KEL za trajna delovna mesta z regionalno pogodbo V Jugoslaviji pripravljajo nov zakonski osnutek, ki predvideva, da lahko v bodoče tuje tirme do 100 odstotkov nalagajo svoj kapital v nova podjetja v Jugoslaviji. S tem v zvezi je predsednik KEL Karel Smolle zahteval, da na Koroškem obnovijo pogovore za gospodarski sporazum — ..regionalno pogodbo", ker tak osnutek odpravlja tudi še zadnji protiargument gospodarske zbornice. Koroška gospodarska zbornica je kot nasprotnica regionalne pogodbe vedno govorila le o neki reciprociteti, kar pomeni, da bi morale na obeh straneh meje tuje firme najti iste zakonske pogoje za ustanavljanje novih podjetij. Prav sedaj, ko so v nevarnosti delovna mesta v Borovljah in se bo verjetno zaprlo še drugo srednje podjetje v Rožu, naj bi čimprej uresničili regionalno pogodbo za ohranitev sedanjih in ustanovitev bodočih delovnih mest, zahteva KEL. KEL že dalj časa vodi v Avstriji pri pristojnih mestih pogovore o taki regionalni pogodbi. Prvi koraki nonovne aonie orati Slovencem? Lr po g i p ■ j Si el le: ; n ia za IŠ ka la la ;ij 6 Ki BI mi Lil iai in lil ko ris *i la i? LETO XXXVI. Številka 30 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 26. julija 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Slovenci v Italiji: globalna zaščita stran 2 Petindvajseta obletnica slovenskih skavtov strani 4, 5 Mirovno gibanje strani 8, 9 Alojz Rebula: šestdesetletnica strani 10, 11 Kulturno pismo iz Slovenije stran 11 Minuli ponedeljek je Naš tednik po informacijah domačinov izvedel, da so neznani storilci namazali v Selah dvojezične krajevne napise in pokazali ceste v vasi s protislovenskimi parolami, kar var-n°stna direkcija javnosti ni sporočila. Nacionalni nestrpneži so Premazali s črnim lakom na dvojezičnih krajevnih napisih slovenske naslove in so na cesto napisali hujskaše parole k°t „Slowenen raus aus Karn-ten“ in temu dodali kljukasti ^riž. Mazaško akcijo so storilci izvedli v nočnih urah od ponedeljka, 16. na torek, 17. juli-Lak na topografskih napi-sih je selska žandarmarija odstranila še pred jutrom. Agresivnih parol, da se Slo-venci naj zgubijo s Koroške z dodatkom kljukastega križa na cesti, pa ni mogla izbrisati, ta-. da je javnost le bila informirana o tem, da na Koro-kem nestrpneži ponovno gre-do proti Slovencem ne samo v oliki ljudskih referendumov, Smveč tudi s kriminalnimi ak-'> ki so naperjeni proti mirne-mu sožitju v deželi. Selški izgredi dobijo pred-sem potem zelo hud prizvok, d® pomislimo, da je ta kraj ^d nacifašizmom najbolj rPel in je terjal trinajst nedol- Zeli Pfarre Sele Fara Zgornja slika: dvojezični selski krajevni napis: žandarmerija je odstranila sledove mazaške akcije še v jutranjih urah. Spodnja slika: na Koroškem se spet pojavljajo protislovenske hujskaške parole. žnih žrtev, ki so bile obglavljene na Dunaju. Simbolike te agresivnosti že zaradi tega ne moremo prezreti. Zares se lahko vprašamo, če so mazaške akcije v Selah začetek ponovne gonje proti koroškim Slovencem. Vprašamo pa se lahko tudi, komu te mazaške akcije koristijo? Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc ocenjuje situacijo sledeče: „Očitno KHD ne dobi zadostne podpore za svojo gonjo proti dvojezičnemu šolstvu. Skrajno desne skupine hočejo KHD pomagati in skušajo s takimi akcijami ustvariti protislovensko vzdušje." Akcijo v Selah in predlog KHD po ločitvi dvojezičnih šol lahko vsekakor primerjamo. V Selah so neznanci prečrtali slovenski napis, KHD pa skuša iztrebiti slovenski jezik iz južno-koroških šol. Dr. Matevž Grilc je obžaloval, da lahko KHD v koroški Landeszeitung objavlja propagando proti- dvojezičnemu šolstvu. ..Sramotno je, da celo časopisi koroških deželnih strank objavljajo in-serate KHD. Denar očitno tudi ne smrdi, čeprav taka propaganda lahko ogroža eksistenco slovenske manjšine," tako dr. Grilc. Politika STRAN r\ ČETRTEK, C. 26. julija 1984 T SP m '<«***«» ■ Tednikov komentar PIŠE BORUT SOMMEREGGER Bilo je aprila 1980. V beograjskem predmestju Dedinje je zabrundal takratni avstrijski kancler Kreisky: „Regionalna pogodba — to pa ne gre.“ Konec. Nihče takratnemu neosporavane-mu kanclerju ni ugovarjal, samo v ožjem krogu so avstrijski novinarji spraševali predvsem nas Korošce, kdo je tisti, ki se očitno tako uspešno zoperstavlja pametni zamisli o odprtju meje za gospodarsko sodelovanje. Pogovore, ki jih je vodil firm, ki so načelno zainteresirane za gospodarsko kooperacijo med Slovenijo in Koroško. Lahko bi torej začeli znova. V preteklih letih smo doživeli, kaj pomeni, če nekdo zapre meje. V tem času je marsikdo, ki je morda zapeljan, ponavljal nacionalistična gesla, utrpel tudi na lastnem hrbtu gospodarsko škodo. Dobro se še spominjamo, kako so zaradi depozita tarnali v Pliberških in boroveljskih trgovinah, pozimi pa na praznih smučiščih. Delovna mesta z regionalno pogodbo avstrijski minister za trgovino Staribacher, je torperdi-ral s Koroške šef sindikata Fruhbauer. Torej tisti, ki naj bi v prvi vrsti skrbel za delovna mesta. V pogovoru s slovenskimi sindikalisti je štiri leta pozneje tudi dejal zakaj. Zanj južna Koroška ni problemsko področje, je menil. Ideološko mu je pomagala takrat trgovska zbornica. Sedanji OVP-jevski kandidat za deželni zbor Scheucher je postavil neko tezo o reprociteti. Tako si je razlagal nasprotovanje Koroške: Regionalna pogodba bi omogočala samo jugoslovanskim podjetjem, da pridejo na Koroško, Koroška pa ne more v Slovenijo. Sedaj spreminjajo v Jugoslaviji zakon. V bodoče naj bi lahko tudi inozemska-podjetja ustanovila firme s stoodstotno udeležbo. Tako bo padel zadnji argument Delavske zbornice. Vrhu tega ne drži, kar so nekateri ravno tako trosili kot protiargument, da koroška podjetja ne kažejo zanimanja za sodelovanje preko meje. Pri dežemi vladi se je javilo sedemindvajset v tem nočem reči, da bi regionalna pogodba lahko preprečevala take administrativne ukrepe kot je polog. Vendar bi jih v Beogradu težje sprejeli ali uresničili, to je prav dobro pokazala razprava, v kateri so nasprotniki depozita vedno opozarjali na osimske sporazume. Po teh se je tudi Jugoslavija obvezala za odprto mejo. \Jb tej priložnosti opozarjamo še na zanimiv podatek, ki smo ga prejeli iz Italije. Sporočajo, da je blagovni promet v prvi polovici letošnjega leta med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko Krajino presegel več milijard šilingov. Torej, v času, v katerem še vedno velja polog, čeprav v zrahljani meri. Osimski sporazumi niso nastali v nekaj letih. Kdor se je bližje ukvarjal s predsodki, ki so jih imeli v Trstu, temu se zdijo nasprotovanja na Koroškem še mila. Zato ni vzroka, da ne bi prizadeti strani znova sedli za mizo in začeli končno z resno razpravo. STRAN ČETRTEK, 26. julija 1984 Politika Dež, svet. Rauscher: Trdnia vas najhjgoden kraj za strupene odpadke Kam s strupeni!) odpadki tovar ne akumulatorja dr. Junafera? Strupeni odpadki baterij tovarne akumulatorjev dr. Jungfera na Bistrici v Rožu, ki trenutno ležijo še na kotmirški deponiji, pridejo zdaj v celovško deponijo v Trd njo vas. Nasprotno s prejšnjimi izjavami, da se odpadki baterij zaradi nevarnosti ne smejo odlagati na Koroškem, ukrepa zdaj deželni svetnik Max Rauscher z argumentacijo, da je celovška deponija trenutno najbolj ugodna za odlaganje teh strupenih snovi. Od 1. januarja tega leta je v Kotmari vasi, kamor je tovarna dr. Jungfera doslej odlagala svoje odpadke, depor.i, zaprta. Vendar ležijo še danes tam sredi lepega gozda, približno kilometer od glavne ceste, najrazličnejši odpadki, ki nudijo vse drugo kot vtis, da je ta divja deponija že pol leta zaprta. Ob robu je treba povedati, da leži kotmirška deponija v zaščitnem okolju talne vode. Trenutno odlagajo koroške tovarne letno okrog 200.000 ton posebnih odpadkov, od teh je 15.000 ton nevarnih oziroma strupenih. Med te strupene odpadke štejejo tudi ostanki baterij dr. Jungfera. Prav tako je v Radentheinu Pri tovarni magnezita letno do štiristo ton strupenih odpadkov, vendar doslej še ni zna- no, kje ima tamkajšnja večja tovarna svojo deponijo. Na stroške dr. Jungfera naj bi zdaj prišli odpadki njegove tovarne od kotmirške v celovško deponijo, pri čemer deželni svetnik Rauscher ne vidi nobenega problema. Tamkajšnja ponikalna voda se po informacijah Rauscherja obdela v čistilni napravi in tako za pitno vodo ni nevarnosti, kar je pa povsem dvomljiva zadeva. Saj je prav Rauscher prej dostikrat sam izrekel, da je neodgovorno odlagati take nevarne snovi na Koroškem. Poroča Heidi Stingler Pismo iz uredništva Draga bralka! Dragi bralec! Uredništvi mariborskega dnevnika Večer in našega lista sta se pred štirinajstimi dnevi zmenili za konkretne oblike sodelovanja. Bralci Večera in Našega tednika bodo med drugim lahko brali štirinajstdnevo kulturno ali politično pismo iz Slovenije. Večer je, že objavil kulturno pismo našega sodelavca Herberta Seherja, odbornika Krščanske kulturne zveze in člana kuratorija glasbene šole na Koroškem. Seher je poročal pod naslovom "Spremenjeni pristopi" ob petletnici glasbene šole. Danes objavljamo prvo kulturno pismo iz Slovenije; piše ga Helga Grandovec, urednica mariborskega dnevnika. Upamo, da Vas bomo tako še bolj aktualno in obenem široko informirali o kulturnih in političnih dogajanjih v Sloveniji! Lepo Vas pozdravlja Janko Ferk Avtocesta še skozi zadnji zeleni kotiček Vrbe? NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „ Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Nas tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel- 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). Že tri leta se bori občinski referent za varstvo °kolja Groblacher, da bi v Vrbi prodrl z uresničitvijo bilijonskega projekta. Načrtuje se regulacija Bekove-9a birta (Backerteich), s čimer bi se uničil zadnji biotop Vrbe, kakor nam je povedal govornik ljudske iniciative Heinz Tschuden, ki je od tega projekta nepodobno prizadet. Tschuden, pretekli torek je vabil na tiskovno konferenco, je zastopnikom tiska pokazal Prizadeto zemljišče. Ogled zemljišča bi bil velikega Pomena tudi za referenta Groblacherja, ki doslej kraj Pozna le po prostorskih načrtih. H-’ v F: eri . , - -A ' - 3* . Grčblacher argumentira, da j® regulacija Bekovega birta