Številka 285. Trst. v nedeljo 15. oktobra 1905. Tečaj XXX. Edinost Oufto politttaaga druitvi „EiiMSt" za Primrskt. F mdinomti H moć t (T Ishaja. mld du. 'H "■•5-11 ob »edi»lia& in praznikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob r ari zrn trav '••Blftir »te vllke ne rmoatajo po 3 sovi. (6 stotmk> mTorib U)oa*»ra»D t Trstu m okolici. ^Ljuoiiani, Gorici. •-ijJ. Eianiu. Mariboru. Celovcu. Idriji. 5t P t-trn, Satani, Sabrefidi. Novemmestu iui Pfimme In naroeke spreiema aorava lisu .Edinost", lil«* ;r«1o Gaiatti it. IS. — Cradn# mre so o i 2. MP- de ireier. — Cene oeiaaom 16 m. na vrsto pevt: poslanice. M9I1IUC3. javne zanvaie in domaći ogiasi po pogodbi. TELEFOJf Itev. 1167. laroAnlnft znaia ta vse leto 34 K. pol leta 12 K. S meneče « K. — N»-aaročbe brez aoDosiane naročnine ae oprava ne ozira, Vri dopisi naj se pošiljajo n& uredništvo lista. Nefrankovaas pisma ae ne sorejemajo In rokopiM se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na opravo iiata UREDNIŠTVO: ni. ttlorfio Galattl 18. (Narodni dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik tonaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. s t. Poitno-hranilnlčnt račun št. 652.841. Brzojavne vesti. I Dežel o 1 predsednik Sehirarz LJIKUANA 14. Dcitlai predsednik ^ch« irr « danes prevzel vcdst ra deželne vlade. Predpolulae e>< se mu predata ili uradniki dtž-ice \ Jade is ckr>jc.e£a glavartt/a ; nato se e pcalovil dosedanji dvorni sveto- t va ee in tedanji tržišči ntmestnšci pcdpred-aednik dr. grof Scbali^otecb. Spremembe v armadi. DUNAJ 14. Na ukaz csaarjev je nadvojvoda Jcs p Fetd nand premeščen o i k 93. pešpclku, FML. Lovotto, poveljnik trdnjave v Trentu je umirovljen, na njegovo ■ atfsto je imenovan FML. Hugett, poveljnik Xf. br gsde. Kar ob Malfatti — namestnik deželnega glavarja na Tirolskem. DUNAJ 14 Cesar je s odlokom od 11. t. m. imeaoval deželnega poslanca barona Ma.tatti-ja nametnikom deželnega glsvsrja na Tirolskem. Nov red za Ijndske tn meščanske šole. 1 DUNAJ 14. »AViener Ze.tung« je priobčila naredbo minirterstvs za uk in bogo-častjo od 29. septembra 190."». glede novega reda za ljudska in mehanske šolo, ki t>o veljal sa v te cesarstvo izvemši Galicijo. Obsedno stanje ▼ Odesi odpravljeno ODESA 14. Danas jo b:l priobčan odlok, a kater.m so oboedno stanje odpravlja. Bojkot zavarovalne drnibe. BRNO 14. 7000 Čehov, ki ao zavarovani pri moravsko šiezijaki zavarovalnici, je odpovedalo pogodbo, ker sj bilo povodom ^ shoda nemšzo-aac jonaloe stranko raaobtsene | na poslopju zavoda nemško narodne zi- ; stave. Angleika vztotno azijska eskadrn na Japonskem. TOKIO 14. (Reuterjev biro) Admiral Noel in angleški Častniki so bili povabljeni danes na zajuirek v cesarsko palačo. Cesar jo napil kralju Edvarda, podadmiral Ncel pa css^r^u Mut ubitu. Klub Msple jo prirtd 1 na čast admiralu Noelu svečan obod Mošivo ao pcg>:t;le mestne ob.aBtmje. Srbski kralj. BELiGRAD 14. Kralj se jo v spremstvu prestolonaslednika in vojaških atašejev pt vro i z vojaških vaj. Jutri predpoludne otvori kralj rasedanje siupač.ne s prastolnim govorom. štrajk — končan. BEROLtN 14. Širajk delatciv pri eiektriČnih napravah je končan. BEROLIN 14. \Vo.ff,v biro poroča:! Električne tvrdke prično z delom IG. t. m. Delavci nisu dobili nikakil* novih koncesij. Delsti prično pod pogoji, k' so bili dovoljeni prt d štrajkom. Zaroka španske infantinje. MADRID 14 Kakor poročajo listi, \>j zaroka ;nlanlinje Var;je Terezije z bavar-pc:m princem Ferdicandcm uradno priobčooa dao 19. t. m. Srbska skupščina. BELUiRAD 14. Zaoedanje skupščino ;e bilo danes otvorjenc. Siupščina jo s 74 od 106 oddanih glasov izvolila predsedni zcm odvetnika Nikolo Nikolći, podprsdeed-mzoma ps S:mo Katiča in Milovana Laza rev. <:t. Kolera. BERO LIN 14. Od 13. do 14. opolu-«lne s'a na Pruskem dve osabi oboleli ca j kolero, ena je pa umrla. LODZ 14. Tukaj jo v zadnjih dveh j tednih umrlo vslod raznih bolezni — vštevši j Kolero in t los — skupno 427 oseb. Švedski zbornici. STO K HO LM 14. Obe zbornici držav-1 ze^a zbora sta imeli danes kratki soj?. - Za- konski načrt glede razrešitve unije in glodo zastave jo b*l i t ročen posebnemu odseku. Ob 7. uri zvečer sta ss \ rš li nadaljni stj . Potres v Kalabrijl. REGGIO Dl CALABR1A 14 Dines pcpoludae ob 3. uri 35 min. je bi'o t o kaj čuti valovit pot-es, ki je trajal voč sekund. MKSSINA 14 Ob 3. uri 43 min. je bilo čuti taksi potres. MONTELEONE 14. Ob 3. uri 40 min. popoludno je bil tuksj potres, čegar posledica šo niso saaar. Prebivslstva se je polaat !a velika panika. (rlid nn Španskem. LEVILI 14. Lačni poljski delsvoi so se včersj podali v Eaijo, kjer so so polastili vseh iivil in so rsrdojali koče. V vasi vlada psniks. Švedski kralj. STOKHOLM 14. Krslj Ojksr ;e dan s aopet \ sprejel vlsdo. Ogrska kriza. DUNAJ 14. Ministersai predsednik baron F*jerva*y so jo vrnil v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 13. »Odrski biro« poroča : Poročila listov, po katerih pripravlja baje vlada gos} o larsko ločiti