Svojega znanja ne mor« nihSé pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem.
Citajte "Proletarca". *

♦ i
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, &. P.
*
"Proletarec" je razširjen raed najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi.
I * I
STEV.—NO. 1128
■ttwwl — —<x>ml-cU— —ttor D——bf I, IMf. «i <L po<t of— at Chicago II!.. und«, th« Act of Oonirr».» tf M»r«ih 4rd. I KT».
CHICAGO, ILL., 25.^APRILÁ (APRIL 25,) 1929
—-- --- - -—r~>----------- --
LETO—VOL. XXIV.
POVSOD
VELIKE MANIFESTACIJE
V SKORO VSEH DEŽELAH
Mednarodni delavski praznik dobiva vedno jačji svetovni značaj
Največji agitatorični značaj ima letošnji Prvi maj v Angliji, kjer je v teku ljuta volilna borba. Delavska stranka, ki je sedaj druga najjačja stranka v Veliki Britaniji, je ne samo moč na britskih otokih, pač pa je že stranka velikega svetovnega vpliva. V raznih dopolnilnih volitvah tekom prošlih par let je delavska stranka dosegla velike uspehe na račun konservativne in deloma Lloyd1 Georgeove liberalne stranke.1 Možno je, da pride delavska stranka iz bližnjih volitev v j parlament najjačja in prevzame vlado, če pa se to še ne zgodi, je gotovo toliko, da pride iz borbe zelo pojačana. Kapitalistično časopisje v tej deželi je začelo širiti o nji kon-fuzne vesti, predvsem v namenu, da bega ameriške delavce, ~ftStere hoče kapitalizem za vsako ceno ohraniti dvojčici republikanski - demokratski stranki.
V	Nemčiji, kjer je socialistična stranka najjačja, delo prvega maja skoro docela počiva. Manifestacije nemškega proletarijata ta dan so impo-zantne.
V	mestih avstrijske republike, posebno na Dunaju, je Prvi maj kakor zapovedan praznik. "Rdeči Dunaj" je vzor delav-skega gibanja in njegov Prvi maj je delavska Velikanoč.-
V	Belgiji, Franciji, Češkoslovaški, na Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem itd. je prvi maj delavčev dan. Vsepovsod velike manifestacije, shodi, delavske predstave itd. Kapitalisti teh dežel delavstvu nič več ne branijo praznovati Prvi maj, ker bi nič ne izdalo. Delavstvo ga praznuje po svoji volji in njegova moč je že tolikšna, da se je moral kapitalizem 2e v marsičem ukloniti.
V	Uniji Sovjetskih Socialističnih Republik, ki jo navadno imenujemo sovjetsko Rusijo, je Prvi maj impozanten državni praznik. Delavstvo, mladina, armada, uradništvo in vsi člani
• vlsde sodelujejo v prvomajskih manifestacijah.
Delavstvo v Južni Ameriki in Mehiki praznuje za svoj dan Prvi maj, in delavsko gibanje v teh deželah postaja jačje.
Delavstvo na Japonskem je •«daj v razmerah, v kakršnih je bilo evropsko pred tridesetimi in štiridesetimi leti. Oblasti ga preganjajo, zatirajo mu organizacije, svoboda tiska je delavstvu odrekana, zborovanja so motena po komisarjih in cenzorjih, in aretacije delavcov so dnevni običaj. Kakor v Evropi in drugod, bo tudi delavstvo v mikadovi deželi premagalo reakcijo ter triumfiralo. Prvi maj na Japonskem je sedaj praznovan še v senci bajonetov. Delavske manifestacije in »borovanja so smatrana za uporniške čine hi oblasti se trudijo, da jih kolikor največ mogoče ovirajo.
Na Kitajskem se delavstvo šele prebuja. Nacionalistična ▼Uda ▼ Nankingu mu ni dala
svobodščin, do katerih je upravičeno, a razredna zavest kitajskega delavca se dviga in si jih bo izvojevalo kakor si jih bo na Japonskem.
Ena dežela na svetu, kjer je prvi maj ovit v črno, je Italija. Fašizem ne trpi ničesar organiziranega proti sebi. Razredne delavske organizacije in delavsko politično gibanje je docela zatrl. Stotisoče italijanskih delavcev v evropskih in drugih deželah izven Italije pa praznuje ta dan s toliko večjo ognjevitostjo, in je uverjeno, da pride čas, ko bo zopet praznovan tudi v Italiji. Na Madžarskem je delavsko gibanje isto-tako zelo ovirano, vendar pa ne toliko zatrto kakor v Italiji. Ogrski proletarijat praznuje svoj dan pod pezo diktature in kratenih ter odvzetih pravic.
V Jugoslaviji so bile v tem letu delavske stranke razpu-Ščene. To pa ne znači, da bo šel letošnji Prvi maj neopaže-no mimo. Delavstvo po Slovenskem, Hrvatskem in v Sribiji ga bo praznovalo v znamenju raznih priredb v kolikor bo v danih razmerah sploh mogoče, v duhu pa podaja roko prolelari-jatu vsega sveta. Ni je dežele, kjer ne bi vedeli o delavskem piazniku, in tudi v Mussoliniji se ga čuti—vzlic temu da je prepovedan.
Zedinjene države so edina velika industrialna dežela, kjer delavstvo v splošnem ne praznuje Prvega maja, kajti tukaj je oficielni delavski praznik prvi pondeljek v septembru. Vzlic temu se posebno v velikih ameriških mestih vrše mnoge prvomajske slavnosti in manifestacije. Unije oblačilne industrije praznujejo Prvi maj stoodstotno, in istotako nekatere druge stroke. Prvi maj praznujejo v velikem obsegu tudi premogarji. Vodstvo Ameriške delavske federacije ga ne priznava, kar je unijam in splošnemu delavskemu gibanju samo v škodo. Ameriško delavsko gibanje postane močno šele tedaj, kadar se otrese starih predsodkov in sprejme Prvi maj ter vse kar ta dan repre-zentira za svoj praznik in inspiracijo.
"Proletarsc" je list. Id saslu-ii da «a pašno ¿¡tate. Kornt od tega imajo čitatelji. Preberite vsako številko "ProleUr-
ca
99
Ako
ste prejeli
"Proletarca"
na ogled In vam ugaja, prosimo, pošljite naročnino.
IZGLEDI
HOVER ZA FARMARJE PRED VOLITVAMI IN PO VOLITVAH NAJ BO ZANJE" KONGRES
Lansko leto, ko se je šlo za glasove, so farmarji zelo grozili republikanski stranki. "Smo v stadiju ekonomskega propadanja, bankroti se mno-že, življenske razmere med nami se slabšajo—zahtevamo od-pomoč!" Republikanski poglavarji so premišljevali, in nato začeli z nagradami ter obljubami. .Vodilnim vodjem so dali nagrade, ostale so odpravili z obljubami. Ena glavnih je bila, da bo takoj ko nastopi novi predsednik, če bo republikanec, sklical kongres k izrednemu zasedanju, da sklepa samo o odpomoči farmarjem.
Kot veste, je bil Hoover izvoljen, farmarji pa so tam kakor so bili pred lanskim novembrom. Sedaj čakajo, kot po navadi. Hooverju je zelo neprijetno in ne ve, kaj bi pravzaprav storil. Ker je dober inženir, se rad posvetuje. Pa so mu svetovali: Drži obljubo, sklkfi kongres k posebnemu zasedanju, in poslancem povej: Jaz sem storil, kar sem obljubil, vi pa poskusite najti pota, ki vodijo v odpornoč ameriškim farmarjem. Ko je tako nannanil, so se po tihem in na glas razjezili vsi republikanski kongresniki od vodilnih pa doli do onih, ki «Josedaj niti vedeli
niso, čemu so izvoljeni. "Zakaj pa je predsednik, če ne zato, da reši farmarje?" vprašujejo, in drugi se zgražajo: "Ce ni nič mislil ko je obljuboval, mar naj bi bil tiho!"
Kongres je res prišel skupaj, Hoover je govoril, nato pa prepustil poslancem, da rešujejo farmarje.
Pomoči farmarjem torej ne bo. Hoover je sicer ^preživljal" Belgijo in polovico Evrope, skrbel je tudi, da Rusi v času suše v pokrajinah ob Volgi niso umrli gladu, ampak takrat so drugi poskrbeli za denar, in njemu le rekli, da delitev nadzoruje. Sedaj pa je on gazda in je od njega odvisno, kaj bo svetoval, kaj storil in kako bo postopal, da zadovolji volka in ovco. "Ce je znal Coolidge, čemu ne jaz," si misli Hoover, in bržkone bo uspel, kajti med "svobodnim" ameriškim ljudstvom to ni težko. Težje je uspeti ljudstvu, ker vzlic takozvani svobodi, ki jo ima, ni v stanju ločiti laž od resnice. Obljube od vladajočih slojev sprejema "v dobri veri" že leta in leta, ne da bi se izpametovalo, in to je tista uganka, ki ni še rešena in ne bo, dokler jo to ljudstvo ne razreši.
ITALIJANSKAIII
NA Dt MOTE
Ko sta sveta stolica in kviri-nal podpisala pogodbo, s katero je papež prestal biti "vatikanski jetnik" in je Italiji odpuščen "božji rop", je nastalo odprto ljubimkanje med njima—tako odprto in tako prisrčno» da je mnoge demokratične katoličane v drugih deželah kar strah.
Katoliška duhovščina v Italiji s papežem na čelu je bila do tega leta v politiki nekako zunaj—to se pravi, delala se je, kakor da ni v Italiji. Le po-samezniki med katoliškimi la-jiki ter duhovniki so politizirali ter skrbeli, da so Italijani ostali zvesti svoji cerkvi. Ko pa je bila pogodba za odpravo takega razmerja sprejeta, so se duhovni od kardinalov navzdol nasmehnili, in dne 24. marca so šli na volišče ter oddali svoje glasove za fašistično poslansko listo. Celo agitirali so zanjo—kajti čimveč glasov dobi Mussolini, toliko večja bo "zaupnica" njegovemu prizadevanju za "pomirjenje z Vatikanom".—Čudna so božja pota in še bolj čudna so pota papeževe nezmotljive politike.
NAD DEVET MILIJARD
DAVItA V ENEM LETU.
Davkoplačevalci v Žedmje-nih državah so v proilem letu plačali $9,169,000,000 davka zveznim, mestnim, državnim in okrajnim oblastim. Na vsako osebo pride $76.50 davka, leto poprej pa $64.77.
KAJ JE Z NEUKO VOJNO ODŠKODNINO
V/ • /	-
Zavezniki zahtevajo nad devet milijard dolarjev
Nemčija hoče, da zavezniki njeno vojno odškodnino defini-tivno določijo, toda v taki vsoti, da bo za Nemčijo sprejemljiva. Zahtevajo, da se uredi sistem letnega plačevanja tako, da ga bo Nemčija zmogla brez prevelike škode za svoje gospodarstvo. Ker je takozvanemu Dawesovemu planu, po katerem je Nemčija v prošlih letih plačevala vojno odškodnino, potekel termin, je treba novega dogovora. Konferenca med zastopniki zaveznikov in Nemčije se je vršila več tednov v Parizu. Žavezmiki zahtevajo, da jim Nemčija plača nad devet milijard dolarjev v visokih letnih obrokih', zastopniki Nemčije pa so izjavili, da te vsote nikakor ne sprejmejo, pač pa so pripravljeni plačati nad šest milijard v obrokih po $392,-700,000 letno skozi 37 let. Francozi so nemški protipred-log s zgražanjem odklonili, fcs deč, da ako ga sprejmejo, ne pokrije tisti del nemške vojne odškodnine, ki bi ga dobila Francija, niti obresti francoskih medvojnih dolgov, medtem ko znaša škoda, ki jo je trpela Francija v vojni na svojem ozemlju, milijarde. Za obnovo teh razdejanih krajev je Francija po zatrdilih svojih zastopnikov potrošila že okrog sedem milijard in bo še mnogo stroškov ' ter težkega dela, predno se škodo popravi. Za posredovalce med zastopniki zaveznikov in Nemčije so bili na konferenco pozvani ameriški velebankirji, med njimi J. P. Morgan in Owen D. Young, katerima je bilo poverjeno vodstvo konference. Nemčija je poslala na čelu svoje delegacije dr. Hjalmar Sachta, predsednika državne banke, ki se ni podal nikakemu pritisku. Francoski listi so obdolžili a-meriške mednarodne bankirje, da pomagajo Nemčiji v svojo korist, da iztirjajo od nje čimprej svoja posojila. Po devetih tednih zborovanja so bila pogajanja toliko narazen kakor v začetku in vprašanje vojne odškodnine ostane vprašanje, ki bo skrbelo za nadaljevanje vzrujanja duhov ter napetosti odnošajev med prizadetimi deželami.
DUNAJCANKE ZAHTEVAJO
UKINJfeNJE ZAKONA PROTI PORODNI KONTROLI.
V nedeljo 14. aprila je na Dunaju demonstriralo okrog sto tisoč žensk proti zakonu, ki zabranjuje zdravnikom dajati nasvete in pomoč pri porodni kontroli. Zakon je verskega značaja, kl^kor mnogo drugih v Avstriji, in vsled njega je prizadeto le delavsko ženstvo, kajti ¿a bogatine, ki lahko plačajo, ne velja. Mnoge ženske so imele v demonstraciji s seboj otroke. Nosile so napise, s katerimi so opozarjale ljudstvo, da jc poštena porodna kontrola v. korist materam in otrokom in da svetohlinski zakoni proti nji povečavajo trpljenje ženskam, mizerijo v delavskih družinah in slabšanje razmer/v splošnem.
NOT FIASKO KAZ0B0-
Neiskrena igra se nadaljuje
V tednu z dne 15. aprila je bila v Genevi, Švica, otvorjena razorožitvena konferenca, ki je nadaljevanje prejšnjih. Se na vsaki so diplomatje vodilnih dežel naglašali svojo naklonjenost svetovnemu miru ter obsojali vojno, in potem so vselej nekaj dni razpravljali, kako omejiti oboroževanje, pri tem pa so vselej prišli na velike "tehnične" in diplomatične tež-koče, nato radi lepšega o njih nekaj dni razpravljali, potem sklenili, da je potrebno izvoliti komisijo za to, in komisijo za ono, da bo preiskavala, Čez toliko mesecev pa se konferenco zopet obnovi.
Neprilike na teh razorožitve-nih zborovanjih dela sovjetska Rusija, kateri so že na prodli konferenci očitali, da ni iskrena s svojimi drastičnimi predlogi in da ji je le za propagando. Tedaj je predlagala razpustitev vseh armad in odpravo vojnih mornaric, v policijske svrhe pa naj bi se organiziralo posebne čete. Na poslednji konferenci je pa zastopnik ruske vlade Maksim Litvinov predlagal, da naj se takoj vse stalne armade, vojne mornarice in vojne zračne flote polovico zmanjša, potem naj pa komisije študirajo, v koliko naj bi se jih zmanjšalo v nadalje. Govoril je v prilog svojega načrta par ur in dokazoval, da so take konference brez pomena, če nimajo resnega namena delati praktično in efektivno za razorožitev. Za takojšnje sklepe v prilog razoroževanja so bili na konferenci le zastopniki Nemčije in Turčije ter glasom enega poročila deloma tudi jugoslovanski ter zastopniki nekaterih drugih manjših dežel. Vsi drugi zastopniki vodilnih iržav so načrt predstavnika ruske vlade molče pokopali. Litvinov jih je skušal pripraviti v debato in razpravo o svojem predlogu, a se mu ni posrečilo.
Zastopnik italijanske vlade je dejal, da je Italija pripravljena zmanjšati armado na najnižjo mogočo stopnjo, pod pogojem, da store druge dežele isto. V tem pa je vsa skrivnost. "Mi bomo, če bodo tudi drugi." Ameriški zastopnik poslanik Hugh S. Gibson je dejal, da so Zedinjene države odkrito za razoroževanje in je izrekel u-panje, da se bodo našle metode, ki dovedejo do tega cilja. In tako naprej. Med tem se države oborožujejo na suhem, na morju in v zraku dalje.
V prihodnjih številkah
Kdo je kdo v glavnem odboru S. N. P. J.
Kdo bodo kandidatje v glavni odbor S.N.P.J.?
Kdo stremi po kontroli nad SIN.P.J. in njeno imovino.
Kakšne so "frakcije" in "stranke" v S.N.P.J.