Potrebna zaradi povodne nežnosti, vendar povodni v rbi ob vseh potokih Bekove-birta še ni bilo. Domači mi- zar Tschuden se zgraža, da je vse to le politikum. Zakaj načrtuje občina projekt, je šele sedaj znano, iz prostorskega načrta, ki ima žig koroške deželne vlade, je Govornik iniciative Tschuden. razvidno, da se prav skozi zadnji zeleni kotiček Vrbe načrtuje avtocesta. Na tiskovni konferenci je Tschuden nadalje dejal, da govori Groblacher neresnico, če trdi, da bi to zemljišče ostalo praktično nedotaknjeno. Tako imenovani „Muhlbach“, ki se ga dnevno razveseli okoli devetdeset otrok otroškega vrtca, bi ne eksistiral več, „Pfeilbach“ pa bi razširili na tri in pol metre, doslej je širok približno meter. Tudi izvedenec za zaščito narave koroške deželne vlade dr. HartLje v svoji strokovni oceni potrdil, da je tak načrt neodgovoren. Groblacherjevemu očitku, da se Tschuden bori le za svojo korist, je govornik vrbske iniciative odgovoril na svoj način: Tschuden da na razpolago petdeset tisoč šilingov, če se pusti vse pri starem. Kje so torej Tschudnove lastne koristi? Tschuden upa, da bo občina zdaj na podlagi teh podpisov opustila svoje namere, sicer bo ponovno šel z delegacijo k ministru za kmetijstvo in gozdarstvo Haidnu in bo tam obrazložil, da je neodgovorno, da se uniči zadnji zeleni kotiček Vrbe in to z davkom naših ljudi. Reportaža Skavtski tabor v Globasnici Neka starejša žena nam je odgovorila: „Peljite se naravnost, potem pa boste videli ,Novo Globasnico1, zgrajeno iz šotorov! “ Mislim, da skavtskih taborov ne bi mogli bolje opisati. Goriški, tržaški in koroški skavt je so na travnikih zgradili tabore, v katerih je približno 400 mladincev oblikovalo skavtsko življenje. Slovenski Koroški skavtje praznujejo letos petindvajsetletnico. Ta jubilej so praznovali zadnjih štirinajst dni na taborenju v Globasnici. Skupno s Slovenskimi koroškimi skavti so taborili tudi prijatelji iz Gorice in Trsta. Ko smo se pripeljali v Globasnico, smo domačine povprašali, kje da taborijo skavtje? Skavti so prišli 17. julija v Globasnico. Ze dan navrh so bile male vasice postavljene. Mladinci so zgradili šotore, kuhinjo, oltar in jambore, ki so že daleč naokrog naznanjali prisotnost skavtov. Osnovno geslo tega tabo-renja je bilo „Pogumno zvesti izročilu". O tej temi so skavti razpravljali na dnevu zbranosti. O tej temi so tudi pisali, risali in pesnikovali. Najboljša dela so voditelji skupin tudi nagradili. Skavtska organizacija se zaveda svoje pomembne narodnopolitične vloge. Zaradi tega so povabili dr. Grilca in Frica Kerta, ki sta govorila mladim o šolstvu ter o drugih perečih vprašanjih. Dr. Pavle Zablatnik pa je predaval o koroških šegah in navadah. Zanimanje mladine se je izražalo v obliki številnih vprašanj, ki so jih mladi stavili predavateljem. Višek taborenja je bila zadnja nedelja. Približno tri- do štiristo staršev in domačinov je obiskalo skavtski tabor. Skupno z mladino so obhajali slovesno sveto mašo. Ob tabornem ognju so mladinci predvajali recitale, skeče in staršem zapeli. Skavtje so peli vseh štiri; naj st dni: „ Pesem nas najbolj povezuje," je rekla mlajša skavtinja iz Trsta. Prijatelji iz Koroške so nas naučili nekaterih koroških narodnih pesirii-Lepo je, da lahko nekaj odnesem s Koroške!" Skavtje pa so tudi skrbeli za telesno zdravje. Poleg vsakodnevne telovadbe, so pripravili skavtsko olimpiado. Mladina se je p°' merila v najrazličnejših skavtskih igrah in športnih panogah. V nedeljo bodo skavtje zaključili taborenje s slovesno sveto mašo. „ Škod a je, da se moramo spet ločiti. Zrasli smo v eno družino, ki je znala napraviti vzdušje brez primere," je rekla Sabina iz Koroške. Rihard Grilc Stanko Janežič 7. Na razpotju Zgodbe iz študentskega življenja Ko se je pomladno sonce začelo izgubljati za sosednje bregove in je vsa pokrajina zažarela, kot da je nekdo čez njo razsipal zlato in škrlat, so se mladi hipoma znašli na prostem. Nemo so strmeli v čar poroke med denvom in nočjo in prav na tiho zapeli: „Glejte že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo ..." Potem so se prijeli za roke in zaplesali kolo in čindaro. Ko so se umirili, je stopil v sredino med nje Stane, sijoč v obraz in oči. »Prijatelji," je začel, „ta dan in ta večer bo ostal zapisan v naših srcih s svetlimi črkami. Doživeli smo nekaj lepega, pravzaprav nepopisnega. Ob naši slovenski besedi, pesmi in narodnem plesu smo se srečali z našim preprostim človekom, zem- ljo, z žarom sonca in skrivnostjo noči. Pred nami je matura, pred nami je slovo od srednješolskega življenja. Toda ostati moramo povezani, med seboj, pa tudi z našimi ljudmi na deželi, z našo zemljo. Mladi smo. Polni ustvarjalnih moči. Te mlade sile se ne smejo izgubiti v prazno. Strnjene morajo plemenititi našega človeka, varovati in bogatiti našo zemljo, iskati in rojevati lepoto, zdravje, radost. Se bomo hodili na deželo in tukaj polnili svojo Majoliko in tukaj iz nje točili pristno in žlahtno pijačo vsem žejnim. Majoli-ka nas je povezala, Majolika mora ostati naš simbol in naše vodilo. Ob njej bomo rasli in se utrjevali, ob njej bomo postajali vse bolj ljudje, ob njej bomo zoreli kot ustvarjalci, ob njej bomo izpolnjevali svoje poslanstvo." Vsi so nekaj časa ostali v tišini, kot da jim je iskrena beseda odprla vhod v najbolj notranje prostore duše in srca in so tam obstali sami, zazrti v samega sebe, v svoje bistvo, v svojo prehojeno pot in v svojo prihodnost. »Lepo si povedal, Stane," je potem v imenu vseh tiho rekel Bogdan. »Te besede bomo morali ohraniti v sebi in o njih pogosto razmišljati." »Za slovo od tega večera, tega kraja in teh ljudi," je povabil Jože, »pa tudi v spodbudo in zavezo za prihodnost bi pa sedajle ponovno zapeli našo himno o ma-joliki. Ste za to?" »Smo," so enodušno odgovorili. In so zapeli. Vsi. »Majolka, bod pozdravljena, ker z vincem si napravljena. Majolka, majolka Pesem jih je v hipu še tesneje povezala. V sebi so začutili gorice, zemljo, celotno pokrajino z domovi in ljudmi v njih, nebo, posejano s prvimi zvezdami — polnost pomladi, radosti, življenja. Konec »Nova Globasnica": štiristo skavtov se je zbralo v Podjuni Gost v Našem tedniku SKAVTIZEM - ŠOLA ŽIVLJENJA Naš tednik: Kaj pomeni zate 'n za Slovenske koroške skavte 25. jubilejno leto? Maks Domej: To taborenje (jamboree) bo dalo naši organizaciji prav gotovo nove impulze. Taborimo skupno s tržaškimi in goriškimi skavti in skavtinjami. Občutek, da je toliko slovenske mladine, daje vsakemu posamezniku precej Poguma. Presenečen sem, da nam je uspelo v tako kratkem času pripraviti to taborenje in Ponosni smo, da nam je uspelo tudi pripraviti kvaliteten štirinajstdnevni program. Važno je dokazati slovenskemu narodu, da Slovenski koroški skavtje živijo in da se znajo °rganizirati. Vprašam se, kate-ra druga slovenska mladinska °r9anizacija zna za štirinajst Pni mobilizirati tako množico 'Judi? Naš tednik: Kaj pomeni skavtizem in kaj se mladina ®hko nauči na takih taborečih? Maks Domej: Skavtizem je „°la za življenje. Mladina se w9vadi družbenega življenja. sak mora drugega ceniti in Poštovati. Mladinci pa se tu-J navadijo življenja v naravi. r' skavtski organizaciji še ži-J Pravi idealizem. Voditelji in 'sni delujejo na prostovoljni , azi. Morda se kdo vpraša, za-ai imajo veselje do tega de- V Podrojah pri Globasnici se je v zadnjih štirinajstih dneh naselilo približno 400 skavtov iz Koroške, Tržaške in Gorice. Slovenski prijatelji iz zamejstva so na tretjem Slovenskem zamejskem taborenju skupno s Korošci praznovali 25 let obstoja Slovenskih koroških skavtov. Za jubilej je ta mladinska organizacija morala pripraviti pester in zanimiv program. Eden glavnih organizatorjev je bil Maks Domej, študent medicine na Dunaju. Že v dijaških letih je bil Maks predsednik Koroških skavtov. Kljub temu, da je med letom približno 300 kilometrov oddaljen od centrale Slovenskih koroških skavtov v Celovcu, se od organizacije vse do danes ni mogel ločiti. Naš tednik se je pogovarjal z Maksom Domejem, ki je bil štirinajst dni voditelj skavtskega tabora v Globasnici. la? Enostavno, pri skavtski organizaciji je prijateljstvo močno zasidrano. Skavtizem je šola za prijateljstvo. Naš tednik: Tukaj je mnogo mladincev. Nimate težav z disciplino? Maks Domej: Sam sem presenečen nad disciplino teh mladih ljudi. Odločilno pa je, da smo našli pravi sistem. Množica je razdeljena na manjše skupine, in vsaka od teh ima svojega voditelja. Skupno z voditelji in člani določimo pravilnik, to se pravi, kdaj gremo spat, kdaj vstanemo, katero nalogo mora prevzeti katera skupina ipd. Tako niso odgovorni za disciplino le voditelji, temveč vsak član, ker smo skupno določili pravilnik. Letos pa si seveda vsak koroški skavt posebno želi, da bi uspel ta jubilarni skavtski tabor. Zato se še bolj potrudimo. Naš tednik: Kakšne stike imate s slovenskimi osrednjimi organizacijami in z drugimi slovenskimi mladinskimi organizacijami? Maks Domej: Mislim, da imata obe osrednji organizaciji do nas pozitiven odnos, ker imamo, predvem kar se tiče narodnostnega vprašanja, isti cilj. Priznam pa, da imamo premalo kontaktov do drugih mladinskih organizacij. Sami se ne pomujamo v zadostni meri, da bi se bolj približali tem organizacijam. Naš tednik: Se kdaj srečate z domačini v Globasnici oziroma s starejšimi skavti? Maks Domej: Te vezi pa so izvrstne. Domačini so nam dali na razpolago travnike, kjer zdaj taborimo, dali so nam les in nam pomagali, kjer je bilo le mogoče. Omeniti je treba, da smo letos kupili pagodo (velik šotor za večje pogovore oziroma prireditve). Številni prijatelji iz vsega dvojezičnega ozemlja so darovali za ta šotor. Iz tega lahko razberemo, da je skavtska organizacija pri ljudstvu močno zasidrana. Naš tednik: Kje vidiš narodnopolitični pomen skavtske organizacije? Maks Domej: Tukaj boš slišal le slovenski jezik. Vabimo tudi narodne voditelje, da nam predavajo o problemih slovenske narodne skupnosti. Ravno prejšnji teden so nam govorili dr. Grilc, Kert in dr. Zablatnik. Mladina pa se na teh taborenjih tudi zavede svoje moči. Mislim, da zaradi te skupnosti, ki jo ustvarimo na teh taborenjih med skavti, skorajda ne najdemo narodnih odpadnikov oziroma asimilan-tov. Naš tednik: Rekel