v od Avatrijo, niso osnovsna ter aisj drusega nego samovoljna kombinaejs. Dogodki na Ruskem. VLADIKAVKAZ 14. (Potrogr. brz. agent.) Danes je pnčsla mobilizac ja resorvi-1 stov v vojsškem okraju Kavkasa. VAR&AVA 14. Clizo Varšivo je bila proti vili nekegi go«poia imenom Posaolta ; vržena bomba, vsied česar sta bils dva slu- žsbniks ubita. Na begu ao storilci etrsljsli j na polioijste, ki so jih preganjali. D/s poli- cieta sta b la ubila. StorJci eo ubežali. |----- Is Hrvatske. Zagreb, 3 oktobra. Tako živahne bitko, kakor ao počenši od dno 3. t. m. \oii v hrvatskom nov i ostvu, ai bilo še nikoli. Vse hrvat3kv jsvno mnenje, a žaiim vso hrvatsko novinstvo razdfl lo ee J j je v dva tabore, popolnoma naspretoa si po svojem nsziranju. Reška konferencija igra glavno ulogo in vas Hrvatska je danea formalno ali sa, sli proti reški resoluciji. Vse, kar pri nss tresao misli, "vsi, ki vidijo, da ss ne mere s glavo skozi s d, vsi, ki so resno osved< coni o važnosti situvacjo tvorijo ono grupo. Drugo grupo ps tvorijo nsjradi-kslneji — kričaSi, napadalci tujega poštenja j a Frankom na čelu, potom pobožai »gross-«"> iterreicberji« okolo slsvnoga »Hrvatstva« in največi »rodoljub«, miDietor izven službe, vlsetalin treščorovački, gospod Nikola von Tomss:c z »Dnevnim listom« i a ljudmi okolo istega. To jo torej tista slavna četa, ki se je dvignila proti »izdajicam«, da nam »reši« Hrvatsko ! Na katero pot krene ? Ulcge so | razdeljene tako lo : »Čist:, bodo vse zastopnike, ki so bili na Rok?, proglašali za »izdaj ce« in proti njihovim osebe m bodo iznašali nsjgrše klevete ne le v njihovem glavnem glasilu, ampak tudi po svojih zakotnih provicci jalnih lističih. V [nekem zakotnem slavonskem listu pošiljsjo oni nsše zastopnike na »smetišče«, s Čemer pa menda ne rešijo Hrvatske. V nekem drugem listu, »Hrvatski sastavi«, ki je nsmsnjen kmečkemu 11 mu, donašajo imena onih poslancev, ki so bili na Raki, v črnem okviru ter tolmačijo s »neoborivo« legiko, da to ti poslanci »umrli« za hr rat tki narod. Kakov položaj naj zavzamemo in kako naj iziđemo iz te kriss — o tem, seveda, ne zaa oai listič spregovoriti niti besede. Ali za to se meče nn osebe pojedinih poslsDcev a takimi bscedami, da smo sigurni, da aeljak, ki jih bo Sital, mora pora diči ti od srama. »FurtiaaSi« pišejo proti reški resoluciji dolge členke v — »Reich»posto«, »Vater- land« in druga slične glssila kamarile, ter j skušajo zmanjšati važnost ltške roaolucije. Tomaš 6 pa p io globokoumna članke v — »Neue Freie Preske« proti reaoluc'ji ter povzdiga m narodno stranko kakor »jodino in pravo patrijotiške«. Madjaroaski lističi po pokrajini živo ponat skujejo njegove Članke, a potem ]*a gospoda ponosno udarjajo na prsa in kličejo : ves narod je proti reški resoluciji! A i ta krik jim ne koristi, ker ljudje i __ J spregledavajo. Da je resolucija napravila po vsem : sve u naki, da, veliki utie, o tem smo pre- j pričani in t) vidimo vsaki dan La čitajte j ' svetovno novine in povsod i najdete po kako 'vest iz Hrvatske, a za našo usodo so »?e pobrigali gio*o»terreichorji« na Dunaju (Lue-ger, princ L chtenstein, Soh\vendhagen in slične veličine), {ki bi hoteli s pomočjo 13. vojnega zbora izvesti v Hrvatski »državni j prevrat«. Ti ljudje bi hote'i »c sreči ti« potlačeno« Hrvatsko, da bi is njo napravili avstrijsko provinc jo, pa bi nsm s tem odvseli is ono malo avtonom;je, kar jo imamo. V isti Čas ps, ko ee ti veliki »državniki« laskajo I nam Hrvatom, prinašsjo njihovs glasila najhuje napade na naše češko brate ter isražajo svoje soglssje s nemško druhaljo v Brnu. Ti ljudje torej delajo za naša ođrešsnje, ea našo srečo. In ti ljudje Žs proglašajo kakor 1 svoje pcmagače neše »čisto«, »fartimsše« in !— »seljačko« Btrsnko, a bofrat S u kije in dr. Šastsiš č cbsčata svoja t o delovanje ! Najžaloatnsjo ulogo pa igrata vsskako brata Radić, vodji soljašte demokratične stranke. Sicer sta proti vfskemu gospodskomu označju, tu pa hočeta služiti g o - spodsko-aristokrstski politiki »veliko avstrijski«. »Furtimaš « so itik /e pristaši to politike; »stljačka stranka« izdaja preglas na narod v 3000 izvodih in ogreva ljudij za tiko politiko, a vso druge označuje sa » z lajice«. »O st «, ki se sicer gsrirajo kakor bran tel ji » vol. ko-hrvatske« politike, se bržkone pridružijo »velike-avstrijski«, ki bi hotela hrvatsko zjsdnačiti z ostali avstrijskimi provincijsmi. Oni bodo podajali »is* jave«, prirejali »meščansko sestanke« proti reški resoluciji, protostovali proti »izdajalcem«, parkrat kričali nokoliko starih fraz — in bodite uvorjeni : Hrvatska bo rešena ! Na drugi strani pa madjaraka liberalna stranka izbora odbor za »urejen:e poslov s Hrvatsko«. Poprej niso hoteli liberalci niti vedeti za Hrvatsko, sedaj pa naenkrat volijo odbore za urojonjo poslov žnjo. V odbor pa §ta izvoljena največi z oSinec na Hrvatski — K h u e n in urednik »Pe&ter L ovda« Maks Falk, ki je v svojem listu storil nam Hrvatom toliko zlr, da tega niti dopovedati ni možno. Od takih »prijateljev« moremo res mnogo pričakovati! Ogreka koalic ja so pripravlja, da osebnim načinom stopi v dogovore z odbore m petorico Hrvatov, izvoljenih na reškem sestanku. V ta nsmen jo ogrska koalicija is-volila odbor 7 členov, najuglednejih svojih politikov. Odposlanec kotlicije Polonvi jo že bil na Reki in se je tem razgovarjal s poslancem drom. Trombie.m. Bil je tudi v Zagrebu pol dneva, ali ni stopil v dotiko z nikomur. Z veliko napetostjo pričakujemo tu razprav med odboroma naše petorice in Bed-morice od madjarske koalicije. , Izseljevanje Dolenjcev. (Dopis.) Ni brez pomena govor poslsnca Šakljeja v državnem zboru, kjer se je to dai pritože val, da se premalo stori v to, da bi se za-pree.lo preseljevanje Dolenjcev v Ameriko. Da je omenjeni poslanec to vprašanje sprožil, to je čisto opravičeno; kajti o J Slovencev je v Ameriki največ Dolenjcev, c sobi to pa Belo-kranjesv, ki so bili prvi ^ovenski naseljenci v Ameriki. Od teh jih je tudi največ ondi našlo drago evojo domovino, kjer jo že arugi, če r.s tretji ali calo Četrti slovanski tod naš, t. i. kolikor se žs ni naturalieiral in razDa-rodil v Atigitži. Belokranjci so pa postali tudi večinoma zelo bogati v Ameriki. Med njimi so celo milijonarji. In vendar je poslanec Suklje, ki jo sam Balokranjec, tožil, da se neš ljad preveč preseljuje v Ameriko. In prav ima, kajti njegova ožja domovina vendar ni ia dobičku od tega izseljevanja. Kar naših ljudi OBtaja tam v Ameriki, ti so iegubljeni za nas. Med temi je veliko takih, ki so tu zapustili no samo svoj dom in svojo grudo zemlje, ampak tudi ženo in otroke. Vmes jo brazvcBtBežev, ki se za to [svojce kar nič ne smenijo. Večina res ni tako trdoBrčna. Mnogo jih pošilja novce v podporo ženi in otrokom, kar pa običajno le malo zalega, ker gospodinja sama brez meža no moro tako opravljati Bvojih poslov kakor ti zahtevajo. Da bi mož in žena odšla v Ameriko, a otroke tu pustila, lo fo sicjr redki slučaji, a so čez vse žalo^tai. Tako zapuščeni otroci doraščajo slabo odgojeni in postajajo siroto na duhu in telesu. V Ameriki si nekateri rts, ako imajo srečo, da so vedno na dolu, tlužijo v teku let velike svote. Res prinašsjo domov, recimo po desetih letih, tolike, kolikor bi ei doma ne mogli prislužiti tudi v 20 ali voč lotih. Toda večinoma so tam pustili svojo — zdravje! Na prvi pogled ugaja našim ljudem, ko vidijo svojega rojaka, do-Šlega nazaj v Evropo, ko je gosposko opravljen in ima dokaj žvenka v žepu. Ali tega ne zapažajo, da sa jo on naš3mu kme -ketnu dola čisto odvadil, da ne zsa in ne moro več prijeti za tukajšnje delo. Z nabranimi novci zakrpa hišo, ki mu je v njegovi nenavzoč-nosti razpadla, zamaši druge luknjo in poten:, potem pa odhaja večinoma uazaj v Ameriko, ker mu tukajšnje razmere več no prijaio. Kdor pa 89 je izselil v drugič, tega pa po navadi ni več nazaj v Evropo. Mnogi ja • nima več moči, da bi se v arugič podal — j »čaz lužo«. Kajti prišel jo iz ameriških rud-i ni kov in tovarn domov : bolehav, je t cen ali drugače pohabljen. Ta ni več za delo ; uživa ameriške dolarje, dokler no gra prezgodaj v krtovo deželo. — Poslanec Šuklja bi rad zaprečil izseljevanje. Mi tudi. Ko bi ljudje doma dobivali dovolj in poštenega dela, n. pr. na gradnji železnice — recimo tako zalo potrebnih prog cd Rudolf j vega v Belokrajino in Karlovec, ol Trebnjega na Sevn od Novega mesta na Brežice (ali Krško) — odvračalo bi jih to že nokoliko cd izseljevanja. V novejšem času, ko so dobre letina in ko vinogradi zjpet rode, je sicer izseljevanje nekoliko ponehalo, vsaj v poletnem času. — Vlada, ca katero jo potlanec Suklje apeliral, da bi proprečala izseljevanje, je s tem, da je povspeševala vinogradništvo, ž a precej odpo-mogla tej kalamitetf. Ona naj pa vsej zemljiški kulturi posveti svojo pozornost ! Na Dolenjskem rodi vsak ko$Ček zemlje, Da Dolenjskem ni še preveč ljudi. Treba jih jo samo navajati, da bodo z vedno večo marljivostjo obdelovali zemljo. Sij sa jim njihov trud bogato poplača. Našemu ljudstvu je treba le oči odpirati in povedati mu : »Dolenjec, Tvoja zemlja je zdrava!« Deželni zbor istrski. Zadnja »Naša S.oga« se bavi na uvodnem mestu s pogajanji, ki so se, oziroma se še bodo vršila na t.ukajšajom namestništvu med odposlanci italijanske deželnozborske večine in onimi hrvatsko-slovenske manjšine. Clankar označuje znani razlog, radi katerega ao je mašina deželnega zbora iitrskega hkratu zaustavila v zadnjem zassdanju. To pot je bila več.na — gotovo zelo redek slučaj —, ki je provsročils, da deželni zbor ni več funkcij oni ral. In zakaj ? Zato, ker jo bila vlada odločila, da bo nje zastopnik na hrvatsko resolucijo hrvatski odgovarja). Siser ja ni menda naravneje in bolj pravično stvari na svetu, nego je ta, da na hrvatska vprašanja vlada odgovarja v istem jeziku in to de sosebno v Istri, kjer hrvatsko^slovenski poslanci eastopajo večino prebivalstva, Čeprav bo v deželnem abaru v manjšini ! Ali italijanska večina je videla v temu vkrepu vlade aeko »novotarijo« in atentat na italijanski