(jila so i) i iz 11 aie g,a (¡ibaiaja
HHHHHNHHHHHHHHHHH
Drobiž iz uredništva in upravništva
• Ta številka Proletarca ima veliko večjo cirkulacijo kakor majske številke prejšnjih let. Zanašamo se na zastopnike, naročnike, sodruge in somišljenike, da bodo to priliko izrabili ter agitirali, da pridobe čimveč
novih naročnikov.
*
V	izkazu "Agitatorji na delu" smo beležili naročnikov, ki so jih poslali agitatorji:
V	izdaji dne 28. marca.... 56 Dne 11. aprila.......... 67
V	tej številki ............ 74
Izkaz naročnin, ki jih pošljejo agitatorji, priofočujemo v vsaki drugi številki, torej na 14 dni. Tu navedeni trije iz* kazi dokazujejo, da so agitatorji res postali živahnejši in upamo, da se bo njihovo števi-vilo in s tem število naročnin večalo. Tudi število onih, ki pošiljajo naročnino direktno v urad, se veča.
. Za objavo v tej številki smo prejeli okrog petdeset dopisov in mnogo člankov. Zal, da nam ni bilo mogoče priobčiti vseh, ker bi vzeli nad polovico vsega glista. Prosimo jih, da nam to neprilfko oproste. Ako bi mogli izdati poleg teh še štiri strani, bi se ji odpomoglo, toda sredstva in čas tega niso dopustila. Vse ostalo porabno gradivo bo objavljeno v naslednjih številkah.
•
"Proletarce" poseduje veliko knjigarno, v kateri dobite slovenske in tudi angleške knjige. Vsled stiske za prostor nismo mogli priobčiti seznama ter cenika knjig v tej izdaji. Bo zopet v prihodnji. Kdor ni naročnik in želi cenik knjig, naj nam sporoči z dopisnico, da mu ga pošljemo.
*
Potrebujemo zastopnike v naselbinah, kjer jih Proletarec še nima. Priglasite se. Po listine in informacije pišite u-pravništvu.
V	našem uradu sta samo dve stalno vposljeni osebi. Številka kakor je ta, da uredniku in u-pravniku izredno mnogo dela, zato se korespondenco v tem
času ne rešuje tako točno kot bi bilo potrebno. Prosimo, da prizadeti to upoštevajo in nam
zakasnelosti ne štejejo v zlo. *
Ako še nimate Ameriškega družinskega koledarja za i. 1929, ga še lahko dobite. Stane $1, vezan v platno. Naročite ga takoj.
•
Kakšne so delovne ure v našem uradu? V prošlih par tednih so bile povprečno od 8. zjutraj do 11. zvečer. Eden ali drugi mora včasi delati pozno v noč, tudi do 2. ponoči, in od zgodnje jutranje ure. Razen pri listu je treba opravljati delo v tajništvu JSZ., voditi številno korespondenco, izvrševati delo v zvezi z Izobraževalno akcijo, sodelovati na številnih sejah, pomagati v naših kulturnih odsekih itd. Dr. Green je zadnjič na konferenci čikaških socialistov dejal, da so socialisti najboljši agitatorji za unije, toda
zase ne poznajo unijskih ur. *
Proletarec zahaja več ali manj v skoro vse slovenske naselbine v Zedinjenih državah in pošiljamo ga precej tudi v Jugoslavijo in po nekaj številk v razne druge dežele, največ v Kanado. Enega naročnika imamo tudi v Moskvi. Ta prvomajska številka pa je romala v vse dežele po svetu, kjer žive Slovenci.
Angleška stran Proletarca zelo ugaja in o nji se pohvalno izražajo posebno ameriški so-drugi. Prinaša izbrano gradivo v ponatisu in izvirno. Vsakdo, ki zna angleško, naj jo či-ta. Priporočite jo v čitanje
svojim odraščenim otrokom. *
V prošlih tednih smo poslali precej izvodov rojakom na o-gled. Prosimo jih, če jim list ugaja, da se nanj naroče. Stane za celo leto $3, pol leta $1.75 in četrt leta $1.
Vsled pomankanja prostora za vse dopise, so priredbe društev in klubov navedene pod naslovom "RAZNE PRIREDBE".
izvodov prvomajske številke Proletarca. Svoj sklep je seveda izvršilo. Pošlje se ga vsakemu ¿lanu na dom. Ob enem je to društvo kupilo iz svoje blagajne 50 vstopnic na omenjeno prvomajsko priredbo. S temi čini je društvo "Sloga" ponovno pokazalo, da zna ceniti delavsko in kulturno delovanje in da se zaveda dolžnosti
števila članov in assementa, sociali-	lahko ustanoviti klub s 30 ¿lani. A
stična pa ne odvisi od ¿lanarine, pač	temu ni tako.
pa od aktivnosti. Morda ima kdo po- Tu imamo nekaj dobrih sodrugov,
mislek: Čemu bi hodil na sejo, saj me	s so do kraja izčrpani. Ako se raz-
klub ne more ničesar nabiti! Ni	mere zanje obrnejo količkaj na bolje,
prav, kajti človek se uči povsod. Klu-	bodo postali aktivni. Prosil pa bi
bovi odborniki niso učenjaki, imajo	klubove uradnike, da postanejo ak-
pa voljo pomagati pri delu za skupno	tivnejši v agitaciji. Naj bo tajnik
stvar, in pri tem šele sodelovanja	kdor hoče, vsega ne more opraviti.
sodelovanja. Najlepša mu hvala od članstva. Somišljeniki, pridite v naš Voditi klub pravilno, je za vse zado-
strani kluba.
'Napreja" in socialističnega
Prišel je v novi, praznični obleki— ali če hočete—v obliki. Razveselil sem se, ko sem zagledal takega kot je bil pred enajstimi leti. 'Obleka nova, oziroma oblika spremenjena, duh in princip isti. Sel je skozi boje, vedno na strani pravice. Stopil je v novo obleko neoskrunjen. Cilj povečanja je doseien, ampak ledino bo še treba orati, da postane Proletarec eden največjih časopisov v cirkulaciji.— Victor Petek. ,
krog tudi vi. V zmerni družbi s pa-	gti dela. Prihajajmo redno na seje.
metnimi besedami spodbujamo drug	Ne zadostuje, da si samo član, kajti
drugega. Ako se udeleii seje 30 čla-	potrebno je, da si aktiven,
nov, pa pride s pametnimi nasveti in	Prihodnja konferenca JSZ. za
predlogi pred članstvo deset sodru-	vihodni Ohio se vrši 23. junija zopet
gov, je to že nekaj šole, kajti ko hi-	v Bridgeportu. Dobro bo, če pošljejo
tro kdo pove kaj pametnega, postane	zastopnike vsa napredna društva in
to last vseh. Pomagajmo pri izobra-	klubi, ne samo po enega ali par, am-
ževanju drug drugemu, pa bo uspeh,	pak kolikor mogoče. Klubi, ki so
Prihodnja redna seja bo v nedeljo	med stavko prenehali, naj oiive, in
12. maja. Če se vam zdi, da nedelje	apeliram na somišljenike v onih na-
v pomladnih in poletnih mesecih niso	selbinah, da se lote te akcije. Kavno
prikladen dan za seje, se bomo o tem	tako klub na Blaine, ki se je reorga-
pogovorili ter jih prestavili na kak	niziral pred časom, naj postane ak-
'drug dan. Vsi tisti somišljeniki, ki so	tiven. Pozabimo na zapreke in tež-
dobili vabila za pristop, so prošeni,	koče, ki smo jih imeli med stavko, in
da pridejo na prihodnjo sejo, enako	delujmo skupno. Unije ni tukaj več,
so vabljeni vsi drugi z željo, da se	a organizacija, ki nam bo dajala moč
nam pridružijo. Če hočete vi, bo naš	ter upanje, je potrebna, in to je so-klub kmalu štel 100 članov. |cialiatična stranka. Tudi unija še
Kmet, ki vsadi drevesce, ga bo pr-	pride, kajti premogar bo vsled silne
RAZNO IZ WAUKEGANA.
Waukegan, 111.—Bilo je poročano, da tukajšnji klub št. 45 JSZ. priredi prvomajsko slavnost v nedeljo 5. maja. Ker pa se isti dan vrši žogometna igra športnega kluba SNPJ., kateri vo leto skrbno negoval. Varujmo mi peze kompanijske more prisiljen, da žele mnogi prisostvovati, je naš klub enako skrbno naš klub, da zraste v' se postavi v bran. Izobrazujmo se i to upošteval ter spremenil datum močno drevo.	V ta namen čitajmo liste in knjige,
svoje priredbe na večer prej, torej | S. Benson, tajnik soc. stranke za Slednje ¿Igbite pri Proletarcu in tudi na soboto 4. maja. Vprizorjena bo državo Wisconsin, je nam obljubil, pri meni. v' ta namen bom ob prili-Seli&karjeva socialna drama "Kamno- | da če hočemo, nam pošlje govornika kah obiskal bližnje naselbine, da bo-lom", ki je objavljena v letošnjem na vsako sejo; bil bi seveda angleški, ste lahko vzeli knjige ter naročili Pro-Am. druž. koledarju. Marsikdo jo Rekel je: Če sedaj še nimate sposob-\ letarca. To je list, ki bi ga slovenski želi videti na odru, in to priliko ima- nih mož, da bi kandidirali v mestne delavec moral Čitati. Sedaj ima tudi mo omenjeno soboto. Po predstavi urade, jih v treh letih socialistični angleško stran, kar bo v veliko korist sledi zabava v spodnjih prostorih. predavatelji izuče toliko število, da [ naši mladini, katero je treba navaja-
ne bomo v zadregi, kadar se bo šlo| ti, da jo bo čitala. Mladina potrebu-za nominacije. V West Allisu bi Slo-1 je tudi delavskega pouka. Priznam, venci lahko dosegli marsikaj, je dejal da je mlademu svetu potreben sport, Benson, ako se organizirajo v socia- a pri tem nikar pozabiti, da mora listični stranki. Ker to vemo vsi, iz- delavec vedeti nekaj tudi o svojem
Na westalliški konferenci JSZ. je bilo določeno, da se vrši prihodnja enkrat septembra v Waukeganu. Klub št. 4-5 je o tem razpravljal ter zaklju-
čil da bo za to zborovanje najugod^ vajajmh t» tPjpi, tt« y pntmhnn a^giL.} razrednem gibanju, ne samo o spor-
diti močan socialistični klub.
Anton Demšar, tajnik
nejši dan nedelja 29. septembra. Vršila se bo v Slov. nar. domu. Po konferenci bo veselica z bogatim sporedom, da bo nudila tudi obilo duševnega ulitka. Klub je apeliral za sodelovanje pri programu na Izobraževalni dramski odsek S. N. D. in na Slovensko narodno čitalnico S. N. D. Obe ti ustanovi sta članici Izobraževalne akcije in sta obljubili sodelova-
1Z
MAJSKI GLAS IN APEL VZHODNEGA OHIO.
BridCeport, O.—Klub št. 11 JSZ. je šel tekom prošle premogarske stavke skozi veliko krizo. Se sedaj imamo člane, ki niso zaslužili centa od 1. aprila 1927. Klub smo vendar ob-
nje Slov. nar čitalnica ima svoj j ^ na	j{ aktivnostK
pevski zbor, ki bo nastopu z glasbe-1
Imeli
TT'l^^TvT1'?	par povoljno uspelih priredb in
nimi komadi, Izobraževalni-dramski	" v	*
odsek pa vprizori primemo igro.
Kako nam ugaja nova oblika "Proletarca"? Marsikdo je nestrpno pričakoval prve spremenjene izdaje, ki je izšla v začetku aprila. Od tedaj smo imeli v rokah ie tri številke. In kaj je naše mišljenje o novem Proletarcu? Ne vem, če je kdo med naročniki, da bi ga ne pohvalil. Urejen je lepo. Marsikdo se je že izrazil, da to pa je list! Upam, da postanejo sedaj naročniki vsi tisti, ki so preje grajali
agitirali smo v lanski volilni kampa nji za socialistično listo, kolikor je bilo v naši moči.
Zadnje čase pa je zavladala nekaka trudnost in mrtvilo. Ne vem, kaj pravzaprav je vzrok—najbrž jih je več. Nekaj bo skorogotovo kriva tudi osebnost, vsaj meni se tako vtdi. Rojaki in sodrugi, to je potrebno opustiti, kajti nesoglasja radi osebnosti ne vodijo nikamor razen v mrtvilo in v škodo za naselbino.
Bridgeport naj nosi zastavo na-
. ___, ...	, predka med prvimi izmed slovenskih
ter Priporočali spremembo. lbin Ameriki. Člani, sodrugi,
šitf obljubo. ^ imaJ°	^^ b°dit0 aktivni člani kluba-
TO IN ONO IZ MILWAUKEE, WISCONSIN.
Sezona naših priredb v dvoranah se bliža h koncu. Imeli smo jih mnogo in različnih—dobre in slabe. Najbolj je še menda uspel vseskozi koncert, na katerem sta pela ga. Lovše-tova in Tone Šubelj.—Ker sem že pri priredbah, moram omeniti, da se soc. pevski zbor "Naprej" pridno pripravlja na skupno prireditev s socialističnim klubom JSZ. v proslavo Prvega maja, ki se vrši v nedeljo 28. aprila v S. Side Turn dvorani. Kakor običajno, bo popoldne koncert. Mešan in moški zbor bosta izvajala narodne popevke, nastopijo naši znani pevci in pevke v solospevih, nekaj posebnega na tem koncertu pa bo arija ?z četrtega dejanja slovite Verdijeve opere "Trubadur". Večerni del pro-
grama pa bo tvorila uprizoritev Cankarjeve drame "Kralj na Betajnovi".
Govornik ta dan bo s. Joško Oven.
Sodrugi, somišljeniki, delavci! Proslavimo dostojno praznik delovnega ljudstva!
•
Volitve, ki so se vršile dne 2. aprila. so prinesle socialistični stranki velike uspehe. Izvoljeni so bili trije socialistični kandidatje v šolski odbor. V sedmi wardi, kjer so se vršile dopolnilne volitve, je bil za koncilmana izvoljen socialist. Istotako je zmagal socialistični kandidat za mirovnega sodnika. Vršil se je tudi referendum o vprašanju prohibicije, in ljudstvo se je z veliko večino izreklo proti wisconsinski prohibicijski postavi, ta« kozvani Severson Law. Iniciator tega referenduma je znani socialist in senator wisconsinske zbornice s. Th. Duncan.
•
Društvo "Sloga" št. 1. ki je eno največjih društev v J. P. Z. Sloga, je sklenilo na svoji seji, da naroči 400
Društvo "Sloga" št. 14 SNPJ. je izvolilo za delegata devete redne konvencije John Mahniča in Frank Bren-ceta. Prvi je član tukajšnjega kluba,
Rojaki,
vabljeni ste, da se mu pridružite. Klub št. 11 obdržava svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani. To vabilo velja tudi tistim, ki so že bili
drugi pa je bil član pred leti. Žensko	Rad\ e.n\°8cfb<: f» »j
društvo št. 119 SNPJ. je izvolilo s ^ P.U v ** b° S ^ *h
France« Zakovšek. ki je tudi aktivna	V* ?Se ni *lub' ne 8°-
ii9ni,a ti.jh,,	cialistična stranka, ampak samo po-
7ole mi ne gre v glavo:
Toliko je učiteljev in profesorjev,* ki nas uče, pa vseeno dan na dan čujemo, da smo nevedni. Kako to, da se pri tako ogromni učenosti tako malo naučimo?—Vse polno ljudi zatrjuje, da delajo za narod, a narod mora vzlic temu delati sam in v mnogih slučajih tudi za tiste, ki delajo zanj. Cemu se narod ne nauči delati zase tako, da bo zanj dobro?—Tisoče • ljudi zatrjuje, da je vera hum-bug in da so duhovniki profe-sija kakor igralci, ki trdijo, da so kar niso, pa jim ti ljudje, "ki ne dajo nič za cerkev", vendarle dajejo za maše, krste, poroke itd. Kako morejo biti tako nelogični—to mi ne gre v glavo!
članica kluba.
Konvencija je pred durmi. Stara in provizoriČna pravila se dobro pre-rešetavajo v Prosveti in upam, da bo delegacija napravila o vsem najboljše zaključke za jednoto. Da je SNPJ. bila zgrajena na zdravem temelju, je dokaz v tem, da neprestano napreduje.
•
Seje kluba št. 45 se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. Včasi jih je treba radi zaposlenosti članov ob nedeljah preložiti na kak večer Čez teden, ampak članstvo je o tem vselej pravočasno obveščeno, da se lahko udeleži seje. Drugo vprašanje je, ali se sodrugi in sodru-ginje kaj potrudijo v agitaciji za pridobivanje novih članov? Želeti je v tem oziru več življenja.
Anna Mahnich, tajnica.
ČLANSTVU J. S. Z. IN SO-MlSLJENIKOM V WEST ALLISU.
Wast Allis, Wis.—Iz vrst tajnikov in organizatorjev klubov so zelo po-
sameznik. Pravi sodrug ne bo pustil organizacije radi osebnosti. Bo ji ostal zvest, proti članu pa, s katerim se ne strinja, bo argumentiral stvarno, če pa je kaj zakrivil, ga bo obtožil kakor določajo pravila. Ako je želja članstva, da tajništvo pustim, to v interesu klubovega napredka storim radevolje. Rad bom pomagal drugemu.
Če je vzrok indiferentnosti slab
tu. Skušajmo pridobiti v naše klube tu rojene Slovence. Zelo razveseljivo bi bilo, če bodo zastopani že na prihodnji konferenci. Bilo bi lepo, če bi imeli nekaj teh mladih fantov, o katerih bi lahko rekli, to in to so naši sodrugi. Dne 4. julija bosta tukaj govorila, kot čujemo, na slavno-sti 25-letnice SNPJ., Frank Zaitz v slovenskem in Donald J. Lotrich v angleškem jeziku. Oba sta ne samo dobra, aktivna člana SNPJ., ampak tudi aktivna sodruga. Če bi lahko rekli: Ti in ti naši mladi člani so tudi aktivni sodrugi in delujejo za SNPJ. po nji začrtanih načelih, ali ne bi bilo lepo? Očetje, povejte svojim sinovom to sugestijo in jim priporočajte pristop v klub. Brezposelnim članom dajemo izjemne znamke. Vzlic slabim delavskim razmeram št<> torej lahko člani. Če pa delate, plačate le 40c. na mesec članarine.
Delujmo, da bo naselbina Bridgeport, ki je središče slovenskih naselbin v vzhodnem Ohiju, res napredna in v vzpodbudo drugim. Priliko imamo, dvorano za naše aktivnosti tudi.
To so moje misli, nasveti in apeli k temu našemu prazniku, in kličem • "Živel Prvi maj!"
Joseph Snoy.
NA DELO ZA VEČJO STRANKO IN VEČJEGA "PROLETARCA".
Cleveland, O.—K napredku vodi trdo delo, močna volja in agitacija. Uspehi naše stranke so odvisni od teh treh reči. Deset cJobrih agitatorjev je le deset, če pa jih je še enkrat toliko, pomeni še enkrat več dela in dvakrat toliko uspeha.
Ako bi imeli v JSZ. štiri sto agitatorjev. pa bi štela par tisoč članov in Proletarec mnogo več naročnikov. Gotovo je, da bi vsakdo lahko dobil recimo dva nova naročnika na let-"
društvenih sejah, da bi bilo tukaj
LISTU V PODPORO
VII. izkaz.
Detroit, Mich.: Jos. Ocepek, $2; po $1: Paul Ocepek, Thomas Petrich, Anton Jurca in John Spolyer; po 50c: John Zomik, L. Sluga, Fr. Oblak, M. Mentony, J. Jane; Mary Jurca, 40c.; po 25c.: A. Veslič, J. Jelovčan, V. gosti apeli: Člani, prihajajte na seje! B.ohinc, R. Potochnik, Neimenovan, Sodrugi, tudi jaz apeliram. Začetek Mrs. Oblak, skupaj $12.15 (poslal našega novoustanovljenega kluba it.' Paul Ocepek).
180 JSZ. je lep, kajti v teku dveh mesecev šteje Že 28 članov. Važno pa je, da se člani in članice udeležujejo vsaj v teh mesecih obnovljenega kluba sej polnoštevilno. Na marčevi seji je bila precej lepa udeležba. Sklenili smo, da se povabi član«* na aprilsko sejo z dopisnicami. Navzoči so izjavili, da jih njim ni treba pošiljati, ker bodo prišli tudi brez o-pombe. Pisal sem vzlic temu dopisnice o seji vsem, a vendar niso prišli. Izostali so celo nekateri tistih, ki so na marčevi seji obljubili priti. Sporočil sem o seji tudi somišljenikom, ker-je moja želja, kakor želja vseh članov, da so klubove seje živahno In da napreduje v članstvu. Udeležba na sejah je za socialistične klube živ-ljenski pogoj. Pri podpornih organizacijah to nI važno, kajti glavno le
položaj, bi moralo biti ravno obratno. Proletarcu. In od leta do leta bi to Saj vidite, kako smo izkoriščani. Ka-! pomenilo naraščanje naročnikov, do-pitalizem nam ne bo pomagal, torej ! hodkov in vpliv lista. Ob enem bi to si moramo sami. Prišedši sem pred značilo večjo in aktivnejšo J. S. Z. 11 leti bi človek sodil iz razprav na | Sodrugi! Vzemimo si to resnico k
srcu, in začnimo z agitacijo. Vsakdo ima prijatelje in znance. Čemu bi omahovali, čemu se bali zamer pri agitaciji za pošteno stvar, kakor je naše časopisje in naše gibanje!? Seznam naročnikov Proletarca bo potem vidoma rastel. Ne trdim, da bomo uspeli pri vsakem. So ljudje, ki jih nikakor ne pregovoriš, ali pridobiš, da bi se naročili. Ali dejstvo je, da bo prijatelj dosegel pri marsikomu več kakor pa dotičnemu osebno nepoznan agitator. Naročil se bo na list "iz prijaznosti" do prijatelja, potem ga začel čitati, in če ga bo vzljubil, pa ima list enega stalnega naroč-| nika več, in tako pri drugem, tretjem
Utica, N. Y.i Jos. Simonič. $50c. Homar City, Pa.i Andy Obed, 50c. ¡¿j Park Hill, Pa.! Mary Zabric, $1.50. Milwaukee, Wis.!1 Pauline Vogrich, $2.00.
Detroit, Mich.t Anton Jurca, $2.00 Connanaut, O.t Frank Sedmak, 30 cents.
Barbarton, O.i J. Jankovich, 50c. Wadsworth, O.: A. Pcčnik, 50r. Girard, O.. Klub 8t. 222, JSZ., $10.00.
Wast Newton, Pa.t Joseph Zorko, 60c.
Lyons, III.: Frank Molan, 25c. Scofield, Utah: Peter Zmerzlikar, 70c.
Cleveland, O.t Anton Hren, $2.00, Kenosha, Wis.» Frank Žerovec, 60c.
Sedaj imamo najlepSo priliko, ko imamo prvomajsko številko Proletarca. Dajte jo prijateljem in znancem na ogled. Če jo nočejo kupiti, ponudite jim jo brezplačno. Vprašajte jih, da se naj naroče. Če bodo izgovori, da se bodo, ali ne še sedaj, o-opomnite Jih čez nekaj časa na obljubo. Imejte vse take zapisar.e v| notesu in nagovorite še druge naročnike, da vplivajo nanje. Najboljša prilika dobiti naročnike je na plačilne dneve. Kadar ima človek denar pri rokah, bo laglje odštel par dolarjev, kot tedaj, ko ima samo Se za sproti do prihodnje plače, ostalo pa
iz njihovih vrst rekrutiralo agitator- koga, in tako bo zanimanje za Prol«. jev. Prilik za agitacijo imamo mno- tarča bolj in bolj raslo.—Franc« go: med prijatelji in znanci, na za- j Skrube.
bavah in vseh drugih priredbah, pred--
in po sejah društev med člani itd. MAJSKA PROSLAVA C LE VE-
LANDSKEGA IN COLLIN-WOODSKEGA KLUBA.
Delavstvu v Clevelandu in Collis«
Zelo priporočljivo je, da sodrugi prevzamejo odborniške službe v društvih.	prvič sposobni, so vestni
pri .».jem delu in ob enem Artj. d.	w(K>du nalnanjam0i da prirediu „
urtane druitvo napredno. Vodrtvo, , 27 4„ Jsz „k	►
onf.n,x.c.j Je ..Ino vrtno. Kakrino	^ prOi)la?0 „ slov. del7vskc^ ,*»
j. voditvo, ta*o Je 'IruiIvo po <"»-	Water|00 «d. Proeluv» se vrši ns din
hu Tisti ki mu načeljujejo, pojas-	mttja Qb 8 ry^er y
nujejo vsako stvar po svojem prepri-	dvQrani p m vkijučujc ££ £
čanju. In ¿¡mbolj so ljudje nam na-	»ledi ples. V sloven-
sprotni, toliko bolj skrbe, da orga-	gkem jeziku bogla govorHa 8od
nizaetja, katero vodijo, ne stori ni-	Matt Pfetrovlch in A Gand y £
česar v prilog delavskega gibanja.	fleikemu j<<riku pa Clarence O. Se-
Omeniti moram še nekaj, kar se	nior Zadnji je bden ixmed ^¡^
mi zdi važno. Sodrugi bi morali pa-	gcntnejWl ameriških socialistov; je še
žiti, da poskrbe listu, ki je njihov,	mla<i> ze[o e|MllwiieB aowckt Dovr|a
oglase. Trgovci in drugi, ki oglašajo	je Columbia vseučilišče pred par leti
v naših publikacijah, so vredni naše	jn ^ pQ irpitu po8Vetil karijeri
naklonjenosti, kajti ako postrežejo	laV8keKa ilobraževalca. Sedaj Jedi-
enako dobro kakor drugi, čemu ne bi	rektor Adu,t Kducational Association šel k tistim, ki na svoj način poma-1 jn in8t,uktor delavske šole tukajšnjih
gajo našemu listu? Ko sem nabiral	gtrokovnih organizacij. Petrovich in
oglase za to številko Proletarca v Cle-	Garden tu ne potrebujeta posebne in-
velandu in okolici, so se nekateri pri-	trodukcijev ker sta nam dobro znans.
toievali, da jih naši sodrugi in so-	s par pc8mi naBtopita "Zarja" in
mišljeniki ne patronizirajo. "Saj bi	pevski zbor za(jružne zveze, ki se js
oglaševali p a kaj ko ni noben« ga teh	nedavno ustanovil. Za ples bo igrala
ljudi blizu,^ so eni zatrjevali. Ne	Barbičeva skupina,
vem, koliko je v tem resnice, vendar	Slovenski delavci širšega Cleve-
pa priporočam, da upoštevamo ogla-	ianda! Pridite na to proslavo, ker le
ševalce Proletarca in da jim to tudi	g tem pokažete, da plapola v vašik
povemo. Pojdimo k našim simpati-	grcih &e vedno delavska kri. Z vašo
čarjem ter jim dajmo razumeti, da	navzočnostjo se bodete pridružili
vračamo naklonjenost z naklonje-	mednarodnemu proletarijatu, ki bo
nostjo.	„a ta dan SVOJEGA PRAZNIKA de-
V občevanju z ljudmi bodimo ko-	monstriral proti kapitalističnemu dm-
likor mogoče vljudni, tudi če je nam	iabnemu redu in njegovim krivicam
oni ne vračajo. Lepa beseda več o-	in ob enem sejal seme Nove človeške
pravi kakor stroga. Človek je morda	družbe. Prvi maj naj bo NAŠ dan.
nam neprijazen, najbrž ima pred-	Praznujmo ga skupaj in dostojno. >
sodke, s katerimi so ga prepojili, ko	Odbor.
pa bo videl, da nisi tak kakršnega se	--
te je predstavljal, in ko mu boš po-	LISTNICA UREDNIŠTVA.
jasnU njegovo napačno mišljenje bo	Pri u.1K ki so p0siaH sv*-
polagoma če ne že ob prv, priliki,	za o y ^ številki> obve|ia.
dobil o teb. dobro mišljenje in s ča-	da bU m uvnjtiU ^
soma ga boš pridobil. Ogibati se mo-	Vpč ^ ki so izogtaH, 80 zanimiva
ramo Uktike ki bi delala iz naših	ki w zasluiila prioMitev v pr-
nasprotnikov še večje nasprotnike.	vomajgki ^vilki, a ni bilo mogoče.
A-ton Jankovich, organizator.	Sotnidnike progimo, da VIamejo »
obvestilo blagohotno na znanje. Spisi, ki se ne nanašajo direktno na Prvi maj, bodo priobčeni v naslednjih Številkah.
-—¿j
KAKO NAPRAVITI UST
ČIMBOLJ ZANIMIV.
Sheboygan, Wis.—Veliko se je pisalo v razpravi radi oblike Proletarca. Meni je bil prej, ko je bil še revija, zelo priljubljen, in če bi imeli referendum čitateljev in naročnikov, bi glasovala proti spremembi. Uvideli pa smo, da ne bi bilo koristno za list, če bi vztrajali proti spremembi, ker so mnogi zatrjevali, da bo agitacija veliko ložja in «4^>ešnejša, če začne izhajati kot časopis. Pristali smo njihovi zahtevi, ker smo pač naročeni na Proletarca radi vsebine, ne pa ysled oblike. Sedaj smo lahko vsi zadovoljni: Mi, ker smo dobili večji list, in drugi, ker so dobili novo obliko. Večji list pa bo laglje ustrezal tudi pri izberi gradiva.
Proletarec je res list, na katerega smo lahko ponosni. Je pravi delavski list in zasluži vso našo podporo. Le škoda, da je še veliko premalo zanimanja zanj. Moje mnenje je, da bi bilo več zanimanja, ako bi se v na selbinah bolj potrudili z dopisovanjem v Proletarca. Ni treba, da bi bili d< pisi dolgi, toda potrebni so. Kratka poročila o razmerah in dogodkih v naselbinah čitateljem ugajajo. Ker je Proletarec sedaj zelo povečan, ima gotovo tudi več prostora za dopise. Priporočljivo je, da se pri6bčuje v njemu tudi kaj smešnega. To ljudje ljubijo, kajti preveč resnosti tudi ni dobro. Veliko dobrega lahko store za list klubi na svojih sejah. Z razpravami in nasveti zainteresirajo marsi-
ANTON TERSKAN
Grocerija in mesnica
Sveže in doma prekajeno meso, klobase in perutnina vedno v zalogi.
453 54th Ave., West Allis, Wis.
Phone West Allis 1681.
VICTOR NAVINSHEK
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Trgovina raznih društvenih potrebfiin" kot regalij, preko-ramnic, znakov, kap, uniform,
itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali ame-rikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna na-ročila se toplo priporočana
Waukevan, III.t Neimenovan, $1; ie Porabljeno ali thranjçno.
A. Valentinčič, 25c. Skupaj v temi BrpI razširjenega Proletarca ne da član plača asesment Napredek izkazu $36.85; prejšnji izkaz $106.87. ™<>remo pričakovati močne JSZ. podpornih organizacij Je odvisen od'«*upaj $142.22.	Čimveč naročnikov, toliko več ie bo
PRVI MAJ KLUBA ŠT. 1 J. S. Z., CHICAGO, ILL.
V SREDO DNE 1. MAJA OB 8. ZVEČER priredi klub it. 1 v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave.,
prvomajsko slavnost z bogatim sporedom. Vprizorjena bo angleika enodejanka
"What Price Coal?"
v kateri imajo vloge sledeče osebe:
Jack Smith, premogar ..................................................John
Ellon Smith, njegova mati ...................................Angeline Tick
Mary, dekle, ki pomaga Jackovi materi .................. Helen Arko
Polly ........................................................................Anna Cigenich
Soseda .................I..................................................Frances Vider
Jack Greaer
Rudarji, vposljeni pri reitlnih delih...........L	Joe Golob
I John Kochevar
Režiser John Rak.
Soc. pevski zbor "Sava" bo izvajal par selekcij, orkestralne komade pa b* igral tamburaški zbor "Zrinjski". Govori bodo v angleškem, slovenskem in srbskem jeziku.
VSTOPNINA 35c.
Po programu plesna zabava; igrali bodo tamburaii.
Pridite na to proslavo v čimvečjem številu. Privedite • »oboj , prijatelje in znance!
COLLINSBURG-WEST NEWTON JE NASELBINA DELA IN NAPREDKA.
Cullinsburg, Pa.—-Slovenci so se začeli naseljevati v ta kraj pri West Newtonu. oziroma v West Newton, leta 1883. Torej Šive tukaj že 46 let Collinsburg je zelo lepa vasica.
Kakor drugod, tudi tukaj v začetnih letih naseljevanja ni bilo družtve-nega iivljenja. Šele 2. feb. 1902 se je ustanovilo samostojno podporno in pevsko društvo "Savica". Izplačevalo je $5 tedenske podpore v slučaju bolezni člana, drugih podpor pa v tistih časih ne bi zmoglo plačevati. Slutilo je, kot razvidno is celote ime-ns, tudi v družabne svrhe. Veliko njegovih ustanoviteljev že krije zem-ljs-
Aprila 1907 je bilo ustanovljeno društvo "Slovenska zastava", ki se je pridružilo SNPJ., v kateri ima žt. 64. Avgusta 1910 se je ustanovilo družtvo "Orel" žt. 40 SDPZ., katera se je 1. 1920-21 združila z vsemi svojimi društvi s SNPJ. Na polju podpornih društev smo bili torej že dobro podprti. Začeli smo misliti na politično organizacijo in na sestanku decembra 1910 smo ustanovili socialistični klub, kateri ima v JSZ. številko 32. Število članov kluba se je menjalo po političnem barometru. Včasi jih je bilo mnogo, Včasih manj. Klub, kot tudi naše društveno življenje v splošnem je zelo prizadela stavka premogarjev, katera je bila v glavnem kdnčsna prošlo leto. V tem kraju je trajala v pravem pomenu besede 39 mesecev. Premogarji so se preživljali z delom po nekaj dni na mesec v oddsljenejžih unijskih rovih, s delom na cestah in kakor so se pač mogli. V tej borbi smo mnogo izgubili ne le kar se dela v rovih tiče, nego tudi v družabnem, gospodarskem in političnem oziru. Naj že omenim, da smo 1. 1918 dobili še eno društvo, katero se je premestilo sem iz Lou bera, Pa.
Meseca maja 1918 je prišla zelo v zamah akcija za Slovenski dom. Bilo je na prodaj poslopje, ki je prej slu-žilo za žtirirazredno ljudsko šolo. Kupili smo jo na javni dražbi ter jo predelali, da ima veliko dvorano, ki shiži predvsem za veselice, v nji je stanovanje za hišnika, soba za dru-štvene seje, prostor za večjo trgovino h» več drugih pritiklin. To poslopje je tako postalo Slovenski dom. Marca leta 1920 smo ustanovili zadružno prodajalno. S to kooperativa «no imeli v začetku velike težkoč»:. Bilo je tudi težko dobiti zadosti denarnih sredstev, ker so sc ljudje te* činoma izgovarjali, da ne bo nič "iz tega". V nad devetletnem obstanku je morala ta zadruga res skozi težke krize, toda je bila ohranjena in izkazalo se je, da je bila njena ustanovitev ne le potrebna pač pa odjemalcem v veliko korist. Zadruga ima grocerijo, mesnico, in prodaja tudi razne druge reči. Izplačala je včasih že precej visoke dividende članom in tudi nečlanom.
Tako sem na kratko podal nekaj slike o tej naselbini, ki v javnosti ni ena najglasnejših, je pa aktivna, kolikor v sedanjih razmerah mogoče.
Joseph Zorko.
RAZNE PRIREDBE
vključuje različne zabavne točke in govore.
PRVOMAJSKA SLAVNOST CLE-VELANDSK1H KLUBOV JSZ.
Kluba žt. 27 in 49 J£Z. priredita skupno prvomajsko slavnost v Slov. del. domu v Collinwoodu v sredo 1. maja svečer. Spored vključuje pev-ake točke ter slovenske in angleške govore. V pevskih točkah nastopita "Zarja" in zbor Zadružne sveže. Po programu plesna sabava.
ANGLEŠKA ENODEJANKA NA PRVOMAJSKI PRIREDBI KLUBA ŠT. 1.
Na prvomajski slavnosti kluba žt. 1 v Chicagu, ki se vrši v sredo 1. maja ob 7:30 svečer v dvorani SNPJ., bo vprizorjena angleška socialna drama v enem dejanju, »bor "Sava" in tamburažki zbor bosta izvajala glasbene selekcije, govori pa bodo v angleškem, slovenskem in srbskem jeziku. Vstopnina je 25c.
VAŽNA DISKUZ1JA V KLBU $T. 1.
V petek 26. aprila zvečer bo po seji kluba št. 1 v dvorani SNPJ. dis-kuzija o predmetu, "Česa potrebujemo, da bo več živahnosti na naših sejah?" Kratke referate bodo imeli Fr. Margóle, V. Ločniškar, J. Kak, Angeline Tich in Fr. Alesh.
V NEDELJO 28. APRILA KONFE RENCA V P1TTSBURGHU.
Konferenca JSZ. za zapadno Penn-sylvanijo se bo vršila v nedeljo 28. aprila v Slovenskem domu na Butler St. v Pittoburghu. Prične se ob 9. dopoldne. Popoldne v istem Domu shod pod avspicijo konference. Nastopijo slovenski in angleški govorniki. Na sporedu bodo tudi glasbene točkei
PRVOMAJSKA SLAVNOST NA UN1VERSALU, 1ND.
Kluba JSZ. v Clintonu in Univer-salu, Ind., priredita prvomajsko slavnost v sredo 1. maja na Osepovi farmi na Universalu. Prične se že dopoldne.
"KAMNOLOM" BO VPR1ZORJEN V WAUKEGANU.
Pod avapicijo kluba žt. 45 JSZ. bo v soboto 4. maja svečer vprisorjena Seližkarjeva drama "Kamnolom". Po predstavi bo zabava v spodnji dvorani.
BELLE, EPP1CH IN PLUT NA - KONCERTU V CHICAGU.
V nedeljo 28. aprila bodo peli na koncertu v Chicagu, ki ga je aranžiral klub št. 1, znani clevelandski pevci Belle, Plut in Eppich. Spored je v oglasu v drugem delu te številke. Koncert bo v dvorani SNPJ. Vstopnina je $1.
"KRALJ NA BETAJNOV1" NA MILWAUŠKEM ODRU.
V nedeljo 28. aprila priredita soc. pevski zbor "Naprej" in klub št. 37 JSZ. veliko majsko prireditev, na kateri bo popoldne koncert in zvečer predstava "Kralj na Betajnovi". Vrši se v So. Side Tum Hali. Govornik bo sodrug Joško Oven.
SLAVNOST 25-LETNICE CLEVE-LANDSKLH DRUŠTEV S. N. P. J.
V nedeljo 28. aprila priredi cleve-landska Federacija SNPJ. veliko slavnost petindvajsetletnice SNPJ. v avditoriju Slov. nar. doma. Program se prične ob 2:30 popoldne. Spored
"LUMPAC1US VAGABUNDUS" NA
ODRU DRAMSKEGA ZBORA "NADA" V CHICAGU.
V nedeljo 28. aprila ob 3. popoldne vprisori hrvatski dramski »bor "Nada" v dvorani ČSPS. komedijo v tr.-h dejanjih "Lumpacius Vagabundus". Vstopnina v predprodaU je 75c. in pri blagajni $1.	^
PRVOMAJSKA SLAVNOST V SPRINGFIELDU.
Klub št. 47 JSZ. bo imel prvomajsko slavnost v sredo 1. maja svečer v Slovenskem domu.* Na sporedu govori, potem plesna zabava.

Naročnin na "Proletarca" so poslali:
Anton Jankovich. Cleveland ...........16
Jacob Rožič, Milwaukee, Wis.................7
Rose Jereb, Rock Springs, Wyo.________6
Joseph Rad el t. West Allis, Wis.	6
Louis Zorko, Cleveland, 0..................4
Max Marts, Buhl. Minn. ______________________4
James Dekleva, Gowanda, N. Y.	3
Johh Teran, Ely, Minn..................................3
Lawrence Selak, Star City, W. Va.	2
Martin Krasovetz, Seanor, Pa.—	2 Joseph Koenig, San Francisco,
Calif__________________________________________________________________2
Peter Bukovec. Bon Air, Pa--------------2
Frances Zakovšek, No. Chicago,
111.....,.______________________________________________________2
Joseph Snoy, Bridgeport, O. ——	2
Tony Zupančič, Point Marion, Pa.	2
John K rebel j, Cleveland, 0......................2
Nace Žlemberger, Glencoe, 0..............1
Joseph Britz, Export, Pa......................1
Anton Mravlje, Collinwood, O.—	1
Ludvik Medveshek, Cleveland, O.	1
Louis Britz, Lawrence, Pa.______1
Tony Zaitz. Forest City, Pa..................1
Joseph Zofko, West Newton, Pa.	1
Frank Žerovec, Kenosha, Wis..........1
Joseph Paulich, Delmont, Pa----------------1
John Virant, Imperial, Pa. ------------------1
K. Erznožnik, Red Lodge, Mont	1
Skupaj v tem izkazu ------------------------74
Prejšnji izkaz -----------------------------------------------67
Oglašajte priredbe društev in drugih organizacij v "Pro-letarcu".
KONCERT "ZARJE" V CLE-VELANDU DOBRO USPEL.
Cleveland, O. — Koncert "Zsrje" dne 7. aprila je precej dobro uspel. Kar se tiče programa, je bil izvajan prvovrstno, da je bil v tem oziru res eden najboljžih njenih koncertov. Občinstvo je bilo prav ^ zadovoljno, le žkoda, da ga v dvorani ni bilo toliko kot bi tak koncert zaslužil.
s
Socialistična organizacija mesta Cleveland je nominriala kandidate za volitve mestnih odbornikov alf kon-
cilmanov, ki so: 1. distrikt, John Wil-le rt; 2. distrikt, Joseph Martinek in Solomon; 3. distrikt, Henry Kullman; 4. distrikt, Sidney Yellen. Letos Slovenci nimamo nobenega kandidata, ker nihče nažih sodrugov al kotel sprejeti kandidature. Sicer pa se razredno zavedno delavstvo ne ozira na narodnost kandidata. Glavno je, da je poštenjak, da je značajen in da je sposoben zastopati ljudske interese. Peticije za nabiranje podpisov so razdeljene. Sodrugi, napolnite jih, če ste za nominiranje svoje liste.—John K rebel j.
Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816
Dr. Andrew Furlan
Sl OVF.NSKI
ZOBOZDRAVNIK
3341 W. 26th St., Chicago, 111.
Uradu je ure: Od 9. do 12. dop. j ¡ od 1. do 5. popoldne in od 6. do <► 9. »večer. Ob sredah od 9 do ) 12. dop., in od 6. do 9 .zvečer.
TRPEL JE 8 MESECEV.
Trpel sem vsled neprebave in kisline v želodcu osem mesecev, predno sem po-jkušal Trinerjevo grenko vino. Pronašel sem, da je to čudovito sredstvo za odpravo moje neprebave. Sedaj imam vedno eno steklenico pri roki.
Herbert Curry,
2517 W. Madison St, Chicago, M. ..................
«HIMIHHmiM»»MI»MIII!
ROYAL BAKERY
SLOVENSKA UNJJSKA
PEKARNA ANTON F. 2AGAR,
lastnik.
1724 S. Sheridan Rd.,
No. Chicago, III.
j j Gospodinje zahtevajte v trgovi- j j nah kruh iz naše pekarne.
W « »«»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦»
NEJEVOLJNOST OČETA-VZROK ŽELODEC
Slaba prebava lahko uniči otroško ljubezen.
FRANK MIVŠEK
COAL, COKE AND WOOD. GRAVEL Waukegan, III.
i	Phone 2726
Oče, katerega želodec je v vodnem boju s samim seboj, večkrat »iteje in kasnuje svoje otroke bres potrebo. Ako bi on vedel, kako si otroci to dobro zapomnijo, tedaj bi imel vec pažnje xa svojo prebavo. Ako je oče žrtev želodčnih neredov, mu svetujte, da pred vsako jadjo vsame eno žlico Tri-nerjevega grenkega vina, to bla-
godejno odvajalno t on »ko, narejeno is kalifornijskega vina, cascare in drugih sdravilnib zelišč. Potem opasujte spremembo na njemu—in videli boste, da se mu je vrnila dobra volja in tek do jedi. Krompir, kakor tudi druge skrobne jedi bo lahko prebavljal s pomočjo te-|a sredstva. Pri vseh lekarnarjih. $1.25.
i
triners
BITTER WINE
prostol
Steklenica za poskus
Pilite na Jos. Triner Company,! 1333 S. Ashland Ave., Chicago,| III., sa BREZPLAČNI
Ime ...........~....................
j M asi o v ............................
Viesto .................Država.
vsorec.l

Najvarnejše shrambe za vaše prihranke
Under United States Supervision
Under Supervision of the State of Illinois
Chicago, Illinois
Članice Chicago Clearing House Association
N-i^i. in	a,*.... W-k.	N^V^'^rÄ H«tk *
Požiljsmo densr v vse kraje *veta hitro,
Iii <
varno in po najnižji ceni
prekomorske črte.
=