si, da mora skavt živeti z naravo. Sedaj je aktualno vprašanje varstva okolja. Je skavtska organizacija v to smer že izvedla kakšne akcije? Maks Domej: Doslej nam še ni uspelo. Skupno s prof. Ora-žejem načrtujemo kakšno konkretno akcijo za varstvo okolja. Naš tednik: Nekateri pravijo, da so skavtje paramilitari-stična organizacija. Uniformiranost skavtov, določena disciplina in masovni skupinski nastopi potrjujejo to tezo. Kaj praviš k tem napadom? Maks Domej: Vsaka organizacija, ki ima toliko programa za toliko ljudi, mora tudi polagati važnost na disciplino. Mislim pa, da se tudi mladinci pri tem navadijo organiziranja, kar je zelo važno. Ne smemo vsega videti le iz enega kota. Naš tednik: Moraš pa priznati, da ima skavtska organizacija določene podobnosti z nekdanjo hitlerjansko mladino? Maks Domej: Skavtske organizacije je Hitler prepovedal. Nacisti pa so ukradli organizacijsko obliko naše organizacije in jo zlorabili. Ne smemo gledati na uniformiranost mladine, temveč na to, kaj je za temi uniformami in kaj delamo. Naš tednik: Kako bi ti ocenil ta skavtski tabor na Koroškem? Maks Domej: Presenečen sem, da je toliko mladine in da smo toliko naredili. Važno je, da smo utrdili med zamejskimi Slovenci vezi, poleg narodnih tudi skavtskoprijatelj-ske vezi. Mislim, da smo lahko ponosni na to taborenje. Naš tednik: Hvala za pogovor. Rož, Podjuna, Žila Kasermandln v Železni Kapli V soboto, 21. julija, je Alpski klub „Obir“ priredil koncert v glavni šoli v Železni Kapli. Okoli tristo ljudi je nabilo polno dvorano v glavni šoli. Kot prvi so nastopih obirski vižarji pod vodstvom Šimeja Durnika z dvema skladbama, potem pa harmonikar Engelbert ter mladi Obirčani „Trio Pavlič'1. Vsi so presenetili in vzdušja ni manjkalo. Vse je napeto čakalo na nastop Kasermandlovega Seppa in Ferdlna, znana po radiu in televiziji. Ko sta zaigrala in zapela prvo melodijo, je bilo v dvorani več kot dovolj aplavza in dobrega razpoloženja. Tudi kakih smešnic ni manjkalo, Ferdi, vodja Kasermandlov, je izpustil večkrat „kakšno“, da je v dvorani kar tako donelo. Častni gostje so bili med drugim občinski odbornik EL Železne Kaple Lado Hajnžič z družino, občinski odbornik EL Franc Smrtnik z družino in domači skladatelj Hanzi Artač. Koncert je bil zelo uspešen in upamo, da takšnih prireditev ne bo manjkalo. Rudi Mak Slovo od Ane Hauptmann V torek smo se za vedno poslovili od Ane Hauptmann, po domače Hanznove Ane, iz Podkanje vasi pri Galiciji. Umrla je v osemdesetem letu starosti. Pogrebnih obredov se je udeležila množica ljudi, na lastno željo rajne pa jih je z izredno ubranim petjem olepšal cerkveni zbor iz Št. Vida v Podjuni. Pravijo, da v Galiciji že dolgo ni bilo slišati tako lepega petja. Ana Hauptmann je vedno bila zelo zavedna Slovenka. Zaradi svoje narodnosti je morala dobo nacizma pretrpeti v koncentracijskem taborišču. Tesno je bila povezana s kulturnim društvom SPD „Dani-ca“ v Št. Primožu. Rada je obiskovala slovenske kulturne prireditve in je tudi podpirala gradnjo kulturnega doma v Št. Primožu. Rajna Ana, ki je bila zelo verna žena, je tudi skozi dolga leta pomagala olepšava-ti cerkvi v Klančah in Galiciji. Zadnja leta svojega življenja rajna ni imela več svojcev. Družina Franca Mokine jo je vzela k sebi in ji stregla z nesebično požrtvovalnostjo. Naš tednik izreka vsem žalujočim iskreno sožalje. e Bistrica na Zilji VEČER ZBOROVSKIH PESMI: „Tako zveni med sosedi" Prireditelj: Singgemeinschaft „Oisternig“ Čas: sobota, 4. avgusta 1984, ob 20. uri Kraj: vaški trg na Ziljski Bistrici Sodelujejo skupine iz dolenjskega in furlanskega ozemlja in skupine iz Koroške, mdr. kvartet „Kežar“ iz Št. Vida v Podjuni. Dr. Matjaž Sienčnik spet ordinira od 30. julija naprej. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) Gasometergasse 10/1 (Milka Kokot) »(0 42 22)5125 28 »(0 42 22)32 5 50 Spoštovani starši! Vljudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer: od 7. avgusta do 21. avgusta Koordinacijski odbor nudi: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šil., prevozni stroški 400 šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave je 27. julij 1984. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. Št. Primož: koncert slovenskih pop-skupin Prejšnji torek sta Slovenska prosvetna zveza in ZSM Št._ Primož vabili mladino v Št. Primož na pop-koncert. Zaigrale so skupine, ki jih vsi že tiobro poznamo: Zmeda, Jadagani in Šok. Predstavila pa se je tudi kantavtorica Micka Mi-škulnik. Dvorana je bila skorajda premajhna, toliko mladine se je zbralo. Včasih pa bi si človek tudi lahko mislil, da je v diskoteki. Nič proti diskotekam, povedati pa je treba, da je bil lanski pop-festival na Radišah dosti boljši. To smo lahko opazili pri nastopu edine kantavto-rice, Micke Miškulnik. Njeni teksti so izvrstni, bavijo se s perečimi družbenimi vprašanji in lahko marsikoga prizadenejo. Navzoča mladina pa je imela drugačen okus, šlo ji je predvsem za ritem in ne toliko za vsebino. Z žvižganjem in totalnim nezanimanjem so Micko prisilili, da je po dveh pesmih zapustila oder. Večina publike so bili otroci, ki so na počitnicah v domovih Kinderland. Torej ni začudljivo, da jih ni zanimal pregled slovenske popularne glasbe, temveč predvsem zabava. Morda bi bilo boljše, če dvorana ne bi bila nabito polna; potem bi lahko vsaj z zanimanjem sledili kulturnemu sporedu. Koncert ansambla »Alpski kvintet" v četrtek, 2. avgusta 1984, ob 20. uri v dvorišču samostana v Dobrli vasi. Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dobrli vasi. Predprodaja: v Posojilnici v Dobrli vasi. Od leta 1966 je Alpski kvintet s pevcema Ivanko Kraševec in Edvinom Fliserjem priljubljen ansambel slovenske glasbe, o čemer pričajo tudi številne zlate plošče. Društvu SPD „Srce“ je uspelo „Alpski kvintet" povabiti v Dobrlo vas. ČESTITAMO! Mladi slovenski jurist dr. Lojze Kraut, doma na Bistrici pri Pliberku, sodnijsko leto je opravil v Salzburgu, je minuiT teden opravil sprejemni izpit na dunajski diplomatski akademiji-Absolventu Slovenske gimnazije prav lepo čestitamo in mu želimo vse najboljše! Rož, Podjuna, Žila Udeležimo se pohoda v spomin na velikega idealista Jozija Miklavčiča Kakor lansko leto, tako bomo tudi letos slovenski planinci na Koroškem organizirali izlet na Jepo, v spomin na velikega planinca in rodoljuba Jozeja Miklavčiča, ki je točno pred štirimi leti umrl v 82. letu starosti. 12. avgusta 1980 je pretresla javnost žalostna vest, da je po daljši bolezni umrl eden največjih in prizadevnih idealistov med koroškimi Slovenci, starosta slovenskih planincev, gospodar prve slovenske zamejske planinske postojanke in podpredsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Joži Miklavčič. Slovenska planinska koča na Bleščeči mu je bila drugi dom, skrbel je zanjo kot za svoj lasten dom; še nekaj dni pred smrtjo, ko so ga obiskali naši planinci, se je zanimal in vprašal: „kaj pa je na Bleščeč’ nova?" Planina Bleščeča s planinsko kočo in gora Jepa sta mu bila najljubša kraja, ki ju je neštetokrat obiskal. Vedno je bil v družbi zvestih prijateljev planincev in počutil se je med njimi kot mladostnik, kar je tudi dokazal s tem, da se je še v pozni starosti udeleževal vseh planinskih izletov društva. In ker sta mu bili še posebno pri srcu Bleščeča in Jepa, so naši planinci sklenili, da v spomin na tega velikega rodoljuba in planinca, organizirajo vsako leto ob njegovi obletnici smrti, izlet na Jepo in Bleščečo. Zbirališče za letošnji drugi planinski pohod bo v nedeljo, 12. avgusta 1984, ob 7. uri zjutraj pri gostilni Turkenkopf p. d. pri Kopanku na Kopanju. Pot bo vodila skozi graben oz. dolino Borovščico na slovensko planino, s planinsko kočo „Bertahut-te“ in naprej na vrh Jepe (2148 m). Povratek po isti poti nazaj na Borovščico in po drugi poti, vzhodno pod Komnico, na Bleščečo, kjer bo ob 14.00 uri pri koči gorska maša. Pred mašo se bo predsednik Franci Kropivnik v obliki govora spomnil tega velikega planinca in moža plemenitih dejanj, Jozeja Miklavčiča. Tisti, ki niso izraziti planinci in se jim težko godi pri hoji, imajo možnost, da se kar s Kopanja podajo na Bleščečo. Za bolj .Jene" planince pa je možnost, da že kar na Borovščici zavijejo proti Bleščeči. Na tem pohodu ni nobenih kontrol, ker ne gre za kakšno tekmovanje, temveč res samo za to, da se oddolžimo spominu velikega rodoljuba in planinca. Dragi planinci in prijatelji pokojnega Jozeja Miklavčiča, pokažite s svojo navzočnostjo na izletu oz. na srečanju na Bleščeči, kako spoštujete spomin tega velikega idealista, za katerega še posebno veljajo Gregorčičeve besede: Umrl je mož, kje tak je še med nami, kot on, ki spi zdaj v groba jami? Ne, ni umrl! Oči le svoje je zaprl. Umrl on ni I — v nesmrtnih delih mož živi. Folklorni ansambel „Tine Rožanc" v Dobri! vasi Dobrolški samostan je izvrsten kraj za večje kulturne prireditve. Le da se pred SRD „Srce“ tega nihče ni spomnil. Vsako leto skuša „Srce“ na dvorišču samostana predstaviti turistom, pa tudi domačinom, slovensko kulturo, kajpada na popularen način. Tako so nastopali že Avseniki in Lojze Slak, v četrtek pa je že drugič bil v gosteh folklorni ansambel „Tine Rožanc" iz Ljubljane. Predvsem vestnim članom SRD „Srce“ se je treba zahvaliti, da je spet več kot 500 gledalcev od blizu in daleč z zanimanjem sledilo Programu. Saj so, kar se tiče propagande za svoje prireditve, postali že pravi pro- fesionalci. Dela so imeli že več kot dovolj: od plakatov in letakov, pa do postavljanja odra in najmanjših organizatoričnih stvari. Pa se je tudi splačalo, saj je „Tine Rožanc" eden najbolj kvalitetnih folklornih ansamblov v Evropi. Zaplesali so gorenjske, prekmurske, notranjske, belokranjske, makedonske in srbske plese. Martin Pan-del je na prikupen in lahko razumljiv način razlagal njihove posebnosti. Poleg plesnih umetnosti pa se človek tudi ni mogel nagledati pisanih narodnih noš. Kljub hladnemu vremenu smo doživeli enkraten kulturni užitek. Jazz-festival v Pliberku Na pliberškem travniku, kjer se drugače odvija jormak, so v soboto zazveneli zvoki jazz-glasbe. Kulturni iniciativi Pliberk (KIB) je uspelo dobiti v Pliberk mednarodno priznane interprete jazza, nastopali pa sta tudi dve koroški skupini. Začela je