raspravni jezik. Vendar pa člankar v »Naši Slogi« ne meče glavni del krivde na raabradano de želnosborsko večino, ampak na avstrijske vlade, ki ao tako stanje v deželnem sbora istrskem ne le trpele, marveč celo podpirale! Najbolji dokaz sa to trd te v je, da ao doslej vai vladni zastopniki faktično odgovarjali samo italijanski tudi na hrvatska, oziroma slovenska vprsšanja. A to svoje postopanje so vladni zastopniki opravičevali izgovorom, da odgovarjajo v jeziku, ki ni le umljiv vsemu zboru, ampak je tudi jedini razpravni jezik. (Ta izgovor ni le lažnjiv, ampak nasprotuje tudi n a j v i š i volji, ki je prišla svojedobno do izraza z razpuščanjem deželnega zbora ravno ie vzroka, ker italijanska večina ni hotela priznati hrvatskega jezika. Op. ured.) Dobivši v novembru leta 1904 takov odgovor od vladn*ga zastopnika, so hrvatske- j slovenski poslanci ob slovesnem protestu za-| pustili deželni zbor. Na to pa ao bili pred- ( etavitelji hrvatsko slovenskega kluba pozvani k namestniku v Trst, a tu ao izjavili, da ne pojdejo več v deželni zbor, dokler ne bo (med drugim) vladni zastopnik v deželnem zboru hrvataki cdgovarjal na brvateke do- i piše, oziroma v slovenskem na slovenske. In čujte: to eahtevo zastopnikov hrvatsko-slovenakega kluba je priznal sedaj cesarski na*, mestnik kakor zakonito in opravičeno, ((n a tem je menda postavil na laž vse prejšije izgovore vladnih zastopnikov ter je pripoznal urbi et orbi, da je bilo dotedanje stališče vlade neopravičeno in nezakonito. Opomba urtd. »Edinosti«>. Gospod namestnik je tudi alovesno obljubil, da to ustrezal tej zahtevi hrvat^ko-slovenskih poslancev ter da ne bo SBitral toga kakor kako koncesijo od straai vlade hrvatskim in slovensatm poslaccem, ampak da je to njih pravlea. temeljnjoča m zakona. V zadaj*m zasedanju je imel vladni zastopnik pripravljen hrvatski odgovor na neko hrvatsko interpelacijo. O tem je doznala tudi italijanska večina zbornice in je imela posvetovanje, kaj storiti proti temu. Eni so predlagali, naj se vladnemu zastopniku iztrže iz rok papir, s katerega je imel čitati vladni zastopnik on: odgovor. Drugi so hoteli, naj vladnega zastopnika pograbijo in ga jednostavno vržejo iz zbornice. Tretji, trezneji, so predlagal?, da naj večina ne gre v sejo, da te taki prepreči zbsrovaoje in tisti vladni odgovor. Ta nasvet je obveljal. Nu, večina deželnega zbora vstraja menda še vedno na evojem stališču skrajne nestrpnosti in krivičnosti in se ne misli udeleževati tej, dokler bo vlada vstrajala pri svoji nameri, da bo nje zastopnik na hrvat ska vprašanja hrvataki odgovarjal. Zsto ni bil sklican istrski deželni zbor. »Naša Sloga« beleži tudi, da ao pogajanja na namestništvu minoli teden oetala brez-vspeeaa, ker italijanska vsčina noče odnehati, a hrvatsko-slovenska manjšina ae tudi trdno drži svojega prava. — »Naša Sloga« zaključuje povsem umestno : Priznavamo radi, da položaj gospoda camestnka v tem obziru ni zavidtn, ali na tem se ima tt hvali ti jedino svojim prednikom in nesrečnemu vladnemu z steni u, ki je ustvaril take nezdrave, nenaravne d protizakonite ednosaje v Primorju. Sicer pa bi se dalo priti v okem tudi temu: z nekoliko prave volje, nanje obzira in več odločnosti jedino na temelju zakona! Madjari in reška resolucij*. Ni d /omit*. da so aklepi sestanka na Reki napravili na madj&rsko javnost velik utis. To dejstvo se izraža osobito v fenomenalni spremembi, :zvršivši se kar čez noč v piaavi madjarsz:h javnih glasil o Hrvatski in o hrvatskem narodu. D oči m so imeli do zadnjih časov madjarski listi le besede za* fenitliovania in bigateliziranja, p š jo aedaj doetojoo in :screno. Tudi odličneji politiki Koal:** je priobču ejo članke v prilog spora-zamljenju med Madjari in Hrvati. Tako je n. pr. pc*l. Zoltnn Leagv«), ki spada med ■ajekstreeeeje elemente sadjarske opozicije, priobčil članek pod naslovom: »Madjarsko-h rva teko bratstvo«. Lengvel piša, da je vea Ogrska z entu-zijafetičac radoetjo vsprejela resolucijo, ki ?o jo sklenili dne 4. t. m. hrvatski in dalma-tinski poelnnci na Reki. Hrvatom da so se morale konečno odpreti oči, kam da jih je pripeljala danajskn politika. V resoluciji od 4. oktobra da ni niti beaede, kateri bi mogli Madjari prigovarjati. Ta resducija je naravna, nje ton iskren. In zato ni dvoma, da bo resolucija rodila na obeh straneh ugodne posledice. Hrvatska vprašanja se dele na tri vrste: P ee mogle preživeti par dni ! Potegujejo ss za vseučilišču, a glavno stvar, ljudsko šolstvo pa zansmarjajo ! Koliko časa ss bodo premodri udje deželnega zbora goriškega še šalili z učiteljstvom i ! (Daveant consules ! A. M. Rnssklj kružok. Prejeli smo: Tržaški Slovani — bratje ! Naš ruski kružok stopa v novo leto življenja, poln cvetočih nadej, poln lepih načrtov.... Njegovi požrtvovalni prijatelji slovanski rodoljubi, ga pozdravljajo vznešsnim ponosom in globokim čustvom. Pozdravljajo ga veselo in zadovoljstvom sro na novo došle in bivše vstrajue učence njegove.... Zdi se jim, da je tudi v tem koraku rešena