pisi. 3. Referat na okrožnico UJU Ljubljana, priobčena v »Učit. Tov.« z dne 22. novembra 1928, štev. 16. (tov. Hernaus). 4. O delovni šoli. Poroča tov. Smolnikar jeva. 5. Slučajno» sti. Pričakujemo polinoštevilne udeležbe, od» sotnost je treba opravičiti. Vabimo tudi vse one, iki še niso pristopili in ,pa novince, ki so prišli v maš srez. — Odbor. Poročila: + SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO j t zborovalo dne 12. decembra na Gomilskem. I. Situacijsko poročilo. Učiteljev je v okraju 36, člainov UJU 34, navzočih 23 = 67-8%. Tovariš predsednik pozdravi navzoče, ki so se: kljub skrajno neugodnemu vremenu udeležili zborovanja, zlasti novega člana tov. Polanca. Zajedno čestita tovarišicam, ki so položile usposobljenostni izpit. Do šli dopisi so se prečitali in obravna» vali. Tovariš predsednik nam je podal točno poročilo o seji širjega sosveta na Zidanem mostu. II. Samoizobrazba. Sklicatelja sta poro» čala o delovanju samoizobraževalnih krož» kov. III. Primerjali smo učne načrte za zemljepis in zgodovino, ki smo jih sestavili prt domačih učiteljskih konferencah in po živah» ni debati določili smernice in smoter, ki ga upamo doseči v teh predmetih. IV. Tovariš Sevnik je omenil dopis sres» kega poglavarja o razdelitvi prispevka ob» lastnega odbora med okrajne učiteljske knjiži niče. Zadevo bo uredil knjižnični odbor in poslal pojasnilo sreskemu poglavarju. Tovariš blagajnik se je pritožil, da ne» kateri neredno plačujejo članarino ter poziva zamudnike, da skoraj poravnajo svoj dolg. + UČIT. DRUŠTVO ZA SREZA MA« RIBOR DESNI IN LEVI BREG je imelo svoj redni občni zbor dne 17. novembra. 1928 v Mariboru. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik B. Rosbaud je ob otvoritvi iskreno pozdravil 11 novovstopivših članov in jim želel, da se na novih mestih in v naši sredi čim najbolje po« čutijo, dalje je ugotovil, da je od 126 vpisanih članov 88 navzočih. — Dopisi so bili prečita« ni, zapisnik pa odobren s pripombo,, da član« stvo v lastnem in stanovskem interesu ne iznaša internih društvenih zadev v javnost, (kjer se jih potem napačno tolmači celo po političnih shodih. Tajniško poročilo. (Iv. šeško). Od >zad« njega občnega zbora 11. novembra 1927 so bile 3 odborove seje in 4 zborovanja s po» vprečnim obiskom 68% (trije člani niso bili niti enkrat!), kar se sočasno tudi slika, kako članstvo shvača in uvažuje stanovsko orga» nizacijo. Predavanja so bila tri, sprejetih več predlogov in sklepov v stanovskih in peda» gošikih zadevah. Blagajniško poročilo. (Rad. Knaflič). Do» hodkov 15.345-66 Din, izdatkov 13.368'40 Din, prebitka 1997'26 Din. Zaostanka na članarini je še 2782 Din. Pregledovalca računov sta predlagala absolutorij in pohvalo blagajniku, ki je posle vodil v res vzornem redu. Spre» je to . Članarina Za učitelje(ice) 159 Din —• plačljivo v 10 mesečnih obrokih po 1590 Din. Za z učitelji poročene učiteljice 89 Din (8"90 Din). Člani volonterji dobe liste brezplačno (glej 1. točko pri sklepih!) Poročevalec samoizobraževalnih krožkov (M. Vauda). Krožki niso povsod delovali do» volj intenzivno, kar bo treba v prihodnje po» praviti. Posamezni krožki se konstituirajo sami. Volitve. Z listki sta bila Izvoljena: pred» sednik Rosbaud Bruno, podpredsednica Go» dec Marija, oba iz Limbuša. Z vzklikom: Tajnik Šeško Ivam iz Ruš; blagajnik Dšura Ivan iz Radvanja; odborniki: Obran Mara in Petrovič Simon iz Marije Brezja, Vauda Mirko iz Šma.rjete, Ivanuša Valentin iz Fra» ma in Kožuh Vilma iz Št. ¡11 j a. Predlogi in sklepi: 1. Vsakdo, ki je v društvu včlanjen, ga smatramo za člana tako dolgo, dokler izstopa ne javi društvu in je dolžan plačati članarino •za ves čas do izstopa'. 