skupina „Waves“, pri kateri igra tudi naš rojak Emil Krištof. Ta skupina je že nekaj let vodilna na Koroškem. Tudi skupina „Ostinatio“, ki igra latin-jazz-rock, ni več neznana. Višek dneva je bil ameriški duo Egberto Gismonti & Nana Vaconcelos. Kitarist Gismonti je v sedemdesetih letih postal znan po vsem svetu. Iz Pliberka — edini kraj v Avstriji, kjer je nastopal — se je podal na turnejo po Evropi. Zaključek pa je bil nastop londonske reggea-skupine „Coptic Roots“. Pliberk je bil zanje prvi nastop na kontinentu. Program je trajal pozno v noč, mladina, ki je priromala iz vse Avstrije na ta edinstveni jazz-festival, pa je bila navdušena. Wigwam 84 na Plesivcu Pod geslom „Se veseliti — veselje deliti*1, je letos Katoliška otroška mladina priredila svoj peti WIGWAM na Plešiv-cu. Od nedelje, 15. julija in do sobote, 21. julija je bil tabor za fante od 8. do 14. leta. Skupno se je znašlo na Plešiv-cu 438 fantov iz 36 far in 52 vodičev ter 60 pomagačev. Za mladince je bil to pravi praznik, kajti imeli so na razpolago 15 interesnih skupin, pri katerih so lahko vsak čas sodelovali. Med drugim pa so imeli tudi možnost, da so sodelovali pri športnih panogah in orientacijskem teku. Od 35 skupin so bile navzoče tudi štiri slovenske, katere so prišle iz Dobrle vasi, Šmarjete, Borovelj in iz Št. Lenarta ob Sedmih studencih. Razveseljivo nad tem pa je bilo, da so se posebno te skupine odlično odrezale v športnih panogah. Tako so si Dobrolča-ni priborili v nogometu tretje mesto, v igri med dvema ognjema pa drugo. Fantje iz Št. Lenarta so v bocci zasedli drugo mesto. Na programu je med drugim bilo tudi romanje na Gospo Sveto, kjer so se mladinci srečali s škofom krške škofije dr. Egonom Kapellarijem, ki je obenem vodil tudi duhovne obrede. Po dokončanem in napornem tednu se je mladina v soboto vračala. ČESTITAMO Ana Kuster, po domače Cu-lehnerjeva mama, je te dni praznovala svoj 86. rojstni dan. Čestitamo! Ludvik Krasnik iz Doba pri Pliberku je praznoval svoj 85. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Prav tako v Dobu pri Pliberku praznujeMarjeta Kert svojo 78-letnico. Čestitamo! Dolfej Mak, po domače Šer-jakov oče, doma na Šajdi v Selah, praznuje svojo 70-letnico. Iskrene čestitke. Marjeta Trampusch praznuje v Dobu j3ri Pliberku svojo 60-letnico. Čestitamo! Abrahama je srečala Marija Urank iz Encelne vasi. Čestitamo! Kučejeva mama iz Strpne vasi je praznovala svoj 60. rojstni dan. Čestitamo! Politika STRAN n ČETRTEK, 8 26. julija 1984 STRAN q ČETRTEK, _______& 26. julija 1984 Politika To zahtevajo koroške mirovne iniciative. Avstrija je nevtralna država brez atomskega orožja ali raket in nikogar ne ogroža. Ob naših vzhodnih in zahodnih mejah pa se kopiči orožje ofenzivnega značaja. Varšavski pakt in NATO sicer trdita, da bi orožje uporabljala le za obrambo. Kljub temu pa se oba pripravljata tudi na napad na nevtralno Avstrijo (ZDA na primer si je za primer vojne izbrala štirideset ciljev za atomske bombe v Avstriji. Za Sovjetsko zvezo seveda nič ni znano). Za pas brez atmskega orožja okoli *strije Neodgovorno bi bilo, če bi se zanašali na dobro voljo in razumnost velesil, saj nas je njihova politika oblasti že večkrat privedla na rob tretje svetovne vojne. Da se v primeru vojne nič ne brigajo za nevtralnost kake države, nam kaže zgodovina. Gotovo, iste argumente navajajo tudi zagovorniki avstrijske vojaščine, ki zdaj zopet zahtevajo, da bi si Avstrija nabavila nova in boljša vojaška letala, tanke in podobno, ker se mora pač nevtralna država braniti. Neumnost pa je misliti, da bi se lahko branili dlje kot nekaj ur. Dosti bolj verjetno je, da bi avstrijska vojska sploh ne imela časa, postaviti se v bran. Zato se morajo prizadeti zganiti zdaj. Koroške mirovne' iniciative zahtevajo za avstrijski obmejni -prostor stopetdeset kilometrov širok pas, kjer naj ne bi bilo nobenih raket, letal ali drugih naprav, ki lahko nosijo atomsko orožje; nobenih skladišč za atomsko orožje; nobenih vojakov ZDA, SZ ali drugih tujih sil; nobenih vojaških manevrov. Razen tega naj bi bilo v obmejnem prostoru le toliko vojaščine in konvencionalnega orožja, kolikor je nujno potrebno za zaščito mej med dobrimi prijatelji. Prvo zahtevo v tej smeri so postavili sindikati Slovenije, Koroške in Furlanije: zahtevajo območje brez atomskega orožja za prostor Alpe-Adria. Trenutno je atomsko orožje postavljeno v severni Italiji, med drugim tudi v Kanalski dolini. Pas brez atomskega orožja okoli Avstrije ne bi bil le važen prispevek k naši lastni varnosti, temveč bi tudi prispeval k zmanjšanju napetosti med velesilama. Vse govori o razoroževanju, od najvišjih politikov in celo generalov obeh velesil in drugih držav do navadnega kmeta v najbolj zakopani grapi, zgodilo pa se še vedno ni nič, čeprav je diskusija o miru stara že leta. Le zakaj se nihče ne upa začeti? Mirovno gibanje je bilo po postavitvi novih raket na zahodu in vzhodu nekoliko demoralizirano. Velika večina aktivistov pa se zaveda pomena mirovnega dela in tako se upanja Jastrebov", da se bo mirovno gibanje razrušilo, k sreči niso uresničila. To dokazuje tudi mirovni kongres, ki je bil pred kratkim v Perugi v Italiji. Na tem kongresu so se zbrali samostojni mirovni komiteji z vsega sveta. Ocenili so delo mirovnega gibanja po postavitvi novih raket, vpliv dogajanj na bližnjem vzhodu na Evropo in predvsem, kar je v mirovnem gibanju novo, delovanje mirovnih skupin v tretjem svetu. To delovanje je vse večjega pomena, saj so se vse vojne po letu 1945 odvijale v tem delu sveta in je tudi prav tretji svet še vedno tisti, kjer države še vedno včasih zaradi ..malenkosti" pričnejo z vojno in imajo velesile največ možnosti za vmešavanje; tako so si tudi znanstveniki edini, da se morebitna tretja svetovna vojna ne bo pričela več v Evropi, temveč nekje v tretjem svetu. Pokazalo pa se je še nekaj: nositelji mirovnega gibanja bodo v bodoče predvsem ..neuvrščene" skupine. Koliko so vredna državna mirovna gibanja vzhodnega bloka, je bilo že vedno dvomljivo. Le delo samostojnih mirovnih skupin, ki nočejo zlorabljati mirovnega gibanja za premoč te ali one ideologije in ki so spoznale, da tiči črv na obeh straneh, je namreč lahko efektivno. Prav tem skupinam pa je na primer vlada NDR zabranila udeležbo na kongresu v Perugi. Najvažnejša dejavnost mirovnega gibanja pa je trenutno ustvarjanje območij brez atomskega orožja in informiranje javnosti. Tako se je regija Perugia med kongresom razglasila kot takšno območje in tudi druga mesta v Italiji sledijo temu primeru. Tudi pogovori med slovenskim, furlanskim in koroškim mirovnim gibanjem kažejo prve sadove. Kar se tiče pasu brez atomskega orožja okoli Avstrije, je treba to zamisel sedaj zasidra- Sakec se moti. Zakaj? Razumevanje med kluboma SAK in Globasnico je bilo po mojem mnenju vedno in je še tudi danes izvrstno. Kljub temu se nam pa v Globasnici ni treba zanašati na slovenske besede kapetana SAK. V moštvu se pogovarjamo vsi, tako tudi na turnirju, dvojezično (slovensko in nemško) in se odlično razumemo. Zato mi ni jasno, da se SAKEC v Našem tedniku razburja nad organizatorji turnirja, ki niso pozdravili moštva v slovenščini. Predsednik našega društva ne govori pismeno slovensko, temveč samo domačo govorico, ki je morda ne zastopi tisti SAKEC. Stavi se tukaj vprašanje, kje so bili slovenski zastopniki občine, podžupan Janez Hudi (EL) in njegovi občinski odborniki, ki bi lahko zastopali slovensko besedo na globaškem turnirju. Te pogrešamo že več let na naših prireditvah (razen VJaiterja Gutovnika). Globašan S. V. M. P. S. Vsi igralci našega nogometnega kluba v Globasnici smo dvojezični in se tudi tako med seboj pogovarjamo. Ali je to tudi tako pri SAK? Kako se more Sakec pogovarjati dvojezično s svojimi nemškogo-vorečimi soigralci? Drago uredništvo! Vem, da objavljate zmeraj mnogo „pisem bralcev“ in Vam je prostor v časopisu zaradi tega odmerjen — toda kljub temu sem se odločil napisali nekaj vrstic. Dolgo, morda že predolgo, sem molčal, se jezil in krotil jezo — v upanju, da bo boljše, toda nič, prav nič (boljše). Vedno znova ugotavljam, da skoraj v vsaki številki „poknete kozla“ da mu ga ni para. Eden izmed takih „kozlov“ je ta, da postavljate napačne predloge pred imena občin, mest in vasi — npr. iz Blata. V prejšnji številki NT ste čestitali M. K. iz Blata — ali je res tako umazan in zaradi tega mislite, da je prilezel iz blata ... ? Upam, da boste v bodoče malo bolj pazili na malomarne napake, ki pa nikakor niso malenkosti, da jih lahko meni tebi nič zanemarja- 'e- Lorenz Kumer, Blato Veselimo se, da ima naš list tako vestne bralce, upamo pa, da v bodoče ne bomo več jezikovno grešili! Hvala za pismo! Uredništvo! Zakaj NT ne poroča objetkivno? Že večkrat smo se hoteli oglasiti v obliki pisma bralcev. Vendarle smo se do zdaj še vedno nekako pomirili. Vzrok za današnje pismo bralcev pa sta nedvomno zadnja dva komentarja oziroma rubriki „ob robu povedano“. Absolutno se strinjamo s pismom g. ravn. dr. Vospernika, ki meni, da NT primanjkuje žurnalistične etike. Kajti meni nič tebi nič napadate ministra Zilka, ne da bi se informirali o pogajanjih z ministrom Zilkom in z nami. Minister Zilk nam je prav v začetku pojasnil, da se prireditve „ Dežela ob Dravi“ iz časovnih razlogov ne more udeležiti, rad pa prevzame prireditev „ Dežela ob Dravi — Lan d an der Drau“ pokroviteljstvo in to v občini, kjer dvojezičnost „uradno“ ni Udarno, da tukaj živita dva naro-a. Slovenci in Nemci, in da naj bi 'lo samo po sebi umevno, da na-st°Pa ob takšnem slavju tudi s/o-enski mešani pevski zbor Srce." priznana. Otroški pevski zbor SK n, Pred 'eti bi si ne mogli niti sa-pod vodstvom Ljudmile Šturm P ,la'e predstavljati ne povabila k imel možnost, da je dan pred P1 'Prireditvi ne takšnih izjav v reditvijo v Dobrli vasi zapel neH'1 nam koroškim Slovencem, pesmi ob navzočnosti ministra 1' Zavedamo se, da je ta nastop ka v Tinjah, kjer se je minister P1 Mogoči/ predsednik Wutte s novno opravičil za to, da se phr redsedstvom, in s tem nedvomno ditve v Dobrli vasi ne bo mo? Ukazal svojo simpatijo tudi do udeležiti. °vencev. Ako bi ne bil gospod Ravno tako piše škof dr. Kape Pite predsednik, bi nastopa go-lari v pismu z dne 19. junija 