Čast tržaških Slovanov, zii se jim, da vstaja — kakor od smrti — ona potlačena, ona ogromna vseslovanaka zavest, ki ima objeti vse Slovane v jedno bogato dušo, ki ni tuja, ampak vseslovaneka.... v dušo, pred katero bode v gotovem času strmel ves svet. Ali, morda niti ne slutijo, kako krepko je že v tem, sicer še nebogatem številu slovenskih učsLcsv oživljena vseslovanska zavest ! Mjrda siti ne elutijo, kako težko pogrešajo v svoji sredini svojih bratov : Srbov, Hrvatov in Cehov ! Kako jim teži srce po zbližaniu — posebno z brati Čehi ! Ruski jeiik se hvali Bam : mogočen je, zveneč in slovenekemo jako podoben. Njegova lepota in bogato slovstvo sta svetovno znana. Dovolj je, ako navedem, da ss ga uče pridno celo Nemci in Japonci ! In mi ? Spimo ?! Cemu bi trpeli tu še nadalje tujega tolmača, ko imamo bratskega! To bi bil naš naroden greh in lastaa zaušnica ! Dragi! prihitite — budite povaodi slovansko zavest.... širite naš priljubljeni krog ! Vsaki rodoljub in vsaka rodoljubbinja, ki ima le količkaj priložnosti, naj ee nauči ruski ! Znati ruski bodi naša dolžaoat in naš ponos! Ruski jeeik se poučuje že v vseli večjih mestih naše mile dom >vine in sa Slovane nima težkoč. Mani ja bilo učenje luškega jezika le v pravo veselje in zabavo l RušSina naj nas zbliža, ruščina bodi naš tolmač....! Bivši ruski abecedar. Mesto pisarja je raspisano na e. kr. okrožnem sodišču v Gorici z dnevnino 2 K 40 stot. Prosilci, ki morajo biti vešči deželnim jezikom, naj predlože svoje prošaje r, dotičnimi listinami vred najdalje do 27. t. m. predsedništvu okrožnega sodišča v Gorici. Danes naj gre vse, kar se čuti Slovenca k ST. Ivanu ob 4. uri popoludne na veselico Ženske podružnica sv. Cirila in Me-todija, kjer bo za vsacega primerna zabava, a mladina ss pa povrhu še zavrt:. Veselica prične ob 4. uri pr.poludne. Porotno sodišče v Gorici. Prihodnjo zasjdanje porotnega sodišča prične dne '21. novembra t. 1. ob 9. uri dopoludna. Predsedoval bo porotnemu sodišču predsednik okrožnega sodišča dvorni svetovalec Karol vit. Defdcis. namestovala ga bosta deželnega sodišča svetovalca Ervin Schnarda in Mihael Gabrieič.č. Strop se vdrl * šoli. Ie Celja poročajo, da ee je v novi, še le pred 14 dnevi otvorjeni dekliški šj!i vdrl strop in sicer v drugem razredu. Otroci bo te ša pravočasno rešili. — To šolo je zidalo mesto v lastni režiji. Zimski mraz so imeli v petek v Ljubljani. Toplomer je pal -- 3 stop. Reau-murja. Imenovanje. Kanom k kolegijatnega ka-pitelja v Ćresu Nikolaj Turato je imenovan aihiprezbiterjem tega kap.talja. »Škrata« je izišla 41. številka z raznovrstno vsebino in mnogimi izvirnimi slikami. (Na drugi strani v drugi koloni ima prva vrsta stati tam, kjer je tretja). Koledar In vreme. Danes: Tere ija-, opa'iea; Radislav; Trnji;ia. .lutri: f !, opat; Drživoj ; Velena — Temperatur« včeraj: ob 2. uri popoludne -J- 16° Celsius. — Vreme včeraj : lepo, tu pa tam oblačno. Društvene vesti in zabave. Dramatično društvo nam javlja, da priredi na 1. novembra v »Narodnem domu« v Trstu, 2. novembra pa pri sv. Ivanu tradicionalno, za ta praznik najpripravnejjo igro »Mlinar in njegova hči«. Zavod sv. Nikolaja sklicuje izredni občni ebor v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri pop. v društven h prostorih ulica Farneto št. 18 II. nadstropje. Dnevni red : 1. Volitev odbora. 2. Rasni predlogi in nasvet:. Slovensko akad. drnštvo »Slovenijac na Dunaju priredi v ponedeljek dne 16 oktobra t. 1. v restavraciji >zum giiinen Tor«, VII. okr. Lercbeifelderstr. 14, prvoletaiški večer, dne 20. oktobra t. 1. pa svoj I. redni obe. zbor v restavraciji »Mattaloiv«, I. L*n-desgerichtsstrasse. Pevsko drnštvo »Primorec« v Trcb-Čall priredi danes, v nedeljo dna 15. t. m. veselico s petjem igro (»Oreh«, prizor is domačega življenja) m plesom v »Narcdiem domuc v Trebčab, pod vodstvom pevovodje g. Ji/efd Lah. Na veselici bo. svirala sv. ivanska narodna godba. Vstopnina k vese-l ci 40 s\ Začetek veselice ob 3. uri in pU pop. Po ves«iici plea, ki bj trajal cd »5. do 10. u e. Vc selica ee vrši ob \sikem vre- I fO i „fcnsfco pevsko I MM = v Sedež: t1. S. Fraicesco d Assisi 2/L £ Pe v o vodja: g. Srečko Bartel. Pevske vaje za mo&ki zbor ae vrSijo vsaki torek ob 8. uri in pol zvečer, za mešani zbor v-ta ki četrtek ob ravno isti uri e večer. Pevee se ■•prejema do prihodnjega tedna; stare in nove pevke so oapročene, -ia pridejo polnoštevilno v četrtek. Prihodnja društvena zabava ae bo vrnila ▼ nedeljo 12. nov. 11. in sicer: ..Martinov večer". Froetor in druge podrobnosti obja ° s^P1?^0" časno. ODBOR. Razne vesti. Proizvod platina v Rusiji lata 1904 je zaašai f»0o5 a l- gramov, največ se ga je pr.dobilo v okrožju Veractorsk, namreč 3533 kilogramov. Nezgoda Lloydovega parnika »Afrika«. II Port Salda javijajj, da je LW!o/ par-nik »Afr ka« na p itn v Dnrban trč.l ekup z anglež^im parn kom »Dancouver«. ki ga je jako poškodoval. Šaode je več sto tisoč. 