2. Plačevanj.2 zvišane članarine Izvršne» mu odboru UJU od 10 na 15 Din ne prizna« mo, ker tega pravila ne dopuščajo. (Opozar» jamo na sklep širjega sosveta z dne 8. dec. 1928. — Opomba poverj.). 3. Sprejeta je bila resolucija proti izda* janju uradnih poročil šolskih upraviteljev, od strani predpostavljenih oblasti privatnim strankam. + UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo 20. decembra 1928 ob 10. uri v Laškem. Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 120, včlanjenih v društvu 114, navzočih 62, t. J. 54%. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik Kislinger otvori zborovanje in konstatira sla» ho udeležbo. Apelira na stanovsko zavest in prosi tovariše in tovarišice, da smatrajo zbo* rovanja za potrebno in resno ¡stanovsko za« devo. Pri prečkanju došlih dopisov smo skle« nili sledeče: Za Izvršni odbor UJU v Beo* gradu plača vsak član 5 Din. Na predlog tov. Plavšaka priklopimo 5 Din prihodnji mesečni članarini. (V obvestilo vsem nenavzočim to* varišem in tovarišicam!). — Pravila učit. go<= spodarske poslovalnice se sprejmejo soglas« no. Na predlog tov. Plavšaka tudi teh 5 Din vplačamo s članarino. (V obvestilo vsem ne» navzočim!). Na 17 točk okrožnice poverjeni« štva v »Učit. Tov.« z dne 22. nov. 1928 ne moremo odgovoriti, 'ker je problem preobse» žen, ki se na zborovanju ne da rešiti. —• Okrožnica, objavljena- v »Tov.« z dne 6. dec. 1928 se prepušča v razmišljanje odboru. Tov. Bratuž prečita okrožnico odbora kontraktualcev in potrka na topla tovariška srca. Nabrano vsoto (426 Din) odpošlje takoj z geslom: »Bednim otrokom preganjanih to« varišev onkraj meje za Božič.« O dopisu radovljiškega učiteljskega dru» štva se na predlog tov. Plavšaka ni razprav« ljalo, ker dopis ni bil poslan preko poverje» ništva — kakor predpisuje poslovnik. Naša blagajna: 1080 Din imetja. Tov. blagajnik priporoča štedljivost. Šolska reforma: MaLo pred 12. uro se je pripeljal iz Maribora tov. Vrane — in :skre« no pozdravljen — predaval o hospitacijah v nemških poizkusnih šolah. Z objektivnim in kritičnim očesom je potoval (na lastne stro« ške!) po Nemčiji in nam z živo besedo orisal fakta ter svoje vtise. Kakšno je bilo zani« manje vseh prisotnih, nam svedoči dejstvo, da smo soglasno naprosili tov. Vranca, da na prihodnjem ztblorovanju nadaljuje preda» vanje. Tudi sledeče zborovanje — meseca februarja — se bo vršilo ob isti uri v Laškem, ker ima tov. Vrane od tu najboljšo zvezo vlakov. Slučajnosti: Sedanji osnovnošolski za« konski projekt bi nas v točki bolniških do» pustov težko prizadel. Zato soglasno skle» nemo odposlati poverjeništvu resolucijo: V veljavi naj ostane vsaj dosedanji pra» vilnik. Domač uradni zdravnik naj bo odlo« čujoč. Stroške za poklic k nadpregledni ko« misiji naj nosi država. Na predlog tovarišice Omerzu stavimo poverjeništvu vprašanje: Kako naj si pojasnimo materialno ne« enakost z učitelji poročenih učiteljic? Po» verjeništvo naj ponovno zastavi vse sile, da se ta krivica popravi! + UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO« ROGAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 13. de« cembra 1928 pri Sv. Križu tik Rogaške Sla« tine. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra« ju 96, včlanjenih 94, navzočih 48, t. j. 51%. V otvoritvenem pozdravu naglasi pred« sednik veselje in ponos zbranega učiteljstva, ker je dospel k zborovanju izreden gost, sre« ski poglavar g. dr. Heribert Kartin kot od« poslanec Njegovega Veličanstva kralja, da izvrši ¡odlikovanje velczaslužnih tovarišev Tomo Kurbusa in Ivana Glinška. Zborovalci se eutijo isodeležne počaščenja slavljencev, ki sta bila šmarsko«rogaškemu učiteljskemu društvu več kakor 30 let stebra in voditelja ter kot društvena predsednika vzgledna bor« ca tea pridobitev in ohranitev stanovskih pra« vic. Gospod sreski poglavar izrazi veselje, da mu je prvikrat dana prilika, pozdraviti učiteljstvo pri zborovanju. Naslika življenje in delovanje obeh slavljencev. — Tomo Kur» bus, ki je vzgojil cele generacije v Slivnici, vodil občino, živo deloval za procvit čebelar« stva kot predsednik ziveze čebelarskih dru» štev za> Sp. Štajersko, ima velike zaslugei za sadjarstvo in vinogradstvo. Tudi je vodil učiteljsko društvo. — Ivana Glinška cenijo kot vzornega učitelja v Majšpergu, in pod Donačko goro, kjer je učiteljeval do prevra» ta. Ob prevratu pa je bil prestavljen na ve» levažno mesto v Rogaško Slatino, kjer je do» segel, da se je ponemčevalnica poslovenila. S prevdarnim iin taktnim nastopom je vodil slatinsko občino kot gerent. Pri domačem učiteljskem društvu je. bil priljubljen pred« sednik, general Maister pa ga ceni kot svo» jega borca. Tovariš nadzornik Črnigoj častita slav« Ijencema in povdarja njune zaslugei na polju šolskega in izvenšolskega dela. Tov. Glinšek se zahvali v imenu obeh slavljencev za čestitke in prosi, da se na naj« višjem mestu iznese zahvala na odlikovanje, ki ga. je z njima kot predstavnikoma deležen ves učiteljski stan. G. župan slatinski se pridruži čestitkam in omeni, da ne samo navzoči, .temveč v vsa» ki hiši se s hvaležnostjo spominjajo obeh jubilantov. — Zastopnik zdraviliškega rav« natelja sporoči, da zdravilišče visoko ceni zasluge obeh slavljencev in povdarja, da sta zdravilišče in ime Glinšek združena. < » 7T P tt» cr CO P- ■n & «s # I « I # I # Nadalje predsednica čestita ¡tov. Cilki Cvetko«Kudašev k' njeni poroki in tov.(icam), ki so položili usposobljenostni izpit: Brinar Vanda, Hrček Marija, Kramberger Ela, Kre« pek Drago, Černigoj Vera (z odliko) in Tr« stenjak Jasna (zi odliko). Na predlog podpredsednika Verka so se ostale točke dnevnega reda preložile na pri« hodnje zborovanje, da nam je bilo omogoče« no pred odhodom vlaka še nekaj časa prebiti v razgovoru s slavljencema. Šolska reforma. Na občno željo je še tov. Rupnik podal svoj referat »O psihi otno« ka« ter predaval, kako je možno razviti mu» zikalične zmožnosti otroka do tolike mere, da otrok prične samoniklo sestavljati melo» dije. Izvajanja tov. predavatelja so iznena« dila ter splošno ugajala. Slučajnosti. Za prihodnje zborovanje je priglasila predavanje tov. Ljudmila Glinško« va, in sicer »Poročilo o metodičnem tečaju v Hamburgu«. — Prihodnje zborovanje se bo vršilo drugo soboto meseca februarja v Ro« gatcu. 