19* v° ne bilo. Poleg tega se je sam „ Vaše vabilo, naj spregovC' Pravičii pri našem zboru za ta pozdravno besedo na začetku P nPodrsljaj in menil, da se mi pač reditve, načelno rad sprejmi zavedamo, koliko napadov — Obstaja pa težava, ki je slede* 'o /z Celovca — je dobil, ker je ob 17. uri imam v vasi Borije ^abii slovenski zbor. Ziljski dolini mašo za birman* roda Naš tednik zamolči drugo duhovn ovico in ne poroča objektivno, i Onk' /e res sramota za MG V iz B vasiL da ni hotel nastopiti potem pa se srečam z uuz/v -"1 dekanata. Mislim, da ne bo usp ^er /e res sram0fa za MqV jz lo priti pravočasno ob 20. Dobrlo vas. Zato Vam le P°90l",Z“Pno s Slovenci, vendar ostro obljubljam svoj prihod. Morda račamo take komentarje! mogel priti ob polčasu konceh *kšne nepremišljene polemike — če je predvidena pavza. /jionJ zelo škodujejo, ne pa koristi-predlog, oz. nasvet Vas prosi -v zadnjih letih se je Slovensko lepo pozdravlja." — Torej po y9“Svefno društvo Srce močno šem vse v najlepšem redu — Brna,° za sožitje med sloven-fonično smo se zmenili s ško‘° ., ' in nemškogovorečimi občani za čas prihoda. Za Naš tednik 1 n£0prli vas/. Sad tega zavzema-zamuda škofa neupravičena. .dil tudi nastop pri odprtju Najbolj pa nas je cazbd' fe/snove trgovine. irirtia NT-n thrika nh rnhil DO.i rjo In nrlnhraua Slovencev" 1984. Pišete, da se zadnja NT-rubrika „ob robu P° Mn*7e delo odobravajo tako Slo-dano — Se Dobrla vas srakV* w v občini kot tudi v vedno z dne 19. /an/, ^ ni eri nemškogovoreči obča-.C/0_ a( Ps je treba v teh zelo emo- _____ je gališki žur^^nih zadevah več občutka, Vfutte nerodno opravičeval 9le“k0rri Presoje, pa je nam odborni-nastopa MPZ Srce pri otvorl'n0 društva Srce že zdavnaj jas-Raiffeisnove trgovine, ničesar Le ožjim sodelavcem Našega ne pišete o tem, da sta ga n~lju :'*a ne. Mi živimo na podeže-danji gospod namestnik deie/^r n smo skorajda vsak dan kon-ga glavarja Herbert Bacher in *'rani s političnimi in kulturni-stopnik Raiffeisenverbanda : adevam/ svojega okraja. Maierhofer iz Celovca zavrnila j0(jaJ0 Predlagamo, da naj vsi ožji popravila nekako tako: „Vsi se ‘ 'avc/ Našega tednika gredo na kako žurnalistično šolanje, pet let pa na podeželje, in sicer h kakšnemu kulturnemu društvu na prakso. Potem boste bolje znali ocenjevati in presojati — potem bo tudi vaše pisanje drugačno. Martin Wastl, predsednik Martin Pande/, tajnik v imenu odbora SPD Srce Opomba: V rubriki Našega tednika „Ob robu povedano", dne 5. julija 1984, ministra Zilka nismo kritizirali zaradi njegove odsotnosti. Kdor je članek pod naslovom „Ministrov molk" točno prebral, je moral spoznati, da je bila osnovna izjava sledeča: »Ministra Zilka pa smo pogrešali tudi kot javnega zagovornika skupne dvojezične šole. Saj je za šole pristojen in bi lahko vsaj v telegramu sporočil, da ima k temu vprašanju neko mnenje. Minister Zilk tega ni storil." Uredništvo NT je slej ko prej mnenja, da mora minister za pouk zavzeti k vprašanju dvojezičnega šolstva svoje stališče. Odlično možnost bi imel na prireditvi »Dežela ob Dravi/Land an der Drau" v Dobrli vasi, kjer bi se lahko pred dvojezično publiko jasno zoperstavil predlogu KHD po ločitvi dvojezičnih šol oziroma razredov vsaj v telegramu. Uredništvo Hanzi — Hansi — in posledice Kot je bilo zapisano v zadnji številki NT, kulturni večer SPD „Bilka" v Bilčovsu, „Ni žel samo odobravanja". Neglede na to, da taka ocena še ne izpove kaj več o dejstvu, ali je kulturni večer bil vsebinsko v redu oz. ali je dosegel zaželeni cilj, je treba marsikaj še pojasniti oz. dodati. 1. Bilčovški kulturni večeri so — in so bili tudi vedno — namenjeni v prvi vrsti letoviščarjem (to potrjuje tudi njih delež pri obiskovalcih). Iz tega sledi tudi (opravičena?) želja prireditelja, da se pokaže iz najlepše strani. „ Problemi" koroških Slovencev oz. sožitja na Koroškem naj bi bili tabu. 2. Iz tega sledi, da imamo pred očmi samo predstave o tem, kako nas naj drugi vidijo. Nimamo pa še takih kulturnih prireditev, kjer bi se sami (Bilčovščani) predstavili Bilčovščanom, in to na najbolj resničen način. Važen vzrok za tako pomanjkljivost vidim v tem, da se bojim lastne podobe — in to z vsemi posledicami naše ogrožene eksistence. Raje zapiramo oči, kot pa, da se soočimo z našo konkretno stvarnostjo. 3. „Škandalizacija“ pesmi Hanzi — Hansi in pa njene avtorice Micke Miškulnig tudi s strani domačinov je zame zgovoren primer takega neiskrenega odnosa do naših problemov. Dobro razumem „mešane“ občutke tega ali drugega, saj je izpoved pesmi taka, da gre pod kožo. Vendar pa to pomeni, da moramo v bodoče pri „obravnavanju“ naših problemov v okviru kulturnih prireditev biti bolj previdni in boljši psihologi: poslušalcem, in to domačinom prav tako kot tujcem, moramo dati več informacij in jim razlagati dejanske razmere. Če bo poslušalec takih „pohujšijivih“ pesmi vedet za kontekst — za neposredno povezavo med vsebino in položajem — potem bo to vsekakor mogel bolj razumeti. Ravno to pa sem pogrešal, in tudi večina obiskovalcev te kulturne prireditve, ki pa je kljub temu dosegla svoj namen. Herbert Seher ti v javnosti; menda tudi avstrijska vlada interno že diskutira o tem predlogu. Mnogi trdijo, da mirovno gibanje nič ne more doseči, ker drugi odločajo o miru in vojni. Res pa je, da se le s pritiskom mas da nekaj spremeniti. Prav mi Avstrijci imamo pri tem važno nalogo. Kot nevtralna država, ki ni militarizirana, znamo ceniti te vrednote. Brezpogojno moramo odklanjati vojno kot sredstvo reševanja konfliktov. Lahko igramo vlogo posrednika med vzhodom in zahodom in lahko vzdružuje-mo prijateljske odnose do vseh držav sveta. V mirovnem gibanju je važno delo vsakega posameznika. To se začne pri diskusijah s prijatelji in znanci, zbiranju informacijskega materiala, organiziranju različnih prireditev in udeležbi pri mirovnih demonstracijah. Mirovno gibanje ni kakšna vlada, ki bi lahko spreminjala zakone ali prepovedala nasilje. To gibanje je zraslo iz ljudstva, brez angažmaja posameznikov ne bi želo tolikšnih uspehov. Tudi noče nobenega izključevati zaradi njegovega mišljenja, ker tu ne gre za ideologije, gre edinole za mir. Danes vsepovsod obstajajo krožki in organizacije, ki se bavijo z vprašanji miru. Kultura Klavirski koncert pianistke Sonje Kert Po šestletnem šolanju in neštetih vajah je Sonja Kert iz Nonče vasi pri Pliberku letos v okviru slovenske glasbene šole na Koroškem kot prva absolvirala nižjo stopnjo klavirske izobrazbe. Koncert, ki ga je predvajala vsem ljubiteljem klavirske glasbe v petek, 20. julija, razume Sonja Kert kot nekakšno bilanco tega, kar se je do sedaj naučila pr Nevenki Gostenčnik, učiteljici Glasbene šole. Slišali smo skladbe Edvarda Griega, Antona Lajo-vvitza, Clauda Debussyja in Ludvika van Beethovna. Med posameznimi točkami pa sta Janja Kert in Tomaž Hudi brala iz Župančičeve „Dume“. Krog tistih, ki so uživali ta izredni koncert, je bil sicer še majhen, toda optimistični smo, da bo tu- di instrumentalna glasba našla čez čas več ljubiteljev. Sonji Kert, vsem učencem in učiteljem glasbene šole, pa želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Mlada pianistka Sonja Kert je minuli teden vabila na koncert v Pliberku. Z glasbeno klasiko je navdušila številno publiko. Tekst in slika: Marjan Fe ra. „E3aumgartnerica, zaribana folksdojčerka, ki je bila od Hitlerjevega vpitja, da bo Slovence zradiral, kot v transu, je nad teto Fani povzdignila glas, da mora kure takoj poklicati domov, češ da ji delajo škodo. Moja teta pa je premogla veliko duhovite zlobe. Začela je imenitno sosedo, obloženo z uhani in dolgim srebrnim ustnikom, v katerem se je cvrl čik, preprosto tikati. Rekla ji je, da ji njene kure ne delajo škode, pač pa dela škodo ona, ker je Nemka. In sicer ta hip, ko Nemci še vedno bombardirajo Beligrad. Baumgartnerica ni pričakovala tako silovitega odpora. Kar sapo ji je vzelo. A zmogla je še reči, da ji bo teta to krepko plačala." (Odlomek iz nove Zidarjeve knjige.) Slovenski pisatelj Pavle Zidar je doslej objavil šestinpetdeset knjig. Na sliki vidite izbor najboljših del prozaista, ki je bistveno obogatil naše slovstvo. Pavle Zidar, dvainpetdesetlet-ni pisatelj iz Lucije pri Portorožu, je s proznim delom „Okupa-cija Javornika", to je njegova šestinpetdeseta knjiga po vrsti, napisal delo za širok spekter publike. Njegovo najnovejše delo je literarno oblikovan spomin na vojno otroštvo. Isto snov je pisatelj, ki je bistveno obogatil slovensko prozo zadnjih dvajsetih let, že večkrat učinkovito umetniško izrazil in je sploh ena njegovih osrednjih in najobčutljivejših tem, h katerim se kar naprej vrača, saj je bil sam že kot mlad fant v boju . proti okupatorju. Pripoved o njegovem življenju v Javorniku in begunjskem zaporu od predvojnih dni prek vojne do osvoboditve je zanimiva, razgibano napisana, vse prej kot dolgočasna, da se prebere v enem dihu. Glavni junak knjige je še skoraj otrok, ne gre pa za mladinsko delo. Zaradi krepkega načina pisanja in zlasti osrednje problematike, sodelovanja mladostnika pri atentatu, je namenjena odraslemu, zrelemu bralcu, ki mu bo s svojo kritičnostjo, bogatim literarnim jezikom, in svojo dramatičnostjo tudi veliko povedala. Knjiga je izšla v Založbi Borec v Ljubljani, opremil jo je Zlatko Drčar. Iz izdaje leposlovnih del priporoča založba med drugim „Ej, življenje" Nade Kraigher, „Cuden dan v Bukev-ci“ Janeza J. Švajncerja in „Žrt-ve“ Vladimirja Kavčiča. STRAN -i ČETRTEK, IU 26. julija 1984 STRAN Kultura h Alojz Rebula se je rodil 21. 7. 