0:>a parnika sta zamogia nadaljevati svoje potovanje. Darila. Povodom I. shoda narodno radikal nega dijastva v Trsta je podpirani nabral mej tržtšaimi redoljubi i\ stroške prenočevanja in dr. K 435 38; od katerih sa je potrošilo K 355 81. Ostanek K 79 57 izreči je podpisani tukajšnjemu »Dješkemu pod-pornamu društvu« ter upa, da pritrdijo temu t url i gg. darovale1, katerim izreka še enkrat prisrčso zahvalo. Dr. Rvbži t. Za moško podražaieo dražbe sv. II rila io Metodlja v Trste so darovali členi tržaške podrutn ca »Slov. plan. društva« in z- š šsovič povodom izleta v Cernikal 14 K 00 ftot. Družba sv. Mohoija. Naša družba sv. M o h o r j a je ostala Itt i* nekako na isti v s čini kekrr Ian:. ^teje namreč vkup S3.372 adov, 1026 manj nego lani, dnčim smo bili lam napredovali za <>4u u lev. Razmerje u io v po posameznih atc ti ah, oziroma krajih nam kaže ta le pregled : 1. Goriška nadšktfi a 94oti (— 157) udev 1'. Krška škcfija 6438 {— 33) „ :». Lavant neka škofija 256S2 (— 1277) „ bljanska ikc fija 33318 ( j - 535) .. 5. Ti ž.-koper. šk ti a 4356 (— 259) „ •i. Sskovaka šktfija 513 (— 44) „ T. Somb< teljska šsofija 244 {— 67) Zagreb š Ja na Jši< fija 46* (— 15) n Senjska in druge dalmatinske škofij» 291 ( - 89) „ 10. Poreška šketija 131 [~r- 18) 11. Djako eaa ŠKotija 86 (-j- 4) „ 12. Boinieke škofije 204 ( - 11) „ 1 i. Videmska nadsZofi a 230 (— 8) .. 14. K icni kraji 402 (-- 125) „ 15. Amenianci 1518 (j- 245) 16. Afrika in Ar.i a 255 ( 57» Siupaj 83572 (— 1026) udov Slevi ka v družbenih *zlat.h bukvah«, v 6h*?re se vpisujejo na to;o vstopivši udje, e napredovala od 252.040 do 259.984, torej e vp san h 7944 novih udov. 501 4-J2 Mohorjevih kojis bo letos r maio me.1 Slovence! Će dodano to število on«m u prejšnjih le*, pridemo do števila 10,509 ne 10. oktobra pjiu začeli rezpeš ljati .e: šn e družeče knjige in prizadevali si ■ omo, da Častit' iHje dob jo knjige najprej ko m / r . Ziboje s knj gami odpravimo po taj-le v»t : Šafie: 1. L:uhljatska, 2. Goriška, 3.' Kržka, 4. Tržaška, 5 Lavantinska, 6. Razni J fcraji, 7. Aoaer ka in Afrika. (eniene gospode pover eo ke, ki se jim Ka £9 poš lajo, nujno prosimo, naj takej, ko dobijo »aviso«, pcš;jejo pa nje na pošlo ali ; ieeanUko p ttajo, da ne bo sitnih reklama* ■ . ki povzroSujejD eaaoo zamudo in nepotrebne stroiKe. Pcšms stroške morajo Čast. poverjenikom p")vra ti po»amecni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoja j kn;ig« a-pesredno v družbeni tiskarni, pro- simo, aaj čim preje pošljejo po njo, da nam j zavoji ne bodo zastavljali prep^trabnega prostora. _ODBOR Slovensko gledališče v Trstu. (Zvršetek) To je kratak izvadek dosedanjega drama- j tičnega delovanja v Trstu. ■ Tržfešio ^Dramatično društvoc sestoja iz j samih diletant >v in ti diletantje to pokazali ie večkrat zanimanje in veselje sa dramatično delovanje. Trudni vsak svojega vaodnevnega dela, hodili so fo celo ure dalefi zvečer k vajam in nikoli zahtevali najmanjše odškodnine, čeprav bo imeli pri tem tudi materijalnih izgub. Le rodoljubja in poirtvovalno3t .sta jih navduševala i a vzdrževala. Od takih diletentov, ki se vea bežji dan trudijo in služijo svoj vsakdanji krub, vsak po svoje, in ki žrtvujejo le svoj svobodni čas »Taliji«, — naravno, ni možno zahtevati tolikr, kolikor ee more zahtevati cd igralcev po poklicu ali kakih umetnikov. Velik del publike aicer uvaiuje in upošteva to dejitvo, a zc pat jih je tak h, ki bi bili ce!o poklicani, da podpirajo dramatiko v Trstu, pa aal av-ljajo in ee celo posnehujejo, češ, kaj bodo ti diletantje. In celo to govore: »Kaj? Tega vendar ne mortts zahtevati cd mene, da bi jaz hodil poalušbt „Rskovnjačt" !!« Je tudi tak h, ki se le po sili udeležujejo slovenskih predstav, le da jih ljudstvo tu pa tam vidi, ter da ne more noben reči, da niao »aarodni«. Naaprotno pa gre vsa hvala in čast našemu tržaškemu ljudstvu, kakor tudi neš m okoličanom in rodoljubom z bližine Trata, ki ea vedno radi ia s zanimanjem udeležujejo predstav, ki j h uprirarja skromno »Dramatično društvu«. Glavai vzrok, da nekatiri gospodje na prihajajo na dramatične predstave, je ta, ker sa jim zdi proizvajanje naših diletantov preslabo, prešibko! Dobro! 8 kakimi igraloiai m črni da rezpolaga »Dramatično društvo« v Tratu, to sem že omenil. A sedaj hočem omeniti, da je tržaško »Dramatično društvo« mlado, in mu tato primanjkuje š) vtlko rekvia lov in raznih potrebšSin, in da z osirom na velike stroške, ki so spojeni z vsako predstavo, ne more (vsaj do sedsj ni moglo) ne plačevati, niti na odškedovati avojih diletantov. Dokler ne bodo začeli premožnejši krogi pod v i rt ti to aoriatno društvo, ee ono ne bo njnglo dvigniti na tisto stopinjo umetnosti, kakor bi bilo želet'. Nzši »Dramatično dr ušive« nima ni deželne ni mestne podpore, niti privatne podpore! (Kaj še, zabavljanje! Opazka stavčeva). To je izključeao, da bi ei moglo nabaviti vsaj nekoliko stalnih moči po poklicu. Dolžnost bi torej bila, da bi vsak zaveden in prenrož"iš; Trž-črn podp ral to društvo, da bi si m.giu najeti stalnega, plačanega režiserja in n'kclko igralk in