AIM t Mf/jVf/	'\f M«/.Vf/.l« Vf ■ «f 'VfMf vfMf Mf m| /,Vf m| Mf/.vf f/Af
Milwaukee, Wisconsin
Prvomajska proslava
SOC. PEV. ZBORA "NAPREJ" in KLUBA ŠT. 37, J. S. Z.
5 koncertom in igro
V NEDELJO 28. APRILA
V SO. SIDE TURN DVORANI.
Pričetek koncerta ob 2:30 pop., igre ob 7:30 zvečer.
Vstopnina 75c za osebo.
VSPORED:
1.	"Marseljeza", igra orkester_________________________E. E. Heim
2.	"Venček narodnih pesmi", poje moiki »bor__________"Naprej"
3.	"Sava", poje ženski klub____________________"Planinska roža"
4.	Mast a Lfetle Love and a Little kisa",
sopran solo poje ----------------------------------------„...M. Samonig
5.	"Venček narodnih pesmi", poje mešan zbor............"Naprej"
6.	"Overtura", svira orkester...............................E. E. Heim
7.	"Vilnalle", sopran solo, poje..............................M. Samonig
8.	"Na Gorenjskem je fletno", poje mešan zbor_______"Naprej"
9.	Arija iz opere "Trubadur", poje mešan zbor "Napreja"j so-
pran solo M. Samonig, tenor solo Tom Petek.
Večerni program vsebuje govor "O pomenu Prvega maja", govori s. Joško Oven iz Chicaga in dramo v treh dejanjih, "Kralj na Betajnovi", delo našega slavnega pisatelja Ivana Cankarja.
IjgTBH
/èWâW êW AW AW AW âvv èvi A W AY'/ AW AWAW >WAW AWAWi
Frank
6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO.
Mollea deika I modna trgovina.
TRGOVINA
Prvovrstne kvalitete
Sezonska posebnost:
Letošnja zaloga slamnikov nad-kriljuje vse druge v izbiri, modi, kvaliteti, trpežnosti, barvah in ugodnosti. Predno kupite slamnik, oglejte si to izredno bogato zalogo.
I i
i
" PROLET AREC'
NAJ POSTANE NAJBOLJ RAZŠIRJEN
JUGOSLOVANSKI UST
_____ « •
DELAVEC RABI SVOJ TISK, da ga brani, da ga uči in da mu predočuje točen pregled ter sliko položaja. Tak list za delavce je "Proletarec". Sedanji sistem je delavstvu sovražen, kar priča ne le izkoriščanje pri delu, ampak tudi oblast. Ta postane delavcu naklonjena šele tedaj, kadar bo on OBLAST.
V tej smeri ga vodi socialistični tisk. "Proletarec" bo v bodoče laglje in v večji meri vršil svoje funkcije kakor doslej, in da bo čim efektivnejši, potrebuje vašega sodelovanja, kajti potrebno ga je razširiti.
"Proletarec" izhaja sedaj vsak teden povečen za 13 strani prejinje oblike, kakršno je imel do konca marca to leto, kar znači
676 STRANI POVEČANJA NA LETO, AKO GA OHRANIMO V TEM OBSEGU.
676 dodatnih strani pomeni, da dobite štiriintrideset številk obsega kakor je bil Proletarec dozdaj VEC na leto, kar je resnično povečanje lista.
"Proletarec" v tem obsegu je OSEM KOLON VEČJI kakor je bil do decembra 1918, ko je spremenil obliko iz časopisa v revijo.
Osem kolon vsak teden več pomeni v teka leta povečanje sedem številk obsega kakor ga ima sedaj regularna izdaja in poleg tega še 26 kolon.	! j *
"Proletarec" je povečen v toliki meri, ker so bile okolščine pri tej spremembi za list u-godne, vprašanje pa je, če bomo mogli to povečanje tudi ohraniti
BOMO, če izpolnimo obljubo, da se vsi lotimo z vso močjo agitacije za razširjenje lista takoj, ko mu bo oblika spremenjena.
"Proletarec" bo v bodoče prinašal redno tudi ilustracije in mnogo več gradiva kakor dose-daj. Cimlaglji bo njegov boj za obstanek, toliko več pozornosti bomo lahko posvetili nalogi za izboljšanje lista.	:
Pridobite mu naročnikov. V svrho, da bo klubom agitacija olajšana, jim priporočamo, da naroče večje število izvodov ter jih razdele in tako seznanijo nenaročnike s Proletarcem. Cena listu od deset izvodov naprej za razdajo je samo 2c iztis. Torej deset iztisov 20c, 50 iztisov $1 itd. Naročite jih takoj, kajti ta znižana cena ostane v veljavi le še nekaj tednov.
"Proletarec" bo v tej kampanji za svojo razširjenje potreboval tudi gmotno pomoč. Ako nimate prilike, da bi mu pridobili novih naročnikov, mu lahko pomagate v agitaciji s kako vsoto, katere izkazujemo pod rubriko "Listu v podporo". Vprašajte za prispevke v ta namen tudi druge naročnike in somišljenike.
Pomoč listu so tudi oglasi. Pridobite trgovce, profesionalce ter razna podjetja, s katerimi imate opravka, da bodo oglašali v "Prole-tarcu".
Naša agitacija za povečanega "Proletarca" naj ne bo podobna teku starinske lokomotive, pač pa naj bo jaka, kakor je jaka moderna lokomotiva. "Proletarca" ojačajmo toliko, da bo pokrival redne izdatke z rednimi dohodki, potem bomo lahko ustanovili še mesečno revijo — in to bo triumf delavskega tiska med Jugoslovani.
Vsak klub naj se loti naloge—nič odlašati! Kjer kluba ni, naj se snide skupaj v svrho agitacije več posameznikov. Kjer je le eden, ki je pripravljen agitirati za ta list, naj AGITIRA! Seznam "Agitatorji na delu" je priobčen vsaki drugi teden. Pazite nanj! In skrbite, da boste zastopani v njemu redno—kajti rubrika "Agitatorji na delu" je Proletarčev barometer.
HSBSSBBSSS
1
I
SS
I
PROLETAREC
List za intmrmam dmlavakmga ljudatva
Bit It II	.. .. II ■ — " 1	i '------
Uhaja vsak četrtek
ladaja JmMlovanik« Dclaviki Tiskovna Družb«, '	' Chicaf o, lil.
OI asilo Ju ciUfaMk« Socialistično Zvomo
NAROČNINA zu Zedinjeoe driave in Kanado, sa celo leto 8.00; ta pol leta $1.76; xa četrt lota $1.00 — Inozoffiisivo: ta celo leto $3.50; ta pol leta $2.00
Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne ta priobčitev
v številki tekočega tedna. '___
PROLETAREC
Published every Thurtday by the Jugoslav Workmen'» Publishing Co., Inc. Established 1906
Editor__________
Business Manager..
____Frank Zaits
Charles Pogorelee
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $0.60; Six Months $2.00^____
Address:
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chic.go, III. T«l.phon. Rockw.ll 2864
546
8. N. P. J. ob svoil petindvaj&etletmci
To leto praznuje Slovenska narodna pod-* porna jednota svojo petindvajsetletnico. Za ¿lane, ki so se ji pridružili v poslednjih letih, take obletnice nimajo kakega večjega pomena, niti toliko ne, kot ga ima rojstni dan za povprečnega posameznika. Ima pa pomen za njene pionirje. Samo oni vedo, kaj znači v zgodovini in razvoju ameriških Slovencev pet-indvajsetletnica SNPJ. Danes močna organizacija ni bila močna pred petindvajsetimi leti. Nasprotniki so gledali nanjo s pomilovanjem - ter prezirom, prerokovali so ji smrt še predno^ je začela živeti, ko pa so uvideli, da bo živela, so zahrumeli in v boju proti nji niso prizanašali. —
V	ognju je rasla in postala prva. Razvila ae je v organizacijo načel in kar je bilo zanjo vitalno—delovala je v duhu delavstva za delavstvo. Mnogi njeni novejši člani, ki so se usedli že na pripravljene sedeže k njeni mizi, tega ne morejo zapopasti in hočejo, da si izpuli program in principe, ki so ji dajali živinsko silo.
V	interesu vsega članstva in delavstva vobče je, da jo duhovno ohranijo kakor je bila v dobi njene največje vitalnosti.
Proletarec z vsem krogom svojih so t rudnikov in agitatorjev se lahko po vsej pravici prišteva k pionirjem ter* graditeljem SNPJ. Mi nismo nikoli iskali, in ne iščemo danes v nji nikakih koristi zase, ne za posameznike, je pa nam veliko ležeče na tem, da podporna organizacija kakor je SNPJ. ostane ne le podpornica, nego tudi duhovna vodnica svojemu ¿lanstvu v duhu naprednega delavstva. Stališče našega pokreta z ozirom na podporne organizacije označuje sledeča resolucija, katero je sprejel Vil. redni zbor JSZ. meseca maja 1928 v Chicagu:
J.S.Z. IN JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE.
Podporno organizacij« «o najvainojšo ustanove naloga ljudstva v t«j doioli. Naš ipokrot nad njimi no iičo kontrolo, nitr na zasleduje v njih koristi, ki no bi bil« ksritti njih samih.
Delavstvo, organizirano (posredno in neposredno V JSZ., deUijo v podpornih organizacijah s stališča inte-rsiBT skupnosti. Glasilo JSZ. j« pisalo o podpornih organizacijah vodno s p roj navodenega vidika, in sedmi vodni s bor zaključujo, 'da naj ootan« ¡pri ftoj taktiki todi v bodečo.
Boj, ki ga povzročajo intorosi katerim ni sa dobro-kit podpornih organizacij, nas siU, da pos«gamo vanj, Soda n« kot lunajtn «l«m«nt, ki s« um«šava v notranja aadov« podpornih organizacij, ampak kot pokr«t, ki ios a njihovim nap rodnim članstvom najožje stika in s toga stališča skupnosti sod«iuj« i njim v obrambo njegovih pravih interesov.
Ta borba j» v prvi vrsti boj (proti nasadnjaštvu, ki nastopa a raunisni pretvezami pod raznimi krinkami, oadalj« borba proti olomontu ali strujam ter skupinam ia posameznikom, ki zasledujejo vedno in povsod le svoj« posebne interese, ki nimajo a interesi članstva nikake skupnorti."
Z ozirom na podporne organizacije obdrži J. S. Z. Svojo sedanjo taktiko tudi v bodoče, ker se je izkazala sa pravilno in koristno.
V	tem smislu je bil Proletarec na strani SNPJ. v prošlosti in ostane v bodoče. Ta resolucija jasno označuje naše stališče z ozirom na jugoslovanske podporne organizacije. Cas je dokazal, da je taka taktika našega pokreta pravilna in podpornim organizacijam v vseh ozirih koristna.
do 84 strani. Bila je največja te vrste v jugoslovanski literaturi, in tudi Proletarec v tej obliki ter obsegu je največji jugoslovanski prvomajski delavski list.
Uredništvo izreka zahvalo sotrudnikom, agitatorjem in prijateljem, ki so pomagali s prispevki ter v agitaciji, in upamo, da listu naklonjenost ohranijo. .
Umetnik, ki )e odkril ameriške Slovence
Od kar prireja s tolikšnim uspehom koncerte po slovenskih naselbinah Tone Subelj, se je vprašal že marsikak umetnik, ali pa kandidat za umetnika, če ne bi bilo dobro poskusiti srečo. Imeli smo na koncertni turi izmed došlecev iz domovine naj prvo Sublja, ki je oral ledino. Pozneje je prišla ga. Pavla Lovšetova. Oba sta priznana pevca, irt ameriški Slovenci so ju prisrčno sprejeli. Oba sta delovala med Slovenci in na svojih tukajšnjih nastopih sta se tudi pred drugorodci predstavila za Slovenca. Narodu nista škodovala na ugledu, pač pa mu koristila.
Svoječasno je prišel v naš urad rojak, ki je pripovedoval, da je dober, šolan pevec, in je vprašal, če bi mu mogli prirediti koncert med Slovenci. Pojasnjeval je, da je izdal že mnogo denarja učiteljem glasbe, ki mu zatrjujejo, da ima velik dar in da že sme pred publiko na svoj koncert. Rekli smo mu, da naj se naj prvo predstavi skupno s kakim zborom s par solospevi, in če ga bo publika dobro sprejela, potem že sme upati na svoj koncert. Izkazalo se je, da učiteljem ni še znosil vsega - denarja iu^pa, da mu niso povedali resnice.
Nedavito smo čitali y par slovenskih listih o novoodkritem rojakiNumetniku, ki je po dolgih letih zopet izvedel; da so v Ameriki Slovenci in da se v njihovih naselbinah prirejajo koncerti, ki donašajo dohodke. Začel je pred več kot dvajset leti s karijero med Slovenci, potem je šel med drugorodce in je pozabil na mile mu rojake.' Bilo mu je vseeno, če imajo kaj organizacij ali ne, če imajo kak list ali ne, in ni mu bilo, da bi jim nudil v kulturnem oziru kako pomoč.
Pa je slučajno izvedel, da dela Subelj denar, da ga dela ga. Lovšetova, in si je mislil: Bom pa še jaz poskusil. Obljubuje, da organizira družbo, s katero napravi po naselbinah koncertno turo. Iz "narodnega čuta" tega gotovo ne bo storil. Kajti, ako bi ga kaj imel, ne bi bil stal toliko let stran in se narodu predstavil šele s ponudbo za koncerte. Naše kulturne organizacije vsepovsod so v stiski za tehnično izvežbane moči in zato ni prav, če se jim taki umetniki oziroma glasbeniki odmikajo in odtujujejo in pridejo blizu šele ako upajo na zaslužek.
Vso podporo rojakov pa zaslužijo tisti naši pevci in drugi ufnetniki, ki se našemu delavstvu ne odmikajo, kadar je treba napraviti kaj "zastonj"—ki ga ne gledajo z viška, in ki ne paradirajo v ameriški javnosti kot Nemci ali Amerikanci. Poslednje mesece prireja po naselbinah tu in tam koncerte skupina cleve-landskih rojakov. Njeni člani so aktivni v slovenskih kulturnih organizacijah, šolali so se s svojimi sredstvi in delovali oziroma delujejo med rojaki v naših kulturnih društvih. S takimi ljudmi se vzdržuje v naselbinah kulturno življenje, kolikor ga je, in tem smo dolžni priznanje in podporo, če se more vstopnini, ki jo plačamo na koncerte, sploh reči podpora. Tistim pa, ki se spomnijo na naše delavce le kadar se jim zazdi, da bi se jim izplačalo, ne zaslužijo njihove naklonjenosti, posebno še ne, ko je jasno, da obljubu-jejo veliko več kot pa so vredni. Vehovcem ni dobro streči, pa naj bodo že pešpotniki ali; glasbeniki.1
Naše prvomafske številke
Letošnja prvomajska številka Proletarca, ki jo imate v rokah, je izšla po 12 letih zopet v formi časopisa. Obsega 16 strani v dveh delih. Vzrok, da je nismo izdali separatno v obliki revije je, ker želimo, da pride Proletarec kot tak med ljudstvo v čimvečjem številu izvodov. Letošnje prvomajske številke je bilo tiskane precej več kakor prejšnja leta, prvič ker so bili odzivi boljši, in drugič, ker je cenejša kakor pa v Obliki revije.
"Proletarec" je izdal za prvi maj 1. 1917 in 1918 separaten list v formi "magazina", potem pa, ko je tudi list sam spremenil obliko, je izhajal za prvi maj povečan, da smo Čitateljem nudili krasno publikacijo v obsegu
vec »e obeta interesom velikih korporacij, ki zahtevajo povišanje carine na importirano blago iz drugih dežel in druge koncesije.	.	'-.g -j
A.SLABE:
Praznični dan
Tone Seliškar:
Trbovlje
Iz zbirke "Trtfovlje".
V	zraku nad ozko dolino sajasti trak . . . Črnikast, razvlečen od kraja do kraja, vijoč se ko gibki rep dolgega zmaja: Na kosme snežene pozimi se kuje, poleti se solnčnega dežja sramuje, dokler ne zakrije ga blaženi mrak.
Pod njim je stotero težkih in strašnih življenj.
V	blatnati zemlji, pod črnim obokom kruh sečejo sebi in lačnim otrokom, ki vekajo v dolgih barakah lesenih
pri materah svojih obrazov vodenih . . .
V	jami sta oče in sin, v separaciji hči— na postelji žena sedmo trpljenje rodi . . . Kadar zatuli fabriška sirena,
da se razleze tuljenje ko sluzasti jok od hiše do hiše, se strga iz src stoteri stok: Na delo . . .
Hiše, barake in bajte izmečejo iz sebe v jame, v tovarne, med stroje rohneče mlada in stara telesa—še žene noseče . . . Na sredi golega griča se zemlja odpira, grobnica strašna življenja požira.
Spala je žena ... Po polnoči se je zganila, krvava slutnja jo je v srce poljubila.
Zjutraj so štirji prinesli krvavo telo pred njo . , .
AFORIZMI
Siromaštvo ni sramotno. — Beseda, ki so jo skovali nalašč za bogataše. Siromaki namreč ne verujejo v to. (Julij Knopf).
Budilo se je mlado jutro in od zunaj, skozi široko odprto okno, je dihal vonj mladih rož. Solnce je vzhajalo nad visokimi hišami velikega ameriškega mesta in njegovi žarki so se poigravali v zraku in tkali zlate niti v kopreni meglic, ki so se dvigale nad jezerom. Celo visoki tovarniški dimniki v ozadju, v bližini jezera, niso spuščali oblakov dima v zrak. Vse-naokrog je prevladovala neka prazničnost. In tam na postelji, poleg odprtega okna, je sedel France Ropnik, in njegove misli so plavale tefaleč, daleč po vesoljstvuf v neskončnost — bil je prvi maj.
i	4 V " I l I
več tednov so se sodrugi raznih narodnosti pripravljali na dostojno in veličastno proslavo delavskega praznika. France je bil še mlad, novinec med njimi, starimi borci, ki so imeli skušnje o delavskih bojih, katerih so se udeleževali v stari in novi deželi za pravice pro-letarijata. 4 France še ni imel teh skušenj, a imel je bistro o-ko in je kmalu spoznal razliko i med izkoriščevalci in izkori-1 France je zamaknjen opazo-ščanimi. Kmalu po njegovem val vse to. Zvoki godbe so san-prihodu v novo deželo, o kate- jali v daljavo, živo, hrepeneče, ri je čul, da poseduje neizmer- Sveži mladi glasovi so udarjal' na bogastva, je opazil veliko ob zidovje, se množili, odbijali
src, ki so utripala v slavnostnem razpoloženju. France se jim je pridružil z veselim obrazom in žarečemi očmi. Ozrl se je na množico. Gledal je v oči sodrugov. Tam je sijala gorkota, gorko čuvstvo in navdušenje.
Močno in glasno so zazvene-li zvoki godbe in akordi delavske himne so odmevali od sten visokih poslopij in se zgubljali v jasni zrak. Vrste so se urejevale in pripravljale na pohod. Velika in močna je bila delavska armada. Korakanje je pričelo. Tisoči so korakali mirno, svečano. Obkrožili so glavni trg. Policija je bila uljudna. Ustavila je pfomet u-lične železnice in avtomobilov, da so imeli tisoči neovirano pot do dvorane na zapadni strani mesta, ki je bila določena, da se v njej z govori zaključi delavska manifestacija.
Pohod se je vil mimo skromnih hiš, mimo ponosnih palač in katedral, po belih cestah, temno zidovje je raslo navzgor kakor iz sanj. Visoko nad tisoči so plapolali rdeči praporji in lahek veter se je poigraval z njimi.
razliko med stanovi v deželi demokracije. To razliko je spoznal še globokejše, ko ga je prijatelj napotil, da je pričel čitati socialistično literaturo. Prej je opazil krivico le površno; čitanje ga je privedlo, da je začel razmišljati in tako je postal član organizacije razredno zavednega delavstva. Njegovo srce je bilo prežeto novih blestečih idealov in je sklenil, da bo z drugimi sodrugi delal na to, da se uresničijo, zagrmela revolucija in zmeša-Zato je bil vesel praznične- la pojme celo treznim glavam, ga dneva in je komaj čakal ure, Orientacija, razumevanje epo-ki je bila določena za pohod halnih dogodkov je bilo v ka-
in rasli v veličastno himno . . ..
To je bilo pred leti. Politično organizirano delavstvo v Ameriki je bilo takrat močno. Socialistična stranka je štela nad sto tisoč članov in oblasti so imele pred njo rešpekt. Prišla pa je vojna in z njo preiz kušnja, razdor in pocepljenje V stranki so se pojavile struje, oznanjujoč nova pota in taktike. Nastale so levice in desnice. Tam v Evropi, v Rusiji, je
množico, količki so padali po glavah in na tleh so obleža.-mrtvi in ranjeni — žrtve nepremišljenosti in hujskanja. Izvršen je bil zločin, toda krivci so se umaknili v varno zavetje.
Posledice so bile porazne. Tisti, ki so imeli v svojem programu direktno akcijo in so sanjali o barikadah, so doživeli največje razočaranje. Ostala pa je še skupina treznih sodrugov, katerih tudi porazi niso ostrašili pri njih delu za o-svobojenje delavstva. Med temi je bil tudi France. Veličastni majski pohodi se sicer niso vršili več po glavnih mestnih ulicah, ker so bili pokopani z dnem, ko je bila "revolucija" strta še pred no je prišla. Toda France, ki še ni pozabil prazničnega dne, ko je prvikrat korakal v manifestaciji za delavske pravice, ni zgubil vj*e v ideale, do katerih je prišel potom učenja in skušenj. U-čenje in skušenje so mu odprle globokejši pogled v raz* oj človeške družbe in ga utrdile v njegovem prepričanju. Njegova vera je neomajana: prišla bo sprememba, razvila se bo nova družba na podrtinah stare, da bo zasijalo solnce svobode vsem zatiranim in izkoriščanim—dan zmage in praznovanja.
Cesta življenja
IVAN JONTEZ, W. Toronto, On t.:
Najcenejše blago na svetu sta danes: človeško meso in človeška kri. (Evg. V. Debs.)
politično organiziranega de-j lavstva, čigar namen je bil, da v slavnostni manifestaciji pokaže svojo moč in solidarnost. France je bil vesel ob pogledu na cvetoče jutro, ki je obetalo krasen dan in uspešno proslavo. To bo njegov prvi pohod, njegova prva prilika, da bo stopal v vrsti sodrugov raznih narodnosti, sodrugov istega mišljenja in nazorov, bojujočih se za enake interese, za enake pravice in cilje, za katere se zavzema razredno zavedno delavstvo vsega civiliziranega sveta.
France ni mogel več vzdržati v svoji sobici. Prelepo je bilo zunaj; vstal je in stopil na ulico. Čas za manifestacijski pohod se je bližal. Napotil se je proti glavnemu trgu, kjer so se že zbirale vrste sodrugov ir naraščale v veliko množico, katera je štela tisoče sorodnih
osu. V delavskih vrstah v Ameriki so se dvignili oznanje-valci novega evangelija — e-vangelija direktne akcije in revolucije. Skušali so preobraziti svet čez noč. Uspeha ni bilo, preobrat se ni izvršil, revolucija se ni uresničila.
Izvršen pa je bil poizkus. Glavni voditelj levičarskega krila ga je skušal izvesti v i-stem velikem mestu, ki je bilo par let nazaj priča solidarnega nastopa in veličastnega majni-škega pohoda, politično organiziranega delavstva. Tudi ob tej priliki je bila navzoča velika množica, a bila je neorganizirana, nahujskana od neprevidnih oseb, ki so jo vnemali in razpaljali z grmečimi frazami, da je zgubila razum in trezno presojanje. In tako je prišlo da je poizkus končal s fiaskom in človeškimi žrtvami. Policija in vojaštvo je navalilo na
Slika brezposelnosti v Angliji
Kronična brezposelnost v Angliji, ki je prizadela stotiso-če delavcev, nudi mnogo tragičnih slik. Dne 3. aprila je ena malih občin londonske o-kolice sporočila, da bo potrebovala 600 delavcev za po pravljanje cest. Prišlo jih je tisoč pred občinske hišo, in ker so hoteli biti vsi prvi, da pove čajo možnost dobiti delo, je bilo pri prerivanju dvanajst toliko poškodovanih, da so morali v bolnišnico. Komisar za po-|» ta je potem v pomirjenje množice predlagal načrt, da se vza-
Pred menoj leži, pred menoj beži tja v daljavo nedosegljivo, »e v mraku gubi. Po prašni hitim ti cesti trpin; •emtja srečavam ljudi: Kam greste? Odgovorov malo dobim. Teh potnikov vsak pa je siromak. Kot jaz vsak trpi, po cesti hiti, kot jaz, gam. Njih trudne noge kot moje bose jim krvavijo . . . Ostro je kamenje Življenja ceste. Naprej, naprej, krog sebe ne glej! si velim. Pred mano hite trpini v dalje in mnogi v ozadju leže. Med potjo drve, trpine pode bogate kočije. Ne vidijo nas, ne marajo nas, izmučenih pešcev. O le podite nas, le, ko čas še vaš je, pijavke v kočijah! Prezirajte nas, odirajte nag, smo z mrakom odeti. Pride pa čas plačila za vas! Takrat bote želi, kar ste sejali stoletja med nas!
me imena vseh delavcev, listke se potem zmeša v košari, in nato se jih dviga, kakor npr. srečke. Prvih šest sto, katerih imena «o bila klicana z listkov, so dobili delo. Delacvi so v ta načrt pristali, a položaja brezposelnih to ni spremenilo.
SREČNA'' ŠPANIJA IN NJEN DIKTATOR
D ArUznsn (PsH«>
Primo de Rivera: "Sire, ugotovljeno je, da je Španija dežela srečnega ljudstva, in kakor vidite, ne ugovarja tej trditvi."
Izreden slučaj
Miljuir obsojen in poslu v ječo.
Harry Sinclair, oljni kralj, je bil zaplete» v znane oljne škandale pod Hardlngovo administracijo, in dasi milijonar, je bil pozvan pred senat, da izpove v koliko je soudeležen pri korupciji, oziroma tatvini federalnih oljnih polj. Ampak Sinclair si je tnislil, da se lah^o postavi senatu po 'robu in mu ne odgovarja na vprašanja. Kar se tiče obravnav in preiskav pred sodnimi tribunali, je Harry srečno zvozil skozi, kajti niti porotniki nimajo navade obsoditi človeka, če je milijonar. Toda senatorji so bili u-ž al jeni, kajti po ustavi imaio pravico zaslišati vsakega, ako senat sklene uvesti Y eni ali drugi stvari preiskavo. Zahtevali so, da se Harryju dokaže, da se s senatom ni šaliti, in res je bil vsled omenjenega prestopka obsojen na tri mesece zapora in nekaj denarne globe. Obsodbo je potrdilo vrhovno sodišče.
WWWWWWA.'WWWVWWW^
ALI VAM PROLETAREC UGAJA.
MARTIN BARET1NCIC
POGREBNI ZAVOD
j j	Sodrugom in ostalemu obtfjn-	J
< ►	»tvu priporočam v post«, mojo	<
i < >	trgovino.	<
o	'	<
Popolna zaloga potrebščin za	*
\\	hiio; delavne obleke, molke	o
J J	srajce, nogavice itd.	J [
!; Velika zaloga "Malta", raznih < » <[ posod in drugo. Pridite In o- \\
•	glejte si sami.	< ►
< ►
Cene tmtrn«, postrežba točna. < ► T	°
: Durn Variety Store i:
15605 Waterloo Rd. COLLIN WOOD, O.
•	o
Phona Kan. 3171.	< '
#» i»
r ~
Če ste dobili to številko na ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu-raite redno prejemanje,
Sandstrom & Hellman
TRGOVINA
moških in deških oblek, in čevljev.
324 Broad Street
Toi. 1476. JOHNSTOWN, Pa.
ANTON ZORN1K
HERMIN1E, PA. Trgovina z meianim blagom.
Peči in pralni atroji naša posebno«*. I Tel. Irwin 2102-11
"The MILWAUKEE LEADER'* Največji Ameriški socialistični _ — dnevnik. Naročnina. $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslovi 535 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS.
704 McALISTER AVE WAUKEGAN, ILL.
DEPT. STORE
| N. W. Cor. McAlister A Mar St. ! '
WAUKEGAN, ILL. !!
!	- <>
I	Phone 1092.
k	.
►	Najboljši prostor v Waukvganu < [
►	kjer dobite blago najboljšo ka- J [
►	kavosti po niskih cenah. i .. J [
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St.. Chiacgo, lil. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA
CVETLIC Izbora svežih cvetlic za plose, •v at be, pogrebe, itd.
Zastop. za Whi-ting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jereck, 401—131 at Street
Tel. Whiting 323-R.
Slovenska lekarna PETRUSEK*S
PHARMACY
ZOBOZDRAVNIK
FRANK SELAN laatnik.
Tel.: v uradu 794,
Moderna slovenska unijaka pekarna.
Svež kruh in vsakovrstno pecivo. Se priporočam.
na domu 4436
449 NATIONAL AVE MILWAUKEE, WIS.
270 First Ave., at Park St MILWAUKEE, WIS.
¡¡ 708 McALISTER AVE., j! WAUKEGAN, ILL.
SOUTH SIDE Barber Shop
NA DELO ZA NAS LIST t
Milvraukee, W»s. — Članstvo društva Sloga it. 1 J. P. Z. S. je na pro-ili geji sklenilo naročiti vsakemu članu, ki še ni naročnik Proletarca, prvomajsko številko. To pomeni, da bo razpečanih med članstvom nad štiristo izvodov te posebne izdaje. Od prvega dne ustanovitve je stalo to veliko društvo v prednjih vrstah naprednega delavstva in podpiralo vsako dobro stvar in tudi pri tej priliki je članstvo pokazalo, da je zvesto idealom ustanoviteljev te organizacije Seveda, ialostno je, da ni vsaj večina članstva naročena na naš časopis Proletarca, toda z dobro voljo in vztrajnostjo se bo tudi to v doslednem ¿asu doseglo. Pred mnogimi leti je imel ta list okrog 300 stalnih naročnikov v naši naselbini, dasi je bila takrat mnogo manjša, toda prišla je svetovna vojna in uničila skoro vse, kar je poprej s težkim delom im požrtvovalnostjo dosegla peščica so-drugov. Bili so viharni časi, katere )e preživelo delavstvo v povojnih letih. Brezbrižnost, napačne ideje, predvsem pa sebičnost, vse to se je med nami razpaslo v veliki meri. Po-Isgoma prihajamo v stari tir, polagoma zopet spoznava delavstvo, da se mora zanašati le na svojo lastno moč.
Na seji kluba št. 87 JSZ. je bilo poročano o velepotnembnem koraku, ki ga je storilo za naš list članstvo društvs "Sloga" JPZS. in pri tej priliki je bilo sklenjeno, da se priobči v Proletarcu poseben apel delavstvu
4504 St. Clair, Ave., CLEVELAND, O.
Železnina, barve, olje, firnaš in šipe. BEE-VAC pralni »troji, električni čistilniki in izvrstne Elwood vrtne koze.
Mehke pijače, sladoled, slaščice in tobak.
Šolske potrebščine itd.
Anthony Ambrose, lasnik j
709 McAliater Ave., WAUKEGAN, ILL.
PHONE 3858 Prodaja tudi Radio.
'i Slovencem priporočamo v	'
i| poeečanje	i
j» KAVARNO MERKUR	;
¡j 3551 W. 26th St.	!
!; Chicago, 111.	!
!; (V bližini urada SNPJ in	\ ¡i Proletarca).
¡! DOBRA KUHINJA—	\
DOBRA POSTREŽBA.	|
!> KARL GLASER, lastnik.	\
WVVVWVVWWVWWWWWSA
SLIKAR
GROCERIJA
Napisi, kulise, slike za gledališke odre so naša posebnost
L. Bratanic
GROCERIJA IN PEKARIJA.
1011 East 64th Street CLEVELAND, O.
Karjala & Pelander
675-677 McAliater Ave., WAUKEGAN, ILL.
Phone 1813.
MILWAUKEE, WIS.
GRADBENIK
6718 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
Phone Han. 140,
Tel.: V uradu 8688.
Na domu 0578-J.
6233 St. Clair Ave CLEVELAND, O.
ANTON GUBANC
if	fl
Ü MODNA TRGOVINA.	1
< * Se priporoča.	4
16725 WATERLOO RD.
J t COLLINWOOD. O.	i ♦ MMMMMMMMMMMM<
Phone: Florida 7437-J
ovan je v Jugoslavijo
RIGHT REALTY CO
F. C. Ermenc, ° John Ocvirk, Frank Zajec
! FRANK BUTALA II
skozi potniški oddelek naše banke je .	m?] HMBm^ O
zelo priljubljeno. Skoro vsak dan do-	^\ tTI
bivamo vprašanja za podatke o poto-	Jfci^U^^^K^Bk ' I
vseh kra;ev Amerike od ljudi,	\ nifl^^^^^H j
Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in ^ifc če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in
vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobdvf potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem.
Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja.	j
Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke.
502 NATIONAL AVE MILWAUKEE, WIS.
Grocerija in mesnica.
Blago in postrežba prvovrstna. Se priporočava.
Velika izbera
ČEVLJEV
Phone Hanover 308. '«^«^VWVWSAAiVVVVVWWVVV'iA
Somišljeniki socialističnega <| '	gibanja pristopite v	,»
najboljše kakovosti
1242 East 74th Street CLEVELAND, O.
jI 6410 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
! DR. OTIS M. WALTER
ZRAVNIK IN KIRURG
4002 W. 26th St.,
[	~V| V
Uradne ure v uradu: \ Od 2. do 4. popoldne in od 6. 'do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNALE 4872. i V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, i > četrtkih in sobotah.
KLUB iT. 180 J. S.Z
TRGOVINA
trpežnih čevljev za celo družino, Se priporočam.
Seje obdržava vsako drugo nedeljo v mosecu v Kraljevi dvorani. Anton Demzhar, tajnik 822-85th Ave., We«t Allis, Wis.
Električna popravljalnica čevljev
Prvovrstno delo, najboljše usnje.
LOUIS MAYER
7508 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
6026 St. Clair Ave CLEVELAND, O.
I! OGDEN HIGHWAY GARAGE
Gasolinska postaja in zaloga j | avtomobilskih potrebščin. Po-II prav!jamo avtomobile. Sc priporočava Slovencem, n John Thaler * Ciril Obed lastnika.
4841 Ogden Ave.,
Cicero. 111.
Tel.: Cicero, 26S7 «NHHHHHHHHHHHHt*«********'
1900 BLUE ISLAND AVE
CHICAGO, ILL.
KLEPAR
DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH
Izvršujem vsa v kleparsko stroko spadajoča dela; strehe, žlebove, cevi za ogrejevalnike in dimnike ter raznovrstno posodo.
Popravljam, likam in čietim MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
Se priporočam.
Chaperlo Key Shop
Izvrstna brusilnica rezil
822-85th Ave., West Allis. Wis.
Phone W. A. 1544-W.
Ključe vseh vrst izdelujemo po naročilu. Popravljamo razne klučavnice.
6729 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, O.
Phone Randolph 2104.
1126 East 61 at Street CLEVELAND, O.
g.....................
<
i > Dr. John J. Zavertnik	J
ZDRAVNIK IN KIRURG	! j > Urad, 3724 West 26th St.
; S*»» 2225 S. Ridgeway Ave.,	!
Chicago, III. '	!
I Tel. na (*omu Crawford 8440,	J
\\ v uradu Crawford 2212-2213.	]
Uradu je od 2. do 4. pop., in 6.	J
| do 8. zvečer izvzemši srede In	<>
nedelje.	< > ................
"Svoboda, bratstvo, enakost'
je klic zavednega delavstva Rojaki, delavci in delavke, pristopite v-
SLAPNIK BROS.
CVETLIČAR.
Cvetlice, šopki in venci za vse slučaje.
SLOVENSKI KROJAČ
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS Tiskamo v raznih jezikih, vedno v zadovoljstvo interesantov. ,
ATLANTIC PRINTING 6 PUBLI/HING CO
2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL.
6113 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND. O.
635 East 152nd Street COLLINWOOD, O.
Phone Randolph 1126	O
i ►
'♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»»♦•♦♦»♦»M»»»»
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JRDNOTI. Naročite si dnevaik
"PROSVCTA"
List stane ta celo loto 55.00, pol leta pa ».*>
Hip
Ustanavljajte nova: društva. D*sK članov (ic) je frMrn za no-▼o druAtvo. Naslov ta list in za
tajništvo je:
*«7 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL.
GIRARD, OHIO
POGLAYEN BATTERY SERVICE
Postrežba z baterijami vseh vrst, kakor tudi vseh drugih
- motornih potrebščin. Radio in gumijasti ob roti ter avtomobilske potrebščine. Gasolin in olje.
936 McAlister Ave., WAUKEGAN. ILL. Phone 567.
NWUWWVVVrtVAW
FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA v
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Potreiba točna.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
Sodrugi, vdeležujte se redno klubovih sej in pripeljite seboj svr^e tovariše dHavce. Agiti-
rajte za svoje časopisje "Proletarca" in "New Leader".
PROLETAREC
se tiska v naii tiskarni
JOŽE ZAVERTNIK:
SPOMINI IN MISLI OB NAŠEM MEDNARODNEM PRAZNIKU
Delavci, tovariši! Vse pridobitve zadnjih in prejšnjih pet in dvajset let so plod politično, strokovno, gospodarsko in kulturno organiziranega delavstva.
Nič od vsega tega, kar imajo delavci danes, niso podjetniki dali delavcem prostovoljno. Za vsak cent povišanja mezde, za vsako minuto skrajšanega delavnega časa, za vsak košček socialne zakonodaje, za vsako koncesijo, ki so jo delavci deležni, so jo morali delavci z močjo svojih organizacij še le priboriti. Nič ni prišlo samo od sebe, nič niso prinesle molitve, nič niso izdala romanja po božjih potih, ničesar niso dali podjetniki
dragevolje.
Pred pet in dvajset leti je bil delavec še preziran, pred petdeset leti pa ne le preziran, ampak še zaničevan in teptan in smatran za manj vredno bitje, ki se je rodilo, da ustvarja sadove dela za posedujoči razred in njegove zagovornike in podpornike.
To resnico imejmo vedno pred očmi, kadar primerjamo današnje življenske delavske razmere z onimi pred pet in dvajset leti ali celo pred petdeset leti, da razumemo in za-popademo resnico, da se bodo morali delavci tudi v bodočnosti organizirati in bojevati, da ohranijo izvojevane pridobitve in izvojujejo nove. Vse, kar delavci imajo danes izboljšanega, je delo organiziranih delavcev. Na tisoče in tisoče je bilo v tem boju za izboljšanje .žkJ^enskih raemer za delavce doprinešenih žrtev. Preganjanja delavskega razreda so prihajala v valovih.^ Delavce, ki so stali v prvih vrstah delavskega političnega, strokovnega, gospodarskega in kulturnega gibanja so preganjali v vseh deželah, povsod, kjer so se delavci organizirali, da se upro svojim gospodarjem in izkoriščevalcem ali kjer so nastopali kot učitelji svojih tovarišev, da jih dvignejo na višjo stopnico, gospodarsko, kulturno, moralno in etično, da postanejo pravi borci za osvoboditev delavskega razreda izpod jarma mezdne sužnosti. V tem boju so pomagali gospodarjem ali posedujočemu razredu ves čas Efijalti svojega delavskega razreda in pomagajo še zdaj, bodisi kot lizu-ni, ovaduhi in špijoni ali kot golo orodje, ki je obrekovalo ali še obrekuje najbolj delavne delavske borce in jih obmetavalo ali še obmetava z blatom, da se pocepijo delavske vrste in tako ovirajo v korist gospodarjem ali posedujočemu razredu rast politične, gospodarske in kulturne moči delavstva in zakasnijo in če mogoče ustavijo zmagoviti pohod delavstva k svojemu končnemu cilju.
Z grozo se spominjajo stari delavci onih časov, ko so delali po dvanajst in več ur dnevno. Na delo so odhajali pozimi, spomladi in jeseni, ko so otroci Še spali, in ko so se zvečer ali pozno v noč vrnili domov, so jih našli speče. Otroci so videli svojega očeta le ob nedeljah in praznikih. Mezda je bila nizka. V starem kraju so plačevali težake in tovarniške delavce po osemdeset krajcerjev in manj na dan, v Ameriki pa po $1.25 k večjem po $1.50. Le organizirani delavci, izučeni kakšnega rokodelstva, so zaslužili malo več in imeli za spoznanje krajši delavni čas. i V bojih, ki so se vršili za izboljšanje delavskega položaja, so delavci včasih zmagali, včfcsi podlegli. In gorje takrat voditeljem
premaganih delavcev. Šibki so v tem boju podlegli. Več kot štirideset let je minilo, odkar je pričel boj za osemurni delavnik. Veliko delavcev je plačalo s svojim življenjem, da se je dosegel osemurni delavnik. Te žrtve leže pokopane na pokopališčih v Ameriki in v Evropi. V Chicagu so bili $tirjp nedolžni obešeni, drugje so bili borci zri osemurni delavnik pometani v ječe, kjer je bilo njih šibko zdravje uničeno, da so legli v prerani grob. Te žrtve niso plašile organiziranih delavcev. Ako so padli njih tovariši v tem boju, so drugi zavzeli njih mesta. Ce so bili delavci poraženi, so zbrali znova svoje moči in se postavili v boj za svojo pravdo—osemurni delavnik. Zbrali so svoje moči in ob ugodnem trenotku prešli v ofenzivo. In končno je še ameriški jeklarski trust, ta neizprosen nepri-jatelj delavstva dal koncesije pod pritiskom javnega mnenja in priznal osemurni delavnik. Nikjer niso podjetniki iz sočutja do delavcev povišali mezde, skrajšali delavnika in priznali delavcem druge olajšavg pri delu v podjetju. Povsod se je moralo delavstvo bojevati in prisiliti podjetnike, da so spoznali, da je njih stališče nevzdržno in se ne da več zagovarjati in braniti.
V teku tega dolgoletnega boja za delavsko pravdo se je dogodilo, da je posamezni podjetnik navidezno priznal delavske zahteve po skrajšanem delavniku, povišanju mezde, varnostnih napravah v podjetju, izboljšanju delavnih razmer in pravičnejšega delavnega reda v podjetju. Tako je izgledalo saj na videz. Kadar so se preiskali vzroki za tako početje posameznega podjetnika, so se tudi vedno našli. In če so se ti vzroki ogledali v luči stvarne kritike, se je dognalo, da podjetnika ni dovedlo golo človekoljubje do tega, da se ni upiral delavskim zahtevam po skrajšanju delavnika, povišanju mezde ali izboljšanju delavnega reda v podjetju.
Delavci so ,se morali organizirati v preteklosti politično, strokovno, gospodarsko in kulturno, ako so hoteli gospodarjem iztrgati koncesije. In organizirati se bodo morali v bodočnosti, ako bodo hoteli obdržati pridobljene koncesije in izvojevati novih. Časi, ko so prihajali na svet odrešeniki odreševat reveže in siromake so minuli. Delavci se morajo zavedati dejstva, da mora biti osvoboditev delavstva le delo delavstva samega.
Sedaj je zahteva delavstva šestumi delavnik in pet dni dela v tednu. Splošno se sliši glas po socialnih zakonih: zavarovanju proti brezposelnosti, zavarovanju proti starosti, širšemu poduku za mladino, več varstva za delavke in mladoletne v podjetju in še drugih socialnih postavah.
Napočil je zopet prvi majnik, mednarodni praznik delavstva, ko delavstvo po vsem svetu protestira proti krivicam in ponovi zopet svoje zahteve. Zato pa delavci naprej! V vrste, v delavsko organizacijo, politično, strokovno, gospodarsko in kulturno, da korakamo po začrtani poti naprej, da ne priborimo le šesturnega delavnika, pet dni dela v tednu, raznih socialnih zakonov, ampak da dosežemo svoj končni cilj, osvoboditev delavstva izpod mezdne sužnosti!
Živela delavska organizacija in solidarnost !
Peruškove slike razstavljene v mihvauškem muzeju
Ves mesec maj bodo v mil-vvauškem muzeju upodobljajo-če umetnosti razstavljene Peruškove najlepše slike—večinoma velikega obsega; za razstavo njegovih slik sta določeiii dve krasni razstavni sobi v drugem nadstropju muzeja.
To je prvič, da bo imel Pe-rušek sam razstavo v priznanem ameriškem muzeju umet-
čili zadnje tedne dnevniki v Chicagu in Milvvaukeeju.
Razstavo v Milwaukeeju je aianžiral ravnatelj milwauške-ga muzeja umetnin Mr. Pelli-kan, ki je znana avtoriteta v krogih umetnikov. On Peru-škova dela visoko ceni in je dejal, da zaslužijo biti razstavljene v vseh priznanih galerijah. Prva razstava Peruškovih
waukeeju toplo priporočamo, da ne zamude te prilike, in da obiščejo razstavo v večjih skupinah. Uprava milwauškega muzeja umetnin ima običaj, da 1 beleži, koliko obiskovalcev ima razstava tega ali onega umetnika, da na podlagi tega vidi, koliko zanimanja vzbujajo. Cim-|'več obiskovalcev bo imela razstava Peruškovih slik, toliko
STILL LIFE.
Fotografija H. C. Paniftkova oljnato »lik., ki bo pola« drugih njegovih alik maaaca maja razstavljana v Milwautkam muzeju
umetnin.
nin. Sodeloval pa je s svojimi umotvori na raznih razstavah skupno z drugimi slikarji v ga-erijah slik, art klubih, muzejih in na mnogih posebnih razstavah. Veliko njegovih slik so priobčili po fotografičnih posnetkih dnevniki in magazini. Več teh, ki so bile poslane na milwauško razstavo, so priob-
MARY KUSHLAN
Slaščicama
. v Slov. nar. domu. Se priporoča. 6415 St. Clair Avanua.
[	CLEVELAND. O.......♦
.........................
Dr. J. S. Stefanez
ZDRAVNIK IN KIRURG.
268Va 1st Ave., MILWAUKEE, WIS.
Tal.«
V uradu Han. 258. Na domu Orchard 259.
Uradne ura: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 12. dop.
WVWWWYWUVWWWWWW
ALL WOOL
ČISTA VOLNENA OBLEKA
Izdelujemo obleke po meri, da vam pristojajo
kakor rokovica na roko $25^ za moške in mladeniče
SPECIALNO TA TEDEN
OBLEKE ZA DEČKE
All Wool z
Z dvojnimi hlačami tamo
tattersall vest dvojne hlače
John Močnik
6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
The Tailor With the Style
slik v Milwaukeeju je bila v S. Side Turn Hali, ki so jo a-ranžirali Slovenci. Obiskali so jo tudi milwauski umetniki; ob tej priliki je napravil Mr. Pelikan sklep, da bi razstava teh slik delala čast muzeju katerega vodi, in je poskrbel, da je svojo misel tudi izvedel.
Slovencem in drugim v Mil-
bolj bo priporočena podobnim zavodom v drugih krajih. Slovencev ter drugih Jugoslovanov je v Milwaukeeju mnogo, in če obiščejo razstavo v količkaj zadovoljivem številu, bo tudi s strani števila posetnikov beležila uspeh. Bila je naznanjena že v vseh milwauških angleških listih, in tudi slovenski
list je prinesel o pripravah zanjo daljše poročilo.
V tem letu je imel Perušek nekaj slik v Springfieldu na razstavi illinoiskih slikarjev v državni galeriji, par v čika-Škem Art institutu in po nekaj v raznih art klubih. Med Slovenci so bile njegove slike razstavljene dvakrat^ v Chicagu, enkrat v Clevelandu ter kot že omenjeno v Milwaukeeju, in pa na Elyju ter Chisholmu v Minnesota Na vseh teh jih je bilo pokupljenih prilično število, e-nako na drugih razstavah, in gotovo je, da tudi iz majske razstave v Milwaukeeju ne dobi vseh nazaj. Za Peruška m njegove slike se zanima tudi stari kraj. Ljubljanska revija "Dom in svet" piše, da priobči o njemu daljši članek in nekaj njegovih slik, da ga predstavi domovini.
Harvey Gregory Perušek je doma iz Sodražice pri Ribnici V Ameriko je prišel 1. 1906. 2« v domovini je kazal veliko veselje do slikarstva, tukaj pa se mu je poslednja leta posvetil popolnoma. Po prihodu v to deželo si je služil kruh v tovarnah, v gozdu, v rovih in železniških delavnicah v Clevelandu, West Virginiji, Indiani in lllinoisu, v prostem času pa jt slikal. Razvil se je v enega prvih ameriških mojstrov s čopičem in je postal znan v vseh slikarskih krogih. Sedaj živi v Evanstonu, 111.
To poletje gre na obisk v domovino, kjer bo slikal več mesecev, pred no se povrne.
Perušek je eden onih ljudi, ki ne verujejo v komercializi-rano umetnost. Mrzi vse one, ki delajo pod masko umetnosti radi gmotnih interesov. V tem oziru je celo ekstremen, vsled česar je v slabših gmotnih razmerah kot pa bi bil kak drug manj načelen umetnik na njegovem mestu.
Perušek ne skriva svoje narodnosti. V tem oziru se razlikuje od vseh tistih naših rojakov, ki so se v enem ali drugem poklicu povzpeli ter postali znani med domačini in drugorodci ter pozabili na narod, iz katerega izhajajo. Perušek se zanima za javno življenje našega ljudstva in je vreden, da smo nanj ponosni. Bilo bi prav in narodu v korist^, če bi se zanimal zanj v še večji raeri.-^i. x.
FRANK LUSTIK
298 Fourth Ave. MILWAUKEE, WIS.
Phona Han. 134.
ANTON YERAY
Delekateana trgovina. 507 NATIONAL AVENUE. MILWAUKEE. WIS. Phona Han. 305.
.............. .................................................................
—.....~......I
» ; ! POŠLJITE DENAR
POTOM BRZOJAVA!
MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, III.
<	► P^ilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posabnihstroikov ia krsojav, bodisi v dolarskihr ali v dinarskih
<	► nakazilih Poslana vsota bo izplačana na poftnem uradu v 3. do 6. dneh, in to brez odbitka. 4 >	Mi smo potrošili mnogo čaaa in denarja, da »mo uvedli ta ¡/.rodni način pošiljanja denarja popolnoma
v valo koriti Poalu *e »e ga, in nikoli več ne boate na drugi način pošiljali «vojega denarja v stari
' a	J	*
a Naše brzojavne cene «o običajno nižje od poštnih cm bodisi katerekoli druge banke
Za pošiljanje večjih vsot, vprašajte za naše posebne cene.	^ ~1
URADNNE URE:
V pondaljak in ¿atrtak od 9. m jutra j do 8. tvaiari v torak, «rado in patak od «jut raj do 5. popoldn«;
v soboto od 9. «ju t a j do 3. popoldn«. ...........................................*...............................
Slaba prebava je največji sovražnik ljudstva