1924 v Šempolaju pri Trstu. Njegove šole so bile italijanske, slovenska je bila šele univerza: študij grščine in latinščine takoj po vojni na ljubljanski filozofski fakulteti, pri znamenitem profesorju doktorju Sovretu. Dopustil je, da mu je kramp na mladinski delovni akciji v Bosni ranil nogo; ni pa dopustil, da bi mu ideološko vtepavanje ranilo pamet in značaj. Za svojo domovino čuti Slovenijo, in mu niti na misel ne bi padlo, da bi se čutil pripadnika kake italijanske nacije; zato pa njegov slovenski zemljevid ni ponečeden z ideološkimi markacijami in razsekan z državno tvorbo. Pisati je začel že kot študent zanimive prevajalske vaje in igre pa pomni iz dijaških let. * petdesetih letih mu izide prva knjižica: Devinski sholar. V njej tudi zanimiv prizor ustoličenja pod Krnom. Slede knjige: Vinograd rimske cesarice, Klic v Sredozemlje, Senčni ples, V Šibi linem vetru (nagrada Prešel' novega sklada), Divji golob, Snegovi Edena, Zeleno 'z' gnanstvo; pa biografski roman o slovenskem misijonarju v Ameriki Frideriku Baragi, zbirka teoloških esejev Smer nova zemlja, biografsko-filozofski Pr|' kaz o francoskem filozofu Mah' tainu in izbor iz dnevnikov Goti6 zelenemu drevesu. Napisal ie več radijskih iger (igra četrt' kralj je izšla v zadnji številk' Meddobja), Stalno slovensko gledališče v Trstu pa mu i pred letom igralo zgodovinsk0 farso Hribi pokrijte nas! Omen1' ti je treba še prevode iz latinša'" ne in italijanščine, pa prevc Kocbekove Tovarišije v italij^b ščino. In bogato angažiranost revijalnem in kulturnem življ6 nju. Njegov roman Senčni p)e. je pred leti izšel v hrvaščin', eseji Smer nova zemlja in n a ji menitnejši roman V Sibilineb1 vetru pa sta prevedena v italij3 nščino in čakata izida. Alojz Rebula zelo rad prihaja na Koroško. Nekajkrat je bil kot predavatelj, prav zdaj Pa J s Koroško kar se le da tesf povezan. Alojz Rebula je ed® od ustanoviteljev koroške . vseslovenske revije Gelov® Tudi če ne bi poznal ozadja, pa bi mi kdo postavil literarno in značajsko uganko: dekleta iz šentjakobske šole so iskala slovenskega pisatelja, ki bi posebej zanje napisal igro, s katero bi se postavile za konec šolskega leta, bi ne okleval in bi vedel. Ustreči je mogel le eden, mogoče poslednji gospod med slovenskimi pisatelji: Alojz Rebula. Kako bi vihalo nosove vseh dvesto članov slovenske pisateljske druščine. Pisatelj Alojz Rebula zaviha nos samo ob eni stvari: ob človekovi značajski pokveki. V Trstu praznuje veliki slovenski pisatelj Alojz Rebula svojo šestdesetletnico. Na sliki doma pred polico s knjigami, ki ni za ogled, temveč za utrudljivo vsakdanje delo. te reyije, predvsem pa je njen nega prizadevanja? Kdor ima neutrudni sodelavec v vsakr- Boga, mu ni mogoče kaj dodati, snem smislu. Brez takih sode- Slovenskemu narodu želim, da lavcev kot je Alojz Rebula, bi bil bi mu bilo še kdaj naklonjeno pelovški Zvon kvečjemu Gelov- tako subtilno pero in tako čvrst s ki čeber... značaj, kot ju spoznavamo v na- Kaj bi človek zaželel jubilantu šem slavljencu. Bog Te živi, naš sedmega križa, velikemu prija- prijatelj Alojz Rebula! te|ju Koroške in njenega kultur- Vinko Ošlak Večer (Maribor) za Naš tednik Kulturno pismo iz Slovenije Najkvalitetnejše kulturno dogajanje se je v začetku poletja, kakor je že običajno, strnilo v Ljubljani. Pred kratkim se je končal 9. operni bienale, na katerem so največ priznanj poželi člani zagrebške opere za Bellinijevo Normo. Ansambel je prejel zlato plaketo, dobili pa so jih tudi posamezniki: sopranistka Veneta Ženeva — Iveljič, mezzosopranistka Dunja Vejzovič, tenorist Krunoslav Cigoj in basist Franjo Petrušanec. Ansambel mariborske opere, na prejšnjih dveh bienalih dobitnik številnih visokih priznanj, ni mogel nastopiti zaradi bolezni v ansamblu. Približno v istem času se je v Trebnjem končala 17. kolonija slikarjev naivcev in odprli so 7. salon ustvarjalcev samorastnikov. Dela 24 slikarjev in kiparjev iz osmih držav bodo razstavljena še do 24. avgusta. 17. julija pa se je v ljubljanskih Križankah začel 32. mednarodni poletni festival v Ljubljani, in kot prvo je nastopilo Primorsko dramsko gledališče z uprizoritvijo Don Kihota Mihaila Bul-gakova. Do konca poletja se bodo na ljubljanskih prizoriščih zvrstile še številne domače in tuje glasbene, plesne, gledališke in druge prireditve. Ljubljana se že nekaj dni ponaša tudi z novo galerijo v starem delu mesta: Galerijo revolucije Ljubljane, trenutno pa so na ogled risbe partizanskih bolnišnic Božidarja Jakca. Zanimivo razstavo smo imeli tudi v Mariboru. Akademski slikar Stojan Grauf je dve soboti zapored razstavil svoja dela kar v Bet-navskem gozdu, občinstvo in kritika pa so tak način razstavljanja zelo toplo sprejeli. Mariborski — tokrat glasbeni — ustvarjalci so se te dni zapisali v kulturno kroniko še z enim zanimivim dogodkom. Ansambel Lačni Franz je izdal svojo veliko ploščo, na kateri so posnetki z dveh koncertov, med pesmimi pa je tudi vse bolj popularna Lidija gre k vojakom. Kulturno dogajanje v severovzhodni Sloveniji teče sicer pu ustaljenih tirnicah. Poletna kulturna ponudba v Mariboru je približno na lanskoletni ravni, kar pomeni, da česa posebno pretresljivega ne bomo doživeli, bolj pa so pljunili v roke v Ptuju, kjer so zbrali zares kvalitetne prireditve. Predvsem manjka mariborskemu kulturnemu poletju več gledaliških dogodkov; od domačih izvajalcev bo nastopilo samo Slovensko novo gledališče Tespisov voz, čeprav nam gledaliških skupin ne manjka. Velja pa poudariti, da je Tespisov voz pripravil imenitno uprizoritev Nočnih prizorov, nastalih po delih Draga Jančarja in da gledališko občinstvo težko čaka na predstave, kajti sveže, novo gledališče ne pomeni samo oddiha od ustaljenih oblik, ampak tudi ponovno preverjanje večnih bolečih resnic. Helena Grandovec Zvon. Je tudi eden od uredn iK0v Peti ORFFOV seminar na Rebrci Kaj so Orffovi inštrumenti, bo najbrž že vsak vedel: enostavna glasbila iz lesa, ki se jih hitro naučiš-in ki so najbolj primerna za otroške skupine. Zato se teh seminarjev tudi udeležujejo predvsem voditelji otroških skupin. Letos je bilo petnajst udeležencev, voditelja tečaja, prof. Janez Bitenc in prof. Ida Virt, pa sta se pritožila, da je tokrat prišel samo en fant. Očitno so dekleta boljše pedagoginje in imajo več zanimanja za takšno delo. Pobudo za te seminarje je dala K KZ. V minulem tednu so se udeleženci naučili kar lepo število tako imenov. „glasbenih pravljic". Prof. Bitenc napiše za vsak seminar nove pravljice in skomponira tudi melodije. „Pravljice imajo vlogo govorne in glasbene vaje — predvsem z govorom imajo nekateri težave. Otrok pa se hitreje nauči pesmice in jih tudi bolj čustveno posreduje," nam je rekel. Za zaključek seminarja pa so udeleženci staršem in obiskovalcem zaigrali dve glasbeni pravljici: eno o petelinčku, ki je najboljši pevec na svetu, drugo pa o gumbu. Otroci imajo veselje z glasbili. Radio/televizija STRAN -« r> ČETRTEK, I C. 26. julija 1984 STRAN ^ q ČETRTEK, ________IO 26. julija 1984 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 27. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.30 Olimpijske igre 1896 v Atenah — 12.05 Videz in resnica — 12.35 Orientacija — 13.05 Poročila — 15.00 Lou Grant — 15.45 Risanka — 16.10 Mednarodno prvenstvo v tenisu — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Kihot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Komisar — 21.20 Dežela operete — 22.20 Šport — 23.20 Poročila. Sobota, 28. julija: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.30 Latinščina — 10.05 Angleščina — 10.35 Gusarji morja — 12.10 Nočni studio — 13.15 Poročila — 15.00 Divji lovec — 16.20 Ljudje kot sloni — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.05 2. SPORED Petek, 27. julija: 17.35 Kompas — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljska ladja Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Engelbert Dollfuss — 21.15 Čas v sliki 2 — 22.20 Strah je ključ — 0.00 Poročila. Sobota, 28. julija: 15.00 Politika v petkih — 15.45 Dva krat sedem — 16.15 Proti vetru — 17.00 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Modri Nathan — 22.35 Poročila — 22.40 Vprašanja kristjana — 22.45 Tri ure do umora — 0.00 Poročila. Nedelja, 29. julija: 9.00 Salzburg — slika mesta prazničnih iger — 9.50 Toleranca: Lep videz ali odkrita resnica — 15.00 Mednarodno prvenstvo v tenisu — 17.30 Olimpijske igre — 20.15 Ločitev od mize in postelje — 21.50 Poročila — 21.55 Šport — 22.10 Bogat in reven — 22.55—2.45 Olimpijske igre. Ponedeljek, 30. julija: 17.30 Olimpijske igre — 20.15 Zlati časi — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Šiling — 22.05—3.00 Olimpijske igre. Jolly-Box — 17.30 Skrivnostna globina — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.30 Parada čarovnikov — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Vrtnica z Vrbskega jezera — 21.45 Dve nebeški hčerki — 22.45 Šport z otvoritvijo olimpijskih iger — 0.15 Poročila. Nedelja, 29. julija: 10.00 Olimpijske igre — 12.00 Ura tiska — 15.00 Gypsy — 16.30 Očetje cunj — 16.45 Risanka — 17.10 Veter v rokah — 17.40 Čela-dec — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Ljudska glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — — 19.45 Pregled tedna — 20.15 Italijanska legenda — 21.10 Svatba Katerine — 22.10 Nočni studio — 23.15 Čas za liriko — 23.20 Poročila. Ponedeljek, 30. julija: 6.30 Olimpijske igre — 8.30 Angleščina — 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Olimpijske igre — 13.00 Poročila — 15.00 Tarzan — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Boomer, potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku — 22.05 Fej svetu — 22.50 Poročila. Torek, 31. julija: 6.30 Olimpijske igre — 8.30 Angleščina — 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Olimpijske igre — 13.00 Poročila — 15.00 Zlati časi — 15.50 Družina Feuer-stein — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Peanuti — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nevredno življenje — 21.15 Kaj je novega, Pussy? — 23.00 Poročila. Sreda, 1. avgusta: 6.30 Olimpijske igre — 8.30 An- Torek, 31. julija: 17.30 Olimpijske igre — 20.15 Dallas — 21.00 Ptice selivke — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45—3.00 Olimpijske igre. Sreda, 1. avgusta: 17.30 Olimpijske igre — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Hamlet in tako — 23.55 Poročila. Četrtek, 2. avgusta: 17.30 Olimpijske igre — 20.15 Cirkus, kot bo jutri — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.45 Vsak za vsakega. • Celovec Predavanje prof. dr. Ernesta Bornemanna Tema: ..Seksualna vzgoja: njeni vplivi na partnerstvo in politiko" Čas: četrtek, 9. 8. 