16 17 V prvi številki Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo (1920) je na kon- cu naravoslovnega dela društvenega glasila objavljen sedemstranski doku- ment s preprostim naslovom Spomeni­ ca (Beuk, 1920). To je bil v tedanjem času uveljavljen izraz za peticijo, izjavo (memorandum) interesnih skupin. Za- to sledi obrazložitev: »ki jo je predložil odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov 20. januarja 1920 pokra­ jinski vladi za Slovenijo v Ljubljani.« V uvodu navajajo najprej zglede iz tu- jine, saj so »skoraj vse kulturne države uvidele potrebo ohranitve prirodnih spomenikov.« Zato je treba tudi v Slo- veniji, »ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor fav­ nističnem in geološkem oziru«, s pred- pisi zagotoviti ustanovitev zavarova- nih območij in zakonsko zavarovanje rastlin in živali. Sledi predstavitev avtorjev dokumen- ta; najprej obrazložitev, da je Muzejsko društvo »z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države« ustanovilo poseben Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, na- to pa je po abecednem redu navedenih 13 članov tega odseka. V osrednji temi tako predstavljamo ta prvi nacionalni program za varstvo narave v Sloveniji. Prva stran se zaključi s štirimi točkami, ki so bistvo Spomenice: » po zgledu drugih držav naj se ustano- vijo zavarovana območja; » zavarujejo naj se redke in tipične ra- stlinske ter živalske vrste in dosledno naj se izvaja ribiška in lovska zakono- daja, kakor tudi deželni zakon o var- stvu ptic; » vzpostavi naj se nadzor nad jamami z zanimivo jamsko favno in floro; » povečati je treba zanimanje splošne javnosti za varstvo narave. Na preostalih šestih straneh so konkretni in vsebinsko utemeljeni predlogi za vsako od navedenih točk. Preletimo jih! OSREDNJA TEMA: Spomenica 1920 – prvi nacionalni program za varstvo narave v Sloveniji Besedilo in foto: Peter Skoberne V sklopu zahteve za zavarovana območja v Alpah je na prvem mestu predlog za del Karavank, ki so bile v lasti Friderika Bor- na. Predvidevali so, da bo posestvo tujca podržavljeno in bi ga bilo možno z agrar- no reformo prenesti v upravljanje dru- štva. Drugi predlog je zajemal »Kamniške Planine«, območje nad gozdno mejo ob glavnem slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega vrha. Tudi tu so pouda- rili, da je zasebnega lastništva zelo malo, zato bi bilo zavarovanje možno. V Julij- skih Alpah pa so predlagali zavarovanje »Doline Sedmih jezer pod Triglavom«. Ko- rektno je navedeno, da je to območje pre- dlagal že Albin Belar, ter opozorjeno, da bi bila lahko težava za izvedbo morebitna neugodna določitev državnih meja. Za »sredogorske (gozdne) varstvene parke« so predlagali pragozd kneza Win- dischgraetza pri Oplotnici, gozdove na Kočevskem, ki jih je iz gospodarjenja na- mensko izločil knez Karl Auersperg, ter vrh Snežnika nad 1.300 m. Za barjanski varstveni park je naveden sa- mo en predlog, in sicer Grmez na Ljubljan- skem barju, je pa zato toliko bolj utemeljen in kaže, da so se že dejavno ukvarjali z ohra- njanjem enega zadnjih ostankov nekdaj naj- večjega visokega barja Avstro-Ogrske. Drugi sklop zahtev je bil namenjen zava- rovanju rastlinskih in živalskih vrst, ki niso zajete v lovskem ali ribiškem zakonu ter zakonu o varstvu koristnih ptic. Med sesalci so navedli kozoroga, svizca, jelena in medveda. Nadalje je naštetih 23 ptic, med katerimi prevladujejo ujede. Posebej je izpostavljena želva sklednica, za kate- ro niso bili prepričani, ali sploh še živi na Ljubljanskem barju (»morda že zatrta plazilka«). Med drugimi plazilci so nave- deni še »kuščar, martinčki, slepič«, med dvoživkami pa vse vrste krastač. Pri ne- vretenčarjih so opozorili na vse jamske hrošče, pajkovce in mehkužce, nato pa našteli še alpskega kozlička, orjaškega krešiča in posebej rdečega apolona, »ki je v Kamniških planinah, kjer je letal še pred 6 leti v obilnem številu, popolnoma zatrt. Redek je postal tudi že v Karavankah, v Triglavskem pogorju in na Kumu. Lovili so ga domačini in tujci. Nekateri manj izobraženi entomologi, ki so imeli žal več smisla za kupčijo kakor za pravo znanstveno delo, so izvažali leto za letom velike množine tega metulja, ki je pravi kras naših planin«. Morda se zdi način pi- sanja pretirano dramatičen, vendar pov- zema bistvo ogroženosti vrste, aktualno tudi v današnjem času. Podrobna analiza predloga za zavarova- nje vrst presega namen tega prispevka, opozoril bi le, da je nenavadno, da pripra- vljavci niso navedli proteusa, ki je vendar- le ena največjih posebnosti živalstva Slo- venije, posebej pa je omenjena kranjska čebela. Pravilno ugotavljajo, da gre za pa- smo, torej za področje kmetijstva, in zato niti ne bi sodila v dokument, namenjen varstvu narave. Vendar so poudarili, da je ohranjanje te kranjske pasme potrebno »s prirodopisnega in narodnogospodarskega stališča«. Zato so želeli zagotoviti varstvo, zlasti prepoved uvoza živih čebel in matic, dokler ne bi izšel nov čebelarski zakon. Predlogi za zavarovanje 13 rastlinskih vrst sledijo že starejšim predlogom Alfonza Paulina iz leta 1906, kar je razumljivo, saj je bil vodilna botanična avtoriteta tistega časa in tudi soavtor Spomenice. Celoten Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo je dostopen v Digitalni knji- žnici Slovenije (https://www.dlib.si). 69 Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Spomenica, d l o ž i l o d s e k za v a r s t v o p r i r o d e in p r i r o d n i h 20. j a n u a r j a 1920. p o k r a j i n s k i v l a d i z a S l o v e ­ n i j o v L j u b l j a n i . Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spome­ nikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi de­ narnimi prispevki ali'z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke (rezervate, Naturschutzparke), kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno varstvo, dalje ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin, tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničenju ter končno neposredno ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti. Da je tudi v naši državi, ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor v favnističnem in geološkem oziru, nujna potreba v enakem smislu započeti resno delo, oteti znanstvenemu raziskovanju, kar se še oteti da, je jasno, ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in ne­ pojmovanja važnosti prirodnega varstva. Z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države, se je v področju Muzejskega društva za Slovenijo osnoval poseben odsek za var­ stvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, obstoječ iz naslednjih znan­ stvenikov in strokovnjakov: gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej, ravna­ telj prof. dr. Jos. Maniuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl. Ta odsek je v svojih sejah svojemu delu zarisal točen načrt, katerega glavni deli so ti­Ie: I. Ustanovijo naj se alpski, sredogorski (gozdni) in barski varstveni parki po zgledu enakih parkov v drugih državah. II. Potom zakona naj se prepove pokonča vanje, redkih ali za naše kraje tipičnih ter znanstveno znamenitih živali in rastlin. Strogo naj sc pazi, da se izvršujejo določila lovskega in ribarskega zakona ter zakona z dne 20. ju­ lija 1910, dež. z. št. 27 o varstvu ptic. III. Podzemeljske jame z interesantno jamsko favno in floro naj se po­ stavijo pod nadzorstvo; vstop vanje naj se dovoli samo v znanstvene svrhe. IV. Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh. ki jo je p r e s p o m e n i k o v Prva stran sedemstranske Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, objavljene v prvi številki Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo (1920). V Spomenici je za »visoko­planinski alpski park« predlagano območje »v Kamniških planinah vse neplodno ozemlje ob glavnem slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega Vrha«. Na sliki je pogled z Velikega vrha proti Ojstrici in Planjavi. Prvi predlogi za zavarovanje niso temeljili na podatkih o ogroženosti, ampak predvsem na posebnem od- nosu do posamezne vrste. To velja tudi za alpskega kozlička (Rosalia alpina), ki je to posebno mesto ohra- nil na prilogi Direktive o habitatih. Pri predlogih za zavarovanje rastlin je imel odločilno vlogo Alfonz Paulin, ki je že leta 1906 za Belarja pripravil pregled botaničnih naravnih spomenikov na Kranjskem. Med devetimi tedaj predlaganimi rastli- nami je tudi endemični froelichov svišč (Gentiana froelichii). 16 17 V prvi številki Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo (1920) je na kon- cu naravoslovnega dela društvenega glasila objavljen sedemstranski doku- ment s preprostim naslovom Spomeni­ ca (Beuk, 1920). To je bil v tedanjem času uveljavljen izraz za peticijo, izjavo (memorandum) interesnih skupin. Za- to sledi obrazložitev: »ki jo je predložil odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov 20. januarja 1920 pokra­ jinski vladi za Slovenijo v Ljubljani.« V uvodu navajajo najprej zglede iz tu- jine, saj so »skoraj vse kulturne države uvidele potrebo ohranitve prirodnih spomenikov.« Zato je treba tudi v Slo- veniji, »ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor fav­ nističnem in geološkem oziru«, s pred- pisi zagotoviti ustanovitev zavarova- nih območij in zakonsko zavarovanje rastlin in živali. Sledi predstavitev avtorjev dokumen- ta; najprej obrazložitev, da je Muzejsko društvo »z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države« ustanovilo poseben Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, na- to pa je po abecednem redu navedenih 13 članov tega odseka. V osrednji temi tako predstavljamo ta prvi nacionalni program za varstvo narave v Sloveniji. Prva stran se zaključi s štirimi točkami, ki so bistvo Spomenice: » po zgledu drugih držav naj se ustano- vijo zavarovana območja; » zavarujejo naj se redke in tipične ra- stlinske ter živalske vrste in dosledno naj se izvaja ribiška in lovska zakono- daja, kakor tudi deželni zakon o var- stvu ptic; » vzpostavi naj se nadzor nad jamami z zanimivo jamsko favno in floro; » povečati je treba zanimanje splošne javnosti za varstvo narave. Na preostalih šestih straneh so konkretni in vsebinsko utemeljeni predlogi za vsako od navedenih točk. Preletimo jih! OSREDNJA TEMA: Spomenica 1920 – prvi nacionalni program za varstvo narave v Sloveniji Besedilo in foto: Peter Skoberne V sklopu zahteve za zavarovana območja v Alpah je na prvem mestu predlog za del Karavank, ki so bile v lasti Friderika Bor- na. Predvidevali so, da bo posestvo tujca podržavljeno in bi ga bilo možno z agrar- no reformo prenesti v upravljanje dru- štva. Drugi predlog je zajemal »Kamniške Planine«, območje nad gozdno mejo ob glavnem slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega vrha. Tudi tu so pouda- rili, da je zasebnega lastništva zelo malo, zato bi bilo zavarovanje možno. V Julij- skih Alpah pa so predlagali zavarovanje »Doline Sedmih jezer pod Triglavom«. Ko- rektno je navedeno, da je to območje pre- dlagal že Albin Belar, ter opozorjeno, da bi bila lahko težava za izvedbo morebitna neugodna določitev državnih meja. Za »sredogorske (gozdne) varstvene parke« so predlagali pragozd kneza Win- dischgraetza pri Oplotnici, gozdove na Kočevskem, ki jih je iz gospodarjenja na- mensko izločil knez Karl Auersperg, ter vrh Snežnika nad 1.300 m. Za barjanski varstveni park je naveden sa- mo en predlog, in sicer Grmez na Ljubljan- skem barju, je pa zato toliko bolj utemeljen in kaže, da so se že dejavno ukvarjali z ohra- njanjem enega zadnjih ostankov nekdaj naj- večjega visokega barja Avstro-Ogrske. Drugi sklop zahtev je bil namenjen zava- rovanju rastlinskih in živalskih vrst, ki niso zajete v lovskem ali ribiškem zakonu ter zakonu o varstvu koristnih ptic. Med sesalci so navedli kozoroga, svizca, jelena in medveda. Nadalje je naštetih 23 ptic, med katerimi prevladujejo ujede. Posebej je izpostavljena želva sklednica, za kate- ro niso bili prepričani, ali sploh še živi na Ljubljanskem barju (»morda