144
Kmetijstvo.
Določbe o  ustanovitvi  zavodov in postaj
za prašičjo rejo, potem o oddaji
posameznih mrjascev.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani ustanovi vsled odloka   vis. c. kr. kmetijskega ministerstva z 9. dne   julija   1898.   1.,   štev. 8426./1141..   v  povzdigo prašičje reje na Kranjskem: A. Zavode za prašičjo rejo pod temi-le pogoji:
1.) Kdor se poteguje za tak zavod, se mora že pečati s prašičjo rejo ter imeti vsaj enega mrjasca in pet svinj.
Poverjenec glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe si ogleda prosilčeve prašiče, in je ustanovitev zavoda za prašičjo   rejo  odvisna od kakovosti plemenskih prašičev.
2.) Prosilec, pri katerem se ustanovi zavod, dobi polnokrvnega mrjasca; zanj pa mora c. kr. kmetijski družbi dati dva prašiča, 10—12 tednov stara, popolnoma sposobna za pleme.
Družba ima pravico, izbrati si dva prašiča, kakerš-nega spola jih hoče imeti, in tudi sama določi, kdaj jih vzame.
Ako pa družba leto dnij, odkar je prosilcu dala mrjasca, ne potrebuje izgovorjenih prašičev, potem na-mestu njih lahko zahteva za vsacega 20 gld. v gotovini.
Mrjoeo*?   oatanp   tnlilrn   čaaa   Iftatninfl.  o    kr. kmefiJRkft
družbe, dokler zavod ne izpolni svoje dolžnosti.
3.) Zavod za rejo prašičev se nadalje zaveže, vse prašiče, sposobne za pleme, kar jih ne potrebuje za domačo rejo, oddati na zahtevo c. kr. kmetijski družbi po 60 kr. kilogram žive teže.
4) Na dve leti dobiva zavod za prašičjo rejo po enega polnokrvnega mrjasca pod istimi pogoji, ki so navedeni v 2. odstavku.
5.) Prašiči   v   zavodu  se zaznamujejo z znamkami.
6) Ako zavod prosi za izvirne polnokrvne plemenske svinje, mora jim jih družba dati, ako ji to dopuščajo sredstva, s popustom 10% kupne cene.
7.) Voditelj zavoda za rejo prašičev mora pisati plemenski zapisnik in mora vsako četrtletje poročati o stanju zavoda.
Golice za plemenski zapisnik in za poročila daje c. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
8.) Zavodi dobodo ta-le napis: „C. kr. kmetijske družbe kranjske zavod za rejo prašičev".
9.) Poverjenec družbenega glavnega odbora si lahko ogleda zavod in pregleda plemenski zapisnik in druge beležke, kadar hoče. Ravno tako lahko odredi, kadar se mu zdi potrebno glede reje ali v zdravstvenem oziru, ter odpravi nedostatke.
Ako kak zavod za rejo prašičev ne izpolnjuje kte-rekoli navedenih doiočeb, sme mu c. kr. kmetijska družba naložiti globo do 25 gld., če bi se to ponavljalo, pa zavod opustiti (zapreti).
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani lahko da cepiti prašičke v zavodih. Ako jih zaradi tega kaj pogine, da družba primerno odškodnino.
B. Postaje za rejo prašičev.
L) Kmetijske podružnice, zadruge, občine, zanesljivi kmetovalci, ki lahko rede po enega mrjasca in vsaj dve svinji, morejo ustanoviti postajo za rejo prašičev.
2.) Prosilci dobodo po enega mrjaščeka in dve svi-njici v starosti 10—12 tednov za polovično kupno ceno (leta 1899. po 10 gld.). Prevozne stroške iz Ljubljane mora tudi plačati prosilec.
Kdor prašiče dobi, mora polovico vsote plačati takoj polovico pa v 14 dneh c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
145
3.) Postaja za rejo prašičev mora vsaki dve leti od c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani vzeti plemenskega mrjasca pod istimi pogoji, ki so navedeni v 2. odstavku.
4.) Voditelj postaje za rejo prašičev mora pisati plemenski zapisnik in 1. maja ter 1. decembra vsako leto natančno poročati o stanju postaje.
Golice za plemenski zapisnik in za poročila daje c. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
5. Postaje dobodo ta-le napis: nC. kr. kmetijske družbe kranjske postaja za rejo prašičev".
6.) Poverjenec družbenega glavnega odbora si lahko ogleda postajo in pregleda plemenski zapisnik kadar hoče. Ravno tako lahko odredi,   kar se mu zdi potrebno
glede  reje   ali   v   zdravstvenem  oziru,   ter  odpravi ne-
dostatke.
7.) Ako kaka postaja za rejo prašičev ne izpolnjuje kterekoli navedenih določeb, se opusti, napis pa se takoj odstrani.
C. Prosilci za zavode ali za postaje za rejo prašičev morajo svoje prošnje poslati c. kr. kmetijski družbi, prej pa mora načelnik dotične podružnice nanjo pripisati:
a)  pri zavodih: »Prosilec ima že sedaj plemenske prašiče .... pasme ter se umno peča s prašičjo rejo";
b)  pri postajah: „Prosilec je sposoben, imeti postajo za rejo prašičev . . . pasme, kakor določajo predpisi.
Ustanovitev zavoda ali postaje za rejo prašičev se potrdi še-le tedaj, kadar prosilec podpiše zavezno pismo.
D.   Določbe   o   oddaji   posameznih   mrjascev velike bele angleške pasme.
Da se omogoči povzdiga prašičje reje tudi po takih krajih, po katerih nimajo zavodov in postaj za rejo prašičev, oddajala bo c. kr. kmetijska družba v Ljubljani posamezne polnokrvne mrjasce občinam, kmetijskim podružnicam, zadrugam in kmetovalcem pod temi-le pogoji.
1.) Prošnjo za mrjasca, v kateri mora biti navedeno število plemenskih svinj, naj posamezniki in zadruge vlože po kmetijski podružnici dotičnega kraja, kmetijske podružnice in občine pa neposredno pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
2.) Mrjaščeki se oddajajo 10—12 tednov stari za polovično kupno ceno (1. 1889. po 10 gld.) Prevozne stroške od Ljubljane mora tudi plačati prosilec.
3.) Kdor mrjasca dobi, mora polovico cene plačati takoj, polovico pa v 14 dneh potem, ko je mrjasca prejel, c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Mrjasec ostane toliko časa družbena lastnina, dokler ni plačana tudi druga polovica cene.
4.) Mrjasca je treba vsaj dve leti rabiti za pleme, ali do+lej, dokler se ne izkaže, da za pleme ni sposoben.
5.) Kdor dobi plemenskega mrjasca, pa ne izpolnjuje  teh-le  pogojev,  izgubi pravico do podpor za pra-
šiče, njegovo ime in bivališče pa se objavi v družbenem uradnem glasilu.
6.) Posamezni mrjasci se oddajajo, v kolikor to dopuščajo sredstva, in še-le potem, ko prosilec podpiše zavezno pismo.