So ljudje, ki so leta trpeli na slabi prebavi, poskusili so razna zdravila, vse brez uspeha. Končno jim je sosed priporočil naj poskusijo
TRINERJEV0 GRENKO VINO
Poskusite ga in prepričali se boste kako hitro vam bo olajšalo bolečine, odstranilo kislino in pline v drobovju. Opazili boste, kako hitro se bo spremenilo vaše stanje. Ta pristna kombinacija je izdelana iz čistega kalifornijskega vina, iz cascare in drugih zdravilnih snovi. Uživali ga boste z veseljem in vaš želodec bo zopet v pravem stanju. Ta grenčica bo prijetno okrepila tudi vaš apetit. Prrekrbite si to zdravilo še danes pri vašem lekarnarju. Milijone jih je, ki ga uživajo. Steklenico vam pošljemo na porikušnjo
ZASTONJ.
Pišite na Josoph Trinar Co., 1333 S. Ashland A v«., Chicago, III.,
po BREZPLAČNI vzorec.
Ime .... Naslov
JOHN REZEL
se priporoča rojakom za
naročanje oblek. 5122 NATIONAL AVE. WEST ALLIS. WIS.
FRANK SKOK
SLOVENSKI FOTOGRAF.
< ► Krasne moderne slike vseh vM. 485-52-nd A*«., Wast Allia, Wifc
Phone W. A. 366-W.
■ 11 iiiftiaiBiiBiiiflai
■
■
I
i ■
■ ■ ■ ■ ■
M........MIM...................I............te
■"■ !■1 www w w www ■■ ■tviii'iia'«!iii« ■ ■
Patrick Henry
ZNAČILNOST Patrick Henryja v revoluciji za neodvisnost Zdrn-ženih držav L 1776 od Velike Britanije je bila, da je nosil nt prsih napis "dajta mi svobodo ali smrt". Koliko pä je dan«
državljanov, ki bi znali varovati to, s tolikimi žrtvami priborjeno svobodo?
Pradedje te dežele so žrtvovali svoja imetja, tvegali svoja življenj», da so si priborili svobodo in neodvisnost. Danes je pretežna večin® ljudi, ki so pozabili vse te velike zgodovinske dogodke; podpirajo liste, kateri bi najrajše videli, da se ustanovi absolutizem v tej deželi, ljudi, ki se bore za svobodo govora in tiska, pa odvedli na kake ženjske otoke.
Kdor noče kaj takega doživeti, naj podpira trgovce, ki oglašajo v takih listih, kateri ne zavajajo ljudstva in stoje za principe ta^ katero se je boril Patrick Henry in drugi veliki možje, graditelji t« republike.
PODPISANI
imamo trgovino z mešanim blagom. Pohištvo prodajamo na l»M|f obroke. Naša posebnost so pralni stroji. Velika zaloga razWnia barvil in BOSH RADIO.
Družina Zornik
Tal.i Irwin 2102-R 2.
HERMINIE, PA.
!'■: BI ■! W\W\ ■ i ■! ■ WW>.W<WW. ■> W W i VIS ' w> ¡0
.«Mill"*
STANLEY SKRIVAN
UNIJSKA BRIVNICA.	a
Striženje las moškim, ženskam in otrokom je naša J Čistoba v vseh ozirih.
Se priporoča Slovencem.
posebnost.

■ ■
Chicago, III. ■ v ■ w ■< mww w m mm m w-mmm. w «st«!«.!«"«:»«! i
2608 So. L&wnd&le Ave.,
CHISHOLM STATE BANK . J
Jugoslovani! Kadar želite zavarovati vašo poslopja poslati denar v staro domovino ali ga vložiti na hrani®* vlogo, Vam v vseh slučajih naša banka nudi najbolj* ugodnosti.
Chisholm Slate Bank, Chisholm, Minnesota.
Kulturni in politični pregled slovenske naselbine v San Franciscu.
Anthony Ka^telllc.
Slovenska naselbina v San Franciscu, California, je največja in ena nsjatarejiih ob pacifični obali. Priseljevanje Slovencev v to mesto se je pričelo pred nekako 50 leti, mogoče le prej. Težko je točno dognati, ker ni potrebnih podatkov in ker ni bilo organizacij. Tudi so se Slovenci te-dsj izdajali največ za Nemce, potem j sa Avstrijce, s časoma za Krainarje itd. Prva slovenska naselbina v San Franciscu se je nahajala južno od Market ulice na 3. in 4. cesti do lets 1906, ko je tudi ta del mesta uničli ( potres in potem poiar. Iz tega kraja so se začeli Slovenci seliti na Južno gričevje (Southern Heights) in se |
nje Slovensko podporno društvo oc" Calif.) ustanovilo moški pevski zbor s 30 člani. Zborov vodja je bil Nemec. Kot mi pripovedujejo, je zbo javno nastopil samo dvakrat. Vsted slabih delavttkih razmer in nesadost nega zanimanja je bil dve leti po u-stanovitvi rarpu&čen.
Kulturno gibanje se je zopet pojavilo leta 1922, ko je bil organiziran sedanji Izobraževalni in Dramatični Klub Slovenia. Inc. Ustanovljen je bil na svobodomiselni podlagi, toda ne v propagandističnem smislu, in njegov namen je-, širiti p-osvetno delo v naselbini. Kazen tega je imel
stanovitvi se je izražalo posebno v dramatiki, v pevskem zboru, čitalnici in posnejis čase v telovadnem odseku. Dramski odsek je uspešno vpri-zoril, če se ne motim, dvanajst predstav. Največji sta bili "Izgubljeni sin" in "Sad greha". Prirejal je predstave zvane Minstrel shows—mešanica točk v slovenskem in angleškem jeziku.
To seveda ni mnogo za tako veliko naselbino—a upoštevajoč razmere je vendar veliko. Le tisti v naselbinah, ki gredo skozi težkoče, ki delajo in se trudijo, da te v/ste aktivnosti n« zamro—razumejo, ko pravim, da ni malo, kar smo storilca omenjenih
SLOVENSKI NAPREDNI DOM 2101 Mariposa St., San Francisco, Calif.
koncentrirali polagoma na takozva-nem "Slovenskem hribu", ki še danes tvori središče naselbine. Večinoma lastujejo svoje domove, tu So slovenske trgovine, apartment hiše itd. V 'središču naselbine se pa ponosno dviga poslopje z napisom Slovenski napredni dom.
Prvi pojav kulturnega udejstvova-nja je prišel pred štiriindvajsetimi leti, ko so muzikalični rojaki organizirali slovensko godbo pod imenom . "Austrian Band". V danih okolščinah je godba zelo dobro uspevala. V devetih letih svojega obstanka je igrala na skoro vseh prireditvah jugoslovan-
nalogo voditi akcijo za zgraditev Sloy venskega doma.
Naloge te takrat še majhne, neizkušene organizacije so bile težke. Ob t in po ustanovitvi so ji tukajšnji prvaki konservativnih nazorov obetali smrt, če ne prej, v par mesecih gotovo. Vzlic vsem težkočam in modrovanju "filozofičnih nevernih Tomažev" je organizacija zmagovito korakala po poti svojega programa. Danes se lahko s ponosom ozre na uspehe svojega prosvetnega in družabnega delovanja.
Klub je imel veliko gmotno in posebno moralno oporo od vsega začet-
poljih klubovega dela. Kakor povsod, imamo tudi tukaj težkoče dobiti moči. ki se razumejo na slovensko dramatiko. V prošlih par letih smo v tem oziru še na slabšem kakor ob ustanovitvi kluba, kar je pač žalostno dejstvo.
Pevski odsek pod vodstvom M. J. Tudja je nastopil okrog petnajstkrat na raznih koncertih ter drugih prireditvah. Največji uspeh je zbor dosegel s svojim sodelovanjem na koncertni predstavi pod avspicijo Pacific-Foreign Trades and Travel Exposition leta 1927 v Civic avditoriju/ Ves njegov program je bil "broadcastan"
skega odseka zopet v teku. Seveda, glavna stvar Je pevovodja, tak, ki razume naše razmere in je piLpm. ljen prevzeti to težko nalogo—ki je težka v tem, da je potrebno "vsem ustreči", kot se je zahtevalo v pro-šlosti.
Klubova čitalnica, ki ima svoje prostore v gornjih sobah Slovenskega naprednega doma, je po mojem mnenju najkoristnejša izmed vseh klubovih oddelkov. V svojih omarah ima precejšnje število knjig v slovenskim in angleškem jeziku, zabavne in poučne vsebine. Naročena je na skoro vse ameriško slovenske liste, na nekatere starokrajske in na nekaj an-gliékih listov ter revij. Knjige po-sojuje članom in nečlanom brezplačno. Čitalnica je odprta ob določenih urah vsak dan razen sobote. Vzlic tem ugodnostim ni dobro obiskovana in ni zaznamovati posebnega zanimanja zunjo, nasprotno pa ima precej posla s posojevanjem knjig, in v tem oziru je uspešna.
Iransko leto ie bil organiziran klubov telovadni odsek—moški in ženski oddelek. Aktivnosti tega odseka se izražajo posebno v popularnih športnih igrah. Oba njegova oddelka po-kazujeta precejšnjo živahnost in napredujeta. Obeta se jima dobra bodočnost. Namen tega odseka je, obdržati mladino v naših krogih, namesto da bi iskala razvedrila v igrah pri drugorodrih.
L. 1927 je Klub pozval vsa tukajšnja društva na konferenco v svrho ustanovitve Slovenskega doma. Na tem sestanku je bila organizirana korpo racija "Slovenski Napredni Dom". Njeno članstvo tvorijo vsa tukajšnja društva in veliko števi' posameznikov. Korporacija je kupila od Peoples Gas & Electric kompa-nije sedanje poslopje Slov. naprednega doma in ga predelala tako, da vsaj v glavnem odgovarja potrebam naselbine. V načrtu korporacije je, da temu poslopju prizida dodatne prostore, oziroma da ga povrjča take, da bo imelo obsežen avditorij in vse druge sobe ter prostore, ki so potrebni za aktivnosti posameznih organizacij.
V političnem oziru pri nas stvari niso sijajne. Socialističnega gibanja med Slovenci v San Franciscu sploh ni, da bi prišlo v poštev. Je nekaj somišljenikov ter naročnikov Prole-tarca, a ne toliko, da bi bili kos nalogi. Naročnikov ima Proletarec tukaj premalo, kar sicer ni listova krivda, pač pa naša. Mnogo je takih, ki mislijo, da Čitanje Proletarca, Prosvete in drugih naprednih listov je smrten greh. To pove vse.
Tudi glede aktivnosti drugih političnih strank med Slovenci nimamo zaznamovati nič posebnega. Da smo v takem stanju, so pač krive naše običajne hibe in pa to, da drug drugemu ne zaupamo. Mogoče bi še bilo, če bi imeli dobre politične voditelje, toda zaenkrat jih ni in sploh ne takih
1 WAMVVWVWVVVWVVS/VVVVVVV
I Za preiskavo oči, se vedno zanesljivo obrnite na
Î John Matelko, 0. D. i t^™

6417 St. Clair Avenue CLEVELAND. O.
»
DRUŠTVO "SLOGA" ŠT. 16 S. N. P. J.
Največje slovensko društvo v Milwaukee.
Nad 600 članov.
Prosta vstopnina do 1. jan. 1930.
V.druga pojasnila daje tajnik.
FRANK PERICO 505 National Ave., MILWAUKEE, WIS.
Phone 2295.
Perko Tailoring Co.
Izdelujemo obleke po najnovejšem kroju.
ČISflMO IN LIKAMO.
«
Odvažamo in dostavljamo na dom.
KLUB ST. 45, J. S. Z.
Waukegan, 111.
V soboto 4. mGja ob 8. zvečer
"KAMNOLOM**
tragedija v štirih dejanjih—spisal Tone Seliskar
Igra dramski odsek S. N, D.
Režiser RUDOLF SKALA
Vstopnina 50c. za odraščene; za otroke od 7. do 16. leta 15c.
Začetek predstave točno ob 8. zvečer. Po predstavi domača zabava v spodnjih prostorih.
505 National Ave., MILWAUKEE, WIS.
Phone Hanover 2295 IHttftftfHtMHWmfl

OSEBE V IGRI:
Milan, miner v kamnolomu ........................................Vinko Pink
Li*a, njegova žena ....................................................Mary Pierce
Adam, njegov oče ....................................................Andro Možek
Alfred, obratovodja ..............................................Martin Judnic
Paznik ..................................................................Frank Velkovrh
Peter ...........................................\	Frank Malovašič
Marička ...................................... I	Jenny Miller
Ančka ......................................... I	France« Velkovrh
Andrej ........................................'	Frank Kirn
Tomaž ......................................... ) DELAVCI John Gantar
Klemen ....................................... IN DELAVKE * ♦ *
Frone ...........................................V	Frank Brence
Tone ........................................... 1	Anton Turšič
Ciril ............................................ / r	John Petric
Po igri prosta zabava in ples v spodnjih prostorih. Dobra postrežba v kuhinji in točilnici.
ODBOR

Uradni prostori Izobraževalnega-dramatičnega kluba Slovenia, knjižnica in čitalnica v Slov. nap. domu.
•kih organizacij in je sodelovala tudi v štirih I^abor Day paradah. Smrt godb.nega učitelja Joe Verderbarja 1. 1914 je tudi zanjo pomenilo smrten udarcc. Njegov naslednik Anton Plut Je sicer skušal obdržati godbenike »kupaj, toda brc« uspeha. Slabe delavske razmere in pa nesporazum sta končno dala godbenemu društvu uso-depoln udarec.
L. 1907 je "Avstrijsko Kranjsko Podporno Društvo Sv. Jožefa" (seda-
ka v društvu "Tabor Slovanov" št. 304 SNPJ. Društvena dvorana, četudi skromna, je bila klubu na razpolago za zborovanja, sestanke in vaje brezplačno še dolgo po ustanovitvi kluba. Polagoma je klubovo delovanje vzbudilo pozornost tudi pri drugih tukajšnjih organizacijah. Posebno na sejah Slovenskega podpornega društva od Calif. se je mnogo razpravljalo o klubovih aktivnostih.
Prosvetno delovsnje kluba po u-
na radio. Pevski odsek se je svoje-časno delil v moški, mešan in ženski zbor. Zadnja dva sta kmalu po ustanovitvi prenehala vsled naših običajnih vzrokov—namreč malenkostnih osebnosti. Moški zbor pa je precej dobro napredoval do konca leta 1927, nakar se je pojavil nesporazum med vodstvom in posameznimi člani, vsled česar je junijska seja kluba 1. 1928 zbor začasno razpustila. Ko to pišem, je agitacija za obnovitev pev-
ne takih. Predvsem, naselbina potrebuje voditelje, ki razumejo razmere in njen političen položaj, kakor tudi psihologijo ljudstva, ki vedo, da se s premišljenim delom doseže veliko več kot pa s frazami in beganjem ljudi; takih voditeljev, ki se zavedajo, da Je socialistična stranka stranka delavstva in da je v njej upanje za napredek delavstva, za 6df>rm" današnjih krivic ter stvoritev boljše uredbe.
Slovenski odvetniški in notarski urad. 331 GROVE ST.	Soba 302
ALVIN GLOYEK, JR.
Stumpf Bldg. MIWAUKEE, WIS. PHone Han. 293.
^NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE	k
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeitfcu. Naša posebnost so tiskevine ca društva in trgovce.
"ZADRUŽNA BAINKA V LUBLJANI'
JUGOSLAVIJA, EVROPA	-	_-
I V LASTNI H.Sl, MIKLOŠIČEVA CESTA .3. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA
VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI. ; 1.) .pr.^. d.n.r n. i____j. k.« .I... n. br.niln. kojiii«. .11 Uhrfl «i«-. P"«i n.jbolji««ni oW
2.)	po.,!rr".jcfn.,io d~t.ro d.n.rnih poi.ljk i, Am.rik. v domovin. in obr.lno.
3.)	po.i-.duj. v ...h «o.pod.r.kih in il«.»<«ll.	„^i. ^un Z.dfuIn, bank, n. Tb. A..I,—
I7niv.. „o „ z«.^ .-„o 0 <*.
rkuu3po'XS i. «0 mr.ofyprtin«1nlh pi«n, n. ^o. Obr»^« , v.,h pot.bU, » H.H
«:,MM^V.;VMl;VM.M'MIMt-	M " ' ......................*
Naši odnošaji s starim krajem
v gospodarstvu*
Veliko govorimo o samovladi, o ljudakih pravicah, 0 izkoriščanju itd., a telo malo razpravljamo o gospodarstvu. Gospodarstvo—to j« nekaj ta-
W "hUiVÄ P"«ej kalkulirunja, m kdor hoče gospodariti—to je, go-••podarsko delati in nositi pri tem tudi odtpovornont, mora znati dobro misliti.
Nespodobnost je velika coklja na-
Sri. ?*eUv?kih	Marsikaj
bi bilo drugače, če bi se delavstvo u-. ¿ilo kolektivno gospodariti, namesto, 4 a P<»»mexnim izkoriščevalcem
da pri tem skoro vsak posameznik več ali manj računa, da bo enkrat ,tud» on zelo bogat-«e mu bo sreia
t™™' dtt bi tudi on konAčal delavce, če se bi mu ponudila prilika. Ako bi imdi v naš,m delavskem gibanju v Ameriki vsaj malo skupino sposobnih ekonomov, ki bi znah graditi zadružno gospodarstvo v velikem obsegu, pa bi usposobili celo armado delavcev za gospodarstvo Na shodih in v listih govorimo in pišemo, da bi prevzeli upravo mest, okrajev in držav« Dobro, ampak saj nnnamo med seboj niti toliko socialistično mislečih gospodarskih vešča-kov da bi mogli upravljati eno samo veliko industrijo—kaj šele državo, če Jo hočemo reoi^anizirati po principih kolektivnega gospodarstva in socializacije. Znamo sicer dobro kritizirati m t» še na takih mestih, kjer je popolnoma nepotrebno in nič ne zaleže, <*» pa bi poskušali dati svojim bese^ dam tudi praktično vrednost—na to ne mislimo.
Vsi socialistični misleci, med njimi je bil največji v tem oziru km Marx—uče, da je delavstvu potrebna za osamosvojitev politična in ekonomska organizacija. Slednja se deli v več vrst. Imamo npr. unije— strokovne organizacije, katerih namen je izboljšati delavčev položaj v kapitalistični industriji s kolektivnimi pogajanji in pogodbami
Jože Menton«
Tu živeči Slovenci in drugi Jugoslo- no8ti- v krizi ^07-®, kako je moral vani se zelo malo. ali bolje rečeno, delttVec PU<ev*ti liberty bonde m*d ni* ne brigamo, kdo izrablja prirodna • v°jno v PoIni v*oti» P0*®"1 Ptt j»h je
in druga bogastva Jugoslavije, oziro ma, kdo jih bo izrabljal, kadar jih dobi v posest. Namesto, da bi se posvetili takemu Študiranju, da bi dognali, če kaj lahku pomagamo njim in sebi, se rajše pričkamo kdo je Hrvat in kdo Srb, ali pa sprejemamo protestne resolucije, za katere se potrebuje nekoga, da jih napiše, in par ljudi, da jih podpišejo. To je tako enostavno—toda do boljšega kruha taka pričkanja in resolucije ne vodijo. V kolikor se naš svet v tej deželi briga za investicije, kupuje po večini delnice dvomljive vrednosti, ali pa vlaga prihranke že kako, da mu nosijo Čimmanj in da imajo bankirji ter kapitalisti v obče od njih čimveč koristi. Kes je, da delavec ne razpola-
rnoral prodajati z izgubo, in poskoči li so šele ko so bili že skoro vsi v posesti bankirjev. Tudi tukaj ni stabilnosti. kakor kdo misli. Mesta rastejo, ena propadajo. Stavbišča skoro vsepovsod so padla v cenah, in ljudje bodo samo na kupljenih stavbiščih izgubili milijone.
Drugi narodi—Nemci, Čehi, Finci, Rusi. Poljaki itd.* ae vsi brigajo za gospodarski razvoj v deželah, iz katerih so se priselili. Le mi hočemo biti izjema, in to nam ne dela časti, razen tega nam ne prinaša prav nobene koristi.
Vprašanje je, kako dobiti stike. Komur je zadružno gibanje tam znano, mu ni težko. Med nami je že nekaj rojakov, ki so člani ene ali druge
zorano, in kdor bo prvi oral naprej, bo žel najboljše sadove. Zadruge i-majo priliko, in mi jim lahko pomagamo—ne da bi jim kaj podarili, pač pa tako, da bomo tudi sebi pomagali. In končno—v zadružno-gospodarskih produktivnih in distributivnih zadrugah se bomo usposobili za samovlado.

JOHN R02ANC
Slovenska modna trgovina opravo za vso družino.
15761 WATERLOO RD. COLLINWOOD. O.

I Poskusite
i: Bridgeport ßakery
R. Marti, lastnik Fino pecivo, kolači in paji.
Boll Phon« 306-J
BRIDGEPORT, OHIO

ga s tisočaki in stotaki— res pa j~e *»druK« *	d«leži. Ali če se po-
tudi, da ima velik odstotek delavcev k*ie »nimanje, bomo lahko pisali
vendarle nekaj prihrankov, in da so mnogi celo dobro situirani. če hočemo pisati gospodarsko s stališča kakor jaz tukaj, je treba priznati tudi take resnice. Milijone dolarjev imajo delavci investirane na razne načine. Delavski milijoni so sicer kakor kaplja v primeri s Fordovimi, Rockefel-lerjevimi, Mellonovimi in drugimi, ali milijoni so—in namesto da bi služili za kovanje nadaljnih profitov kapitalističnim podjetjam in ustanovam, bi se jih lahko enako varno, če ne mnogo varnejše, investiralo v delavska podjetja. Kar se tiče slovenskih delavcev, bi lahko pomagali sebi in svojcem v domovini, če bi jim pomagali graditi zadružne produkcije. Naši ljudje bi dobili delo doma, in dobiček podjetij bi šel delavcem lastnikom. Ako bi dali gospodarskemu razvoju v naši rojstni deželi potreben zdrav razmah, bi se. marsikdo, ki se je tukaj izvežbal v eni ali drugi stro-J ki, povrnil ter si pomagal doma do z delodajalci. | enakQ dobrega in še do boljšega kru
riško delavstvo"^!' ££ ^	*** ^ * ***** tU* ^
stavne ekonomske organizacije ni še pokazalo kake «¿mkovite sposobnosti. Veliko večji pomen na polju delavskega gospodarstva bi imele močne kooperative, teh pa je v tej deželi še malo. Vzrok sem že omenil.
Pokojnega E. V. Debsa so na enem shodu v Newarku, N. J., leta 1908 vprašali, kako bi se delavstvo obneslo v slučaju, da zmaga soc. stranka s predsedniškim kandidatom. Nič ni pomišljal, odgovoril je odkrito, da ne dobro, kajti v svojih vrstah nima še dovolj velike armade sposobnih ljudi, ki bi jih bilo treba na odgovorna mesta. Socialistična stranka v Ameriki jt šale v svojem početku in zato je sedaj le še stranka protesta—za administracijo pa mora biti tudi stranka sposobnosti za delo. S kapitalističnimi močmi, ki so kapitalističnega duha, ne bi mogli orati, torej se moramo vežbati sami, kajti nesocialisti ne bodo izvedli socialističnega pro grama.
(Kako ba bilo, če bi delavstvo v Jugoslaviji po kakem čudnem naključju dobilo državo v svoje roke T Proglasilo bi diktaturo! No, recimo, da bi jo proglasilo—a kaj potem? Kajti če je šlo v Rusiji, je treba pomisliti, da je bilo v Rusiji vendarle tudi proporčno mnogo več socialističnih mislecev kakor jih je ▼ Jugoslaviji, in da je imela Rusija že pod carizmom mogočno zadružno gibanje. Jugoslavija ima diktaturo tudi brez delavstva—in ljudstvo jo je sprejelo kot nekaj kar je moralo priti. Za napredek dežele, ene kot druge, je torej potreben napreden gospodarsk? razvoj. V enih vodi moderno gospodarstvo kapitalizem, v nekaterih ima tudi zadružništvo veliko besedo.
v
Gospodarska politika slovenskih za-drugarjev v domovini je dobro osnovana. Šibki so le v finančnih sredstvih. Jugoslavija še ni kapitalistično developirana dežela, kakor je Nemčija, Češka, Belgija. Anglija itd. Jugoslavija se gospodarsko v modernem pomenu besede Šele razvija, in v takih okolščinah ima zadružništvo vse pogoje velik razmah. Geografska lega Jugoslavije ji omogoča, da lahko postane eno največjih industrial-nih in trgovskih središč jugovzhodne Evrope, kajti Jugoslavija je poleg tega da ima ugodno lego tudi bogata na rudninah, lesu, premogu, vodnih silah, raznih sirovinah in rodovitnih poljih, če ae bi začelo ustanavljati produktivne zadruge v večji meri, ki t>i bile zadostno financirane, bi to pomagalo ne le zadružnikom ampak splošnim ljudskim interesom.
gsm.
Pomisleki prihajajo—ljudie se boje vojne, in naučeni so misliti, da je ameriški dolar in ameriška investicija najvarnejša. V vojno se lahko zaplete katerakoli dežela. To smo videli. In gospodarsko lahko pade vsaka. Saj se ameriški delavec lahko spominja industrialnih in finančnih kriz. Kako so padli bondi v cenah, torej v vred-
•	M» MM*
MRS. ANNA KAIN
TRGOVINA SPLOŠNIH POTREBŠČIN
Stop 19.
WHEELING CREEK, O.
Tal.t Bridgeport 431-J.
The
Neininger Provi«on Co.
Zaloga svežega in prekajenega mesa.
Na drobno in na dtbtlo.
Maslo, jajca in prerutnina. •
Phon« 329.
BR1DGEPORT, OHIO
•miiimimmmimmiiim»
f
ROJAKI, POZOR! :
NA PRODAJ JE
dvonadstropna hiša po 4 sobe, s podstrešjem in kletjo v Lawn-dalski okolici. Garaža za tri avte. Proda se pod ceno. Lota meri 50X126 čevljev. Pojasnila daje
Joseph Steblay,
2636 S. Ridgeway A ve., CHICAGO, ILL.
Phon« Lawn<Ulo 9562
> Na prodaj Imam tudi ve/ dru- 1 gih hI! po zmernih cenah.
I
.....liMIIII
r: sstfl	■
s
ANTON MAHNE
Žtlnnina in pohištvo.
POGREBNI ZAVOD.
V slučaju smrti, nas pokličite telefonično, po dnevi ali po noči.
JSSBL
223-25 W. Lake St., CHISHOLM, MINN.
Phon« 476 m 420.
■
■ ■■■■■■■■■■■■
People's Dept. Store
Moderna trgovina
z oblekami in čevlji za gospe,
gospodične in otroke. Vse blago kupljeno pri nas je jamčeno. Cene nizke.
1	-V
129 W. Lake St., CHISHOLM, MINN.
Phon« 378.
informativne Članke, da bodo ljudj« poučeni tudi v podrobnostih. D>jtlej pa lahko pomagamo z malimi vlogam v finančnem zavodu slovenskega za-družniškega gibanja, v Zadružni banki. Obresti so večje kakor tukaj v bankah, nizen tega bo šel denar zadrugam za povečanje njihovega prometa in produkcije.
Ameriški rojak delavec, to pišem, ker želim, da o tem nasvetu razmišljaš. Amerika ni več to kar je bila pred 15 ali 20 leti. Velebusiness je poskrbel, da proletarec ostane prole-tarsc* Tistih priložnosti, ki so jih imeli ameriški multimilijonarji starejše generacije, ni več. Kdor hoče tukaj kaj začeti in uspevati, potrebuje kapital—a od vseh strani ga duši kompeticija močnih, in tako tak drzen poskus navadno skrahira še pre-dno se je utegnil dodobra razgledati. Tam pa je polje produkcije le malo
VICTOR PETEK
SLOVENSKA BRIVNICA.
475 National Avenue., MILWAUKEE, WIS. Phone Han. 250.
JOHN PEITEK
PRVOVRSTNI ČEVLJAR.
Izvršujem vsa dela spadajoča v čevljarsko stroko. Čevlji za pokvarjene noge se moja posebnost.
2459 S. Avers Ave., CHICAGO, ILL.
. Phono Crawford 2891 MMMMMMMMMMMMM
MMMMMMMMMHMMM
!S FRANK PETROVČIČ
SLOVENSKA MLEKARNA.
Se priporoča Slovencem in Hrvatom za obilen obisk.
yfi- ■ m « ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
¡FRANK ZAKRAJSEK!
i POGREBNI ZAVOD "
1105 Norwood Rd., CLEVELAND, O.
Phono Randolph 4983.
Papež
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
Okusna jedila, točna in vljudna postrežba.
» V

6034 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
ANTON BUTCHER
MEAT MARKET
Sveie meso, osnaieno in iivo perutnino v vsaki sezoni.
Dobra postroiba jo naso foslo.
288 Mineral Street MILWAUKEE. WIS.
♦♦♦»»MMMMMMIMm»»
i; SPEHEK FENCE CO.
Idelujem vsakovrtsne nove, popravljam in barvam stare ogra-¡; je. Mreže za okaa, kleti itd.
1120 E. 67th St., CLEVELAND, O.
Tol.: Ponna 1297-W.
THE SCOTT LUMBER COMPANY
Za železnino, vodovodne in ogrejevalne naprave.
BRIDGEPORT, OHIO.
LAKE COUNTY CLEANERS AND DYERS
V SVOJEM OBRATU..
50
$1
Moške obleke in površnike čutimo za
10th St., and McAlister Ave., Waukegan, Illinois
Phone 7600.
Ženske obleke in površnike
čistimo za 1
$1
50
Moderna Unijska
PEKARNA
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU.
»»»»M»» »a a »»»»»«-»»»»»« a
I	Podružnica
" 877 E. 185th St., I COLLINWOOD, O.
■	Phono Kon. 2892.
mmmmmmm ■: ■


STEPHEN STONICH
Trgovina ioloxnino in pohištva.
Edini zastopnik Lubasovih harmonik za Ameriko.
Jamčene starokrajske kose, mo-tike in drugo poljsko orodje.
Pililo po nai conik.
105 W. Lake St., CHISHOLM, MINN.
Phon. 47.'
^ mm wo ■ is m m •
I ARROWHEAD J Cash Meat Market
■ LOVSHIN AND KOCHEVAR,
c i
lastnika. Velika zaloga najboljiega svele-ga in prekajenega mesa vedno na razpolago. Cono nisko, poitroiba tojfna.
B 125 W. Lake St., I CHISHOLM, MINN.
J	Phono 724.
II
Svoi in okuson kruh dobite vodno
Vi PEKARIJI
Gregurich & Sertich Ii Baking Co.
1925 S. Racine Ave., CHICAGO, ILL.
Phono Canal 5409 .
Kadar «to v tom dolu motta sglasito •• pri
JOHN KOŠIČKU
Mehke pijače, unijske smodke in biljardna miza.
1805 S. Racine Ave., CHICAGO, ILL.
Phono Canal 1439

Ne radi oglaaa, ampak za PRINCIP
Mrs. Mary Shuler
3817 NATIONAL AVE.,
WEST MILWAUKEE, WIS.
Phone Oreh. 1865.
mmmmmmmimmmu«
mah peJtrovich
i >
Priporoča rojakom svojo gro-cerijo in mesnico.
o 595 EAST 140th STREET COLLINWOOD, O.
Phono Glenvillo 6100.
. JOHN BRADAČ, lastnik
6413 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. — ii'Mia iaiais;»'»s»»« «ita
Andrew Vidrich
PAINTER AND PAPERHANGČR.
Delo prvo vratno. Cene zmerne. Se priporoča rojakom.
706 Forest Ave., Johnstown, Pa. Phone 3448-J.
i mm m m mm, mmmmmmmm m mm mmm

CARNIOLA TENT NO. 1288
THE MACCABEES.
Največja braUka podporna organizacija v Ameriki.
Zavarovalne police od $500 do $25,000. Otroke zavaruje od $250 do $500. Seje in urad v Slov. nar. domu.
JOHN TAVČAR, tajnik in zastopnik. 903 E. 73rd St., Cleveland, O.
P h one Florida 7192-J.