že zatrta plazilka«). Med drugimi plazilci so nave- deni še »kuščar, martinčki, slepič«, med dvoživkami pa vse vrste krastač. Pri ne- vretenčarjih so opozorili na vse jamske hrošče, pajkovce in mehkužce, nato pa našteli še alpskega kozlička, orjaškega krešiča in posebej rdečega apolona, »ki je v Kamniških planinah, kjer je letal še pred 6 leti v obilnem številu, popolnoma zatrt. Redek je postal tudi že v Karavankah, v Triglavskem pogorju in na Kumu. Lovili so ga domačini in tujci. Nekateri manj izobraženi entomologi, ki so imeli žal več smisla za kupčijo kakor za pravo znanstveno delo, so izvažali leto za letom velike množine tega metulja, ki je pravi kras naših planin«. Morda se zdi način pi- sanja pretirano dramatičen, vendar pov- zema bistvo ogroženosti vrste, aktualno tudi v današnjem času. Podrobna analiza predloga za zavarova- nje vrst presega namen tega prispevka, opozoril bi le, da je nenavadno, da pripra- vljavci niso navedli proteusa, ki je vendar- le ena največjih posebnosti živalstva Slo- venije, posebej pa je omenjena kranjska čebela. Pravilno ugotavljajo, da gre za pa- smo, torej za področje kmetijstva, in zato niti ne bi sodila v dokument, namenjen varstvu narave. Vendar so poudarili, da je ohranjanje te kranjske pasme potrebno »s prirodopisnega in narodnogospodarskega stališča«. Zato so želeli zagotoviti varstvo, zlasti prepoved uvoza živih čebel in matic, dokler ne bi izšel nov čebelarski zakon. Predlogi za zavarovanje 13 rastlinskih vrst sledijo že starejšim predlogom Alfonza Paulina iz leta 1906, kar je razumljivo, saj je bil vodilna botanična avtoriteta tistega časa in tudi soavtor Spomenice. Celoten Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo je dostopen v Digitalni knji- žnici Slovenije (https://www.dlib.si). 69 Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Spomenica, d l o ž i l o d s e k za v a r s t v o p r i r o d e in p r i r o d n i h 20. j a n u a r j a 1920. p o k r a j i n s k i v l a d i z a S l o v e ­ n i j o v L j u b l j a n i . Skoraj vse kulturne države so uvidele potrebo ohranitve prirodnih spome­ nikov in so v ta namen ustanovile same ali pomagale ustanoviti z večjimi de­ narnimi prispevki ali'z odstopom zemljiških kompleksov prirodovarstvene parke (rezervate, Naturschutzparke), kjer uživa vse živalstvo in rastlinstvo popolno varstvo, dalje ustvarile zakone za absolutno varstvo gotovih živali in rastlin, tipičnih za dotične pokrajine ali izpostavljenih uničenju ter končno neposredno ali posredno po društvih za varstvo prirode poučevalo ljudstvo, da se omeji zatiranje tudi onih živali in rastlin, ki jih zakon imenoma ne ščiti. Da je tudi v naši državi, ki prednjači ostalim evropskim državam tako v florističnem kakor v favnističnem in geološkem oziru, nujna potreba v enakem smislu započeti resno delo, oteti znanstvenemu raziskovanju, kar se še oteti da, je jasno, ako se hočemo obraniti sicer opravičenemu očitku nekulturnosti in ne­ pojmovanja važnosti prirodnega varstva. Z namenom, koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države, se je v področju Muzejskega društva za Slovenijo osnoval poseben odsek za var­ stvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, obstoječ iz naslednjih znan­ stvenikov in strokovnjakov: gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej, ravna­ telj prof. dr. Jos. Maniuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl. Ta odsek je v svojih sejah svojemu delu zarisal točen načrt, katerega glavni deli so ti­Ie: I. Ustanovijo naj se alpski, sredogorski (gozdni) in barski varstveni parki po zgledu enakih parkov v drugih državah. II. Potom zakona naj se prepove pokonča vanje, redkih ali za naše kraje tipičnih ter znanstveno znamenitih živali in rastlin. Strogo naj sc pazi, da se izvršujejo določila lovskega in ribarskega zakona ter zakona z dne 20. ju­ lija 1910, dež. z. št. 27 o varstvu ptic. III. Podzemeljske jame z interesantno jamsko favno in floro naj se po­ stavijo pod nadzorstvo; vstop vanje naj se dovoli samo v znanstvene svrhe. IV. Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh. ki jo je p r e s p o m e n i k o v Prva stran sedemstranske Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, objavljene v prvi številki Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo (1920). V Spomenici je za »visoko­planinski alpski park« predlagano območje »v Kamniških planinah vse neplodno ozemlje ob glavnem slemenu od Babe pri Kamniškem sedlu do Velikega Vrha«. Na sliki je pogled z Velikega vrha proti Ojstrici in Planjavi. Prvi predlogi za zavarovanje niso temeljili na podatkih o ogroženosti, ampak predvsem na posebnem od- nosu do posamezne vrste. To velja tudi za alpskega kozlička (Rosalia alpina), ki je to posebno mesto ohra- nil na prilogi Direktive o habitatih. Pri predlogih za zavarovanje rastlin je imel odločilno vlogo Alfonz Paulin, ki je že leta 1906 za Belarja pripravil pregled botaničnih naravnih spomenikov na Kranjskem. Med devetimi tedaj predlaganimi rastli- nami je tudi endemični froelichov svišč (Gentiana froelichii). 18 19 Tretja točka Spomenice je namenjena ja- mam in podzemni favni (omenjena je tudi jamska flora, a v tem okviru zveni le kot privesek tedanjega izraza za biotsko ra- znovrstnost – flora in favna). Zakaj je ta točka v dokumentu, ki je skušal biti čim bolj strnjen, posebej zapisana? Saj bi lah- ko jame zajeli v prvi točki, podzemne ži- vali pa v drugi? Odgovor je v utemeljitvi v prilogi: »Jamska flora, posebno pa favna se je v zadnjem času močno izkoriščala v posebno-dobičkarske namene, tako da preti mnogim interesantnim in za naše kraje specifičnim tipom raznih vrst popolen pogin. Po živalicah, ki se jih sicer ne dobi nikjer na svetu, so zaslovele naše jame v znanstvenem svetu; dokaz nekulturnosti bi bilo, če ne bi hoteli ali mogli ohraniti teh živalic znanstvu. To pa je mogoče le tedaj, če zabranimo nabiranje v kupčijske svrhe.