igralcev ter da bi m oglo vsaj primerno ^n deloma odškodovati d:!e.ants za njihov tru^. Ghdati bi moralo d u3/.0 tudi na to, da b poala!o kakega domačega, nadarjenega diletanta na višjo dramatična zo'vrasbo na Dunaj al: kam drug%m kateri b p'tem tukaj prevzel rež:-seretvo. Primerno bi tudi bilo, da bi ee kakemu dobremu igralcu priskrbela kje kaka I peludnevna služba, da bi na bilo treba društvu toliko plačevati. Siliti ni možno nikogar: ne da bi se udeleževsl predstav, ne da bi materialno podpirfcl društro, to je res. Ali istotako je res, da se na more in ne trne siliti nobenega d letanta, da bi ee moral toliko žrtvovati. Će nimajo io nočejo imeti nekateri dolžnoiti, ne smejo zahtevati tega tudi oi dr u z h ! K zaključku ponavljam, da, ako ne bo v Trstu več zanimanja in podpore za dramatiko, se ;sta ne bo mogla nikoli dvigniti do primeru 3 etopinje, marveč ctrpns in odrveni. Zato rojaki ! če Vam je kaj na ercu to potrebno drnštvo, ki :ma ie ta namen, da izobrazuje naše široke sloj«*, da ih vodi k napredku, omiki in morali ttr jih vabi na zdrave in duha razvedrilne predstave, mesto da bi ee neša ljudstvo izgubljalo morda kje po kak h bezaicab, kjer se !e kvari in potuj-! čuje — če vam je na srcu napredek in moralna blaginja niših širokih alojev, potem i Vae poživljam: odprite arca ia — roke! Tudi elavn> »Tržaikj posojilnica in hranilnico«, ozir. ma drnštvo »Narodni dom«, pro sim. naj kolikor le mož ao omeji svoje aa h te ve napram »Dramat.^nema društvu« glede najamnine dvorane, ker »Dramatčno društvo« ima ie itak mnogo raznih atroikov : za godbo, tskovine, gasilca, alužabniitvo, inseenerja i. t d. 7i vzdrževanjem tega društva ne poka-žamo samo našim obmejnim bratom, da smo idejalni in da se zanimamo ia našo knjiiev nost in napredek ter da se ne plaš ma mate lijalnih žrtev, ampak pokažemo tudi našim nasprotnikom, da smo narod, ki resno misli. Jaka Stoka. j Zadaje brzojavne vesti, I Mirovna pogodba ratificirana. \VASHINGTON 14. Danea zjutraj eo doapele brzojavke s poročilom, da s a car in mikado podpsda njma dobavljen) mirovno pegedbo. S tem je vojna cficijelno dovršena. PARIZ 14. »AgeLca Havas« poroča, da je car danes podpisal i usko japonako mirovno pojedbo ter da je ukazal ruskemu poslaniku v Parizu, naj o tem obvett' francosko vlado tsr isto aaprts , da o ftem sporoči japonski vfsdi. Podpisani koncesijonarji delniške družbe Jadranska banka v Trstu se sedežem v Trstu vabijo uljudno rastite delničarje na Ustanovni oft zbor ki se bo vršil dne 29. t. m. ob IO. uri ^utraj v društvenih prostorih »Slovanske čitalnice« v Trstu (Piazza Caserma it. 2 glavni uhod) blagohotno odstopljenih v to svrho. Dnevni red: 1. Volitev predsednika zborovanja. 2. Sklep o ustanovljenju akcijske družbe in o konečnem določen ju vsebine družbi-nih pravil. Volitev 7—12 članov vpravnega 4. volitev 5 članov nadzorstvenega sveta in 5. slučajnosti. TRST, dne 12. oktobra 1905. Koncesijonarji „Jadranske banke v Trsti": Gjuro Vučković, predsednik, trgovec v Trstu. Ante Bogdanović, trgovec v Trstu. Ivan Goriup, posestnik na Opčinah pri Tratu. Josip Mahne, trgovec v Trstu. Dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu. Gracijan Stepančić, i trgovec v Trstu. Dr. Gustav Gregorin. , odvetnik >v Tratu. Dr. Radoslav Kvekić, državni poslanec in odvetnik v Tratu. Ivan Mankoć, trg. v Trstu. Dr. Otokar Rybar, odvetnik v Trstu. Josip Ulčakar, ravnatelj „Tržaške posojilnice in hranilnice v Trstu". Ante vitez Vuković, državni poslanec in posestnik v Trstu. TrgroTina. B«r*aa pmrtfUm Ine 14 oktobra TrŽlA^a iverja. 5apolec ni K 19.15—19.17 •rgls'V« lire K-- do —.—. i»on«- -o Zr^««* teruiUi K 240 45— "40 Francija K. 95 M—[talija K 9J 65--'5 75 - italijanski benrr»vc» »v —.— —. .Nam^ii. e 117 oO--117.70— nemfikl Dank'*«« '--— avstrijska ednotna r^n 1 100 25 100 4^ oj.-jt i kronska renta Z. J-5.85 . 6 05 iv»- - .en: I--—.— kredi Ui akciji, r 672 — — h74.— drtevob želennice £ 676.— — ' 78.75 >mr» ■ 112.--114.— Uoydo»« »Hi. .. 773 — 783 Sredke: Tisa I\ 331.75 - 35.7^ r«,^.. -96 — Tdo 483—, Boden ki e< lit » «» ^ ai»2.— 310.— denkrMn 1889 iv — 310— .ari..- * 146.— j do - Hrbsk« — — t. unajska do* za oo 2. url pop. včeraj dane* Državni dc ^ v pspiijo 10:.20 101.20 j „ sreoru 10125 101.20 Avstrijska re ta ▼ «laiu 11H.40 119.30 . „ cronali 4'/. 100.45 100.45 Avst. inveetic. renta 3V,-,. Vi 15 92 10 Ograka rent« » £iatu 4*,. 114.55 114.40 ,, „ „ *n>D*l! 4', 96.05 95.95 „ „ 3 V, 86.75 86.75 i Akcije naetjooaliM* t»miw 164/.— 1646.— Kreditne tcaje »74.75 672.75 1 London, Jo T^iu. 2li».5fo -J40.-0 100 drtavnth man i!7.47:; 117.52*/, 20 mart 2J 48 U3.00 20 fnukut 19.15'/, 19.!6 | 100 i tal. hr »5.60 95.70 1'esHralri cezu-i 11.31 11.31 Parižica in londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — Frmuco^a* rent« '>9 40. italijanska renta l< 5.15, ezterieur 9*2 90. akcije otomanske bule rtOS —. Menjice na London 45145. F a r i a. (8rlep.) Avstrljiaa drtavaa IM' * , —.— Lomlmidl lis. — ai»intfv«an tartka iiott 90 62 ' avstrijska atela rent« 99 S5, opaka 47. rsntr 96 30. L^niaiba?'' 