LOUIS BEVITS
5266 National and 53rd Ave.
WEST ALLI S. WIS.
Se pri poroča vsem obiakovalcem svoje gostilne mehkih pijač.

JOHN DOBNIK
PRVA SLOVENSKA CVETLIČARNA.
Sveže cvetilce za vse slučaje vedno na razpolago
537 NATIONAL AVE. MILWAUKEE, WIS. Tel.: Hanover 4590.
KADAR
nameravate po-; tovati v staro domovino; KADAR
želite poslati{ denar v stari kraj;
KADAR
bi radi dobili koga iz starega kraja, in KADAR
labite notarske listine, kot so; zaprisežene izjave, polno-moči, kupne pogodbe itd., se vedno obrnite na zanesljivo in iskuieno tvrdko
John R. Mihelich Co.
Slov. nar. dom.
6419 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. r
Svcdish Bakery
E. KNUTSON, lastnik.
Sprejemamo naročila za godovne in svatbene kolače. Se priporočamo društvom in drugim organizacijam.
678 McAlister Ave., VVaukegan, III. Phone 5620.
■ ■ ■
i ■
■ ■
i
i ■
■ ■
i ■
ve (■':)■;«,[■: va »Hrt»«« m m-m mm ,B
SLOVENSKI VODOVODNI MONTER
PLUMBING AND HEATING. PARNA KURJAVA.
Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno. Prenavljalna dela naia posebnost.
Na željo na mesečne obroke. Vsako delo in vsak naš izdelek postavljen v vaše poslopje jamčeno.
JOHN J. ZAWERSCHNIK, Inc.
4025 National Ave., vogal 41 st Ave. Milwaukee, Wis.
Phone Oreh. 5481.
m i« mm m mi m, m mm ■ ■ m:mmmm<mmmm m. n

Maisel & Urban
SLOVENSKA TRGOVINA.
Zeleznina, barve, stenski papir, peči, pralni, likalni in pometalni stroji. Radio, Lenoleum, stavbinske potrebščine, ter vsi predmeti za domačo potrebo.
Najboljši Malt in Hmelj pošiljamo v vse kraje • Zdr. držav.
I 10627-31-35 HARPER AVENUE
Tel.: Lincoln 0914-W.
1. i
Podružnica: 8921 FENKEL AVENUE To|.t Hogart 1345.
DETROIT—MICHIGAN
VOZIMO TUDI NA DOM.
Prvomajska izdaja 1
PROLETAREC
Drugi del Part Two
ŠTEV.—NO. 1128
CHICAGO, II,L., 25. AHi
PRIL 25,) 1929
PRVI MAJ -
OD LETA, ko je proletarijat prvič praznoval svoj dan—Prvi maj, do danes, se je v delavskem in drugem svetu marsikaj izpremenilo. Kapitalizem je bil takrat še v početkih tehničnega razvoja, fevdalizem je bil še mogočen faktor in delavec popolnoma brezpraven. Živel je v razmerah, ki se v težkočah in mize-riji niso od sužnjevih prav nič razlikovale. Zanj ni bilo pravice. Bil je ponižan in preziran v družbi. Nižje stopnje od njegove ni bilo.
Vladal je gospod veleposestnik, novi tovarnar, mojster in trgovec—imovitejši sloji meščanstva in pleme-nitaši. Delavec je imel nalogo poslušati ukaze in jih izpolnjevati. Ugovora ni bilo—nikakega tribunala za pritožbe. Delavnik je trajal od noči do noči. Deset, dvanajst, šestnajst ur. Plača—komaj da je bila plača! Organizacija—čemu delavcem organizacija?! je vpraševal gospodar ter jo prepovedal. Higijena v delavnici —na to gospodar ni mislil in ni nameraval misliti. Delaj, dokler moreš, potem pogini. Delavčev otrok ni šel v šolo—moral je v delavnico. In otrok je imel delavec mnogo. Majhnih, ki so prosili kruha, in večjih, ki so pomagali očetu in materi, da se prehranijo. Ko so dorasli, so se podali v brak in začela se je stara povest zopet od kraja. Od leta do leta, vedno enako.
Med tem pa—kakor vedno v vsaki družbi v vsakem položaju—se je začel nov pokret—pokret za kruh in človeške pravice. V vsaki deželi ima delavsko gibanje svojo posebno povest, ki pa je v enem oziru v vseh enaka: Povsod je bilo v začetni dobi in v enih deželah še dolgo potem zatirano, preganjano in zaničevano. V nekaterih je še danes.
Zgodovina delavskega gibanja je ena sama nepretrgana veriga borbe proti krvolokom, pijavkam, tiranom in reakciji. Ob enem je to tudi veriga medsebojnih bojev, ki pa je ponekod pretrgana . . . Kajti kar je
delavstvo doseglo—je doseglo kot razred v znamenju medsebojne solidarnosti.
Velikokrat se je uprlo z vso močjo in z vsem ognjem navdušenja, doseglo nekaj koncesij, mogoče celo večjo zmago, ki pa je pozneje vsled neizbežnih vzrokov izgubila na vrednosti in nastala je zopet tema. Čestokrat so po takih porazih nastali za delavstvo mučni dnevi. Vodilni agitatorji so bili vrženi v ječo, mnogo so jih obsodili na smrt, veliko so jih pobili v demonstracijah na ulicah, na shodih in celo v stanovanjih—kajti oblast, ki je bila gospodarjeva in samo njegova, ni trpela "veleizdajnikov". Veleizdaja—beseda, ki jo je oblast vedno rabila, in ki je vedno pomenila zapor, mučenje ali smrt za one, katerim so dali tak pečat. Siamo tisti v današnji dobi, ki imajo dovolj znanja in duševne moči gledati v včerajšnji in jutrišnji dan, morejo poj-miti, koliko je pretrpel delavec pionir, predno si je priboril priznanje vladajočih.
Bil je delavec borec in mislec, ki je vodil svoj razred iz močvirja brezmejne ignorance k solncu. Bil je delavec borec in mislec, ki je organiziral prva proletarska društva, ki je prvi začel uporabljati tisk za ljudske pravice, ki se je prvi postavil po robu kronanim in nekronanim vladarjem. Ni miroval in ni se nehal učiti. Razumel je, da ne doseže ničesar s pobožno udanostjo in je odklonil cerkvene blagoslove in obljube v posmrtno plačilo. On je zahteval plačilo tukaj za tukaj storjeno delo. Zato so ga proglasili za puntarja, za brezverca, za veleizdajnika—in ko so ga tako zabeležili, mu je bilo jasno: odpuščan bo iz službe, preganjan bo, orožnik mu bo vedno za petami, ječa mu bo dostikrat dom in morda celo umrje na morišču, če bo tako odločila oblast. Stotisoči in milijoni, ki so bili v morju nevednosti, so mrmraje prenašali breme,-in stokaje trpeli bič, ki jim je padal po hrbtih, in mnogi—istotako stotisoči, so v svojem neznanju celo dolžilfi ža to tiran-stvo one, kateri so tem teptanim masam dopovedovali, da se osvobode edino s svojo močjo, ne drugače, močni pa bodo le, če se uče, če se organizirajo in ako se rešijo lažnih prerokov, ki so jih učili, da je upiranje proti gospodarju greh, kajti le On, ki je nad nami, ima pravico soditi! In bo sodil krivične in pravične. Toda na svetu se to ni nikjer opazilo, kajti krivični so bogateli, gradili cerkve in se veselili vseh dobrin življenja, pravičnim pa so bile pošiljane kazni: bolezni, lakota, vojne ... In pa težko delo, samo trpljenje, pod katerim so klonili od generacije do generacije.
V stari Avstriji, ki je gospodovala nad Slovenci, tvori mejnik med temo, ki je oklepala ljudstvo, ter
PRAZNIK MISLEČEGA
Delavske množice, ki letos devetintridesetič praznujejo prvi maj, so oznanjevalke nove dobe. One pretvarjajo družbo v novo tvorbo - v družbo, ki bp temeljila na socialni pravičnosti. Odpravila bo sistem izkoriščanja in z njim vojne ter neštete druge socialne krivice. Prvi maj je simbol te družbe bodočnosti - - je praznik mislečega delav-ca-človeka, je glasnik nove civilizacije!
LETO—-VOL. XXIV.
"Mislec
y y
Roditi
lučjo, ki je tedaj zasvetila po zapadni Evropi, marčna revolucija 1. 1848. Dvignil se je ves meščanski in delavski Dunaj, srce države, in je zahteval: "Proč z monarhistično samovlado, sem z vlado ljudstva! Hočemo volilno pravico in ustavo!" Buržoazija je kmalu zatajila svoje zaveznike v revoluciji —proletarijat—in je iskala le svoje koristi. Delavec pa je ostal na bojni fronti za svoje ideale in ljudske pravice. Revolucija je odstranila temeljni kamen, ki ji je zapiral pot, in je šla potem razvojno dalje. V jeseni leta 1848 je cesar Ferdinand pod pritiskom te revolucije delavcev in kmetov podpisal postavo, ki se je tikala odprave tlake in desetine. To je vse, kar je kmet tedaj zahteval, in potem je tudi on pustil svoje zaveznike delavce, da so se sami borili dalje.
V času revolucij tistih dni še ni bilo pošte, železnic in telefona v taki meri kakor danes, zato ljudstvo ni moglo biti o dogodkih tako poučeno kakor sedaj. Na Slovenskem je bilo le malo uporniškega duha, in kar ga je bilo, so ga imeli kmetje in pa nekaj delavcev v Ljubljani ter drugih večjih krajih. V A. Kristanovi knjigi o delavskem in sa^ cialističnem gibanju na Slovenskem čitamo med drugim: "Tudi Slovenci, zlasti Ljub-ljančanje, so bili zelo veseli, ko so zvedeli za marčno revolucijo (leta 1848). Železnica je bila dozidana šele do Celja. Dne 16. marca je prišla vest o dunajski revoluciji v Ljubljano in zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava, poslušalci so stoje peli cesarsko pesem ..Ljubljanski delavci pa
so tisti dan napadli eno prodajalno, sneli podobo kneza Metternicha, razbili jo in jo vrgli v Ljubljanico. Nato so "razgrajali do 3. zjutraj, dokler jih ni razpodilo vojaštvo ...", kot je zabeleženo v zapiskih tistih dni. Slovenski narod je bil v splošnem miren m pokoren. V omenjeni knjigi čitamo dalje: "Odločujoči činitelji v naših (slovenskih) krajih so seveda za vsako drobtinico, ki jo je dosegla dunajska revolucija, pošiljali 'zahvalne adrese Kranjcev' cesarju s tekstom n. pr. 'Darilo tiskovne svobode navdaja srca vseh cesarski rodbini vernih podanikov s čutili hvaležnosti, ki se ne dajo izbrisati ..
Ni bilo mislecev-borcev, nego le hlapci, in v kolikor so se upirali, so to storili po svoje, ker pač niso znali bolje. Nad 30 let pozneje so delavci v nekaterih krajih po Slovenskem praznovali celo Prvi maj s cerkvenimi slovesnostmi...
Kar pa je bilo delavcev borcev in mislecev, so delali dalje in so dosegli, da je tudi v pobožno, cesarju udano Kranjsko posijala luč. Nobene ječe, nikake kazni, ne šikaniranja jih niso uklonila.
Prvi maj 1.1890, ki ga je mednarodno delavstvo prvič praznovalo, je videl za seboj že vrsto let težkih bojev in—uspehov. Delavec se je dvigal in gospodarje je postajalo strah. Ni bilo drugače, morali so popuščati —tukaj nekaj, tam nekaj. Volilno pravico v enih deželah so delavstvu še dolgo odrekali, a končno so mu tudi to morali priznati —hočeš nočeš.
V prošlih 39 letih je vojevalo delavstvo velike boje proti svojemu sovražniku in med seboj. Razdvajalo se je, nato združevalo, in v kritičnih časih svetovne vojne 6e je zopet razdružilo. Toda še celo razdruženo v več taborev je močno! Delavec-mislec dela, in on bo do-segel, da se razdružene vrste zopet strnejo skupaj.
Proletarijat, ki pred pol stoletjem ni imel še nikakifc pravic, je danes faktor, s katerim računajo vsi sloji vseh dežel. Njegov glas odmeva v parlamentih in čuje se ?? v ministrstvih. Kontrolira občine, tisoče listov, knjižnic in vsakovrstnih drugih ustanov. V enih deželah je blizu čas, ko postane delavstvo odločujoč faktor in VLADA. In v eni, v U. S. S. R., že vlada. Tudi v Zedinjenih državah pride neizogibno čas, ko bo delavec podal roko sodrugu delavcu v Nemčiji, Angliji, na Japonskem in drugod, in bo delal z njim za program, katerega cilj je zgraditev družbe, ki bo obsegala vse dežele ter narode v interesu vseh, ki hočejo socialno pravičnost.
Delavsko gibanje ima naloge in cilje. Naloga je ogromna: preobraziti svet v družbo, v kateri ne bo več vzrokov za militarizem, za krvave orgije, za milijone gladnih poleg velikanskih zalog živil, za stotisoče in milijone bolnikov, za katere ni bolnišnic, ne medicin, ne zdravnikov, ne potrebne hrane, in vendar je vsega tega na svetu v izobilju. Osvobodilo bo milijone otrok, ki so poslani v rani mladosti v tovarne in rudnike, osvobodilo bo ženo in mater, ki je prisiljena pod pezo borbe za kruh iti v delavnico celo v času, ko potrebuje počitka, v času, ki bi ga morala posvetiti negi otrok in gospodinjstvu. Odpravilo bo vzroke, radi katerih se pretvarja stotisoče ljudi po svetu v zločince vseh vrst Odpravilo bo sistem, ki omogoča, da si posamezniki kupičijo premoženja, ki segajo do milijarde in več, milijoni, ki so ustvarili ta bogastva, pa so priklenjeni k delu dokler se ne izčrpajo—potem so odslovljeni, vrženi proč kakor izrabljen stroj, in na njihova mesta so pozvane mlajše moči—otroci živih izrabljenih strojev. Odpravilo bo sistem, ki dovoljuje, da armada brezposelnih narašča, da je izročena mizeriji, obupu in da gine v praznoti življenja—dasi ima svet vse možnosti preskrbeti jim delo in jim napraviti življenje mikavno.
Ako zahtevajo interesi veličanstva profita, da se delavce strelja, tedaj pozovejo oboroženo moč, da pošilja kroglje v njihova telesa, da jih meče v ječe, izganja iz stanovanj, da jih pretepa do nezavesti.
Zaveden svetovni proletariat ima program, načela in cilje, ki jih bo dosegel. Zaveda se svoje naloge— težka je, toda bo jo izvršil, ker zahteva tako njegov interes in civilizacija misleca-človeka.
Mednarodno delavsko gibanje je humanitarno gibanje, je gibanje, ki sloni na znanstvenih tezah, je kulturen pokret, je pokret delovnega človeštva za človeštvo! In simbol tega veličastnega pokreta je prerojenje prirode, pomlad, Prvi maj! Slava mu!
IVAN MOLEK:
Beg bednih
Pet, pet, pet, pet! Da bi le prišla ura pet, da skoro pride ura pet!
Tako želi trpin čim pride zjutraj k stroju in se sam pretvori v stroj, namazan z znojem ... Jutro je še in že si želi večera . . . Zeli, da mine dan, predno se začne . . . Kajti težko, oh, težko je biti stroj v stroju .. .
Oh, da bi le prišla sobota, plačila dan, rešilna sobota, da bi le prišla sobota!
Tako želi trpin, ko se vrne — stroj v stroj — ne-spočit v začetku tedna . . . Pondeljek je še in že si želi sobote . . . Zeli, da hitro mine teden, ' predno se začne, kajti težko, oh, težko čaka on —čaka žena in čaka deca—na borno plačilce ...
Oh, da bi le prišlo poletje! Zima je zame veliko prokletje, da bi skoro prišlo poletje!
Da hitro mine dan, mine teden in mine zima, si želi trpin leto za letom, leto za letom ... In ko tako samo želi, želi, želi trpin in življenje si podi * —zazija topo, ko pripodi se na groba rob ie predno je živeti začel... J ,	. —aA /

BREZPOSELNI PROLETARCI
¡H^t
no smetišče ameriškega kapita- industrijalna grupna insurance izma. Medtem ko se produk-, tudi sloni na tem principu. Vse
cija veča od leta do leta skoro insurance kompanije, ki pro-vsaki industriji, je število' dajajo te \Tste zavarovalnino, proizvajalnih delavcev v njih predvsem in največ New York
€
m
¿s
• /
mZ
W ¿s>
(Narisal Va«yl Kaniinl
Ni dela, ni kruha, nego le trudnost in pkrb. Velika brezposelnost skoro v vseh industrialnih deželah po svetu. Delavec je navezan edino na zaslužek, ki v večina slučajev ne zadostuje niti za najpotrebnejše—torej na prihranke ni misliti. Kaj čuti delavec, kadar je tedne in mesece brez zaslužka, zelo dobro portretira ta slika.
Industrialno smetišče Amerike.
Ko smo pred več leti prihajali v Ameriko iskat "sreče", eni mlajši drugi starejši, vsi polni upanja in različnih načrtov, se je često pripetilo, da si Imel delo že preskrbljeno. Cez par dni, ko si se nekoliko "odpočil" (navadno v salunu), si ftel v "jamo" ali v tovarno in delal osem, deset ali dvanajst ur. Zaslužil si okrog par "to-
Anton Garden.
pred vojno mnogo starejših delavcev zopet povrnilo v njih rojstne kraje. O starostnem zavarovanju ni pred deset, petnajst ali več leti sploh nihče govoril, razen tistih "sitnih" socialistov, ki niso "nikdar zadovoljni".
Ali tekom zadnjih par let današnje Amerike postaja vprašanje, kaj bo na stara leta,
vedno nižje in nižJe. V družbi, ki producirá za profit in ne za potrebo, je stroj in izboljšava strojne produkcije lahko breme za delavstvo, namesto da bi nam olajševal življenje. In Amerika se danes definitivno nahaja v tem toku. Dolga procesija brezposelnih delavcev gotovo ne vpliva ugodno na tiste, ki so zaposljeni. Pod takimi razmerami se plače znižujejo in delavne razmere ne izboljšujejo. Ako ne boš delal ti po obstoječih pogojih, bo delal tisti, ki prosi dela. Je to batina, ki se jo ameriški kapitalizem poslužuje v polni meri. Ne radi tega, ker so ameriški kapitalisti lakomnejši profita in bolj trdosrčni do delavcev od njih kompatrijotov drugih dežel, temveč jih v to sili sis-
Life Insurance kompanija, imajo eno ceno, ki lahko varira, za skupino delavcev do 45 let starosti in višjo ceno za skupino delavcev starosti nad 45 let. In to je tista skrivnost, ki po-jasnuje, zakaj delavec, ki ima nad 45 let danea že težko dobi novo delo in pri nekaterih, oziroma mnogih, korporacijah ga »ploh dobiti ne more. Drugega razloga sploh ne more biti,'ker človek srednje starosti, ali pa tudi ako je starejši, navadno ne zaostaja v produkciji za svojim mlajšim sodelavcem. Naj še enkrat povdarim: upel-javanje group insurance po privatnih kompanijah je tisti faktor, ki je v prvi vrsti odgovoren, da se starej&e delavce meče pod kap ali na industri-jalno smetišče ameriškega ka-
• i ,« ___ i__1*2 ln.X! /inlavi»!
JUGOSLOVANSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
Ustanovljeno 2(7. dec. 1918 Inkorporirano 15. jan. 1919
Chicago, Illinois
Aktiva 31. marca 1919 $11,162.01 Aktiva 31. marca 1929 $350,809.91
tem kompeticije in pa obstoje- pitalizma, kajti mlajši delavci
larjev", mogoče nekoliko več {kje bom delo dobil, kako se
mogoče nekoliko manj, jih zvečer izračunal v krone in se počutil bogatega. Ako te je ■tvarnik pri rojstvu obdaril a prečejšno dozo egotizma, ali si pa tega pridobil v svojih mladih letih po zaslugi svojih vzgojiteljev, si o svojem "velikem" zaslužku poročal tudi svojcem v domovino. Vse je bilo veselo. Spominjam se o veselju in ponosu domačih in o zavisti sosedov, ko so star-
p rež i vel, vedno bolj in bolj pereče za skoro vsakefea delavca. Ln kolikor j,e delavec starejši, toliko bolj mu rojijo ta vprašanja po glavi. In v očigled te nove in najnovejše taktike ameriškega kapitalizma, ki je kristalizirana v odpuščanju ali v nezaposljevanju starejših de-
temu moderno barbarskemu postopanju in izkoriščanju svojih delavcev pridigajo o potrebi "nove etike" v industriji!)
Človek težko dobi primeren izraz za to skrajno brezsrčno, brezčutno situacijo s katero je ameriški kapitalizem pričel obsipati ameriško delavstvo. Je pa neizogibna posledica v razvoju ameriškega kapitalizma, katerega Hoover naziva za "rugged" individualizem. ln ako je ta pojav nerazumljiv ogromni večini delavstva je
či nazori z ozirom na boga "efficiency". In ker delavstvo ni organizirano v strokovnih organizacijah, razen v manjših industrijah, potom katerih bi izvajalo svoj protiutež na obstoječe razmere, je povsem neizogibno, da je neorganizirano delavstvo "goat" po katerem pada batina.
Kar je posebno značilno z ozirom na potisnjevanje starejših delavcev na industrijal-no smetišče je to, da je najti največji vzrok ti situaciji v raznih insurance skimih, ki so jih zadnja leta pričela uvajati vsa večja podjetja in korpora-cije. Glavni namen tega privatnega zavarovanja delavcev je, prvič, privezati delavce tesnejše na podjetje ali korpo-racijo s stališča psihologije ali "lojalnosti"; drugič, odvrniti delavstvo od strokovne organizacije, ker v skimu vsakega insurance sistema te vrste je tudi stipulirano pod kakimi pogoji
vzrok ta, ker prvič je ta pro-|je posamezni delavec deležen
blem nastal takorekoč čez noč in drugič živi povprečni delavec v popolni ignoranci o dale-kosežnih potezah, katere ameriški kapitalizem vedoma in z
so za kompanijo manjša in cenejša insurance rizika kot pa starejši delavci.
Tiagično pri tem je to, ker večina delavcev smatra to privatno zavarovanje za nekako božično darilo od strani njih delodajalcev. V resnici pa to znači, prvič, da sami plačajo, vsaj delno in drugič je to za nje zlo in bič, ki pada po njih hrbtih neglede, ako je delavec mlad ali star. Ako je mlad, občuti ta bič indirektno; ako je pa starejši stoji pod njego vimi udarci direktno. Kakor m stroj in izboljšavanje strojne produkcije prinesel delavstvu tistega blagoslova kot bi ga lahko, ako bi bil stroj sociali-ziran, tako tudi privatno kapitalistično zavarovanje ne služi delavstvu temveč v prvi vrsti interesom posedujočega razreda.
• a *
Da je prišlo do upeljevanja privatnega zavarovanja delavcev v Ameriki, je to tudi en neizogiben pojav, pojav ki ga je precej zakrivilo ameriško strokovno organizirano delav-
lavcev po večjih tovarnah in se razumom razvija tekom zad-z naglico širi na vso industrijo, je vprašanje brezposelnosti in
w________„____.	, kaj bo na stara leta v resnici
¿i prejeli od sina poročilo iz eno najbolj perečih socialnih Amerike, da služi po petdeset1 problemov, tikajoč se skoro drugega. V okvirju ameriške-kron dnevno tam nekje v Kan-1 vsakega delavca. Delavec, ki ga kapitalizma so tekom te do-
_____ m___u:i: H/lnKin" Xaai • i • _ _____1, _	lal *1a_
njih deset ali dvanajst let. Te poteze nekateri ekonomisti na-zivajo za "novo industrijalno revolucijo". In v resnici ni nič
sasu. To so bili "dobri" časi: Pisal je: ... "V par letih bom ie milijonar..." (Danes mu
gre bolj trda, kot razumem.) , več, ne more dobiti dela v mno-• V "dobrih" časih nekdanjih|gih večjih obratih sploh. Tak-
je star preko štirideset let danes že bolj težko dobi novo delo; delavec, ki ima 45 let in
dni se je večkrat dogodilo, da so "basi" iskali delavce tudi po domovih. Prišel je navadno ob večerih in ti prigovarjal, da prideš drugi dan delat. Ta navada je bila več v modi v pre-mogarskih naselbinah kot v in-dustrijalnih mestih. Po mestih so iskali delavce zopet na drug način: potom delavcev v tovarnah ali so te pa s ceste vlekli v livarno ali v jeklarsko tovarno. "C'mon, John, c'mon to work; I've good work for you, good pay, too," te je vabil Mbas", ko si šel počasi, ozirajoč se ob vratih tovarne. To se je dogajalo le, ako je bil "gut tajm" v deželi. Tedaj te pn delu ni .nihče priganjal, ker •belt' ali 'conveyer' sistem pro-. dukcije je bil še v trebuhu bodočnosti; delovodja je bil tudi prijazen s teboj. V "slabih' # časih so vse te čednosti kapitalizma odpadle; ali delavec je takrat vsaj gojil upanje, da bo drugo leto, ako ne prej, zopet on boss v tovarni. Ta Vicious circle se je ponavljal od časa ^ do časa skoro osemdeset let v Ameriki, do "zadnje krize" leta 1920-21.
a a a
V prejšnjih letih se je le ma-lokateri delavec v Ameriki vprašal, kaj bo na stara leta, kje bom dobil delo in kako se preživel. To ne radi tega, ker bi bila v deželi kaka socialna institucija, ki bi skrbela za stare izmozgftne in nepreskrbljene delavce brez katerih dežela seveda ni bila. Te sploh ni bilo in jo še danes ni, razen ne-kai okrajnih ubožnic 'tam na hribu'. To vprašanje ni obsta-jslo prvič radi tega, ker so bila tovarniška vrata toliko odprta starim kot mladim delavcem in drugič radi dejstva, ker se je
tika vseh večjih korporacij, posebno dotičnih, ki imajo upe-ljan ene ali druge vrste "insurance", je, da ne sprejmejo v delo nobenega delavca, ki je star 45 ali več let. V mnogih tovarnah, npr. pri Fordu, šikanirajo starejše delavce tudi na ta način, da jim dajo na izbiro: ali si ob delo ali boš delal pa za manjšo plačo. (In svetohlin-ski Fordi in Rockefellerji kljub
be namreč nastale večje in da lekosežnejše spremembe kot jih pa zaznamuje vsa prejšnja doba kapitalizma. Kapitalizem je vse povsod, od prvega pri-četka, dinamičen; ali v primeri s tem kar se godi v Ameriki je evropski kapitalizem statičen —osivel starček napram mlademu, mogočnemu orjaku, ki eksperimentira na tem in onem in se pretvarja v popolnejši organizem.
En izrodek te nove revolucije je "tehtna brezposelnost" povojne dobe in porivanje starejših delavcev na industrijal-
gotovih omejenih ugodnosti. Razumeti je potrebno, da za to "industrijalno" zavarovanje plača navadno le delavec in ne stvo. V svojem okvirju ameriš-kompanija; ako pa tudi pod- ki kapitalizem ni individuali-jetje prispeva gotov delež za stičen, pač pa skrajno privatno
kolektivističen in tudi ne brez možgan. Ako katera skupina na svetu poseduje in razpolaga z možgani, to pozicijo gotovo zavzema v prvi vrsti ameriški kapitalizem. In v kolikor je altruističen, kar se mu tudi ne more zanikati, je to predvsem v svojo lastno korist. Ameriški
to "insurance", njen (kompa-nijski) delež nikdar ne presega več kot polovico stroškov. Ker je skoro vsak čitatelj teh vrstic zavarovan v eni ali drugi podporni organizaciji, mu je znano, da je zavarovanje za po-smrtnino cenejše za mlajšo kot pa za starejšo osebo. In
v ■ ■ «:«m;t; mmwrnmrn-wmmmm s; mm
Anton Jankovich
Zaatopnik Slovenskih naprednih listov PROLETARCA, PROSVETE IN ENAKOPRAVNOSTI.
V zalogi imam tudi različne zanimive knjige napredne vsebine. Pridite ali pa pišite na naslov :
14015 Darwin Ave., Collin wood, O. Hi ■ ■ ■ ■ m m. m ■ ■ ■ mm mam«!«« ■ ■ » ■ ■
3
¿

•v
BELLE, PLUT in EPPICH
bodo peli na koncertu
V CHICAGU
v NEDELJO 28. APRILA V DVORANI SNPJ. 2657 So. Lavvndale Avenue
PROGRAM
1.)	Vasovalec, E. Adamič,
poj« L. Bella.
2.)	Bleda luna, narodna,
poj« L. Baila. 3.) Zviti Jaka, častni pometač, kabaretna točka I petjem, iiva jata A. Eppich in F. Plut.
4.)	Spomin, 1. Zorman,
poja L. Baila.
5.)	Fot You Alona, Gikl,
poja L. Baila.
6.)	Prad ilovaiom, I. Zorman,
poja L. Bella.
7.)	Pod okenca pridem, narodna,
pojeta L. Bella in F. Plut.
S.) Moj spominek, narodna,
'pojeta L. Belle in F. Plut. ODMOR:
9.) Gustel, kje »o tvoji kodri, kabaretna točka • petjem, izvajata A. Eppich in F. Plut.
10.)	Planine, E. Adamič,
poje L. Bella.
11.)	Skrivnostna harmonija, arija it
opera "Toska", poja L. Bella.
12.)	Po gorah grmi in se bliska, na-
rodna, poje F. Plut.
13.)	Pasem, J. lvanush, . poje F. Plut.
14.)	Domovini, B. Ipavac,
pojeta L. Belle in F. Plut.
« .
Spremljaj?. Kubina
Koncert aranžira klub it. 1 J. S. Z. Vstopnina $1 za osebo PRICETEK KONCERTA TOČNO OB 3. POPOLDNE.
FR. PLUT, LOUIS BELLE, ANTON EPPfCH.
Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno Društvo je
izplačalo svojim članom tekom svojega obstoja na 2573 delnic $257,300.00.__
Ali ste bili Vi med onimi, ki so prejeli to vsoto?
Si želite gospodarskega napredka in zagotoviti si svojo bodočnost? Gotovo! Tedaj postanite član Jugoslovanskega Satvbinskega in Posojilnega Društva.
Stavbinska in posojilna društva so najboljša garancija za vaše prihranke.
Druitvo zboruje vsak petek večer v dvorani S, N. P. J., 2657 So. Lawndale Ave.