« Od 13 članov Odseka za varstvo prirode jih je bilo kar 6 članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Tudi če večina od njih ni bila terensko ak- tivnih v jamah, so vendarle bili seznanjeni z dogajanjem na tem področju. Poleg tega so bili Mate Hafner, Alfons Gspan in Anton Bulovec ljubiteljski entomologi. Četrta točka poudarja pomen širjenja zavesti o pomenu, »da pride zanimanje za varstvo prirode in umevanje potrebe varstva v najširše sloje«. Zavedali so se, da varstvo narave ni stvar strokovnjakov, po- sameznika ali interesnega društva, ampak celotne javnosti. S tem so zakoličili še eno zimzeleno temo! Spomenica je zgleden primer, kako na- pisati sporočilo politikom: najprej je na eni strani povzeto sporočilo v zgoščeni in jasni obliki ter v nadaljevanju pribito s konkretnimi, a izvedljivimi predlogi. For children and ministers, kot so pred leti tak način pisanja označili avtorji ruske publi- kacije o biotski raznovrstnosti. To ne po- meni omalovaževanja ministrov, ampak upoštevanje dejstva, da imajo praviloma ministri zelo široko delovno področje in potrebujejo za odločitev, ki jo morajo sprejeti v kratkem času, kristalno jasne strokovno utemeljene predloge. Po vsebinski plati je Spomenica zajela ključna področja, konkretni predlogi pa so rezultat tedanjega poznavanja pome- na, ogroženosti, izvedljivosti (zavarova- ti območja, ki so v državni lasti ali bi jih lahko pridobili z denacionalizacijo tujcev – npr. barona Borna) in nestabilne poli- tične situacije. Kljub temu preseneča, da v Spomenici ni bilo zahteve po ustanovitvi resorja/službe za varstvo narave ter vzpo- stavitvi pravnega in finančnega okvira. Le splošna zahteva, da se pripravijo posa- mični zakoni in zagotovijo sredstva za od- kup zemljišč, med tem ko bi »nadzorstvo in znanstveno vodstvo nad parki in jamami imel odbor, ki bi bil v stalni zvezi z Muzejskim društvom«, pri znanstvenem sodelovanju pa so navedli tudi povezavo z novoustanovljeno univerzo. Ambicije Od- seka so bile zelo visoke, morda tudi zato, ker niso imeli dovolj zaupanja v državno administracijo samostojne države, ki je že tonila v centralizacijo kraljevine. Zavzeli so stališče, da lahko delo varstva narave opravlja kar Odsek sam. Motiv ohranjanja narave je videti podre- jen predvsem znanstvenemu pomenu (»oteti znanstvenemu preučevanju, kar se še oteti da«) in prizadevanjem za ugled države (»koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države«). Vendar je treba poskušati razumeti dokumente v duhu časa, v katerem so nastali. Zato si poglejmo tedanje zgodovinske in družbe- ne okoliščine. Po koncu prve svetovne vojne je zavelo olajšanje; ne le zaradi konca morije, am- pak tudi zaradi zloma avstro-ogrske mo- narhije. S tem se je končala razdvojenost delovanja družbe na narodnostni osnovi. Vse oblike družbenega življenja, od politi- ke do delovanja društev in znanstvenikov, so bile ločene na nemški in slovenski ta- bor. Po vojni je bil pravi čas za uresničitev sanj o samoodločbi naroda in samostojni državi. Zamisli iz leta 1848 o Zedinjeni Sloveniji so postale stvarne. Sedaj je bilo treba vso energijo, ki je bila prej usmerje- na v kljubovanje ponemčevanju, usmeriti v nov cilj – vzpostavitev nove države. Dogodki so si hitro sledili, saj so se koles- ja mednarodne politike vrtoglavo vrtela v plesu različnih interesov. Novo upanje je bilo usmerjeno v panslovanski okvir, stran od Nemcev, v bližino slovanskih bratov! Dne 31. 10. 1918 je bila ustano- vljena Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani – prva suverena vlada Slovencev z dvanajstimi resorji (pover- jeništvi). Mesec dni kasneje, 1. 12. 1918, je prišlo do združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije, 7. 1. 1919 pa je regent Aleksander odpra- vil vse avtonomne narodne vlade. Name- sto Narodne vlade je bila še isti mesec v Sloveniji imenovana Deželna vlada z bi- stveno manjšimi pristojnostmi – to je bil začetek centralizacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leto 1919, ko je nastajala Spomenica, je bilo torej politično zelo burno; nerešeno organizacije – Odseka za varstvo prirode, ki že napoveduje prehod v samostojno društvo. Tudi druge družbene okoliščine so bile takrat precej drugačne od današnjih. V času monarhije v Ljubljani ni bilo univer- ze, naravoslovni izobraženci so se zdru- ževali predvsem v Muzejskem društvu za Kranjsko, ki tudi ni bilo imuno na na- rodnostno polarizacijo. Na prelomu med 19. in 20. stoletjem so nastajala društva: Muzejsko društvo (1839), Nemško-av- strijsko planinsko društvo (1873), ribiška organizacija (1880), Slovensko planin- sko društvo (1893), lovska organizacija (1907) in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (1910). Vsako društvo je bilo prvenstveno aktivno na svojem matičnem področju. Muzejsko društvo je imelo naj- širši naravoslovni okvir, zato je razumlji- vo, da je postalo izvorno mesto za nara- vovarstvene ideje. Zanimivo pa je, da so bili člani Odseka za varstvo prirode hkrati tudi člani drugih društev: kot že omenje- no, jih je bilo šest včlanjenih v jamarsko društvo (Paulin, Poljanec, Lovrenčič, Po- nebšek, Hafner, Mantuani), štirje v lovsko organizacijo (Beuk, Lovrenčič, Hafner, Go- rup) in eden v ribiško (Franke). Prav vsi je bilo vprašanje severne meje, prav tako še ni bilo jasno, kako se bo razpletla itali- janska zasedba zahodnega dela Slovenije. Zasledimo še eno značilnost slovenske politike: kakor hitro je bil ključni skupni cilj – osamosvojitev – dosežen, se je za- čela enotnost krhati, zlasti med najmoč- nejšima strankama: Slovensko ljudsko stranko, ki se je zavzemala za avtonomno Slovenijo, in Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je zagovarjala centralizacijo. Pomladi 1919 se je začela vladna kriza, ki je privedla do odstopa Deželne vlade v začetku novembra 1919. Imenovan je bil mandatar za sestavo nove vlade, ki pa je bila imenovana šele v februarju 1920. Kot navaja Ribnikar v pregledih zapisov v Arhivu Republike Slovenije, se v tem obdobju vlada ni sestajala, vendar tudi v zapisnikih naslednje Deželne vlade v le- tu 1920 ni nobene navedbe o obravnavi Spomenice. Leto 1919 je bilo prelomno tudi za Mu- zejsko društvo za Kranjsko. Prvi občni zbor v novi državi je bil 29. 