'Pri skupnem obedu je izpregovoril na» pitnico sreski poglavar g. dr. Kartin, nadalje tovariši: Hinko Šumer, Ahtikova in Štefan« ciosa. Nove knjige. —k »Radnički antialkoholni pokret«. Primili smo dvobroj za september«oktober. Ovaj mjesečnik, kao glasilo »Radničkih apst'"* nentskih zajednica« izlazi sa zadačom da po« bija alkoholizam u redovima radnika i na« mještenika, gdje se ovaj duboko oikorijenio i pravi velike, štete. Ovaj broj bavi se na uvodnom mjiestu pitanjem žene i alkoholiz« ma. — List stoji u pretplati samo 10 dinara godišnje. Uredništvo i uprava: Zagreb, Hau« likova ul. 22, III. kat. —k Šofer in samovozač. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štol« fa. Ljubljana, 1928. Založila, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena lifino' vezani knjigi 140 Din. — Avtor je s tehničnim čutom in izredno marljivostjo zbral ogromen mate* rijal o konstrukciji, delovanju, stregi in vod« stvu avtomobila ter je znal koncentrirati to snov na 200 straneh malega formata v go« stem tisku. Knjiga vsebuje nadalje izvleček iz zakonskih predpisov in posebno poglavje o bencinskih štacijah. Nadalje je priključen slovarček, ki izredno poveča vrednost publi* kacije. — V posebnem zvezku je 300 dobro uspelih, jasnih slik, ki spopolnjujiejo razume* vanje vsebine. — Knjiga je v vseh poglavjih enako temeljita, zato bo dobrodošla ne le avtomobilistom, ampak tudi civilnemu in vo» jaškemu naraščaju; posebno ker v naši dr« žavi nimamo slične publikacije. —k Slovenci v desetletju 1918.—1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Izdala in založila »Leonova družba« v Ljubi« Ijani — 1928. Cend broš. knjigi 250 Din, vez. 300 Din. Delo obsega 776 strani in obravnava ves politični, gospodarski, socialni in kulturni razvoj v Sloveniji od ujedinjenja dalje. Delo je sestavljeno iz 31 razprav, ki so jih spisali strokovnjaki in predstavlja važen faktor v naši književnosti, ki bo v bodočnosti kazal mlajšim generacijam naizvoj Slovenije v pr«> vem desetletju po osvoboditvi izpod tujega jarma. S tem delom bo ustreženo vsem onim, ki iščejo podatke iz katerekoli panoge jav« nega življenja v Sloveniji in cena, daisi vi» .soka, vendar ni pretirana za tako važno znanstveno delo. —k Danilo Gdrinšek: »Naokrog«. Pesmi za mladino. Celje 1929. Založila tiskarna Brata Rode & Martinčič v Celju. Ilustriral A. Seebacher. Cena 12 D,in, po pošti 1350 Din. MALI OGLASI Hali oglaal, ki «laiijo t posredovalna In »oelaln« Bančne «bilnatra, raka beaeda SO par, Najmanj!? ineaek Din 5 —. Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. LJUBLJANA KONGRESNI TRG $T. 9 KUPUJE IN PRODAJA STARE PUŠKE. SAMOKRESE, TER PREVZAME ISTE V KOMISIJSKO PRODAJO. Kdor oglašuje ta napreduje! VELIKO IZBIRO raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega in ženskega perila lastnega izdelka po na j nižj ih cena h nudi F. in 1.G0RIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 29. Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR ANI A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG SI. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH PRESERVAT-FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI LUP. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ul. 6. — Telefon 2980. Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!