FINANČNO POROČILO od 1. januarja do 31. marca 1929
PREJEMKI:
Ročna blagajna 3>. decembra 1928 ...............-.......
Plačano na delnice po 12 toc., 25c. in 50c.............
Plačano na delnice po $100 .........................-.......
Člani plačali obresti od posojil ...............................
Člani plačali pristopnine ...................................
Člani plačali za prepise ............................................
Člani plačali kazni ___________________________:................
Za knjižice ............................................................
Posojil so člani vrnili ..........-.............................
Člani vrnili zavarovalnino proti ognju ................
Posojilo od banke ...............................................
Ustanovni sklad ........................................................
$ 402,58 16,726.86 12,800.00 4,988.48 175.25 10.00 9.58 3.60 22,350.00 36.00 8,000.00 177.14
Skupaj prejeto ................................................. $65,679.49
IZDATKI IN IZPLAČILA
Posojila članom ......................................................
Izplačila za potekle in odtegnjene delnice ...........
Dobiček in obresti poteklih in odtegnjenih delnic...
Zavarovalnina plačana za člane .............................
Delnice razreda "C" po $75.............................
Delnice razreda "E" po $100 ...»..........................
Obresti banki od posojila...................................
Splošni stroški .........................................................
Plača tajnika, direktorija in drugih odbornikov...
Poštnina in tiskovine ---------------------------------------
Ročna blagajna _________________________________________________
Ustanovni sklad ...................................................
$28,100.00 21,864.30 4,592.06 43.20 2,400.00 4,900.00 350.00 124.89 643.00 43.35 2,441.55 177.14
Skupni izdatki in izplačila ____________________________ $65,679.49
ZAKLJUČEK RAČUNOV AKTIVA:
Posojila članom na zemljišča...........
Posojila članom na vloge (delnice) ..
Neplačane obresti od posojil ............
Člani dolgujejo kazni ........................
Neplačane vioge na delnice ____________
Sodnijske iztirjatve _________—____________
Davek plačan za člane .....................
Plačana zavarovalnina ...................
Društvena oprema _____________________________
Ročna blagajna ______________________________
Skupaj
$329,900.00 10,250,00 567.64 80.81 2,150.52 4,871.00 126.69 -271.66 150.00 2,441.55
$350,809.91
PASIVA:
Vplačila na delnice po 12Vfcc., 25c. in 50c........«...	$173,502.48
Predplačane vloge na dclnice ...........-..........................................2,035.89
Neplačane vloge delnic ....................................................2,150.52
Plačane vloge na delnice po $75 ..........................................64,500.00
Plačane vloge na delnice po $100 ...........................................58,300.00
Društvo dolguje banki ..................................................................14,000.00
Izplačane in nazaj sprejete vloge...............................................142.25
Obresti na delnice r&zreda "E" ..............................	639.90
Ustanovni sklad.....................................................................3,000.00
Razdeljen dobiček (Profit divided) ...................«...	32,511.60
Nerazdeljen dobiček (undivided profit) ..........................27.27
Skupaj _______________________________________________________ $350,809.91
Pravomočnih delnic 7106
ODBOR JUGOSLOVANSKEGA STAVBINSKEGA IN POSOJILNEGA DRUŠTVA:
Frank Smith, predsednik, 2705 So. Avers Ave. John Zvezich, podpredsednik, 2633 So. llarding Ave.
Joseph Steblay, tajnik, 2636 So. Ridgeway Ave. Martin Nemanich, blagajnik, 1938 So. 60th Ct., Cicero, 111.
Adolph Mišja, pomožni tajnik, 1955 W. 21st PI. Anton Kotzian, pomožni tajnik, 2155 So. Lawn-dale Ave.
DIREKTORIJ:	J
John Vuksinich, 5031 W. 23rd PI., Cicero, 111. Frank Pechnik, 2502 So. Ridgeway Ave. John Potokar, 1749 W. Maypole Ave. John Lukanich, 3348 W. Potomac Ave. . John Kochevar, 2215 W. 23rd St. Victor Zupančič, 2421 So. Lawndale Ave.
kapitalizem tudi pojmuje soci-1 dustrijah. Prej sem že omenil,
alne tendence razvoja sedanje da je namen tega "zavarova-človeške družbe v precej večji nja" preprečiti unioniziranje meri kot pa ameriško strokov- delavcev; tukaj naj omenim, no organizirano delavstvo, ozi- da je drugi namen tega koraka roma voditelji. Amerika pre- preprečiti socialno zavarova-teklosti ni poznala stratifikaci- nje delavcev potom države Ko je socialnih razredov: delavec i je Bismark gradil Nemčijo, je v preteklosti je vedno lahko j bila ena izmed njegovih prvih upal, da ne bo vedno delavec, potez tista, ki je imela namen
preprečiti strokovno organiziranje nemškega delavstva in ga odvrniti od socialistične misli in gibanja. Proglasil je zakone, s katerimi je skušal zatreti postanke delavskega gibanja, in obenem tudi take "postave", s katerimi je dal delavstvu gotove protekcije. Ta Bismarkova "socialna" zakonodaja, prvi večji korak v zgodovini kapitalističnega pater-nalizma, je seveda imela popolnoma druge učinke kot je bil njen prvotni namen. Razen v Nemčiji so imeli ameriški kapitalisti priliko študirati in o-pazovati rast socialne zakonodaje v vseh ostalih industrijal-no razvijajočih se držav Evrope in Avstralije. In da mora
t. j., da ne bo vedno delal za druge, temveč se bo nekega dne povspel v razred samostojnega obrtnika, trgovca, farmarja ali kapitalista. Nova ameriška buržoazija {f% izhajala iz delavskega ra-i^eda in vrata, ki so vodila v njen krog so bila na široko odprta vsakemu podjetnejšemu ali bolj prebrisanemu delavcu, ki si je "znal" pomagat. Situacija je danes seveda precej spremenjena. Na drugi strani je bila scena socialnih razredov v Evropi od početka kapitalizma povsem drugačna. Delavec v Evropi je bil vedno delavec: v kateremu razredu si se rodil v tistemu si tudi umrl. V kolikor je posamezni delavec napredoval, se je to vršilo striktno v, ta val prej ali slej zadeti tudi okvirju svojega razreda. In ra- Ameriko, ne radi "mode" pač di tega vidimo med delavstvom pa radi potrebe, je znano tudi v Evropi močno in dobro orga- našim delodajalcem. Rezultat nizirano delavsko gibanje, ta-1 tega predvida je sedanji tok ko politično kot strokovno
m
zadružno. Delavski možgani so ostali v delavskih vrstah in ne kot se je to dogajalo in se še godi v Ameriki, kjer kapitalizem zelo rad pobira možgane tudi iz delavskih vrst.
Gotove tendence, situacije in problemi so prisotni v vsej kapitalistični strukturi, neo»ziraje se na deželo. Ker so socialni problemi delavskega razreda ob enem tudi problemi kapitalistične vlade ali države, jih zadnja seveda rešuje po svoje in na svoj način. Kar so se ameriški kapitalisti naučili iz preteklosti in situacij drugih, predvsem od evropskih držav, je to, da ako ne dajo delavstvu _ nekaj koncesij prostovoljno, si bo pa samo izvojevalo. In ati mu nekaj "prostovoljno" e po kvaliteti navadno precej zlikuje od tistega, ki je dano pfrd pritiskom. Eno teh "prostovoljnih daril" je tudi privatne Nsfc^ajpeVanje delavcev v group insurance po raznih in-
privatne zavarovalnine potom group insurance.
Temu toku, kar je zelo tragično, gre prečudno na roko tudi oficijelna filozofija Ameriške delavske federacije, ki je vefliko bolj anakronistična in škodljiva ameriškemu delav-
stvu kot pa Hooverjev "rugged individualizm". A. F. of L. je bila od vsega pričetka velika nasprotnica ideji splošne soci alne zakonodaje za delavstvo, največ radi svojih predsodkov do "socialistične utopije", katere del je tudi zahteva po državnem zavarovanju delavcev proti vsem nezgodam, bolezni, smrti, brezposelnosti in starosti. Tekom let je bila to svoje stališče primorana nekoliko omiliti, največ na zahtevo članstva od spodaj, npr. v zadevi zakonodaje proti industrijal-nim nezgodam in otroškemu ter ženskemu delu. Lahko se reče, da je A. F. of L. v principu še vedno nasprotna socialni zakonodaji in nekateri njeni voditelji Mathew Wollo-
ve šole ji odprto nasprotujejo. * * *
"Kje dobim delo, kako se bom preživel in kaj bo na stara leta," to je največje vprašanje pred katerim se nahaja skoro vsak ameriški delavec. Tisti,
ne daleč, se človek strese že pri sami misli. Da je skrajšanje delavnega časa na pet dni v tednu in šest ur na dan imperativna potreba, ako se hoče radikalno odpomoči ti novi situaciji brezposelnosti, je dovolj očividno. Ker pa ameriško delavstvo ni organizirano v svoji politični stranki in zelo slabo tudi v unijah, je skrajšanje delavnika, brez zmanjšanja plač, zaenkrat "utopija". Namreč ne socialistične utopije pač pa to pomeni skrahiranje oficijelnega A. F. of L.-izma.
Da se odpomore brezposelnim delavcem in da se starih delavcev ne pusti umirati na smetišču kadar jih kapitalizem izrabi in zavrže, je potreba u-peljati socialno zavarovanje po vseh državah Amerike. Kako priti do zavarovalnine proti brezposelnosti, starosti in slič-no, je največje vprašanje vsega ameriškega delavstva. Tekom zadnjih par let se je v nekate- ij rih državah, posebno na vzho-
da bo treba v bližnji bodočnosti poiskati gotove vire za takojšnjo vsaj delno od pomoč. Očividno je tudi, da večjega bremena ne more vzdržati nobena organizacija. Potreba teh organizacij je, da se tudi one vržejo na polje agitacije za sprejem socialne legislacije, predvsem starostne pokojnine. Dolžnost držaje je, da ona prevzame to breme na svoje rame in ne da ga nosijo posamezne organizacije, kajti to je problem, ki mu one sploh ne morejo odpomoči. Za to propozici-Jo je potrebno zainteresirati vse naše podporne organizacije in organizirati potreben skup-
il
ni mehanizem, ki bi efektivno,-funkcijoniral ter sodeloval z ! vsemi, ki se zanimajo zanj in Z so aktivni v tem gibanju. Pi-1 sanje po listih je potrebno, ali * to ne zadostuje. Potrebno je" tudi zavzeti konkretne korake ter podpirati in delati v gibanju, katerega namen je izvoje-vati potrebno zakonodajo v od-pomoč starim in brezposelnim delavcem.
m^m m m ■
■i ■ ■ ■ m m ■ ■ ■■■■
JOHN PLESETZ J
SLOVENSKA TRGOVINA. 1 S09 Indiana St.,	■
SHEBOYGAN, WIS. _ Phona 334S.	•
■l ll/A Hi BI BI m I B I
W. HAACK
Trgovina s čevlji.
1226 Georgia Ave., SHEBOYGAN, WIS.
MM\	M Mi Mi B
■ ■■■■■■■■■■■■
■	John Schneider 3
8 Popravi jalnica ¿avljev. 1	Carta nizka.
■	'	1122 S. 8th St.,
SHEBOYGAN, WIS.
P	Phone 3536-J.
Mm m m m u ■ ■ ■ mm
mmmmmmimmmmmmtmmmimn^

bene garancije, da ga bodo imeli tudi jutri. Pride nov stroj ali upeljanje novega sistema produkcije in na cesto zle-ti število delavcev. Nove industrije se tudi ne razvijajo dovolj hitro in v zadostnem obse-gu, da bi uposlile te na ce«to postavljene delavce. Tako se armada brezposelnih veča z vsakim dnem in to v "dobrih" časih. Kaj bo, kadar pride do industrijalnega kraha, kar je povsem možno in mogoče tudi
TONE SELIŠKAR:
B arake
Ulice to prekopane
in kanali zevajo fe raztegnjenimi čeljusti in pod drevesi so dolge barake
in tema je in veter rahlja deske in strešna lepenka plapola kakor črn prapor na brodu okuženih morite ako v.
Barake, ladje samih izgnancev! In sedaj bede ko je noč, mokri in blatni
in vihar rohni in kanal je v kosteh in v mesu ter sede in lomijo kruh in so vragi in črni od mokre prsti.
Sedaj na noč pojo in so bili ves dan ogromne ličinke, Pa je čudovita pesem: Kakor zvok votlih kosti, na katere piska trobentač sveta!
ki imajo danes delo nimajo no-( du, organiziralo jačajoče se gi-e
banje, sestoječ iz raznih delavskih organizacij, ki precej e-fektivno propagira sprejem te vrste socialnih zakonov, poseb- ^ no za starostno zavarovalnino. -Da v danih razmerah ni mogoče pričakovati hitrih uspehov, mora biti razumljivo vsem, ker prvič je ameriško delavsko gibanje predvsem 'plače zavedno' in pod vplivom konservativnih voditeljev in navadnih politišnov, na drugi strani pa je odpor proti socialni zakonodaji od strani kapitalistov zelo močan, dobro organiziran in razpolaga z možgani in denarjem do neizčrpljivosti.
Kar se tiče naših podpornih organizacij v zvezi s tem vprašanjem, želim spregovoriti tudi par besed. Na organizacije prihajajo vsemogoče zahteve po odpomoči od strani članstva, ker to so edine agencije kamor se lahko obrnejo. Očividno je, da je ni podporne organizacije, ki bi zmogla indefi-nitivno podpirati svoje Člane prvič v slučaju bolezni in drugič ko se postara in ga podjetnik vrže na cesto. In situacija glede starih članov je skoraj v vseh organizacijah tako resna.
Slovenska Delavska
Zveza
CLEVELAND, O.
Edino podjetje te vrste, ki je v rokah delavstva naše metropole. Ustanovljeno za ekonomsko povzdigo delavskega ljudstva.
Vsak delavec bi moral biti član tega delavskega podjetja v korist sebi in drugim.
Ali ste že član? Ako ne, zakaj ne? Želite informacij? Na uslugo smo Vam v vseh naših trgovinah.
CENTRALA: 667 East 152nd Street
Tel.: Eddy 6261
PODRUŽNICA:
16721 Waterloo Rd.
Tel.: Eddy 722.
6102 St. Clair Ave.
Tel.: Penna 6269
^WaEff*y * ' * * ' T f ' f »»ft t * « ft M?' ytyf ^f Y* V:t WWWM'j-S^ii T J7T * % ~t
SLOVENSKA ZADRUŽNA PRODAJALNA
Tel: 466 *
Waukegati-INorth CHicago,
Illinois.
Ako želite sveža in okusna živila po zmernih cenah, je Zadružna prodajalna mesto kjer jih dobite.
V zalogi imamo vedno najboljše sveže in prekajeno meso, klobase in grocerijo prve vrste.
Naša postrežba je vedno točna, bodisi v prodajalni, ali pa dovažanju na dom.
Najvažnejše pri našem podjetju je to, da je "Zadružna prodajalna" delavsko podjetje, katerega delničar in odjemalec bi moral biti vsak zaveden delavec.
m
k
It* '«Vt/Tt >A?Mf /jV? WiVt WAVt'<? Mf ' A? M9
.Mf 'M/jVf Mf M?
mmjmmm
Se najtopleje priporoča
» » • * i	kiiisi
Uprava ZADRUŽNE PRODAJALNE
< *w * w iwsw IWiWi., iV'V iV/ iw iw iwAWk\li i\

SLOVENSKO HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO
FRANKLIN-CONEMAU6H, PA.
Inkorporirano po zakonih države Pennsylvania z glavnico $1,000,000.00
Izdaja delnice dvakrat na leto, in sicer, v januarju in juliju. Delnice so po $200.00 na katere se plačuje po $1.00 mesečno. V teku 10. let vplačate v organizacijo $127.00 za katere ob koncu dobe prejmete $200.00.
Rojaki, Vaš dolar katerega plačate v naše finančno podjetje ima stalno vrednost STTO CENTOV, kadar želite da se Vam izplača delnice, pridete v urad in takoj dobite nazaj kar ste vplačali. Posojujemo denar na prve uknjižbe (first mortgage) ali na vrednost delnic proti 6% obrestim.
Rojaki, kadar rabite posojilo, pridite k nam za pojasnila, ker jih dobite v svojem jeziku.
Uradne ure so: od 9. zjutraj do 3. popoldan. V soboto od 9. do 12. dopoldan.
Seje direktorija vsaki četrti četrtek v mesecu ob 8. zvečer v svojih prostirih na
361 First Street, Conemaugh, Pa.
IWIV iWlYYlW IW IW IW IW IW IW iW IWl

Mk
JUGOSLOVANSKA PODPORNA ZVEZA
"SLOGA"
Največja slovenska podporna organizacija v državi Wisconsin.
Je nadsolventna in ima nad $175,000.00 premoženja. Clan J. P. Z. Sloga lahko postane vsaka moška ali ženska oseba v starosti od 16. do 50. leta, zmožna slovenskega jezika.
Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $250, $£00 in $1000 posmrtnine ter $1. ali $2. bolniške podpore.
Posojuje denar svojim članom na posestva po nizkih obrestih. J. P. Z. Sloga je bratska podporna organizacija brez verskih primesi. Je točna v svojem poslovanju ter v izplačilih. Kdor želi postati njen član, naj se zglasi pri krajevnemu društvu J. P. Z. S.
Novo društvo se lahko vstanovi z 8. kandidati. Za potrebna pojasnila se obrnite na
GLAVNI URAD J. P. Z. S.
379 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WIS.
eeeasieaeeei
Slovenski dom
Slovenian Hall
57th and Butler Street, Pittsburgh, Pa. NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem slovanskim narodnostim v Pitts-burghu in okoližkih naselbinah:
Odbor Slovenskega doma vljudno naznanja povečanje poslopja s prizidavo <nove hiše, katera bo vseboval» stanovanje za hišnika, moderno čitalnico, 2 spalni sobi za tujce in eno kopalnico.
Oder bo povečan in izboljšan v toliko, da bo odgovarjal priredbam vseh iger. Napravili bomo nove kulise, da bodo lahko odgovarjale za vsako igro. Napravljene bodo tudi dve sobi, ki se rabijo pri maskiranju diletantskega osobja.
Vsa prenovitev bo gotova do 30. junija t. 1. S tem bo Slovenski dom postal eden najmodernejših slovenskih^omov v Pennsylvaniji.
Odbor Slovenskega doma se raditega priporoča vsem Slovanom iz Pittsburgha in okolice, da prirejajo svoje igre in veselice v našem domu. Rojakom ki prihajajo na obisk v Pittsburgh in si žele prenočišča, priporočamo, da najprej vprašajo v Slov. domu. Cene bodo zmerne in postrežba prvovrstna.
Delegaciji devete redne konvencije SNPJ. želimo najboljšega uspeha in ji priporočamo, da izbere za sedež bodoče konvencije Pittsburgh, Pa. ODBOR SLOVENSKEGA DOMA.
L. BENIGER:
Prvomajska meditacija
V deželi propagande
V prirodo je Vesna dahnila življenje. Zunaj rastejo rože in diši pomlad. Zelene, rjave in razorane črne njive se zgrinjajo v dolini, vrhovi jelš in brez in topolov tonejo v monotoni megli in za njimi ravnina do daljnega obzora.
• • •
Stojimo na Krasnaji, zbirališču Moskve, imenovanem Rdeči trg.
Vstopimo v poulično železnico. V oči nam silijo raznolični kričavi napisi, naznajajoč politične shode in seje.
Peljemo se mimo junakov revolucije, ki spe pod zgodovinskim masivnim zidovjem Kremlja. Čete mladih vojakov korakajo za rdečim praporom s hornistom na čelu. Povorka je raznolična: mladci telovadci in mladenke jasnih obrazov, noseč napise na visokih drogih. Brezdvoma je ena številnih demonstracij.
Grupa ljudi se zbira okrog čepeče strukture, izdelane v koim binacijskem egiptovskem in kubističnem slogu. Podobna je mističnemu orientalskemu svetišču.
V njej- leži truplo smehljajočega Lenina.
Ljudske množice čakajo s prirojeno rusko potrpežljivostjo ure, predno se vrata odpro.
Iz stranske ulice se sliši radio znanilnika, ki naznanja v svet najnovejše vesti in daje nasvete.
Nahajamo se v deželi propagande.
Nikjer ne najdemo vlado, ki bi posvečala toliko pažnje razširjanju svojih idej, izvzemši italijanske.
Rdeči trg v Moskvi—srce komunističnega sveta. Poleg, na Javnem trgu, vidimo emblem s cvetlic, emblem
Opazimo, da komunizem smatra vsa trgovska oglašanja zgubo časa, vsled česar je vse oglašanje v prilog komunistični ideji. Nekomunistične organizacije so prepovedane in vsi klubi in društva so posvečeni vladnim oddelkom. Vse je namenjeno vladnemu stroju.
Po kratkem bivanju v prestolici Rusije smo spoznali, da. lahko primerjamo ruskega komunista ameriškemu metodistu: oba z isto vnemo zagovarjata in častita svojo—vero.
Komunizem je ruskim množicam danes vera—dogma.
Oktobra vsakega leta je Rdeči trg pozorišče velikih masnih demonstracij, kar da pravega izraza komunistični ideji in spomin na revolucijo. Poglavitnejša je bila desetletnica oktober-ske revolucije.
Prvi maj v Moskvi!
Imponzantno slavje v značaju mas. Povorke, korakanja množic, shodi, demonstracije, simbolične slike. Ruske množice so igralci in gledalci.
Tam, na Rdečem trgu, vidimo množico, ki se veselo reži in zasmehuje kapitalistične efigije. Stopimo bliže. Vidimo, da so to britski in drugi državniki, ki so povzročili prelom med Rusijo in Britanijo.
Vse skuša dati duška pridobitvam revolucije. Zato je danes Ruska vlada moč, ker je, se zdi, ene misli. Je brezpogojno resna in skoro versko zaljubljena v svoje kolosalno delo.
Prisostvovali smo demonstracijam, oktoberskim in prvomajskim, in spoznali, da je rusko ljudstvo trdno prepričano: ves zunanji svet je oborožen proti njim. To jih utrjuje in jača.
Spoznali smo ob našem kratkem bivanju v Moskvi, da se
"Kaj pa Vas vleče v Leskovo brdo? Odkrito mi povejte, brez ovinkov, kaj imate tam, pa bom videl, če se da kaj napraviti; ali se morda suši tam kako moško srce, ki bi mu rada prilivala? Tudi, če je tako, mi lahko zaupate!"
Tilka je nekoliko zardela in nemo uprla svoje velike modre oči v svetnika z očividno iskrenim zaupanjem, ker je vladnega svetnika poznala Še kot o-trok in odločila se je, da mu ivojo skrivnost razkrije. Pričela mu je razlagati, kaj jo teži in kaj je vleče v Leskovo brdo:
"Seznanila sem se z mladim Potokarjem že pred dvema letoma; obljubil mi je zakon, in oba želiva, da bi prišla v Leskovo brdo. Gospod svetnik, to je vse, in če dosežem to, bom srečna in Vam bom vedno hvaležna, jako hvaležna!"
"Kdo pa je ta Potokar?"
"Sin posestnika pod klancem, ki je bil zapleten v tisto pravdo z župnikom zaradi potoka; vem, da Vam je znano?"
Tilka je dobro vedela, da vladni svetnik Potokarja pozna, ker mu je skrivaj dajal nasvete, ko je hotel novi župnik reklamirati vodno mod potoka in ustanoviti zadrugo za pletarstvo. Župnik je v pravdi propadel in je moral plačati vše' sodne stroške.
Vladni svenik- Cešarek je vstal in korakal po sobi, ne da bi kaj rekel; segel je v svoje sive lase in končno zopet sedel na stol. Ozrl se je na Tilko in pričel bobnati s prsti po mizi. Hipoma pa je vstal in stopil pred njo, rekoč:
"Tilka! Poznam Vas še kot otroka, vedno ste bila bistro dekle in danes ste še bolj; tudi Vaša dekliška lepota nekaj velja in to bova vpregla, da Vas popelje v Leskovo brdo. Sam Vam ne morem pomagati, ker sedim sam v okrajnem šolskem svetu; vsi drugi so pa klerikalci in če bi Vas jaz priporočal, sva že pogorela. Tilka, tam odločuje prošt Drnula, jako pobožen gospod, ki pa vsekakor rad vidi lepa dekleta."
Vladni svetpik je vedel, da Tilka ne nosi s seboj rožnega venca, ker je poznal njeno vzgojo. Zato je pa nadaljeval:
"Tilka! Kupite si lep rožni venec, vtaknite ga v žep in stopite do gospoda prošta Drnule. Poprosite ga za to službo in ko tako stojite pred njim, sežite v žep po robec, obenem pa pri-mite rožni venec in ga spustite na tla, kakor da bi Vam po naključju padel iz žepa ter ga hitro in sramežljivo poberite in skrite. Videla boste takoj, kako bo to tega gospoda genilo in ta trenutek izrabite za svojo prošnjo."
Tilka se je nasmehnila, zahvalila za nasvet in se poslovila s svetnikom Cešarkom.
Drugi dan hiti Tilka pred frančiškansko cerkev, bilo je to ravno na dan Porcijunkule, in tam je kupila lep molek s koščenimi jagodami ter jo u-brala naravnost k proštu Drnu-li. Ko pride do vrat, nalahko potrka in že se začuje globoki glas: "Naprej!"
Tilka stopi v sobo, napravi gesto ponižne gospodične in stopi k proštu ter ga poprosi za službo v Leskovem brdu. Gospoda prožta je brhko dekle nekoliko omamilo, vendar se je pa takoj zravnal in osorno rekel:
"Mi je prav žal, v Leskovem brdu je služba stalne učiteljice; Vi pa spadate zaenkrat ie na provizorično mesto!"
Tilka zaigra s svojimi modrimi očmi in na jok jo sili. V tem, ko seže v žep po robec, ji pade molek na tla. Tilka so prestrašeno in hitro skloni, d^ Iga vtakne zopet v žep.
"Kaj, Vi se sramujete rožnega venca!?" vzklikne prošt Drnula.
"Ne, prevzvišeni, po naključju mi je padel na tla."
Prošt se približa Tilki in jo začne tolažiti -
"Otrok moj, vse bom storil, kar se da, da dobiš službo v Leskovem brdu. Še bližje stopi k njej in jo prične gladiti od ramen dol in ves se prične tresti, doČim je Tilka komaj prenašala laskanje mesnate roke,
ki jo je božala po rokah in hrbtu. Končno ji je še enkrat obljubil, da bo storil zanjo vso, da dobi zaprošeno službo. Tilka se globoko prikloni, zahvali in poslovi.
Drugi dan je bila seja okrajnega šolskega sveta in prošt Drnula je svoje ljudi že pred sejo obdelal. Stvar je bila sicer kočljiva, ker je prišlo razen prošnje Tilke še enaindvajset drugih prošenj, katerih vlagateljice so bile upravičene do Je službe, ker so več let čakale na stalna mesta. V tem trenutku pa je prošt Drnula že tudi mislil, da bo najbolje znal zadevo razvozlati vladni svetnik Cešarek. Tega vprašamo na seji, kaj je storiti, da ^vendar prosilka Tilka dobi službo v Leskovem brdu, čeprav je določena prosilkam za stalno namestitev. In res, ko pride na vrsto zasedba službe v Leskovem brdu, povzame besedo gospod prošt in toplo priporoča prošnjo Tilke; slika jo kot jako pobožno dekle in tudi njene zmožnosti je koval v deveta nebesa. Na»a-se obrne k vladnemu svetniku Cešarku in ga povpraša za svet.
P—Vladni svetnik, ki ni bil v zadregi, predlaga, naj se stalnost službe učiteljice v Leskovem brdu za eno leto prekliče in to mesto naj zasede provizorična moč. Predlog vladnega svetnika je bil soglasno sprejet, kakor tudi oni prošta, da se tam nastavi Tilka Zmirnič.
Tilka je tako prišla v Leskovo brdo za učiteljivo.
Ko pride domov, shrani v
prazno škatljico za parfum prvrmolek, ki ji je pomagal do službe in moža, ki ga je po enem letu, ko je postala stalna učiteljica, poročila^
Sodrugom v Clevelandu.
Seje kluba it. 27 JSZ. »a vrse vsak prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. domu. Sodrugi, prihajajte redno na seje ia pridobivajte novih članov, da bo mogel napraviti čirti več na 'polju socialistične vzgoje ir v borbi za naša prava.
:	grmuL-rnivin '^•nii^.raas- :r:'utiaiiHStt^v^y^.C'J
Pozor igralci harmonik
Moskva, mesto agitacije in propagande.—Slika pokazuje manifestacijo vseruskih komunističnih telovadnih enot na Rdečem trgu v Moskvi, na kate-se Prvega maja vsako leto zbere stotisoča ljudi, ki poslušajo govore, manifestirajo in praznujejo ta veliki dan, ki ja v U. S. S. R. zapovedan praznik.
kladivo in srp. Cvetlice dobro portretirajo pomen, kateremu so namenjene.
Stopimo za hip naprej. Oči nam obstanejo na oglasu tretjega dejanja revolucijonarne drame "Rdeči hudič." Takoj nam je umljivo, da tudi ta film vsebuje svojstvo propagandne ideje. Predočuje boj med belogardisti in rdečo armado. Film nas uveri, da v Rusiji danes ne obstojajo razlike med spoloma.
Tam, čez cesto, vidimo trume delavcev in delavk, prihajajoče iz krasne palače, brezdvoma nekdanjega razkošnega kluba ca-rističnih aristokratov. Palača je danes komunistični glavni stan.
Iz stolpa slovečega Kremlja vibrirajo starodavni zvonovi an-temo—"Internacionalo." Ne samo meščanom Moskve, svetega mesta vseh Rusov, temveč tudi vsem oddaljenim vaščanom na deželi. Radio je blagoslovil tudi ruskega mužika. V vaških središčih imajo zvočnike. Tam zvedo novice in dobe nasvete.
V Moskvi se nahajamo par dni. Spoznali smo—površno—režim sovjetske vlade, ki polaga najpreciznejšo pažnjo na mišljenje mas. Loteva se nas misel: Ce bi bilo rusko ljudstvo tako dobro vladano kot je propagandizirano, bi sovjetski vladni ustroj stal kot vzor.
ruska vlada baš sedaj oklepa bolj socializma kot komunizma. Komunizem je skrahiral—po desetih letih. Zid je bil tršji kot glava.
* ♦ ♦
Rdeči trg, Krasnaja, v Moskvi. Prvi maj leta 1929.
Zarja na vzhodu naznanja novi dan. Prebivalci Moskve se veselo pripravljajo na proslavo Delavskega praznika vseh dežel. Vse je v čaru radosti. Zastave plapolajo, čete korakajo, množice prepevajo, godba igra "Internacionalo." Rusija kot enota in edina vsa slavi Prvi maj. Zvočniki pošiljajo slavnostne govore. Slišijo jih daljni in bližnji. Okrepčani se vrnejo v svoje borne koče. Zadostili so svojim principom. Na horizonu se sveti . . .
♦ ♦ ♦
Vesna je dahnila v prirodo življenje. Vigred nas pozdravlja vsa v cvetju, se smehlja, nas vabi. Monotona megla beži pred žarki solnca, temine postajajo svetlejše. Vrhovi jelš in brez in topolov ne tonejo več v plazeči megli in ravnina do daljnega obzora se razgrinja pred nami ....
NACE MIHEVC:
Kako je, Tilka dobila službo in mezo
Tilka je napravila maturo na učiteljišču in sicer z odliko. In kaj bi je ne napravila, bila je bistro in zalo dekle; pri vsakem izpitu «je nastopala samozavestno in imponirala je s svojim temperamentom vsakomur. Kadar je pa zadela ob kak kamen nevednosti, tedaj je krog njenih ustnic zaigral čaroben nasmešek, ki je vsakega moškega skrivil.
Ko je napravila maturo, je bilo treba še službe. Mama jo Je težko vzdrževala. No, pa hrana in stanovanje, to bi že fte skromno šlo, ali toaleto in drugo, kar pritiče njenemu stanu, za to je pa šlo malo težavno.
Tilka rabi službo, ali težko je ftlo zanjo, ker }e prosilk povsod preveč. Pa tudi to bi še ne bila taka ovira pri odlični
prosilki, ali Tilka je bila malo svojeglavna, utepla si je v glavo, da mor« priti v službo v Leskovo brdo. V Leskovem brdu pa je bila razpisana služba stalne učiteljice; za stalno namestitev pa Tilka še ni imela usposobljenostnega izpita. U-čiteljic s takim izpitom pa je več kompetiralo na to mesto, med njimi enaindvajset starejših, ki so že dalje časa čakale na stalno namestitev. Kako naj tedaj pride Tilka na to mesto kot začetnica?
Tilka pa v svojih načrtih ni tako naglo obupala. Pričela je brskati po svoji glavici in kmalu jo je našla: Njen pokojn papa, ko je bil še živ, je vsak teden tri večere tarokiral z vladnim svetnikom Cešarkom in vladni svetnik Cešarek je bil član okrajnega šolskega sveta.
To je Tilka dobro vedela; ali eno pa. Tilki ni šlo v račun. Vladni svetnik je bil liberalec, večino okrajnega šolskega sveta pa so imeli klerikalci, v katerem je bil v takih stvareh merodajen prošt Drnula. Toda Tilka se je kljub tenTzapre-kam napotila k vladnemu svetniku Cešarku, da ga poprosi, če mu bo mogoče, da bo v njeni zadevi rekel dobro besedo.
Ko je Tilka stopila v sobo vladnega svetnika, jo je ta jako prijazno sprejel:
"No, Tilka, kaj pa Vas vodi k meni?"
"Gospod svetnik, čaka me težka pot, na kateri so pa tudi prepadi in sem Vas prišla prosit, da bi mi jih pomagali premostiti?"
"Tilka, kar sedite, pa se bova pogovorila tako, da bo prav. Predvsem me pa zanima, kako se kaj počutita z mamo, odkar sta sami; ali je mama zdrava?"
"Da, hvala!"
"Sedaj mi pa še povejte, kaj Vas je vodilo k meni?"
"Prišla sem s prošnjo, da bi mi pomagali, da dobim kako mesto pomožne učiteljice, in sicer, če bi bilo mogoče, v Leskovem brdu; tam je razpisana služba."
' "Hm, v Leskovem brdu smo res razpisali službo, ali tam jc mesto za prosilke, ki čakajo na stalno namestitev; pač pa bom poskrbel, da dobite kje drugje službo."
"Ah! Prišla bi pa le rada v Leskovo brdo," je pripomnila Tilka, medtem ko jo vladni svetnik • radovedno pogleda preko očal.
"Zakaj ravno v Leskovo brdo, Tilka?" jo vpraša vladni svetnik radovedno.
"Gospod svetnik, ali bi- se ne dalo kaj ukreniti, da pridem tja; do smrti Vam bom hvaležna."
Vladni svetnik je začudemo |pogleda in pravi:
Nad 1,000
harmonik
mojega izdelka tem razposlal odjemalcem v Združenih državah in Kanadi. Vsi se mi zahvaljujejo za lepo in trpežno izdelavo mojih harmonik. Ni mi mogoče priobčiti vseh zahvalnih pisem, ker to ibi napolnilo polovico tega lista, slede na j samo dve.