4. 1919. Ime društva so spremenili v Muzejsko dru- štvo za Slovenijo, iz zapisnika veje želja po »novi orientaciji«, postavitvi nara- voslovja v novi državi na pomembnejše mesto (Bulovec 1920). Pod točko razno je bil soglasno sprejet predlog Ferdinanda Seidla: »Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko prosi slavno poverjeništvo kraljevine SHS za nauk in bogočastje, da vzame z vsemi sredstvi v zaščito ohranitev prirodnih spomenikov.« Sledili so predlo- gi, ki naj bi jih dokument za Vlado vse- boval. Na občnem zboru so imenovali skupino, ki naj bi dejanski predlog pri- pravila. Tako je nastal Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je na štirih sejah do konca leta 1919 pripravil Spomenico. Odprto ostaja zanimivo vprašanje, ko- mu je Muzejsko društvo za Slovenijo 20. 1. 1920 sploh posredovalo Spomenico. Ko je dokument nastajal, je bila vladna kri- za in morda zato sestavljavci niso naslo- vili dokumenta na Deželno vlado, ampak napisali čisto splošen izraz »pokrajinska vlada«, da bi se razlikovala od centralne v Beogradu. V Sloveniji namreč nikoli ni bilo vlade pod tem imenom. Seveda tudi ni bilo ministrstva (poverjeništva) za po- dročje narave. Tudi če bi vlada delovala, ni bilo pristojnega resorja. Zaradi pove- zave z varstvom kulturnih spomenikov bi bilo po pristojnosti najbliže poverjeništvo za uk in bogočastje. V luči nastajajoče države postane pou- darjanje pomena varstva narave za dr- žavotvornost razumljivo, hkrati pa je to tudi utrjevanje pomena in vloge matične Posebno pozornost so pripravljavci Spomenice posvetili varstvu jam in jamske favne. Planinska jama (na sliki) je zaradi velikega števila troglobiontov in zlasti razmeroma lahke dostopnosti že od nekdaj v sredi- šču pozornosti biologov in tudi zbirateljev. Planinska jama je sicer po podpisu Rapalske pogodbe, sklenje- ne 12. XI. 1920 med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, pripadala slednji. Tiskovna konferenca ob 100-letnici Spomenice 24. I. 2020 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Od desne pro­ ti levi: direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Hrvoje Teo Oršanič, tedanji državni sekretar na Ministr- stvu za okolje in prostor Marko Maver, mag. Jana Vidic s Sektorja za ohranjanje narave (Ministrstvo za okolje in prostor), direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predstavnik nevladnih organi- zacij Damjan Vinko. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, povezoval ga je Igor Longyka. Priložnostna znamka, ki jo je Pošta Slovenije izda- la ob 100-letnici Spomenice. Secesijski okrasek na koncu originalnega besedi- la Spomenice. Kljub temu da ni bilo vzpostavljene naravovarstvene službe, pravnega sistema in predvidenih denarnih sredstev, se je nekaj predlogov Spomenice v naslednjih letih vendarle uresničilo: 1921 – Deželna vlada za Slovenijo je 19. 2. 1921 sprejela Naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj. S tem predpisom so izvedli predloge iz 2. in 3. točke Spomenice. Predpis je veljal eno leto, ko ga je nadomestil zakon, sprejet 28. 2. 1922 v Beogradu. Vsebinskih razlik ni bilo, šlo je le za potrditev na ravni kraljevine, veljal pa je samo za Slovenijo. 1924 – Podpisana je bila zakupna pogodba med Direkcijo šum v Ljubljani (zastopnica lastnika zemljišč – državnega verskega sklada) ter Muzejskim društvom za Slovenijo (Odsek za varstvo prirode) in Slovenskim planinskim društvom. S tem je bil v Doli- ni Triglavskih jezer za 20 let vzpostavljen varstveni režim, kar je predstavljalo zametek Triglavskega narodnega parka. 18 19 Tretja točka Spomenice je namenjena ja- mam in podzemni favni (omenjena je tudi jamska flora, a v tem okviru zveni le kot privesek tedanjega izraza za biotsko ra- znovrstnost – flora in favna). Zakaj je ta točka v dokumentu, ki je skušal biti čim bolj strnjen, posebej zapisana? Saj bi lah- ko jame zajeli v prvi točki, podzemne ži- vali pa v drugi? Odgovor je v utemeljitvi v prilogi: »Jamska flora, posebno pa favna se je v zadnjem času močno izkoriščala v posebno-dobičkarske namene, tako da preti mnogim interesantnim in za naše kraje specifičnim tipom raznih vrst popolen pogin. Po živalicah, ki se jih sicer ne dobi nikjer na svetu, so zaslovele naše jame v znanstvenem svetu; dokaz nekulturnosti bi bilo, če ne bi hoteli ali mogli ohraniti teh živalic znanstvu. To pa je mogoče le tedaj, če zabranimo nabiranje v kupčijske svrhe.« Od 13 članov Odseka za varstvo prirode jih je bilo kar 6 članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Tudi če večina od njih ni bila terensko ak- tivnih v jamah, so vendarle bili seznanjeni z dogajanjem na tem področju. Poleg tega so bili Mate Hafner, Alfons Gspan in Anton Bulovec ljubiteljski entomologi. Četrta točka poudarja pomen širjenja zavesti o pomenu, »da pride zanimanje za varstvo prirode in umevanje potrebe varstva v najširše sloje«. Zavedali so se, da varstvo narave ni stvar strokovnjakov, po- sameznika ali interesnega društva, ampak celotne javnosti. S tem so zakoličili še eno zimzeleno temo! Spomenica je zgleden primer, kako na- pisati sporočilo politikom: najprej je na eni strani povzeto sporočilo v zgoščeni in jasni obliki ter v nadaljevanju pribito s konkretnimi, a izvedljivimi predlogi. For children and ministers, kot so pred leti tak način pisanja označili avtorji ruske publi- kacije o biotski raznovrstnosti. To ne po- meni omalovaževanja ministrov, ampak upoštevanje dejstva, da imajo praviloma ministri zelo široko delovno področje in potrebujejo za odločitev, ki jo morajo sprejeti v kratkem času, kristalno jasne strokovno utemeljene predloge. Po vsebinski plati je Spomenica zajela ključna področja, konkretni predlogi pa so rezultat tedanjega poznavanja pome- na, ogroženosti, izvedljivosti (zavarova- ti območja, ki so v državni lasti ali bi jih lahko pridobili z denacionalizacijo tujcev – npr. barona Borna) in nestabilne poli- tične situacije. Kljub temu preseneča, da v Spomenici ni bilo zahteve po ustanovitvi resorja/službe za varstvo narave ter vzpo- stavitvi pravnega in finančnega okvira. Le splošna zahteva, da se pripravijo posa- mični zakoni in zagotovijo sredstva za od- kup zemljišč, med tem ko bi »nadzorstvo in znanstveno vodstvo nad parki in jamami imel odbor, ki bi bil v stalni zvezi z Muzejskim društvom«, pri znanstvenem sodelovanju pa so navedli tudi povezavo z novoustanovljeno univerzo. Ambicije Od- seka so bile zelo visoke, morda tudi zato, ker niso imeli dovolj zaupanja v državno administracijo samostojne države, ki je že tonila v centralizacijo kraljevine. Zavzeli so stališče, da lahko delo varstva narave opravlja kar Odsek sam. Motiv ohranjanja narave je videti podre- jen predvsem znanstvenemu pomenu (»oteti znanstvenemu preučevanju, kar se še oteti da«) in prizadevanjem za ugled države (»koristiti znanstvu in obenem dvigniti ugled naše države«). Vendar je treba poskušati razumeti dokumente v duhu časa, v katerem so nastali. Zato si poglejmo tedanje zgodovinske in družbe- ne okoliščine. Po koncu prve svetovne vojne je zavelo olajšanje; ne le zaradi konca morije, am- pak tudi zaradi zloma avstro-ogrske mo- narhije. S tem se je končala razdvojenost delovanja družbe na narodnostni osnovi. Vse oblike družbenega življenja, od politi- ke do delovanja društev in znanstvenikov, so bile ločene na nemški in slovenski ta- bor. Po vojni je bil pravi čas za uresničitev sanj o samoodločbi naroda in samostojni državi. Zamisli iz leta 1848 o Zedinjeni Sloveniji so postale stvarne. Sedaj je bilo treba vso energijo, ki je bila prej usmerje- na v kljubovanje ponemčevanju, usmeriti v nov cilj – vzpostavitev nove države. Dogodki so si hitro sledili, saj so se koles- ja mednarodne politike vrtoglavo vrtela v plesu različnih interesov. Novo upanje je bilo usmerjeno v panslovanski okvir, stran od Nemcev, v bližino slovanskih bratov! Dne 31. 10. 1918 je bila ustano- vljena Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani – prva suverena vlada Slovencev z dvanajstimi resorji (pover- jeništvi). Mesec dni kasneje, 1. 12. 1918, je prišlo do združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije, 7. 1. 1919 pa je regent Aleksander odpra- vil vse avtonomne narodne vlade. Name- sto Narodne vlade je bila še isti mesec v Sloveniji imenovana Deželna vlada z bi- stveno manjšimi pristojnostmi – to je bil začetek centralizacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leto 1919, ko je nastajala Spomenica, je bilo torej politično zelo burno; nerešeno organizacije – Odseka za varstvo prirode, ki že napoveduje prehod v samostojno društvo. Tudi druge družbene okoliščine so bile takrat precej drugačne od današnjih. V času monarhije v Ljubljani ni bilo univer- ze, naravoslovni izobraženci so se zdru- ževali predvsem v Muzejskem društvu za Kranjsko, ki tudi ni bilo imuno na na- rodnostno polarizacijo. Na prelomu med 19. in 20. stoletjem so nastajala društva: Muzejsko društvo (1839), Nemško-av- strijsko planinsko društvo (1873), ribiška organizacija (1880), Slovensko planin- sko društvo (1893), lovska organizacija (1907) in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (1910). Vsako društvo je bilo prvenstveno aktivno na svojem matičnem področju. Muzejsko društvo je imelo naj- širši naravoslovni okvir, zato je razumlji- vo, da je postalo izvorno mesto za nara- vovarstvene ideje. Zanimivo pa je, da so bili člani Odseka za varstvo prirode hkrati tudi člani drugih društev: kot že omenje- no, jih je bilo šest včlanjenih v jamarsko društvo (Paulin, Poljanec, Lovrenčič, Po- nebšek, Hafner, Mantuani), štirje v lovsko organizacijo (Beuk, Lovrenčič, Hafner, Go- rup) in eden v ribiško (Franke). Prav vsi je bilo vprašanje severne meje, prav tako še ni bilo jasno, kako se bo razpletla itali- janska zasedba zahodnega dela Slovenije. Zasledimo še eno značilnost slovenske politike: kakor hitro je bil ključni skupni cilj – osamosvojitev – dosežen, se je za- čela enotnost krhati, zlasti med najmoč- nejšima strankama: Slovensko ljudsko stranko, ki se je zavzemala za avtonomno Slovenijo, in Jugoslovansko demokratsko stranko, ki je zagovarjala centralizacijo. Pomladi 1919 se je začela vladna kriza, ki je privedla do odstopa Deželne vlade v začetku novembra 1919. Imenovan je bil mandatar za sestavo nove vlade, ki pa je bila imenovana šele v februarju 1920. Kot navaja Ribnikar v pregledih zapisov v Arhivu Republike Slovenije, se v tem obdobju vlada ni sestajala, vendar tudi v zapisnikih naslednje Deželne vlade v le- tu 1920 ni nobene navedbe o obravnavi Spomenice. Leto 1919 je bilo prelomno tudi za Mu- zejsko društvo za Kranjsko. Prvi občni zbor v novi državi je bil 29. 4. 1919. Ime društva so spremenili v Muzejsko dru- štvo za Slovenijo, iz zapisnika veje želja po »novi orientaciji«, postavitvi nara- voslovja v novi državi na pomembnejše mesto (Bulovec 1920). Pod točko razno je bil soglasno sprejet predlog Ferdinanda Seidla: »Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko prosi slavno poverjeništvo kraljevine SHS za nauk in bogočastje, da vzame z vsemi sredstvi v zaščito ohranitev prirodnih spomenikov.« Sledili so predlo- gi, ki naj bi jih dokument za Vlado vse- boval. Na občnem zboru so imenovali skupino, ki naj bi dejanski predlog pri- pravila. Tako je nastal Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je na štirih sejah do konca leta 1919 pripravil Spomenico. Odprto ostaja zanimivo vprašanje, ko- mu je Muzejsko društvo za Slovenijo 20. 1. 