1984, ob 20. uri Kraj: Celovec, hiša OGB, Bahn-hofstraBe Prireditelj: Socialistična mladina Celovec. Obiščite Werner Bergovo Galerijo v Pliberku! Odprta je dnevno od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. gleščina - ' 00 Poročila — 9.05 Oddaja z misKo — 9.30 Olimpijske Igre — 13.00 Poročila — 15.00 Domotožje po gozdu — 16.25 Maroko, dežela vil in pravljic — 16.30 Risanka — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.05 Lev Janez — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Obiski na dom — 21.50 Olimpijske igre — 1.00 Poročila. Četrtek, 2. avgusta: 6.30 Olimpijske igre — 8.30 Angleščina — 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Olimpijske igre — 13.00 Poročila — 15.00 S šestimi je težko — 16.30 Risanka — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Poglejmo v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ana Karenina — 21.45—3.00 Olimpijske igre. 1. SPORED Sobota, 28. julija: 16.10 Poročila — 16.15 Ciciban, dober dan — 16.25 Zgodbe o Poluhcu — 16.45 Zgodbe iz Ne-pričave — 17.20 Modrost telesa — 18.10 Ženska za pultom — 18.55 Čudeži narave — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Animirani film — 20.15 Zlata vrtnica Vrbskega jezera — 21.50 Zrcalo tedna — 22.10 Tek je moje življenje — 23.45 Po notah — 0.20 Poročila — 0.30 La ’84: Olimpijska kronika — 1.25 La '84: Otvoritev Olimpijskih iger Nedelja, 29. julija: 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav -10.15 Trnov grad — 10.45 Veliko mesto — 11.45 625 —_ 12.00 Kmetijska oddaja — 14.30 TV teka — 15.35 Posnetek otvoritve olimpijskih iger — 19.00 Od Na-ve do kruha — 19.24 TV in radio . nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Ga- brijel — 21.05 Slovenci v zamejstvu — 21.35 Balkansko atletsko prvenstvo za mladince — 21.55 Jazz na ekranu — 22.45 Olimpijska kronika 2 — 23.25 Košarka — Jugoslavija : ZRN. Ponedeljek, 30. julija: 15.10 Olimpijska kronika I — 15.40 Olimpijski pregled I — 17.15 Plavanje — 18.10 Zgodbe iz nepričave — 18.45 Pop godba — 19.24 TV in radio nocoj — 19.3 TVD I — 20.00 Gasilec — 21.05 Placido Domingo v Sevilli — 22.05 TVD II — 22.50 Olimpijska kronika 2 — 23.30 Pregled 2. Torek, 31. julija: 14.55 Olimpijska kronika I — 15.25 Pregled I — 17.00 Plavanje — 18.05 zgodbe o poluhcu — 18.25 Izročila — 18.55 Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Cigan — 21.20 Prostor za tujca — 23.00 Olimpijska kronika 2 — 23.25 Jugoslavija : Južna Koreja. Sreda, 1. avgusta: 14.55 Olimpijska kronika I — 15.25 Olimpijski pregled I — 17.00 Plavanje — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Mozaik kratkega filma — 18.50 Osvajanje morja — 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TVD I - 20.00 Gimnastika — 22.45 Olimpijska kronika II — 23.30 Pregled II. Četrtek, 2. avgusta: 13.55 Olimpijska kronika I — 14.25 Olimpijski pregled I — 16.00 Gimnastika — 18.10 Tra-pollo HH 33 — 18.45 Čas, ki živi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Lov za zakladom — 21.05 Življenje Verdija — 22.15 TVD II — 22.45 Olimpijska kronika II — 23.30 Olimpijski pregled II — 01.00 Olimpijska kronika III — 01.25 Košarka — Jugoslavija : Brazilija. e St. Jakob Poletna noč Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu Čas: sobota, 28. julija 1984, ob 20.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Jakobu Igra: ..Planinski sekstet" • Obir 9- pohod na OBIR Prireditelj: SPD „Obir“ na Obir- skem Cas: nedelja, 5. avgusta 1984 Skupno zbirališče na vrhu Obirja. ob 11. uri Nazaj grede piknik pri Morofu. RADIČELOVEC ^^ Slovensk^aje Sobota, 28. julija: 09.00—09.55 Voščila. Nedelja, 29. julija: 07.05-07.35 Duhovni nafl^etrtek « avau<$ffl — voščila , avgusta ^reda, 1. avgusta: 4 In V7-15.00 Koroški obzornik udske pesmi in viže — 6rkev in svet. 4-10^i k M "15.00 Koroški obzornik Ponedeljek, 30. julija: za mlade. 14.10-15.00 Koroški obZ 4. avgusta: 14.10-15.00 Koroški obZ0%o y — Otroci poslušajte. ^09.55 Voščila. UMA TEDNA: u ,»*stem, po- 2. SPORED Sobota, 28. julija: 16.35 Dekle in fant — 18.00 Otroška predstava — 19.00 Zakladnica narodne glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Lola Novakovič — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Kennedy — 22.35 Poezija Nedelja, 29. julija: 16.15 Odkar si odšel — 19.00 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarni program — 20.50 Poročila — 21.00 Igrani film. Ponedeljek, 30. julija: 17.55 TVD — 18.15 Zgodba o pradeklici — 18.30 Otroška oddaja — 18.45 Pop godba — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Poročila — 20.55 Hit meseca — 21.45 Dinastija. Torek, 31. julija: 17.55 TVD — 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.45 Francija skozi šanson — 19.30 TVD — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 llinden — 40-letnica Asno- Petek, 3. avgusta: 12.25 Poročila — 12.30 Olimpijska kronika I — 12.45 Olimpijski pregled I — 14.20 Košarka — Jugoslavija : Brazilija — 15.05 Gimnastika — 18.15 Plavanje — 19.00 Vključitev v predtekmovanje v plavanju — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Ruby Gen-try — 22.30 TVD II — 22.45 Olimpijska kronika II — 23.25 Jugoslavija : Kanada — 00.00 Vaterpolo — Jugoslavija : Nizozemska. Sobota, 4. avgusta: 11.40 Poročila — 11.45 Olimpijska kronika I — 12.00 Olimpijski pregled I — 13.35 Atletika — 15.40 Gimnastika — 18.15 Plavanje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD - 20.00 Khartum — 22.05 Zrcalo tedna — 22.45 Olimpijska kronika II — 23.30 Olimpijski pregled II. ma — 21.35 Poročila — 21.40 Iz koncertnih dvoran — 22.25 Čas knjige. Sreda, 1. avgusta: 17.55 TVD — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Saboter — 22.00 informativna oddaja — 22.05 Slavnostna seja sobranja SR Makedonije. Četrtek, 2. avgusta: 18.00 TVD — 18.15 Junaški rod — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.15 Poročila. Petek, 3. avgusta: 19.00 Diagnoze — 19.30 TVD — 20.00 Poletni festivali resne glasbe — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v video medijih — 21.40 Sovjetska znanstvena fantastika. Sobota, 4. avgusta: 16.10 .Ciciban, dober dan — 16.25 Zgodbe o poluhcu — 16.40 Zgodbe iz Nepričave — 17.10 Modrost telesa — 18.00 Ženska za pultom — 18.50 Čudeži narave — 19.30 TVD — 20.00 Ulični pevci — 20.30 Poezija — 21.00 Poročila — 21.05 Feljton — 21.55 Kennedy. Prireditve ODa Varnost za Vas in Vašo družino Posvet, oskrba in optimalni servis Okrajni inšpektor HEINZ OGRIS Klagenfurt/Celovec, Burggasse 9, tel. 04222/51 2929 - 212 9071 Kotmara vas, Trabesinje 51, tel. 04220/21 07 GENERALI PRIREDITVE • Železna Kapla TOVARIŠKO SREČANJE PRI PERŠMANUV PODPECI Prireditelj: Zveza koroških partizanov Čas: nedelja, 5. avgusta 1984, ob 14. uri Spored: govori, kulturne točke, godba na pihala iz Jesenic • Peca V nedeljo, 29. julija 1984, bo na Peci pri Sv. Ani in Sv. Hubertu pri sedmih utah žegnanje. Bogat program s sv. mašo ob 11.30 uri • Vesele KOROŠKI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni Čas: petek, 27. julija 1984, ob 20.30 uri Kraj: gostilna VVutte na Veselah Nastopajo: MoPZ SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana; Ansambel „Korenika" iz Šmihela; Pop-skupina „Zmeda“ iz Št. Primoža; za ples bosta igrali obe instrumentalni skupini. • Kališe-Sele Počitniška tedna za otroke Prireditelj: Katoliška otroška mladina Čas: od nedelje, 5. 8. do nedelje, 12. 8., ali pa od nedelje, 12.8. do sobote, 18. 8. 1984 Kraj: na Kališah v Selah — v višini 1000 m Cena: 350.— šil. Prijave sprejema: Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, Celovec TEDEN MLADIH UMETNIKOV ki bo od ponedeljka, 30. julija 1984, 9. ure, do sobote, 4. avgusta 1984, 13. ure v MLADINSKEM CENTRU NA REBRCI Z otroki bodo delali: VALENTIN OMAN, BARBARA MOSENEDER, TANJA ZGONC, MIRKO SRIENC, PEPCA VVEISS, ANICA FUGGER, MARIJA PUŠNIK Cena: 680.-ŠII., polni penzion, material se zaračuna posebej. Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodne barvice in veliko dobre volje! Prijavite se lahko pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer Ring 26, v Celovcu (tel. 51 25 28*23 ali 24) ali pri Mladinskem centru na Rebrci, 9133 Miklavčevo (tel. 0 42 37 - 21 42). Krščanska kulturna zveza, SPD v Borovljah, KPD „Planina“ v Selah, SPD „Herman Velik", Sele-Kot, Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu, SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku vabijo na Folklorni popoldan s folklorno skupino KOLO iz Beograda v nedeljo, 5. avgusta 1984, ob 14.30 uri, v mestni hiši v Borovljah Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk NASTAVITEV ABSOLVENTA PEDAGOŠKE AKADEMIJE za delovno območje izobraževanja odraslih. Interesenti naj se oglasijo pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28 *23 ali 24 • Borovlje Nastop folklorne skupine „KO-LO“ iz Beograda Čas: nedelja, 5. avgusta 1984, ob 14.30 uri Kraj: Mestna hiša v Borovljah Prireditelj: Krščanska kulturna zveza iz Celovca Soprireditelji: sosednja društva iz Borovelj, Slovenjega Plajber-ka, Sel in Šmarjete v Rožu • St. Jakob RECITAL DE GUITARE Koncert s kitaro — Jeaguin Ria-no Beltran Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu Čas: sreda, 1. avgusta 1984, ob 20.30 uri Kraj: cerkev v Št. Petru Na sporedu so LATINSKOAMERIŠKE IN KLASIČNE SKLADBE • Loga vas Slavnostna prireditev ob 80-letnici obstoja SPD „Svoboda“ v Logi vasi Čas: sobota, 11. avgusta 1984, ob 20.00 uri Kraj: gostilna Jagervvirt v Logi vasi Spored oblikujejo: MoPZ SPD „Bilka“ iz Bilčovsa; MoPZ SPD „Edinost“ iz Škofič; MePZ „Moj-cej“ iz Št. lija; MoPZ SPD „Svo-boda“ iz Loge vasi • Stol Otvoritev prenovljene Prešernove koče na Stolu Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu Čas: sobota, 4. avgusta 1984 • Dom v Tinjah KONCERT S KITARO Latinskoameriške in klasične cklflH hp Čas: nedelja, 29. 7. 1984, ob 20.00 uri Nastopa: Jeaguin Riano Beltran GALERIJA TINJE: Razstava del Vinka Hlebša „Slike“ (razstava bo odprta do 23. avgusta 1984) od nedelje, 19. 8. ob 18. uri do nedelje, 26. 8. ob 13. uri Slovenske počitnice Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče Vodi: ravn. prof. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti od četrtka, 30. 8. do četrtka, 6. 