La Salle, 111.
Mr. Anton Mervar, Cleveland, O.
Cenjeni rojak:
Z velikim veseljem Vam naznanjam, da sem prejel od Vas poslano harmoniko, nove vrste, srebrne barve. Nad eno uro sem čakal vlaka na postaji in ko jo pribriše, grem blizu, da si ogledam izložene zaboje med katerimi opazim enega z napisom "Harmonika", Joseph Spelich, La Salle, 111.
Težko sem čakal, da si jo ogledam, in ko hitro jo je ekspresni uslužbenec pripeljal v postajno sobo, sem takoj odprl zaboj, in ie so pele harmonike. Izdelava je v resnici izvrstna, lepe na pogled, kotj mlado dekle, in znotraj—glasovi kot škrjančkovi.	•
Lepa Vam hvala za tako izvrstno delo, harmonike pa se bodo same hvalile, kar bo le priznanju za Vas. Želim Vam obilo odjemalcev Vašega izdelka, in jaz bom pri vsaki priliki priporočal Vaše harmonike.
Z lepim pozdravom, Vaš rojak,
Joseph Spelich,
R. F. D. No. 1, La Salle, 111.
Schumacher, Ont., Can.
24-12-1928.
Spoštovani:
Prejel sem harmoniko v najlepšem redu, za katero se Vam lepo zahvalim.
Dolgo že igram na harmonike, ali kaj takega še nisem imel v rokah, da bi bilo vse tako lepo izdelano kot je ta komad. Res sem jih dolgo Čakal, bil sem tudi malo nezadovoljen, ker jih nisem tako dolgo prejel, ali ako bi bil znal, da bo tako izvrstno izdelana, bi bil čakal Se dva meseca, ali pa več. Glasovi se mi nad vse dopadejo. Ako bi slučajno jaz to prodal, se Vam žc v na-prej priporočam za drugo. Naj zadostuje, drugič kaj več.
Končno se Vam še enkrat lepo zahvalim in so Vam priporočam še za naprej.
S pozdravom,
Ferdinand Jerlin
Box 723 Schumacher, Ont., Canada.
"T,
Kdor hoče imeti res dobro harmoniko, naj se brez skrbi obrne na staro in zanesljivo tvrdko, in bo gotovo zadovoljen kakor so bili drugi.
Se priporočam,
ANTON MERVAR
Accoraion Manufacturer
6921 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio

fmiñTTii .rrñTi
MmiTrmamaixmnmumâhir.rimrmiâE^r,:. t,irai
Slovenski rudarji na Holandskem
IVAN MOLEK
Slika iz postranskega življenja
Ljubljanski dnevnik "Jutro" jo v izdaji g dno 24. februarja t. I. priobčil zanimivo poročilo, oziroma
dopi«( o slovenskih rudarjih u» ,
Holandskem, ki ga tu v ponatisu
podejenio Čitatoljem "Proletarca".
Heerlen, 15. februarja.
V povojnih letih se Je pričela pramogokopna industrija v Holandiji, posebno v provinci Limburg, zelo razvijati. Domačih, kvalificiranih delovnih moči v Holandiji ni bilo dovolj na razpolago. Posledica je bi- 1 la da je bil prihod inozemskih rudarjev v Holandijo vedno večji, tembolj, ker so bili začetni zaslužki izredno vabljivi, vsaj so znašali celo po 14gld (ca 280 Din) za šiht.
Prvi Slovenci so prišli v Holandijo v letih 1924. in 1925 iz francoskih in belgijskih rudnikov ter iz nemških in west-falskih in a^chenskih rudnikov. Zaradi slabih takratnih delovnih razmer v imenovanih rud- < nikih ni bila za slovenske delavce težka odločitev, odpotovati za delom v Holandijo. Zadnje dve leti prihajajo v Holandijo tudi slovenski delavci iz domovine (iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika) in Slovenci iz Primorja. Tudi nekaj Hrvatov in Srbov je dobilo delo v holandskih rudnikih.
Središče limburške premogo-kopne industrije je Heerlen in so naši ljudje zaposleni predvsem v revirjih: Oranje Nas-sau, Staatsmijn "Hendrik", "Enima", "LaurV in "Mau-rits". Vseh naših ljudi je sedaj zaposlenih v holandskih rudnikih okrog 3000 moških, ki imajo deloma tudi svoje družine pri sebfc ----------------
Lastniki holandskih rudni-j kov so francosko-beUijske akcijske družbe in holandska državna uprava.
Delo je v holandskih premo- j gokopih težko. Večina dela se I v preinogokopih vrši v mokrem j in morajo ponekod stali rudarji do kolen v vodi. Obolenj rudarjev sicer se ni v večjem 1 obsegu zaznamovati vendar je gotovo, da bo težavno rudarsko delo imelo za posledico o:: pašne revmatične bolezni. Nevarnost plinskih eksplozij v ! holandskih rudnikih ne obstoja. Uvedeno je osemurno delo in je delo stalno, delajo se polni šihti, mnogokrat tudi nadure.
Zaslužek znaša za rudarja-kopača sedaj 5 j|/2 do 7 gld za šiht. Rudarji so zavarovani za ! slučaj bolezni, invaliditete in \ nezgode. Tozadevni predpisi so slični zakonu o zavarovanji v Nemčiji. Rente prejemajo tudi inozemci, ki stalno bivajo v Holandiji. Nujno potrebno je, da se »Klene med Jugoslavijo in Holandijo reciprocitečna pogodba za socialne dajatve. Seveda bo pa morala biti reciprocitečna pogodba za naše rudarje ugodnejše sklenjena, kakor je pa bila v zadnjem času med našo državo in Nemčijo, ko so bili interesi naših rudarjev naravnost poškodovani in jim niso bile zavarovane niti • pravice, katere so že dosedaj ! uživali.
Piehrana rudarjev je v Holandiji dobra; živeža je dovolj , na prodaj v delavskih konsu-mih in v trgovinah. Življenje je cenejše kot v Franciji, Belgiji ali Nemčiji. Isto velja za obleko in obutev.
Oženjeni rudarji z družinami stanujejo v rudarskih kolo-j nijah, ki so jih zgradile rudni- j ške uprave in občine. Vse rudarska kolonije se ponašajo z novimi, udobnimi in higijensko vzornimi zgradbami. V vsako stanovanje je napeljana elektrika in plin. Vsako stanovanje ima vrtiček, svoj vhod in obstoji iz kuhinje ter najmanj iz dveh do štirih sob. Dana je možnost, da rede družine tudi perutnino. Najemnina je odmerjena po številu sob in znaša 3 Vi do 5 gld mesečno za sobo. Najstrožje je prepovedano oddajati sobe v rudarskih kolonijah v podnajem.
Samci in oni oženjeni rudarji, ki nimajo pri sebi družine, morajo stanovati v takozvanih "Burschenhauaih", ki so laM rudniških uprav. V enem "Burja cherihfvusu" stanuje čez sto rudarjev. Vsak rudar ima svo- J
Naročite si dnevnik
in tednik
"Cleveland Journal"
v angleščini ki ju izdaja
AMKRIŠKO-JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA.
I ■ ■ ■■■■■■■■ J
; Joe Evanich ;
■	KROJAČ. ■
■	■
■ 379 Reed Street * I MILWAUKEE, WIS. *
V naši tiskarni izdelujemo tiskovine vseh vrst za društva, trgovce in posameznike. Se priporočan o.
Phone Han. 2026

Slovenska Narodna Podporna Jednota
Največja slovenska zavarovalna podporna in gospodarska
zadruga v Ameriki.
Slovenska narodna podporna jednota je bila ustanovljena leta 1904 in praznuje letos svoj srebrni jubilej; in to po vsej pravici. Nobena druga slovenska ustanova ni naredila toliko v enem četrtletju za človečanstvo kot je SNPJ. V tem času je izplačala svojim članom in njih družinam nad devet milijonov dolarjev na različnih podporah, kar pričajo sledeče številke:
Posmrtnine ....................................................................$2,464,070.01
Bolniške podpore............................................................5,833,652.80
Poškodbe in operacije....................................................641,601.88
Razne podpore................................................................' 68,235.54
Posinrtnina za otroke Članov-.......................89,564.00
Skupaj .................................. $9,097,024.23
* • ...
Jednota pa ni pomagala in podpirala samo z denarjem; po svojih krajevnih društvih, katerih je nad 600 po raznih krajih Amerike in Canade, je vršila še mnogo drugega bratskega in usmiljenega dela, katero se ne da preceniti z nobenim denarjem. Skrbela je, in še skrbi tudi za pouk in izobrazbo svojih članov z izdajanjem in širjenjem dobrih knjig in časopisov, s shodi, predavanji itd.
Rojaki in rojakinje, ako še niste člani te velike delavske zadruge, priglasite se takoj! Letos, ob petindvajsetletnici jednote, je razpisana posebna kampanja in nudijo se vam izredne ugodnosti za pristop, kakršnih še ni bilo, in jih ne boste imeli več.
Upoštevajte to in priglasite vaš pristop pri krajevnem društvu v vašem mestu, ali pa pišite naravnost na:
Mile Klopčič:
Sonet
Zahvaljen On, da v marčevem stoletju živimo. Mimo ne odide bol in mi ne mimo teh krvavih polj, v katerih naši udi so v razpetju ječali besno in proseč v prokletju. Bol naj razžre, razžge se v srd ohol in naj ne omeji se v solze zgolj. Naj zažari in kaže razodetju pota. Akordu sem prisluškoval ustvarjajočemu vseh širnih dalj: povsod je ritem dela ritem boli, povsod je ritem boli srd oholi, povsod si srd oholi vsega voli, da stare zlo in skuje svet v opal.
Kitajski pregovor
Ce počivaš ali bdiš, pomni, tudi nam živiš. Kar storiš in kar pustiš, same zglede nam deliš.
Glavni urad S. N. P. Jednote
26B7-B9 So. LawHdale Ave.,
Chicago, 111*
T, K. Fodor:
Nekulturna kronika Zedinjenih držav
V beograjski reviji "NOn. LIT« . u a ' (Nolit), kale-» '	re 4. «tevilka je posvečena aineiiit.nt kulturnim proble-
k	mom, je napisal T. K. Fodor (mani zdravnik, ki je napi»
i	»al lani knjigo "Medicina in družba") sledeči članek, ki
ga priobcujemo redi zanimivosti.
\ časi žive v nas p cdočbe z nenavadno vztrajnostjo in žila-vos Okamenele in pokii.e s p.a., mi življenja so postale prav za prav predsodki, zreli za ¿¿.arinariiico. Predočba "Amerike ' je takega značaja. Amerika—statua svobode—predsednik republike sega v 10 <o najnižjemu državljanu—delavec, ki po c'e*u sede v svoj Ford—visoke plače—poleti na deželo v leto-viAča—delavec soudeležen pri dobičku tovarne—in temu doKne stvari.
po-
Stvarnost pa je vzela debel rdeč svinčnik in z dvema potezama preči\ala to a ati; vi.c.ako-mal o mefcčansko razglednico in napisala : n'existe pas- :ie obstoji.
Kakor vse na tein ku.i.inca.u je tudi. laž titanska. Laž, ki se ne fabricira več na malo, z roko, marveč na rotirajoči vrvi masne produkcije. Ta serijski produkt je preplavil svet, se raz-kreč.l pred nas in pred ameriško delavstvo, in nam vsem sugerirá, da belo ni belo in da v Ameriki vlada svoboda.
b skromnimi sredstvi našega panoptikuma, z nekaj kolorira-nimi slikami hočemo podati do^em o pravem obrazu ameriške kukure.
WE DON T EMPLOY PEOPLE OVER 40.
Tabla, ki visi nad raznimi podjetji. Prevedeno pomeni: delavcev nad 40 let starih ne sprejemamo/ Ne sprejemamo, ne obd: žujemo jih, ker so delavci med 20. in 40. letom—in to trdi tuc'i fiziologija in psihotehnika—najjačji in najbrži. A kaj
mora znižati na $2500, ker se dandanes proizvajajo neoporečni umetni udi, ter potem takem ponesrečenec z izgubo ene noge ni tako ze!o prizadet."
Klasičen birokratski, koruptni spomenik dobe..
AMERIŠKI TiSK.
Ameriški tisk je ogromen trebuh z malo glavo. Trebuh jnisli, glava olepšuje. Glava je redakcijski, trebuh inseratni del. Moč anonaerjev v prekooceanskem tisku je vsegamogočna. Skoro tako mogočna, kakor moč finančnega kapitala, ki stoji za tiskom. A Č3 vemo kdo anonsira, ni potrebno da se prepiramo, Č.gav dob čok v tisku je večji. Anonserjev je toliko in iz tako ražlič.nh panog, da je težko pisati o tem, da se ne bi cb tega ali oaisga spotaknil. Začenši od filozofije in teatra do masti za čevlje in aspirina. Tako je znani novinar Arihur Brisbane napisal nekoč članek o konzervah. Pisal je nekaj o vilaminih in o koristi sveže hrane. Se istega dne velilfo razburjenje v redakciji. Po telefonih iz vseh fabrik konzerv isti, uniformirani klic: Tako gospodje ne bo šlo dal„e, us.avili bomo anonse. Glavni urednik ruva lase in stoka: 300,000!
• Arthur Brisbane sede nato in napiše nekaj o plešavosti, o plešah. Mislil je, da je ta tema manj nevarna—saj v U. S. A. nihče ne proizvaja plešavosti. A se je prcvaril. On je v tem članku tudi pripomnil, da so zgodnjih pleš . rivi često tudi trdi klobuki, polciiindri. Drugo ju ro enaka scena v redakciji. Fabrikami polcilindrov govore v eno sapo po telefonu: Gospoda, tako ne bo šlo dalje. Mi bomo ... In če Arthur Brisbane ne bi bil Arthur Brisbane, bi že davno zletel iz redakcije.
Ameriški tisk je vešč v vsem. Pa naj že bo, da obsolutno zamolči resnico, ali da jo priobči v neopažni obliki ali da pove nekaj 100% predrugačeno.
Majhen primer, kako se v list neopazno vtihotapi resnica, neugodna resnica, a da je noben čitalec ne opazi. "Šofer nem-
V KORIST DELAVCA JE, DA SE BORI PROTI MILITARIZMU
cesarju (to je bilo še pred vojno), da mu poroča o rezultatih volitev. In potem članek pripoveduje dalje o rezultatih nem ških volitev in o veliki zmagi socialnih demokratov. Ta zmaga ni bila listu ugodna, pa je moral stopiti šofer v ospredje . . .
Evropejec, tvoja dolžnost >e, da postaneš spet Krištof Kolumb, da zno\a odkriješ Ameriko in da vidiš v njej svojo usodo, proti kateri se moraš boriti.	— (m.-k.)
Kaj je Izobraževalna akcija Ixobrazba je človeku ravnotako po- vladajoči razred kmalu izginil.
J. S. Z.?
Peter Bernik.
škega državnega kancelarja obsojen radi hitre vožnje" je na-on mi nad 40. letom? Tu Amerika sploh ne postavlja vprašaja 1 ?lov Poročila' ki Pripoveduje, da je bil dotični šofer kaznovan, r. arveč samo piko. Za Ameriko, za Fifth Avenue to tudi nii er P/rehi,tro, kancelarja, ki je namenil k problem. Samo pika.
Nas pa bi vendar zanimalo izvedeti, kaj počne tak delavec v teh "opasnih" letih. On—pripomniti moramo, da je to samo enkrat—začne barvati svoje lase, mazati svoja senca z raznimi pomadami, in požirati patentirana zdravila, "drugs", sejmske medicinske proizvode. Kot na dlani leži ta uporedba s prosti-tulko. Celo leta goljufajo. Štirideseta, štirideseta. Delavec, odbila ti je čas. Vržejo te med staro železo. A kadar dospe tvoj šef do tega števila let, tedaj piše tisk in govorijo na banketih: Naš mili in priljubljeni Jonnie je stopil v ono moško dobo, ko „£ č ovek na višku svoje moči in delovne sposobnosti . . .
LINCH.
S a isiika je zelo koristna in potrebna stvar. Brez nje ne bi vcue i, koliko se n. pr. v Jugoslaviji letno izda za prosveto in koliko K^od pojedo na Angleškem. Zedinjene države imajo \ o.o„i s alistiki rubriko, ki ie nima nobena druga država, to je line (lineh).
Dcga^a se to navadno sledeče:
V Louisvilleu hiti na delo mlad frizerski pomočnik, črnec J oh n Napoleon Washington. Spotoma mu prileti mušica..v oke i.i on, hočeš nočeš, pomežikne, poškili. V tem tako usodnem momentu, stopi neka mlada dama na ulico in zagleda pred seboj črnca, ki ji, shoking, namigava. Histerično zakriči. Maha z rokami. Alarm po ulici. Množica se zbira, gnete na kup S o rok grabi po črncu. Črnec izgine v tem razburjenem organskem morju, da se potem spet pojavi, krvav in s peno na ustih. Avjomobili. Povorka, Črnec vpije, policaji salutirajo. V bliž-r e.n gozdiču postavljajo grmado. In kakor davno davno, za č-sa Torkvemada, ližejo plameni človeško tek).
Ec!cn gledalcev vpraša drugega: kaj pa je prav za prav storil ta Črnec? Odgovor: ugrabil je neko belopoltno devico, jo po s :il in polem na grozen način zaklal ter razsekal na kosce. Na ta!: in podoben način linčajo povprečno 93 črncev letno. In temu se pravi dvajseto stoletje.


(Narisal Michael Biro)
svojemu Vse	dežele na svetu in mnoge manjše so v blazni tekmi oboroževanja za "obrambo",
izultatih i , P*J0 lažnJive, hinavske "mirovne" pakte, medtem se mrzlično pripravljajo na vojno. Do
lavec in krn**t in nln/lat« o	«•^..«¿...i». ki____t	j _ „i______•_____,,
,	-	'	--- g------F ----- - --- —— ------- — - -	- -jp-. «« .	Vf IIM » V/j II V, De-
lavec in kmet jo plačata s krvjo in produciranim blagom. Ljudstvo je obremenjeno z davki, ki jih žre militarizem za topove, vojne ladje, strupene pline, dinamit in druge morilne priprave. Proč z vojno!
Vladajočemu razredu. Vladajoči razred dobro ve, da kakor hitro dobi ljudstvo ono izobrazbo, katero potrebuje za svoj pravi napredek, bi ta
trebna kot hrana in «veži zrak. Brez In ravno delkvci, ročni in duževni, hrane in svežega zraka človek ne smo v temu oziru najbolj prizadeti, more živeti, brez izobrazbe pa je | Kolikor nam je pač mogoče obLkova-mrtev duševno. Ker se tega zaveda- j ti šole, dobimo le toliko izobrazbe, da ; mo, gradimo iole, knjižnice, šiFimo imajo oni, ki ljudstvo izkoriščajo, i literaturo, imamo predavanja itd. | več dobička. V mnogo slučajih je ne Že od pamtiveka je vsaka ljudstvu dobe niti toliko, ker so otroci prisiije potrebna stvar v rokah ali nekaj po-! ni vsled revščine svojih staišev iti v
BRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. in ga, kar U akcija nudi in do delegata
Izobrazba je podlaga napredku. Neizobražen narod ne more napredovati, ni samosvoj, ampak je podložen —. ---------^ . —------------------ —,
drugim v celoti kot narod. Izkoriščan 1 s»mein«kov ali pa večjih skupin. Tu | tovarne ie v rani mUfin.ti Dnka« jA
di učni sistem hočejo monopolizirati posebno v južnih državah na bombaž-zase, in v kolikor to ni mogoče, ga
je, zasužnjen. Zgodovina to dokazuje, bodisi zgodovina starega veka,
srednjega in taKo tudi najnovejša. Pa urediti tako, da jim služi čim bo»j •Stari Grki, ki »o bi*i v tistem ča.su Pri kovanju kapitala. Prirodni za
nih plantažah, v predilnicah, itd., ko morajo otroci že pod 14. letom v tovarne in nasade. '
najizobraženejši narod, so kontrolira- kladi. vodne sile, itd., bi moraie biti Naravni nagon človeka je, da se u ves teuanji znani svet. iiarbarski P° V8eh pravicah last vsega naroda; bori za svoj napredek, za izboljšanji na i odi iz severa ao jih poskušali pod-( n»rod kot celota bi moral imeti kori- j svojega položaja. Delavcem vladajo-jarmiti, toda niso uspeti. tfojaviu so | 8ti od tega. Toda dejstvo je, da so ¿j razred ne da dovolj tega, kar nese Kimijani, učenci sum n Grkov, p.e-1 naravni zakladi last posameznikov,' obhodno potrebujemo za obstanek, za-ftueii so jin in tudi podjarmili; in posamezniki imajo korist, so last male to si moramo sami pomagati. Ker Kimijani, ki so bili v sta;em veku »lupine, drugi pa, ako hočejo živeti, posameznik ne opravi ničesar, se or-najizobraženejši, so podjarmili brez m°rajo garati, da dobe vsaj nekaj od ganiziramo. in čim večja je skupina, malega skoio vso tedaj znano Lvro- onega, kar jim pripada. Isto je z izo- tem večji je njen vpliv. Ena naj-
brazbo. Sedanja izobrazba, kater;
pozvala vsa jugoslovanska napredna društva in klube, da se ji pridružijo. Bila je ustanovljena meseca novem bra 1921 in od tedaj vrši smotreno svoje delo. Razpošilja pridruženim društvom vsako leto poučne knjige, prireja shode, predavanja s slikami (stereoptikon) in brez slik, in izdaja knjige. Dobavlja včlanjenim društvom in klubom pesmi za pevske zbore, igre za dramske odre, pošilja
navodila in sploh vse, kar je potreb-
na konferencah in zborih J. S. Z. Vsako leto dobi popoln račun prejemkov in izdatkov Izobraževalne akcije ter zveze.
Društvom, ki še niso včlanjena v Izobraževalni akciji J. S. Z., resno priporočam, da se ji pridružijo ter prijavijo svoj pristop tajništvu J. S.
Z. Pokojni Eugene V. Debs je izrekal sledoče velepomembne besede: V de*
I
V AMERIKI IMA VSE SVOJO TAKSO.
po, Azijo in Airiko. v sled svoje velike moči in bogastva so moiatno tako propadli, da so zanemarili nadaljevanje izobraževalnega dcia, pomehku-žiii so se, prišli so barbarski narodi s severozapaua ter jih podjaimi.i. Na zapadu se je pojavil diug naioJ, predniki današnjin Francozov, ki so bili tudi učenci Rimljanov, in polagoma, kot najizobraženejši narod, je
m.	j..	i * v t	.	I dobil pod svojo oblast nad poiovico
Tako se prodajajo vsa višja uradniška, sodna, diplomatska ! Evrope. Podjarmijeni narodi pa so
mesta po odrejeni tarifi. Taksa za eno mesto sodnika v New 1
Yorku znr.šn $15,000. Diplomatska mesta so seveda dražja
Dokazano je, da so v korist Wilsonovega volilnega fonda (da,
da, onega angela-:e3:iika Wilsona) plačali Charles Crane $50,-
000 za posla niš k o mesto v Rusiji, Penfield $22,500 za poslani-
ško fnes.o na Dunaju itd. Neverjetno se sliši, a je sodno doka
zano, da je župan Minneapolisa Mr. Ames uvedel tudi takso na
lopove in razbojnike, še več, da jih je zval v Minneapolis, da b'
6 tem povišal svoje dohodke. Vsakdo izmed njih je moral ob
prihodu plačati takso $100 dolarjev in po.em redni tedenski
prispevek.
Cene so tu torej čvrste. Kadar pa g:e za žrtve dela, za spa-čena telesa, odsekane roke, razmesarjene nog?, takrat se lahko tudi pega/aš.' Evo klasičnega prime a: sodnik N. J., od najvišjega sodišča v Trentonu, je izdal sledečo razsodbo:
"Odškodnina za škodo s strani tožnika Mule od Centralne Železnice New Jerseyja v znesu $6000 ladi izgube ene noge, s<
TONE SELISKAR:
Predmestje
Dež rosi in po ulicah teko potočki in kanAl je poln umazane vode,
ki grga in pljuska skozi strgane rešetke cestnih lijakov in mrak je nem in polzi skozi okna v delavske hiše.
Nekaj tisoč ljudi nas je tu.
Fabriski dimniki segajo v nečno nebo in vskriki siren lomijo ozračje
in otroci čakajo za okni svoie stare. Divje gosi lete na zapad in na križiščih so lučke zastrte v meglo.
Tedaj so vse ulice polne;
zidarji beli možje gredo z žaklji preko ram in v škomjih in kar po blatu in sprevod težkih jeklarjev z robote v modrih bluzah,
in sajasti kurjači so v sprevodu in oljnati mašinisti čez železniški prelaz
in delavke iz tobačne tovarne se zlivajo v tok.
2ene k ognjaču in možakarji hodijo po kuhinji sem in tja in so nestrpni in godrnjajo in otroci vrešče in se love pod mizo sedaj ko so stari doma.
Po večerji oživi Dalmatinec in ona pospravi in krpa obleko.
Potem je že pozno 1n vse spi. Včasih zariga rešilni * auSo i-oikropi
vs« hiše naokrog t svojo svetlobo. Zadnjič je rezgnil cpolnoč' *krik
Simplon-Eapressa, ki je povozil očeta šestih otrok.
Brkati stražnik stoji pod cestno svetiljko in posluša klice divjih gosi in dež rosi in bo kmalu jutro ta sirena nas bo vrgla is sna.
se zabeli s pomočjo izobrazbe otresati okovov i-n postajati samosvoji. V najnovejših časih vidimo isto., N. pr. Kitaj. Kitajski narod je po številu najmočnejši, toda ni svoboden, ampak podjarmljen politično in gospodarsko od diUgih izob.aženejših narodov. Namesto, da bi se boril za svojo neodvisnost, je v civilnih bojih med posameznimi frakcijami. Kitajci so bili nekoč najizobraženejši narod v Aziji, toda zenemarili so se, in Japonci so jih prehiteli. Tako je tudi z drugimi narodi. Filipinci n. pr. že dolgo zahtevajo svojo neodvisnost, toda vedno dobe odgovor: Ste še premalo izobraženi.
važnejših delavskih skupin te vrste dobimo~v šolah ima bolj namen držatij je socialistična stranka. To je orga-
ijudstvo v nevednosti kot pa ga izobraziti njemu v korist. Marsikj ; v tej deželi predpisujejo v šolah pouk o sv. pismu, in se to knjigo smatra za temelj vse izobrazbe ter resnice. Pomislite, sv. pismo, katero je bilo spisano po cerkvenem zatrdilu pred več kot tisoč leti, pa je še vedno "temelj vse izobrazbe"! Znan j t še slu£aj zloglasnega Daytonskega opičjega sodnega procesa. Kako izobrazbo dobimo sedaj v šolah je najboljše orisal svetovno znani novelist Upton* Sinclair v knjigah "Gooslings", "Goose-Step" itd.
Komu tak sistem najbolj koristi?
no k izobrazbi in če je v njenih močeh. Delo, ki ga vrši, je veliko in velepomembno, in bilo bi še boljše, ako bi delavci to ustanovo boljše podpirali.
Samoumevno je, da so za tako delo potrebne finance. J. S. Z. je ob ustanovitvi te ustanove — Izobraževalne akcije—določila, da plačajo pridružene organizacije malenkosten prispevek mesečno ali letno. Društvo, kadar se pridruži, samo odloči, koliko ^ bo prispevalo. Upravičeno je do vse-1 >4
lavci bočejo osvoboditi, to lakke aa-pravijo le sami; ako pa »ami noče je, tedaj jih ne bo nihče osvobodil, ker nima nihče drugi te moči."
»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦»»S»
J OSE P H KALAN
Želesna trgovina, peči, barve in lak. 6622 ST. CLAIR AVENUE • CLEVELAND. O. Phone Randolph 432S
nizacija razredno zavednih delavcev, onih delavcev, ki se zavedajo, da so ljudje, in kot taki upravičeni do boljše eksistence in boljše izobrazbe.
Kot že omenjeno, izobražen narod, izobražen človek bo v svojem boju za napredek in obstoj uspel, dočim bo neizobražen podlegel. Socialistična stranka se tega zaveda, vsled česar potom svoje literature širi ono izobrazbo, katero delavstvo potrebuje.
Jugoslovanska socialistična zveza, pridružena socialisitčni stranki, je v popolni zavesti te resnice o delavski izobrazbi ustanovila v svojem področju poseben oddelek, zvan IZO-
• !i:ai:!K:fl!:ai!«
■
I Martin Judnich I
Prvovrstna popravljalr.ica in čistilnica čevljev.
Kakor je z narodom, tako je tudi 1 posameznikom. Cim bolj je izobražen, tem preje postane neodvisen od drugih, bolj prost in svoboden. Napreduje hitreje-, živi udobneje. Neizobražen ne more nikamor naprej, ampak je bil, je in bo orodje drugih izkoriščan od drugih, in na njegov račun se je že marsikateri okoristil.
BANKA TREH GENERACIJ
Bridgepoit National Bank
Plačuje 4% obresti na hranilne vlogo.
Inozemski oddelek z najboljšimi ivezami, ki vnm nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih, tikajo-čih
se pošiljatev denarja ali pa drugih poslov z inozemstvom. Za v*a poja.snila «mo vam vedno na razpolago.
e-*