1920 sploh posredovalo Spomenico. Ko je dokument nastajal, je bila vladna kri- za in morda zato sestavljavci niso naslo- vili dokumenta na Deželno vlado, ampak napisali čisto splošen izraz »pokrajinska vlada«, da bi se razlikovala od centralne v Beogradu. V Sloveniji namreč nikoli ni bilo vlade pod tem imenom. Seveda tudi ni bilo ministrstva (poverjeništva) za po- dročje narave. Tudi če bi vlada delovala, ni bilo pristojnega resorja. Zaradi pove- zave z varstvom kulturnih spomenikov bi bilo po pristojnosti najbliže poverjeništvo za uk in bogočastje. V luči nastajajoče države postane pou- darjanje pomena varstva narave za dr- žavotvornost razumljivo, hkrati pa je to tudi utrjevanje pomena in vloge matične Posebno pozornost so pripravljavci Spomenice posvetili varstvu jam in jamske favne. Planinska jama (na sliki) je zaradi velikega števila troglobiontov in zlasti razmeroma lahke dostopnosti že od nekdaj v sredi- šču pozornosti biologov in tudi zbirateljev. Planinska jama je sicer po podpisu Rapalske pogodbe, sklenje- ne 12. XI. 1920 med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, pripadala slednji. Tiskovna konferenca ob 100-letnici Spomenice 24. I. 2020 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Od desne pro­ ti levi: direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Hrvoje Teo Oršanič, tedanji državni sekretar na Ministr- stvu za okolje in prostor Marko Maver, mag. Jana Vidic s Sektorja za ohranjanje narave (Ministrstvo za okolje in prostor), direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predstavnik nevladnih organi- zacij Damjan Vinko. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, povezoval ga je Igor Longyka. Priložnostna znamka, ki jo je Pošta Slovenije izda- la ob 100-letnici Spomenice. Secesijski okrasek na koncu originalnega besedi- la Spomenice. Kljub temu da ni bilo vzpostavljene naravovarstvene službe, pravnega sistema in predvidenih denarnih sredstev, se je nekaj predlogov Spomenice v naslednjih letih vendarle uresničilo: 1921 – Deželna vlada za Slovenijo je 19. 2. 1921 sprejela Naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj. S tem predpisom so izvedli predloge iz 2. in 3. točke Spomenice. Predpis je veljal eno leto, ko ga je nadomestil zakon, sprejet 28. 2. 1922 v Beogradu. Vsebinskih razlik ni bilo, šlo je le za potrditev na ravni kraljevine, veljal pa je samo za Slovenijo. 1924 – Podpisana je bila zakupna pogodba med Direkcijo šum v Ljubljani (zastopnica lastnika zemljišč – državnega verskega sklada) ter Muzejskim društvom za Slovenijo (Odsek za varstvo prirode) in Slovenskim planinskim društvom. S tem je bil v Doli- ni Triglavskih jezer za 20 let vzpostavljen varstveni režim, kar je predstavljalo zametek Triglavskega narodnega parka. 2120 so bili vidni in aktivni člani, zato so lahko iz svojega okolja prispevali k nastanku Spomenice. V tem času še ni zaslediti vi- dnejšega sodelovanja zastopnikov planin- stva, ki so bili pobudniki prvega zavarova- nja planike leta 1896. Za zaključek si poglejmo še povezavo Spomenice z zgodnjimi dogodki na po- dročju varstva narave na Slovenskem. V drugi polovici 19. stoletja je bilo v Evro- pi veliko različnih spontanih odzivov na krajevno ogrožene naravne znamenitosti (npr. pobude za ohranitev Krimmlskih slapov pred gradnjo hidroelektrarne v Avstriji leta 1886), izločanje gozdnih rezervatov veleposestnikov (npr. Auer- sperg na Kočevskem leta 1892) ali zava- rovanje ogroženih vrst (npr. planika na Goriškem leta 1896). Za razvoj varstva narave v naših krajih pa je bila med temi prizadevanji odločilna akcija za ohranitev Panske skále na severu Češke leta 1878. S tem dogajanjem je bil močno povezan poslanec deželnega (češkega) in cesar- skega parlamenta farmacevt Gustav No- wak (1846–1921). Kot poslanec je v letih 1901–1902 na avstrijski parlament od- ločno in vztrajno naslavljal poslanske po- bude, naj se uredi področje varstva narav- nih spomenikov. Parlament je to zahtevo prenesel na Vlado, ki je marca 1903 na to temo organizirala strokovni posvet, maja pa po vseh deželah razposlala vprašalnik o naravnih spomenikih. Kranjska deželna vlada je okrožnico z Dunaja poslala vsem glavarstvom. Odziv je bil medel, razen gorenjskega glavarstva, ki je zaprosilo za pomoč Albina Belarja, uglednega seizmo- loga. Belarja je vsebina povsem prevzela, tako da se je odločil pripraviti pregled naravnih spomenikov celotne Kranjske (Skoberne 2011). Za sodelovanje je prosil profesorja Alfonza Paulina, ki je pripravil pregled botaničnih naravnih spomenikov Kranjske (Mayer 1988), in dr. Antona pl. Schöppla, saj je že bil pripravil podo- ben katalog. Temu pregledu je dodal še podatke o jamah, ki jih je objavil Gratzy leta 1897. Žal Belarjevega kataloga še ni- smo našli, največ o njem vemo iz Belar- jevega objavljenega izvlečka v Dunajskem časopisu leta 1907. Belar, Schöppl in Paulin so bili leta 1919 člani Muzejskega društva za Slovenijo, vendar je v Odseku sodeloval le Paulin, medtem ko sta bila Belar in Schöppl v no- vi državi zaradi pripadnosti nemškemu kulturnemu krogu povsem onemogoče- na. Zato je v Spomenici zelo prepozna- ven Paulinov prispevek, pa tudi nekatere Belarjeve zamisli, med njimi zlasti citiran predlog za zavarovanje Doline Triglavskih jezer. Stane Peterlin, biolog in strokovnjak za varstvo naravne dediščine na Slovenskem, je Spomenico označil kot prvi nacionalni program za varstvo narave in to nedvo- mno drži. Kot za vsak podoben dokument tudi za Spomenico velja, da je bila zrcalo svoje dobe, v katerem lahko razberemo odseve zgodovinskega in družbenega tre- nutka, stopnje zavedanja in sodelovanja v družbi, kakor tudi dojemanja, vedenja, znanja stroke o naravi ter odnosa do nje. Kaj se je dogajalo potem, pa morda že v naslednjem Trdoživu. LITERATURA IN DODATNO BRANJE (zaradi celovitejšega zgodovinskega pregleda so navedeni tudi nekateri članki o Spomenici, ki niso vključeni v prispevek) Anon. (1903a): Bestrebungen zum Schutze der Naturdnekmale. Wiener Zeitung 59: 8. Anon. (1903b): Erlass der k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht, Z. 38.212. k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht. Belar A. (1907): Die Naturdenkmalpflege in Österreich mit besonderer Berücksichtingung des Landes Krain. Wiener Zeitung 131: 3–5. Beuk S. (1920): Spomenica. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75. Bulovec A. (1920): Občni zbor ‚Muzejskega društva za Slovenijo‘. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Zgodovinski del A, 1/1–4: 37–41. Gratzy O. (1897): Die Höhlen und Grotten in Krain. Mittheilungen Musealvereines für Krain 10/5: 133–74. Mayer E. (1988): Usoda in vsebina rokopisa A. Paulina Über botanische Naturdenkmäler in Krain. Biološki vestnik 36/3: 33–52. Nowak G. (1901): Antrag des Abgeordneten Gustav Nowak und Genossen auf Erlassung eines Gesetzes zum Schutze und zur Erhaltung von Naturdenkmäler. V: Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Abgeordnetenhauses XVII. Session, nr. 990, 5544. Wien. Nowak G. (1902a): Antrag des Abgeordneten Gustav Nowak und Genossen um Schaffung eines Fondes zur Erhaltung und zum Schutze der Naturdenkmäler. V: Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Abgeordnetenhauses XVII. Session, 1490. Wien. Nowak G. (1902b): Protokoll des 109. Sitzung der XVII. Session am 13. März 1902. Wien. Peterlin S. (1976): Nekaj o zametkih in začetkih varstva narave v Sloveniji. Varstvo spomenikov 20: 75–92. Peterlin S. (1992): Ferdinand Seidl – pobudnik Spomenice o varstvu narave 1920. Dolenjski zbornik 1992: 77–80. Peterlin S. (1995a): 75 let po Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo. V: Skoberne P. (ur.), 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov – ponovni natis s spremno besedo. Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana: 17–20. Peterlin S. (1995b): Znamenita Spomenica iz leta 1920 in njena dediščina. V: Aljančič M. (ur.), Varstvo narave na Slovenskem, zbornik ob evropskem letu varstva narave. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 9–13. Peterlin S. (2019): Stoletnica Spomenice za varstvo prirode – Okoliščine nastanka Spomenice. Proteus 82/4: 150–153. Piskernik A. (1964). Iz zgodovine slovenskega varstva narave. Varstvo narave 2–3: 59–70. Ribnikar P. (1998): Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, 1. del: od 1. 11. 1918– 26. 2. 1919. Arhiv Republike Slovenije. Ribnikar P. (2002): Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, 3. del: od 22. 3. 1920– 9. 7. 1921. Arhiv Republike Slovenije. Seidl F. (1920): Za varstvo prirode. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Zgodovinski del A, 1/1–4: 41–42. Skoberne P. (2020): 100. obletnica Spomenice za varstvo narave. Bilten Pošte Slovenije 129: 12–13. Skoberne P. (2011): Prispevek k poznavanju vloge Albina Belarja na področju varstva narave na Slovenskem. Annales - Ser. hist. nat. 21/1: 97–110. Spomenik Stanislavu Bevku, predsedniku Odseka za varstvo spomenikov, sta leta 2009 v Šentvidu pri Lukovici postavili Lovska zveza Slovenije in občina Lukovica. (Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije SPOMENICA: 100 LET ZAVAROVANJA PRVIH ŽUŽELK Besedilo: Tomi Trilar Na prvem občnem zboru Muzejskega društva za Slovenijo spomladi 1919 je Ferdi- nand Seidl, eden od vodilnih naravoslovcev-polihistorjev tiste dobe, predlagal ukre- pe za »ohranitev prirodnih spomenikov«. Na njegovo pobudo je skupina strokovnjakov, ki so jo oblikovali »gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej. ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl«, po več mesecih dela pripravila se- dem strani obsegajoč dokument, ki ga je 20. januarja 1920 izročila »pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani«. Spomenica je imela štiri točke, v katerih so bila strnjena vsa tedanja najbolj pereča vprašanja varstva narave. V prvi točki so bile zahteve in predlogi za ustanovitev narav- nih parkov in rezervatov, druga je zadevala zavarovanje ogroženih živalskih in rastlin- skih vrst, tretja je bila posvečena ohranitvi jam in podzemeljskega sveta, četrta pa se je dotaknila področja vzgoje in izobraževanja. V Spomenici so poleg nekaterih rastlin in živali, med njimi jamskih hroščev, pajkovcev in mehkužcev, predlagali tudi zavarovanje treh karizmatičnih vrst žuželk: »planinskega kozlička (Rosalia alpina), orjaškega krešiča (Procerus gigas) in apolona (Parnassius apollo)«, ki so bile že v tistih časih zaželen zbiralski objekt. ENA KRONA ZA GLAVO STRUPENE KAČE Besedilo: Urška Kačar Dr. Gvidon Sajovic je leta 1913 v Pedagoškem letopisu zapisal, da so se v zadnjih dese- tletjih kače na Kranjskem močno namnožile in da je vsako leto več primerov ugrizov strupenih kač na domačih živalih in tudi človeku. Z namenom, da zmanjšajo število strupenih kač, je Deželni odbor vojvodine Kranjske 28. marca 1912 razglasil odlok za njihovo zatiranje. Nagrada je bila ena krona za glavo strupene kače, zbiranje pa se je za- čelo 1. julija 1912. Določevanje zbranega materiala je pripadlo Prirodopisnemu oddel- ku kranjskega deželnega muzeja – »Rudolfinum« in se je zaključilo 1. februarja 1913. V muzej je bilo dostavljenih 265 pošiljk, v katerih je bilo skupno 23.371 kačjih glav. Med 15.035 ubitimi strupenjačami so določili 14.623 modrasov, 316 gadov, 7 bosanskih gadov in 89 črnih gadov, med 8.336 nestrupenimi kačami pa 7.059 smokulj, 83 gožev, 878 kobrank in 316 beloušk. Poleg kač je bilo ubitih tudi 88 slepcev. Odbor je rezultate kačjega lova razlagal kot znak prenamnožitve strupenih kač, s tem pa je tudi upravičil sredstva, porabljena za nagrade. Po drugi strani pa Odbor ni odobraval poboja tolikšne- ga števila nestrupenih kač. Poznavanje kačjih vrst je bilo slabo, kar kaže tudi dejstvo, da so »kačji lovci« vse glave smokulj poslali pod imenom gad ali »rjava kača«, za katero so menili, da je prav tako strupena kakor gad. V herpetološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije hranimo tri kozarce s preparati kačjih glav, ki jih je prepustil Deželni odbor. V alkoholu preparirane glave kač, ubitih med ve- likim uničevanjem strupenjač na Kranjskem. V le­ vem kozarcu je 11 glav smokulje (Coronella austri­ aca), ki so jo ljudje pogosto zamenjevali z gadom, v desnem kozarcu pa je 14 glav navadnega gada (Vipera berus). (foto: Ciril Mlinar – Cic) Alpski ali planinski kozlički (Rosalia alpina) iz Gspanove zbirke hroščev, ki jo hrani Prirodoslov- ni muzej Slovenije. (foto: Ignac Sivec)