9. Polet na Kreto Vodi: rektor Jože Kopeinig 51. CELOVŠKI SEJEM Z velikim blagovnim sejmom in mnogimi posebnimi razstavami od petka, 10. do nedelje, 19. avgusta 1984 S SKRAJŠANIM STROKOVNIM LESNIM SEJMOM RAZSTAVIŠČE — DNEVNO OD 9. DO 18. URE 1500 RAZSTAVLJALCEV IZ 30 DRŽAV ZABAVIŠČE DNEVNO DO 2. URE ZJUTRAJ Iz ponudbe: kmetijski stroji in orodje, gradbeni stroji in materiali, pohištvo, tekstilije, preproge, električno orodje, vse za gospodinjstvo, dom in vrt. Šport Naša Ani Muller-Klemeniak ie postala dvakratna avstrijska prvakinja Naša rojakinja Ani Muller-Klemenjak iz Podgorij v Rožu je trenutno v odlični formi. Na avstrijskem prvenstvu na dunajskem stadionu je zopet enkrat dokazala, daje slejkoprej najboljša tekačica na dolgih progah v Avstriji. Po zmagi na koroškem prvenstvu je osvojila državna naslova v teku na 1500 in 3000 metrov. V teku na 800 metrov je osvojila odlično tretje mesto. V teku na 1500 metrov se je Ani Muller-Klemenjak borila za zmago s Kristijane VVildschek, ki je letos tekla na tej progi v Avstriji doslej najboljši čas. MOllerjeva je tekla taktično odlično in je distancirala Wild-schekovo v zadnjih dveh krogih jasno. Mullerjeva je zmagala v času 4:18,97, kar je hkrati tudi najboljši letos v Avstriji doseženi čas na tej progi^ Že v petek pa je osvojila svoj in hkrati prvi državni naslov za Koroško na letošnjem Prvenstvu. V teku na 3000 me- trov je imela presenetljivo manjše težave, kljub temu pa je jasno zmagala s časom 9:29,94 pred Dunajčanko Isa-belo Hozang. V teku na 800, kjer je postala pred kratkim koroška prvakinja, je zasedla odlično 3. mesto, čeprav bi mogoče bila možna še boljša uvrstitev. Kljub temu pa je bila Ani Muller-Klemenjak z dvema državnima naslovoma in s tretjim mestom najbolj uspešna koroška atletinja na letošnjem državnem prvenstvu. Koroška je skupno osvojila le 5 prvih mest in je s tem letos precej Naša rojakinja Ani Muller-Klemenjak je bila zopet uspešna razočarala. Naši dvakratni avstrijski prvakinji k temu ponovnemu lepemu uspehu iskreno čestitamo in ji želimo v nadaljevanju tekmovalne sezone še obilo uspehov. an Wo|bl — bo tudi v 1. razredu zvezda moštva? Globasnica: V prvem letu hočemo zasesti mesto med prvimi petimi Novinec v prvem razredu D iz Globasnice si je že v prvem letu zastavil precej visok cilj. Ob koncu hočejo namreč zasesti mesto v prvi polovici lestvice. Vsi igralci so ostali pri klubu, prav tako tudi trener Štekl. Vodstvu je celo uspelo pridobiti nove igralce, mdr. legionarja iz Slovenije ter mladega vratarja iz Pliberka. Pod temi pogoji je od globaškega moštva letos prav gotovo mnogo pričakovati. Novi igralci: Matschek (Pliberk), Butej, Fera (SAK), Ivo Beliš (Slovenj Gradec) Klub so zapustili: nobeden Odjavljeni igralci: nobeden Kader: Matschek, VVutte, Hutter, Medvoz, Kovvatsch, Mi- cheu, Dlopst, Galo, Vauče, VVolbl, Petek, Beliš, Fera, Butej, Schatz. Športno vodstvo: Miha Štekl (trener), Miklau (sekcijski vodja). Sponzor: brez sponzorja. Žvabek: Z novim trenerjem in z novimi igralci letos do boljših uspehov . V Žvabeku so se letos prav »oborožili". Kot trener je prišel mladi Teo Ramusch, ki je dve leti treniral Šmihel v pod-'9«. Od Rude je pa prišlo kar četvero igralcev, ki bodo okre-plli sredino. Kljub temu, da je Ramusch sprva računal in ^Pal še na nekaj dobrih in izkušenih igralcev, ki so se po-terr» odločili za druge klube, so v Žvabeku kljub temu optimistični. Tudi s tem moštvom moramo zasesti mesto med P^imi tremi. Novi igralci: Hanin, Sa- mitsch, Matschek (Ruda), Kul-meš (nazaj od Rude), F. Roller (Pliberk). Klub so zapustili: Žlinder (nazaj k Pliberku) Odjavljeni igralci: nobeden. Kader: Jonke, J. Lutnik, Krainz, Sperdin, Lampl, Mi-cheu, Matschek, Samitsch, Perč, Lutnik E., G. Lutnik, Pau-litsch, Hirm, Roller. Športno vodstvo: Teo Ramusch (trener), VValter Schlat-te (sekcijski vodja). Sponzor: brez sponzorja. Naš športni reporter „ Najvažnejše je sodelovanje“, tako se je glasilo geslo očeta olimpijskih iger Francoza Coubertina. On je propagiral olimpijski duh, ki naj bi združeval neglede na vojne in nemire vsaka 4 leta vse športnike sveta. Tekmovali naj bi amaterji, to se pravi, športniki, ki se vrnejo od tekmovanj brez dobička. Olimpijske igre naj bi bile igre miru in razumevanja med narodi. Toda s časom se je začela vnašati v olimpijske igre politika, posamezne države so izrabljale igre za svoje Olimpijske igre včeraj in danes namene. Poleg .tega pa so postajale igre vedno bolj komercialne, trgovci in mana-gerji so začeli prodajati igre po kosih po svetu. Prve olimpijske igre, ki so uničile prvotno olimpijsko zamisel, so bile 1936 v Berlinu, ko je Hitler zlorabil olimpijsko zamisel za svoje nemškonacionalne načrte. Nadaljnjo veliko rano v že oslabelo olimpijsko zamisel so naredile igre leta 1980 v Moskvi, ko so zapadne države pod vodstvom ZDA bojkotirale iz političnih razlogov poletne olimpijske igre. Zaradi bojkota se politične razmere niso zboljšale, medsebojni stiki so postali še slabši, politična napetost je dosegla pred igrami v Los Angelesu svoj višek. Pričakovani bojkot držav vzhodnega bloka se je kratko pred začetkom iger uresničil. Vseeno kakšno mnenje kdo kje trenutno zastopa, nevarnost razprodaje olimpijskih iger še nikoli ni bila tako velika, kakor tokrat v ZDA, kjer očitno ne šteje več mirovni duh športnikov amaterjev, temveč le še reklama in „Show Buis-ness“. Šport Novi igralci SAK (od leve): Peter Štern, legionarji Zlato Ratajec, Igor Mrkun, Mladen Jovičevič in Roman Raczinski Čili SAK ie takojšen povzdig v kor, ligo SAK si je letos zastavil zelo visok cilj. Že v prvem letu hoče zopet nazaj v ligo, kamor po mnenju nogometnih strokovnjakov tudi spada. SAK se je zaradi tega tudi precej ojačil, pridobil kot trenerja bivšega avstrijskega reprezentanta Alojza Jagodiča, ki je pripeljal s seboj Romana Raczinskega ter Petra Sterna. Dodatno je prišel poleg novih dveh legionarjev Ratajca in Jovičevi-ča k SAK tudi še vratar Naschenvveng. Konkurenca med igralci SAK je letos izredno velika. Jagodič ima na razpolago 15 skoraj enakovrednih igralcev, ki se že z vso vnemo borijo za mesto v moštvu. Ta konkurenca med igralci je gotovo zelo važna, ker spodbuja vsakega posameznega igralca in se s tem poveča moč celotnega moštva. Tako bosta medseboj konkurirala tudi vratarja Igor Mrkun in novinec Naschenvveng. Za mesto levega branilca se ponujajo kar 4 igralci. Micha Kreutz, Rudi Urban, Jože Gregorič in Janko Wo-schitz. Kdo bo potem dejansko igral na prvi tekmi, bo gotovo odločala forma vsakega posameznika. Nemškogovore-či igralci so se na igrišču že prilagodili razmeram slovenskega moštva in so že dokazali, da so res ojačitev za SAK. Legionarja Jovičevič in Ratajec sta pa že na prvih tekmah pokazala svojo nevarnost v napadu. Od 23. 7. do 27. 7. 1984 je imel SAK priprave v Celovcu na Košatovem igrišču, kjer je treniral trener Alojz Jagodič dvakrat dnevno s svojim moštvom. Kdo bo na prvenstvu igral od legionarjev v prvem moštvu, še tudi pri SAK ni odločeno. Novi igralci: Jovičevič, Ratajec (Slovan Ljubljana), Štern, Jagodič (PSV/ASK), Naschenvveng (Velikovec), Raczinsky (Vetrinj). Klub so zapustili: Franz Rozman (Železna Kapla), Martin Nobel (Sele), Sigi Hobel (Bilčovs), Butej, Fera (Globasnica). Odjavljeni igralci: nobeden. Kader: Mrkun, Sadjak, Lampich-ler, VVoschitz, Kreutz, Gregorič, Zablatnik, Velik, Polanšek, Urban, Luschnig, Jovičevič, Ratajec, Štern, Raczinsky, Naschenvveng, Jagodič, VVieser. (18 igralcev) Športno vodstvo: Alojz Jagodič (trener), Albin VValdhauser (sek-cijski vodja). Sponzor: brez sponzorja. Šmihelčani bodo v novi sezoni nastopili z močnim moštvom Kdor je mislil, da bo letos Šmihel po slabih rezultatih na turnirjih igral na zadnjem delu lestvice, se je verjetno krepko motil. Ternerju Rudiju Mačku je v najkrajšem času uspelo moštvo zopet združiti in postaviti na noge močno ekipo. ----------------------- ima dobro kondicijo in igra zo- Je končal svojo kariero: vratar Franc Verhnjak Igralci v Šmihelu hvalijo treninge novega trenerja Maka na dolgo in široko. Tako dobrega in učinkovitega treninga menda v Šmihelu še nikoli ni bilo. Prvi sadovi dela novega trenerja so se v pripravljalnih tekmah že pokazali. Moštvo pet tisti nogomet, ki ga je igralo v najboljših tekmah. Igra je hitra in dinamična, vsak se bori za vsakega. V tekmi proti Velenju je pretekli teden igral tudi zopet Mijato-vič in že v prvi tekmi pokazal trenerju svoje tehnično znanje. Zdaj bo za trenerja izredno težko, ker ima na razpolago troje odličnih legionarjev. Novi igralci: Guetz (Sinča vas), Mak (Grebinj), Mijatovič (Velenje). Klub so zapustili: VValter Kraus-ler (Vienna), Kober (Metlova). Odjavljeni igralci: Franz Verhnjak. Kader: Guetz, Pucki, Šuler, Mot-schnig, Andrej, Lopinsky, Lubas, Blažej, Vauče, Mijatovič, Krištof, Buchvvald, Kadisch, Helmut Krausler, Lojze Kužnik, Mak, Obrietan, Stanko Verhnjak. Sponzor: RAIKA Pliberk. Selani so se dobro pripravili, toda teden pred prvenstvom je polovica igralcev na dopustu Še dober teden je do začetka prvenstva v podligi, povsod se moštva pripravljajo z največjim trudom. V Selah so prve priprave že zaključene, nekateri igralci so se odpeljali na dopust, tako je trenerju Feri na razpolago ta konec tedna le polovica moštva. Selani so trenirali v zadnjih tednih trikrat tedensko. Predvsem moč, hitrost in vzdržljivost so bili v ospredju treningov, ki tudi zdaj še potekajo le deloma na domačem igrišču, ki se še obnavlja. Na turnirju v Klopinju so bili Selani tokrat manj uspešni, zasedli so le tretje mesto. Novinca Martin Hobel in Igor Vrhovec sta se že odlično uigrala v moštvo, ki je ostalo razen odhoda Hrovatiča popolnoma nespremenjeno. Odločitev o novem številu legionarjev je Selane polno zadela. Kot pri SAK in v-Šmihelu je tudi v Selah javljenih troje legionarjev. Verjetno bo Vrhovec vedno igral zadnjega bra- nilca. Tako se bo moral Fera odločiti med Golcem in Jakopičem. Eden od teh dveh bo verjetno deloma igral v moštvu pod 23. Že naslednji teden se začne prvenstvo, ki bo po; kazalo, kako močni so Selan' in kaj lahko v nadaljevanju prvenstva od njih pričakujemo. Novi igralci: Martin Hobel (SAK), Igor Vrhovec (Slovan). Klub so zapustili: Tone Hrovatič (Slovan). Odjavljeni igralci: nobeden. Kader: Užnik, Vrhovec, Hobel, Jakopič, Goleč, N. Olip, Čertov, F-Dovjak, Travnik, Falle, N. Dovjak, N. Hribernik, Fera, Oraže, G. HrO" bernik, A. Dovjak. Športno vodstvo: Jože Fera (trener), Nanti Olip (sekcijski vodja)- Sponzor: Naš tednik.