Delo in kakovost blaga jamčena.	¡
708 McAIister Ave., Waukegan, 111.	■
Phone 5586.	■
m m ai ■ ■ ■ ■!.■ ■ ■ ■ ■; ■ ■ mm u ■ mm m	■ S
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■ ■■■■■;■
PHONES: West Allis 2120 — Orchard 5451
Novak's Market
5401 National Ave. — 1048 Greenfield Ave. 259 Grove St.
MIWAUKEE, WISCONSIN.
Zalagamo Hotele in restavracije. b ■ ■ ■ m, ■ ■ ■ m m «1 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m mm
:
^Prva in nastarejša
slovenska mesnica
Sveže in prekajeno meso najboljše kakovosti p0 zmernih cenah vedno v zalogi.
Anton Jurca
13646 Thomson Ave., Detroit, Mich. Phone Long. 2942.
VOZIM TUDI NA DOM.
!
Naše dvainosemdeset letne skušnje so vasa ffarancija.
4MMMMMMMMHMMM»
ORGANIZIRAJTE SE KOT ZADRUZNIKI!
V	Vaso korist je ako kupujete svoje potrebščine pri CO-OPERATIVE TRADING CO., organizaciji, ki je za postrežbo in ne za privatne koristi.
V	vseh oddelkih naših trgovin boste najboljše postrežem.
< •
Naša zadruga šteje okrog 1,500 članov v V/aukcganu in bližnjih mestih. Ali ste Vi med njimi? Ako še ne — pristopite sedaj.
C m večje število nas bo, tim večje koristi bomo imeli od podjetja.
Co-Operative Trading Co.
Mlekarna — Pekarija — Grocerija — Mesnica. 659-669 McALISTER AVENUE
Podružnica 1806 WASHINGTON ST.
WAUKEGAN — ILLINOIS '
Edina Slovenska
Tvornica Vsakovrstnih Harmonik
•75
BMVirv i,
JOHN MIKUS
6607 Edna Avenue, Cleveland, Ohio
Priporočam svoje najboljše izdelane harmonike, nemške, slovenske in chromatične, kakor tudi Piano harmonike. Popravljam harmonike in jih predelujem. Delam posamezne dele, izrezujem in engravi-ram vsakovrstne slike v celuloid, z bisera in kovine, kot tudi črke z vdelanimi kamni.
PIŠITE PO CENIK!
Here and There flmonásl Us in Chicago
By Donald J. Lotrich.
I« it because factions an«t ¿el
Often times we glance back into the early days of childhood, dreaming of how we used to run about. No cares to worry us. Just as free as the air. Comparing those never to be forgotten days wiht the present. And we say to ourselves what a change! For us well do we remember the old Slovene settlement about Twenty aecond and Wood Streets, when that settlement was in its prime, when the j
industries were flourishing. The been responsible for so small a degree
Slovene settlements, we have too many jealousy control ou* progress? Oi i. it because we always let it to tuj other fellow to do the work? Whatever it may be the fuct remains that much more couhi be accomplished u the slogan oi co-operation was im-1
driver; i delight in me« tumbling off
sky at*ape*• and saving themselves by vv.t--gi.ijij wires; 1 am thrilled by s snc.i«.4s puaae galloping through a ' sanosiorm in the alkali desert. Anu was enjoyment oi these unsophisticated delights is enhanced by the teei-uig that in that matter at least one is *.* aaxmony with the great world democracy. 1 am too old to Kkve en-juyed the experience, which younger Europeans have on first lauding in Aineiicu, that the movies have *ud-dchiy come to ill*, in old uuys cultured persons arriving in Italy nad an
allowed to be shown in America. The of its domain and territory, what power which the cinema has placed about the government of the United in the hands of Americans for pur- States, notorious for its
poses oi' foreign propugunda has hardly as yet been realised by Americans. When they do realize it, the effect may be curious.
The passion of this age for doing things by mechanism which are not worth doing at all is one which I do not wholly share. When the "talkies" were new, 1 went to London by invitation to see and hear a professor in America giving a lecture on the
energetic prosecution of purposes of its ow is brother Woll ready to withdraw
his recognition of the Washing uj fellows? in substance, the charge that Matthew Woll is making aguinst the Soviet government is that of impeil-aiism, a charge that can in all sefety be made against all governments, e. cept that Russian imperialism is ideological whereas all other imperialisms are out to sell goods and to ac-
ana.oguus sensation; they saw Italian M0 good a lecture as hundreds of ©the*
professors could have given, and there was not a word in it which to
"Car Shops", the "Lumber Yards ,'of success? Time and again, iolks etc. When the noon factory whistles ( would tell us about our fraternal life, would blow and a mass of humanity j About the friction caused by mere would dash across biue Island Ave- jealousy,—and the organization of a nue into their favored places with a new order, where in uw years lol-pail called a pint.	lowing they had witnessed the same
Today the noon whistles still blow jealousy segregate subordinate but not near as many human's scamp- group.* y This same jealousy retards ar across the street. And the sio.es the growth ol any g.o and ouih
bedded in the rnind'and heart of our °Pt'r* ttnd iUikn **intin« «"»mpii people	. lied by living men and women. Now
lsn t it a fact that jealousy has1 *UttyiV°r	01 m*nkind» m« personally there was any advant-
Ponsible for so «mall * <iA<r.»« U w America that gives this sensa- ¡.age in hearing. 1 would not have
tion, since it is only Americans who
Marvels of Science. It was not nearly quire property whereas the Ku.ssian
wish to spread the gospel of socialism and to acquire canveits. He charges
are represented in the cinema. America has thus become the classic ... of art for all simple souls.
The cinema will lose its international character by the introduction oi the "taiKios ' ; one cannot imagine
age in hearing. 1 would not have walked across the street to hear the actual professor in person giving the actual lecture. The sole point oi the lecture was the mechanism by which it was produced.
1 suppose in time we shall have mechanical knives and forks which
the Foreign Policy Association and the other institutions, individuals and bodies who demand recognition of Russia are acting on the grounds of expediency rather than on a basic principle. What fundamental principles actuate the Acting President of the National Civic Federation?
.ii« I*i»ic» , unu caiimiL imagine mechanical knives and forks which"	4 1	I?
the characters in the movies taiaiug I will shovel the food into our mouth	UD6I1 T 01*11111
t? *entn, uaiiaii, tie.man, or icu^i^it. at in*»»» i .»*iv tku i>..wt fata ♦ « 1.	Sk
of the avenue look deserted and ui.u-pidated. What a change in so short a time.—Of course the war came and out of the war many hardships. Many disabled boys, many new millionaires. Also a period of depression. That
r.encn, naiiaii, Ue.inan, or Ku^lu, American is the only language com-
S.ovene Social-' Ptttibie with	K^tures, anu
sentiments. Ihe cinema is pc.hupo
the most heart-rending oi' an i«iv
is no exception.
Chicago has had a ist Ciub for a long time. During ail these years and especially in the past
fifteen years cultural work fa» been many	oi	^aiban n,
progressing at a very slow rate, but
its possibilities in a thousand di.ee-
at precijely the best rate from tlu l'ouït oi view of digestion and mastication. Conversation at meals win oi course become impossible, since the ioik wiliinot wait for the end oi a sentence; but it will be a marvellous invention, i suppose also that
What Are Our Plans for the Future ?
hit our people hard, no doubt. Yes,' a large percentage of what has been U®ns are.imm«*»urable; i* I» capuo»« I old gentlemen will produce their
new machinery too has been invented' done in this field can be attributed
displacing men. Ever so many have moved to the west of the city. Some to the north, others to the south. Yet the flow of Slovenes from other cities and places in the most pu.t from the mining districts has refined the territory. As one leaves another comes.
to the efforts of the Socialist Ciub. The club just naturally tackled the work and necessity knowing tho responsibilities of such action it marched along as best it could under oui conditions. Plays of ail descriptions have been produced. Lectures on | vital questions are held at frequent
Fifteen to tw,enty years is a long	invervais. Literature of all kinds is
period of time, too. Within such a	distributed. Devotees of music and
period much can be accomplished,	song display their wares with the
But it is regretable that the Slovenes	clubs choir.
in this vast Metropolis have nothing Young friends, if you are at all
of an epic sweep which is quite i. possible to the "legitimate" drama; it can deal with such a theiu« Shaw's "Methuselah" far better than Shaw has dealt with it; it can present great movements in history; it ought to be used in all schools for the te»wi ing of history, geography, and zoology. But all these things are impossible so long as the whole of the technique is in the hands of men whose taste has been degraded by the necessity of making an appeal to the most ignorant and stupid parts of the
favorite anecdote out of a g.aino-phone instead of taking the trouble to speak it. In time we shall an become too lazy to think of a new remark which we have not already a record. Instead of writing love letters a man will obtain an eioqUv*. set of records from the shop, and anyone who trusts to his own unaided invention will be thought mean. Individual initiative will be confined to cririie; those who are plotting a burglary or a bank robbery win no doubt still have to rely upon thei.
There was no one more glad and received a more pleasant surprise than myself, when I received on April 6th the first issue of Proletarec in the I present form.
Its form and contents are very much more than we could have expected. And I am sure that it will grow more rapidly now because it has a greater amount of appeal to the readers.
But the part that pleased me more than anything else was the English supplement on the last page of Pre letai^c. I sincerely hope that these columns will be the beginning ant'
Crucifixion of the American Mine
outstanding to which one might point active, or wish to become so, there is' P°Pulalion» *n<j who are themselves | Qwn invention, but all legitimate ac- means to our youn* Slovenes in-1 with pride. They have fostered fra- no better time than now to join the 80 ^norant and stupid that they can tivities will have become	! terested in the struggles of the work-
ternal Societies, a church and church, ranks of active socialist workers.. ?? this without cynism. Many coun- J i do not look forward to this state oi . .. « . .j ^ *__i____i______ mi .. __ ____j *_ _____ ____ . 'tries have state opera and stai**1	____.
Outside of a few business undertakings, in the main but smal.1 ones, we have little to show.
Our people have not been interested in politics, although they are becoming more conscious politically each year. Those that did participate in politics, for the most part aiway^ favored the Democratic and Kepuo-lican administrations. Each yea.1 taxes would rjse; jobs fewer and harder to secure.
There is no need for you to remain outside o2 our ranks any longer and pass away the fleeting years in the mere satisfaction of doing only what you must Think of being able to help others. You will find more satisfaction in that. Your ability and your earnestness is wasted unless you
tivities will have become stereotyped I do not look forward to this state 8tJie | affairs with any pleasure, but 1 do
tries have state
theatre, but not state cinema, be-' not 8ee how it is to be avoided cause the cinema is modern and h:.*, not yet been dignified by traditioa and great artists long since dead. Nor do I altogether desire the creating of state cinemas in the diffe.ent countries, since they wouid inevitably be used to further nationalism. The
give the world the best you possess.
We_woul4 you learn more	P°*f r oi as propaganda
about the economical conditions	* a*mo8t boundless, and the p.opa-
Living necessities which have so much bearing on your	*anda 18 almost boundless, and the
Wall9s Défini i ion of the Kussian (Government
erg of the world with the exploiting classes—in the main with the cap italist class. -«
I further hope that these columns will be an open forum for our ydunr people, wherein they may discuss-various subjects which will lead tr the enlightenment of everyone who may read them.
I would suggest that J. S. F. undertake some of the- various activities thru which it would interest
our
do not balance the midgety pay en- environment.	. „
velope. So we struggle along just) Is it possible to do more in the next »tate would certainly be more ham-barely making both ends me*t—Yet fifteen years than in the last fifteen?' iui thtt propaganda of mere si'. >
We believe so. We believe there are ness commercial promoters. If th at least three hundred Slovenes in nations were in earnest to avert war», Chicago who should rightfully be at-jtho8e whicb belonged to the League tached to the Socialist Club. It is of Nations would spend money in the possible with proper judgment and promotion of first-rate films to il-unity to do something upon which you
our Slovene race as a whole is a progressive race. . However, when you scrutinize their achievements we are outspoken. We have no big "Dom" to which we might point with pride. No large business establish-
America must not recognize Soviet Russia, is the gist of a memorandum
submitted by Matthew Woll, Vice- ..... .......... ...........
^ _______________________ ________ President of the American Federation young people to participate in them
propaganda of nationalism by the, ®f ^bor and Acting President of the whereby they would help the organi-
M	^------------ -National Civic Feneration, to Herny zation with the propaganda in .a
L. Stimson, Secretary of State. The greater and more aggresive manner Soviet Government, according to the memorandum "is not
ments. No co-operatives. Perhaps we can point with pride and satisfaction didn't need them as bad as other large in years to come.
Bertrand Russell About jAmerican Movies
rtmoui Philosopher-Scientist Writas Whimsically About His Tasta
lustrate the ideals which inspired the creation of the League and to promote loyalty to the League as a means of averting war. This of course is out of the question, because the will to peace exists only in those small northern nations which cannot
a national government as understood in international law but an international sect which has seized and is using Russia for its purposes through a lawless ditcatorship." Assuming that because that "sect" has seized Russia, presumably without due process of law, we must not recognize
the rest of America, intelligible; in other continents, interesting because they are so curious. Moreover much hope to gain anything through war. can be done by altering the captions:
I would make more suggestions but as there surely must be some plan already made to gain the interest of our youngsters in the movement and the paper, I will wait fo-developments.
It is rather a little early to start any organization work amongst our juniors at the- present time, becausr the spring and summer months woulc*
it, what then of Fascist Italy? Further; hinder the work, but it is not tor
early to make plans for the fall anc*
assuming that ment is using
the Russian govern-its power through l
Caliban in the Coal Mites
(From "Challenge")
By Louis Untarmayer.
Cod, wc don't lika to complain—
Wa know that tha mine is no lark-
But—there'» tha pools from tha rain;
But—there'» tha cold and tha dark.
God, You don't know what it is—
You, in Your well-lighted sky,
Watching the meteor» whizz;
Warm, with tha sun always by.
God, if You had but the moon . Stuck in Your cap for a lamp, Evan You'd tira of it soon, Down in the dark and tha damp.
Nothing but blackness above, And nothing that moves but tl. cars—
God, if You wish for our love, Fling us a handful of stars!
J
winter months, because it will take a little time to get every thing started So I ask the responsive parties t< let us know just what there is in store for us, and give out advance information so that we will have time to prepare.
In closing I wish to bid tha reu 1-ers a happy and joyous Mav-('ay, ; 1 I hope that Proletarec will grew f om now on until the workers i leal, to make this world safe and sane for everybody, shall be realized.
Josaph Rada! Jr., Milwaukee, Wis.
I saw at Locarno an American film about bootleggers and rum-runners Movies—American Movies Manage being caught by virtuous policemen, to Maka America Appear Silly in	in order to make it sympathetic
the Eyas of tha Kast of tha World to a Southern wine-drinking popuia-—Tha Morality of tha Nursary tion all the captions had been altered Tala and tha Simplicity of tha »0 as to make it appear that cocaine Fairy Story Seem to be Demanded was the substance in dispute. To an in America by Grown Men and Italian-speaking population the Amer-1 engage in pacifist propaganda Woman.	i lean objection to alcohol seems just (throughout Europe on condition that
The Americans, the British, the ,owlesa dictatorship, what about Hun-French, the Italians, the Germans, gary' sPain, China, whose govern-and the Russians all in their various ¡¡ent8 are even more "lawless." Does ways desire war, provided it is the Matthew Woll propose that we with-right war. Not one of them has any draw recognition from all these real will to peace, and not one of,8181*87	if be true that the
them would spend a cent to promote i sJ^v,et Government se«ks to accom-the ideals of pacifism. Perhaps Amer-j phsh "P"rP<>ses of its own," outsHe lean producers could be induced to ■ , _ ———
ELYRIA AUTO REPAIRING AND WELDING CO. Slovanska garaia.
Avtomobilske potrebščine. 6512 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
BERTRAND RUSSELL IN THE "FORWARD."
Everybody knows that America is more virtuous than Europe, and that the middle west of America is the moat virtuous portion of that country.
as strange as the Hindu objection to beef: it is a fact concerning which sociologists could speculate, but for which one would not seek a rational explanation.
The movies have had one effect which may hereafter prove of some considerable importance: they have
Innere is a perfectly simple test ol virtue which proves the justice of persuaded the populations of all other
no film having this object should be
this common opinion: if A wants to persecute B, while B does not want to persecute A, then clearly A is more virtuous than B; he has a higher moral standard and is more inclined to moral indignation. Consequently where a large public has to be ap-
civilized countries (quite unjustly, of1; course) that Americans are silly. The morality of the nursery tale and the simplicity of the fairy story are, ii one were to judge by the cinema, demanded in America by grown men and women. In this respect America
pealed to, its most virtuous portions i* peculiar. The British appear to b< determine the nature of the appeal, incapable of producing films, but the
for while the vicious can tolerate ^-------J lJ"~~!--------fVw'
virtue, the virtuous cannot tolerate vice. Hence every increase in the size . of the audience means an increase in the virtuousness of the appeal.
These observations aply with especial force to the cinema. The t productions of Hollywood are ex
Germans and Russians can utilize the cinema to produce things that are really admirable, and are only prevented by political considerations from being popular throughout the continent.
For my part I am a person of simple tastes: I like to see a race bet-
MARN'S
DXY CLEANING f!)
Čistimo, likamo in popravljamo moške, i >ndte in otroške obJeke.
Phone West Alii* 246.
johin bk %tainic
SQUARE DEAL MARKET AND GROCERY. Sveze in prekajeno meso vedno v zalogi. 427 51st Avenue	We.t Allis, Wis.
■ mm: a
■	■■■m mavBüwv*■w■nm m m m m 9
¡ MAJSKI POZDRAV
\
■ ■
■	Jugoslovenskega
OBZORA
442 NATIONAL AVE. — MILWAUKEE, WIS.
Phone Hanover 1648.

■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B iiiaiLii s «i ■ ■ ■< ■ ■«maw
John Langerholc
« ■
6511 St. C-air Avenue CLEVELAND, O.
Phone Penna 2940.
TRGOVINA Z GROCERIJO IN MESOM.
V zalogi vedno sveže blago po nizkih cenah.
Naročila dostavljam tudi na dom. Ilojakom v Johnstownu se toplo priporočam.
■ ■

West Side Binûery
hibited in all parts of the world, with ween a motor car and an express
the possible exception of Greenland	train; I enjoy the spectacle of the
and the Antarctic continent. In the	villain gnashing his teeth because h •
middle west, they seem natural; in	has just failed to pick off the engine
Martin Baretincic
POGREBNI ZAVOD.
rmttttttn»»
Veseli PRVI MAJ 192!) f j
želi
delavcem vsega sveta
JOHN BELOHLAVEK, lastnik.
PRVOVRSTNA KNJIGOVEZNICA.
Delo sp ejemamo tudi izven mesta. Se priporočamo Slovencem.
1445 Wect U th Street, Chicago, Illinois. _________________Ph >nc Canal 2891.
n	516 Linden Ave. Johnstown, Pa.
■	Phone 3327-J.
■	a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ u m 9 m m mm
i!
si*.
r:
Bratje Sluga
Slovensko kegljišče in biljardnica.
Mehke pijače, smodke in cigareti. Se priporočamo Slovenskim cdjemalcc 1:1.
2221 E. Davison Ave., Detroit, Mich.
î
mmmmmmmmmmmmm¥mmm$mmm^
James J. Lyons
KLOBUČAR.
Zaloga moških in deških potrebščin.
Rojakom Slovencem, njih društvam, in ostalim Jugoslovanom v Johnatownu in okolici smo vedno na razpolago z najboljšo postrežbo.
i j! Franc Kralj
1850 Rlue Island Ave.
Chicago, III.
324 Broad Street
Johnstown, Pa.
Phone 1475.
WEST ALUS, WISCONSIN
Joseph Pavlak
edini
JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V CHICAGI.
Se priporoča Slovencem.
1814 S. Throop St.,
Phone Canal 5903.
			
	---------,-----T- -		
. M M MpMBeaai_	M M M M »i m mm m		« k
Phone Crawford 2893.
Andrew Fur lan
edini slovenski ZOBOZDRAVNIK. 3341 West 26th St., Chicago, 111.
URADNE URE: Od 0. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
, A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
No. 1128
OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
Publi*h«4 W««kly mt 363» W. 26th St.
The Meaning of May-Day
• « ¡i ,n *
This is our May-day issue. We are part of a Labor world movement, and May First is its holiday. Millions of workers all over the globe are celebrating on this day in the name of ideals, hopes, aims and solidarity of the toilers.
In the United States of America the Mayday is not what it should be. Instead of going with the rest of the workers, the American Labor decided to go alone, as it does in many other important instances. , May-day is the symbol of life, of Spring,—it gives hopes and inspirations. For the Americans, Labor Day takes its place in the Fall. But the American Labor movement is on the downgrade. Some day it will awaken and rise again, but that will be in the Springtime,—not in the Fall.. . Before it does so, it must get injections of May-day spin', of spring and new life!
There are m¿iny thinking workers even in thi? land of legendary prosperity and otherwise, who are on this day and on every other c|ay; at least spiritually, behind the toilers of every other land, planing a society of the future, and fighting to better their living conditions of to-day.
For Protection,Go to Mexico
f If you are an American citizen and wish to be thouroughly protected by your government, go to Mexico or some other foreign country; but don't be caught in North Carolina. The American government is taking extreme steps to protect its "Nationals" in Mexico. In North Carolina, however, the powers of government are being used against American workers. There, 5,000 state troops panoplied with all the implements of slaughter used in modern warfare, are helping to defeat a strike which textile workers have declared against starvation wages and inhuman living conditions. In Mexico, the interests of big business require that Americans be protected. In North Carolina the same big business interests require American workers to be brow-beaten and cowed. Big business, not the American public, is what receives government protection.
(Reading Labor Advocate.)
The Belated Liberals
r	.
Some people still cling to the idea that they can organize an American Liberal party a§ a buffer against the Socialist party, or even as a means of preventing the formation of a class party of farmers and wage workers.
This idea is becoming more and more Utopian, because the liberals have clung tenaciously to the old parties. Each liberal group is made up of personal followers of some senator, congressman or state office holder working through one of the old parties, without a national organization.
Since the third party movement of La Fol-lette went to pieces after his death, it will be impassible to lure the Socialist party into another combination of that kind.
The old party machines in the American Federation of Labor also suffer from the same malady as the liberals, progressives or independents in the old parties. They don't dare to break away from the old parties, because they are afraid that the Socialists will in the long run capture any third party organized by liberals.
Liberalism in the United States is doomed to remain an affair of personal politics, all the more so because the Liberal parties of Europe are falling behind the Socialist parties. The American liberals have no interna-. tional backing and no international program.
If Socialism were a purely national affair, the outlook for the recovery of the American
Socialist party from the effects of the World war would be dismal. But the international "outlook offers so much encouragement that we have every reason to stand our ground and to hold out until the Socialist advance in Europe opens up new waj'S of progress in the United States.
(Milwaukee Leader.)
i
Lost: 4,500,000 Farmers
X
It
I
LOST—Four and a half million farmers in the laet twenty years, chiefly to my industrial cities. Please return to agricultural areas.
Uncle Sam.
This ad has not appeared In any newspaper, but the fact remains that in the last twenty years, according 4o the Department of Agriculture, the farm population haa dwindled from 32,000,000 to 27,611,000, while the genaral population of the United States has increased mora than 80 per cent.
Wa ean laad a horse into a garage, but the horse does not fcecome an automobile. And the mere plac-ing of a aambership card into a guy's pocket does not make htm a raal Union man.
May Day Greetings
By Wm. H. Henry, Secretary, Socialist Party.
May Day Greetings to our comrades everywhere!
In this and in all lands our comrades are marching forward, with faces all aglow and with a determination that never fades.
In this nation, as in all others, our movemei.t is taking on new life, niw hope and a determination that spells greater progress for our cause. Our program is right and thousands who one year ago were tying to find a-nother way to solve the problems of life, are now turning to the Socialist movement, and with us they are catching step along with the veterans of social progress.
CHICAGO, ILL., APRIL 25, 11)29
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrlch
TaUpbon«:
Rockwell 2S64
VOL. XXI Vf
In the eyes of the American people, given a chance to decide either to Harry Sinclair, the oil magnate, ever obey the law or repeal it, we feel
positive that the workers have had too much of the hypocrisy of Wet dry, and they
s s s
since the Oil Scandal leaked out,1 has been regarded as evading justice.
With his political pull and th»* vast congressmen voting financial resources at his disposal, we ' will so decide, thought it certain that he would »uc-ceed in his attempt to defy justice. And so he has, only for a minor flow in his testimony for which he was tried and found guilty. Recently the Supreme Court of the United States sustained the verdict. So Harry Sinclair will be obliged to spend three months in prison, for something altogether different for what he was originally accused and tried. That,
Televox Puts Up a Howl
By Adam Coaldifger. Feeling sort of blue lately, I went around and had a talk with Televox, the mechanical man. 1 said: "Hello, Telet How are you and how's busi-
nei
i?"
....... in our opinion will not change the
New state organizations are being bittM. feeling of the va8t mas3vg
formed, new locals are being organised, organisers are in the field, literature is being distributed, state conventions are being planned, and thousands of letters are being sent into every section of the nation, calling upon the sympathetic folk to line up with our forces and march towards emancipation.
The Polish Socialist Alliance affiliated with the Party during the year and it is increasing its numbers every day of the week. The Bohemian comrades have started to form a Socialist Federation. The Germans have increased the number of their language branches.
Our Socialist press is on the increase and its foundation is more secure today than it was one year agu All of our publications are increasing their lists of readers and they have increased in sire. Not only have our English publications increased their power, but the publications in other languages have made unusual progress. The Polish, Jugoslav, Italian, German, Finnish, Lithuanian, Bohemian, Jewish—all of them bigger and better this year as compared with last year.
, There is no doubt but that the Socialist has the program that will solve the problems of the race. Our Party is in harmony with the parties of Labor in all the nations of the earth, and as th„~ attempts to form so-called liberal and progressive political movements i:i this and other nations were proven to be inadequate to meet the problems and lay a foundation for complete emancipation, they were either swept aside or died almost immediately after being born.
Again and again our program ha* proven t*j be correct when it is put to the test, while others fail. Just when the Capitalists and their henchmen start their tirades and misrepresentation against the Socialists and think the party of Socialism has been pushed back, our banners come floating higher and higher above the smoke screen of their misrepresentations. Milwaukee comes back with its usual victory. Reading makes good against the onslaught of the enemy and clears the way for greater victory. New York gives them a jolt with an unusual big vote and plans to go after the control of New York City. Los Angeles more than doubles its forces. All along the line our Party has shown its ability to cope with the enemy and we find our movement today in* better shape in every way than it has been for a long, long time. There is nothing to be blue about, but much to be cheerful over. Our comrades have their faces to the sunrise. A greater determination is manifest in all sections
"You are the very guy I've been wanting to see," he replied, not at all cheerily.
"Sure enough," I said, "and what We command the work of many of you been wanting to see me about— our comrades in assisting Proletarea. ¿u>w to evade the Jones law?" This, newspaper* haa always had it» j "No," he replied with dignity, "you struggle for existetfee but friends like' forget that I neither eat nor drink.
the three bachelor musketeers have kept it agoing. What can I do to help the cause? Have you ever asked yourself?
• * »
Sunday, April 14th, about 80 visitors mostly members of the S. N. P. J. travelled to Chicago to root for
toward what is known to be a fact, the Strugglers, the Cleveland repre-
that Sinclair with others, illegitimately procured properties of the U. S. That answer it best seen in the decisions of the various district court« in cancelling the leases to Sinclair« group. If you are interested in the case of these oil barons and the politicians of the administrations that played into the hands of the oil magnates, we have found no better enlightement anywhere than in Upton Sinclair's book named "Oil".
Write for it to this paper.
• s •
sentatives for the S. N. P. J. Basketball title. The Stalwarts of Kenosha, Wisconsin were the other contenders. Both teams have had fine records for the past season on the courts, so a fine game was expected of them.
Cleveland won by a 40 to 24 score, s s •
One of the first aims of the Socialists is to take over the means of production and share the commodities in common with the producers. Toda> workers are making Fords, Rocke*-fellers, Morgans and the like; in the Socialist regime there will be no place
s • s
New evidence of lawlessness is uncovered everyday in the enforcement j for them, of prohibition. Another congressman is under charges. It has been said I Canons and rifles are booming in that free passage thru the various Northern Mexico, presumably because customs offices for government offi- a few fanatics have not been per-cials has been abused to a great ex- mitted to exercise their religious free-tend. Many have smuggled liquor in-. dom. As a matter of fact the story
, to the U. S. by this means. Deaths and killings are on the upgrade, caused by ruthless enforcement methods. And all the while the law is not being enforced. If it comes to a show down and the people are
runs deeper, it seems to us. We are suspicious of something else, but we fear that this time it will be covered up so that it will not be detected. Do you remember some of the forgeries, not ¿o long ago?
May-Day Celebration of the Branch No. 1, J. S. F., in Chicago
Labor's Political Influence
Branch No. 1. J. S. T., will celebrate May-day Wednesday May 1st at the S. N. P. J. Hall. 2657 S. Lawn-dale Ave. The progrtim will commence at 7.30 P. M. A one-act play, "What Price Coal?" will be given under the direction of John Rak, Socialist Singing Choir "Sava" and the string or "tamburica" orchestra will render a few selections. The speeches will be in English. Slovene and Serbian language. Entertainment will follow the programme. Admission 35 cents.
$50 YEAR EVERAGE BEAUTIFYING COST.
New York.—Women of America use 3,000 miles of lipstick each year, according to statistics compiled recently.
The statistics show that the average woman spends $50 a year on cosmetics and beauty culture.
Approximately 875,000,000 boxes of face powder are also used, allowing slightly over a pound to each individual.
of the nation, and while on this May Day we send our greetings to each other, we must also resolve to do more for our cause in the coming year than we did in the past.
—
What is Our Government, Anyway?
Is our government, of the United States, a capitalistic government or is it not a capitalistic government?—that is the question. To be more exact, that was the question until the other day when Brother Matthew Woll made it clear that "It is only the Soviets, the Communists and the Socialists that call our democratic form of government capitalistic." Thus we now know, and we are satisfied that our government is not capitalistic. But if it is not capitalistic, what is It? The customary and known alternatives to a capitalistic government are a Soviet Government, a Socialist, or a Fascist government. But Brother Woll did not intend to suggest that ours was a Soviet, a Fascist, or a Socialist government. Nor is ours a labor-government since Brother Matthew Woll is not in the seat of power and what labor is there outside of Brother Woll? American farmers would object most strenuously if we described ours as a farmer government. Now, a liberal publication has described the Hoover administration as a Government by millionaires, but millionaires, too, are sort of capitalists, and ours is not a capitalistic government. We, then, must conclude that what we really have is a government of millionaires who took control purely out of charity, who behave completely independent of their private interests, social contacts and are neither capitalists, nor socialists, neither of God nor of the devil, just nice fellows. For which we duly and truly thank God, and Brother Wdll, his man.
( Advance.)
We have been asked to write an editorial upon Labor's influence in the last year national election. The task is difficult because Labor, as we see it,' had no influence whatever in determining the results.
Nevertheless, we are grateful for the opportunity to stress Labor's weakness in politics. Only by examining our shortcomings can we become intelligent enough to correct our faults and strengthen our weak points.
Politically Labor simply does not exist. It is a shameful admission but a true one. In election after election candidates are selected by political leaders who are really the representatives of big business. And then on balloting days workers divide their forces, some going to the polls as republicans, some as democrats, to decide which of capital's candidates shall hold office.
The political non-existence of the American working class will continue as long as workers permit themselves to be deceived by the belief that freedom and equality are possible under a political and industrial system which permits the production and distribution of wealth to be privately controlled for private profit. It it the private profit system which keeps workers divided, exploited and powerless.
What so many wage earners fail to understand on election day is that voting is only a means to an end. By the use of political power the financial powers see to it that laws are provided to enable them to maintain and extend their business of taking profits from the toil of the working class. The same political power could be used to give to workers all .that their labor produced. That, and not the election of this man or that one, should be^ the motive behind every worker's ballot.
When workers realize that their ballots have either a harmful or a beneficial influence upon their daily lives, they wil be more receptive to the idea of a political party which will represent the interests of the workers and of the workers only. With such a realization will come a demand for a real Labor Party which will serve the great mass of people with the «ame fidelity as the two big parties now serve the purposes of the few who own the natural wraith and productive machinery of the nation. What power did the workers of
What I want to see you about is to ask why you labor fellows keep on knocking me all the time. I ain't done nothing to you yet, have I?" n"No," I said, "not that I can re-Member right now. All I been saying is that you ought not to scab on my friends in so many other trades, 'cause, If you keep it up, there won't be any work for them to do. And then where will I be at? You don't read anything I write."
"I ain't no scab!" he blurted out. "As for you, you have no scientific outlook. If yevu had, you wouldn't be publishing such bitter things about me and my creators. Here we have been working night and day to relieve all mankind of the necessity of back-breaking labor, something all humanity has been trying to get away from for centuries and ages, and you act like you don't appreciate anything we do."
"That's so," I granted. "But what do you mean by you all being our benefactors. How can we live without working and how can we work if you are going to scab us off our jobs?"
"1 ain't scabbing!" he screamed. "I've told you that once already. Now shut up and listen to me."
"All right," I said, "shoot!"
"All right," he said, "1 will. All this thing about you men 'working for work's sake' is hooey, and you know it. As 1 said, you've been trying to invent ways to get out of working ever sinc$ you quit being monkeys—if you have—and became men. You hated work so much you actually said your Creator handed it to you as a curse for your sins and, if he didn't, he ought to. Well, that's what you've bene doing for ages and ages—trying to dodge work. There's no scheme you haven't tried in your anti-work crusade. To hear you tell it, the less you worked the better you liked it. Then what happens?
"Well, along come the scientists and create Me. And 1 hold out the greatest promise yet given that men will hereafter be relieved of the 'curse to labor.' And do you greet me with cheers and open arms? You do not. Instead you say all sorts of nasty and would-be funny things about me and threaten to blacklist the best friend you ever had. That's what you do, you men.
"Here I come, after aeons of evolution and revolution, offering you a magician-slave and, instead of letting me do all the hard work for you, you get scared stiff and threaten to murder me if I don't quit. What ails you all, anyhow? Why don't you let me-do all the work, as I wish to do and can do, and you all take a long vacation with pay earned by me? Why don't you use the top of your spines for something else besides a hatrack? I'm no scab. Treated right and used with common sense, I'll be the best friend labor ever had."
"Well, I'll be darned," I said. "I never thought of it or you in ju. i that light before. Maybe you are right. I apologize, and, I'll tell you what I'll do—I'll bring up what you say in the very next meeting of my Union."
"All right," he says, "and if they'll let me join and handle me right, Paradise won't have anything on this little green planet. But if you don't put the harness on me and get deed and title to me as is fitting and proper, I'll make earth a hell for you. Goodbye, here comes a customer."
So 1 left Mr. Televox, trying very hard to think.
RESTING THE BRAIN.
Sleep is the resting time of the» brain. The brain cannot be active all the time any more than any,other organ. When the brain is active, the result is consciousness; when the brain is at rest, the result is unconsciousness. We really do not understand how this interdependence comes about; in the present state of our knowledge we have to take it as an ultimate fact of life. The brain seem to require to rest about eight
------ „ hours out of the 24. All organs work
America exercise in the last year and rest alternately, though the times
(>Jnrtinn ? Wr.ll tknu .hi^IUJ il... t.i.l.l	1L.1.___.	<• _ . .
much shorter
election? Well, they swelled the totals and amused themselves by acting the part of citizens of a political democracy. But their power ended the minute they cast their votes. The political servants of big business were elected by Labor's ballot« and for the next four years at least Labor's influence in the affairs of the nation will be nil.
(Reading Labor Advocate.)
of their rest are all than the time of the resting of thr brain. The heart, for instance, rests only about fourtenths of k second each second.
More English Articles on Page 15
The Highest God
By Anton Slabe.
Time was when the monasteries and popes ruled the people of the world. Edicts came from within their \ cloistered walla; the people impliciUy obeyed them, and never was there a thought that the world would be governed by other than monastic rule. But ths day came when the monasteries tottered and fell
Followed the hierarchal rule of the Church. Ths cardinal sin of mankind was heresy, and the hertttt became the arch Criminal. Whoever believed in other than the tenets of the Church was condemned to death, and the victims were many. The rule was absolute, and no one for many decades dre«med that ths world would be ruled by other than priestly proclamation. But the end did come, and the Church took hi place second to the State.
Came the State and with it monarchial rule. The people of the world became subjects or slaves—is tolerant moment, children—and no one questioned for centuries but that the monarchial rule was the source from which the world would in the future be governed. Slowly, but surely, however, the people emerged from serfdom, and we in our day have seen the rocking» and crumbMngs of thrones and the end of dynastfe government is near.
Thus has the history of the world shown the futility of earthly institutions in their attempt to rule man* kind, with no thought at each period of the humsa race that the prevailing ruling power would cease. Bat they did.
Now money is King. Business is the highest God Commerce and capitalism rule. The destinies of nations are discussed from economic angles; we are toM that the questions settling the destinies of the humsa race are purely economic, and can be settled by the bankers and on the floors of the world's exchaagsa The captain of industry is the man of the <ky. He directs the destinies of nations, declares wars, and sends the common people to the battle-fields to bleed and die for his interest». As much as hint to the modern capitalist and industrial executives that capitalism may topple as did the monastery, the Chuitfc, and the Tyrone, and he is as incredulous as were ths leaders of the earlier periods in the world's history. "Capitalism must rule," he will tell you. "Money ii King and the highest God. Nothing else talks in the final analysis." But so said they of the popes, of the monasteries, of the Church, and of the Throne.
Unlimited power first commands interest, then attention, then scrutiny, then distrust, then questioning! —and so it goes— and the fall of the house is not far off.
The Brotherhoods
Tackle Unemployment
On the same day the newspapers reported: (1) that the Pennsylvania Railroad made "gains in operation" resulting in a saving in wages in 1U28 of $23,000,000 —this by reducing the working force; and (2) that the transportation brotherhoods announced in Boston that they would seek a six hour day to meet the problem of unemployment. Timothy Shea, assistant president of the Firemen, said that 300,000 fewer t»-ansportati«n workers were employed in li*27 than in 1920.
By all means the proper way to meet this serioss "technological unemployment" is to shorten the working week. Machinery and improvement in its use can't be stopped; it can be controlled for the common good. What the Brotherhoods will demand is what one should expect. Nevertheless, as doubtless they will agree, it will be hard for them to win and hold the shorter week unless the week can be shortened for the great maaa of workers. And that means more organization.
All Right If Useful I
Herbert Hoover says there are 820,000 people o» the federal pay roll. That's getting up pretty near a million. The million will be reached, no doubt, before many years go by.
About half of these persons on the pay roll are doing useful work in the postoffice department, sal many of the others are also usefully occupied; but large numbers are engaged in the military branch of the government in one way or another. It ought to be possible to lop them off gradually—especially »» view of the fact that war has been outlawed—but plans have been laid to increase the number. The new cruisers, when built, will necessitate putting thousands more men on the pay roll.
We hope the time will come when all of the gi industries will be owned by the public, and millions of people on the public pay roll, national, state and local, will be doing constructive work.
"Oil" is described as an inflammable, fatty liquid. Tea Pot Dome fattened a lot of purses and inflamed the people of the U. S. A. for a while. But whes another election day came, said people suffered an acute attack of "Lapsus Memoraie," and voted "the full dinner pail"—full of empty pre-election promises and crude bunk.

rt'TTlMO DOWN RKVOLTS A L'KSPAONOLt Tu« Kin«:	Primo «ha* »hnut »11 tho* rrrúrf
!»■ RMNM "Sir* I tft oa rr*ry on* nt Um«."
—L* PrHI PrmmrMl <M«i««»»»