4 SI — tnrSks sroč e 13rt paiižk- '-■anks 15 60, italijanska " - i-ionalue skci K4'/,. tržui Jiakont, 4.-- meujtoa a* Dni»aju —.—. Stalna. Tržna uorodU* 14. oktobra nndimpelta. Plen«' » <_> kt. K 16 J4 d i K 16.26, rf aa okt. K 13.10 do '3.12, - ves za okt. od K 13 60 do 13 02; komr • maj K 13 32 lo K 13 34 pteincn: ponu.1 e pičle, povpraševanj- srei je. tendenca mirna. Prodaja 25 000 met. stotov, slabotno, vzdržano. Pruga žita nespretneaj-no. Vreme: drž. Ha vre. '8kier > k«- santoa geod avf-.asa tsk. mee- pc W kf 43.- frk, » dec. 48.—. v New-York. (Otvo Kavi. Rlw « Ca dobave. Nepravilno, nespremenjeno, do 10 stot. viSje. Prodaja: 9^00 vreč. t± trn D n r k. (Hkl" jop.) ^anto> good average sa oktober 3 ea dec 39.sa marec 39.'/. .raj 40.—. St lno. Kava Bi^ n«vad» • looo 40- 41 42—43 44 -46 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktiber 17-50 za no V' mber 17 45. za dec, 17.55, za januvar 17 70, za febr 17.80, za marec 18.—. Vzdržano. Vreme: dež. „., uujod. Sladkor »s repe surov 8J- »r. Mlačno. Pariš. Rž sa tekoči mesec 15 3V rt • november 15.50, za nov.-februvar 15.50 januvar-april 1.^.75 (mirno). — • "»'»ca t* te»oC m *ec 23 05, za november 23 15 november februvar 23. "5. za jao.-april 23.75 (mimo Mokk s». v. cofi mesec a0 «0, -a nov. 30.70 ^ nov.-februvar sa itn. ap il 31.30 ^mirno). — Ktp>Ci. olje ** tekoči me.ee 49V,, ta nov. 49ea november-dec. 49.3/4 za januvar-april 50.mirno . — s »»rit sa tekoč me. 33.—, za nov 32.*/», za jan.-apnl 33.— za maj-avg. 34.3/4 mimo). — eilaaaui -utov 88 uto nov. zO.Vi—203/, mimo', bel sa tekoči mesec 24.J/. za nov. 24 ~U- *> oktot>er-januvar '25.— - — za januvai-a lil 2o3/4 (stalno) radmrat 58--08 /„ V reme : deloma oblačno. ea poatreinica za nekaj ur na ISLrU OtJ dan v ul. Boschetto 48, II. n. Zaloga tn- lil inozemsM Tin, špirita in Me? in razprodaja na debelo in drobno TRST. - JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque 5tv. (laSpiOli M CeitraH), Velik izbor francoskega Šampanjca, pene&h dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur, guoder. renskib vin, Mosella in Chianti. Bum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropmovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se Ukoj izvrši. Razpošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. I1 Alojzij Galtati i • Naslednik: Fr. Hitty • 2 TRST ul. Barriera vecchia št. 13. ^ • Um tn- in mmtrn • S Map za moš^G MU = • 2 Perilo. Platenina. Zefir. • 5 = Perkal. g # Izbor drobnarij. 9 Sprejema naročbe za obleke, j® •••••••••••••••• Kovaška mehanična delavnica livarna, kovin, zavod za nikelovanje, pozla-če v a nje , posrebrnenje, p okotio r inje nje in podnje nje. VIKTOR FAMO = ulica R. Zovenzoni št. 4 ===== ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE * Sprejemajo se vsakovrstna dela In po | I — posebnih načrtih. . ■ j j mm- Jlnsiman cenik urezplaCno in franlo. v j Tovarna pohištva j S = RflFflED ITflLIfl = [ Velikansko skladišče in razstava j pohištva in tapetarlj { j TRST j i ulica Malcanton štev. 1 | I po melo nizkih cenah. § fcsBggSBSfc—> ■miilrfl-il v | - iOiiO'iQ"OliQi lOMOllOUPI lOUSI F o mt Tovarna pohlitva mwm E Ž ^leksan0cr fevi jVTuizi S ulica Tesa Štv. 52. A (lastna hiša). | ] ® ZALOGA: ^ g P\nzzn ROSRRIO (šolsko poslopje). ^ - t o K Cene. da s* rti bati nobene kenkurenoe. 8 9 i Sprejemajo se vsakovrstna dala tndi po - K posebnih načrtih. ® I Ilnetroran oealk bresplaOa« trn fruko ° I 4T _O I C nntphnilf kopiti v strokovno prakso.1 1.1 IU IDI IIIIK Naslov pove uprava .Edin-^t1. V najem se odda r^snT*^ h.-št. 257. ———— MloHn Hal/lo bi želelo vstopiti v službo } midUU UCMO riajrajše v Ljubljani ali kje na Gorenjskem kakor prodajalniearka, a j je jako izu r'ena v kuhanju. — Ponudbe pod« > Mlado dekle« na upravo »Edinosti". P rflHo CQ P° cen* k are ta. Naslov pove riUUd OO uprava »Edinost«. fllilf^ni ^e,u<>c r:,vn° «ake^:», nem- UIIKalll š^fjra jezika veš<"e«ra Sloven«ra, J koji l»i bil pripravljen ga u<"iti kjmverzatn- I ri< no -voj materin j«'/.ik v zameno s franeo- ' ~< in'» :ili angleščino. — Ponudi«* na »Klin.« poti »Nemec«. NA Hipi vrana I" Izvirna šaioig™ „HC Klll/I Vldyd. v eneni dejanju je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 j>o pošti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst, uliea Gi irgio Galatti 18. j Kdor hoče p okusiti pristno sladu i Prosekai* nnj se potrudi v gostilno „Gospodarskega društva" na Kontovelu. katero ji nastavilo o priliki današnje slavnosti j*o-selioo izborilo in zbrano kapljo. Obrtno in konsnmno društvo s?. Iran pri cerkvi razpisuje službo krčmar j a. Prosilci se imajo zglasiti do 1. novembra pri predsedniku S. II. Skerl trgovec pri sv. Ivanu štev. 14H, pri katerem v dobe tudi pojasnila in zvedo poboje. Odbor. št. 21111. Razglas. Izvršuje sklep občinskega zastopa županije Komen od dne 4. oktobra 1905 št. 2101 razpisuje podpisano službo organista pri farni cerkvi sv. Jurija in pri j podružnicah. Plača po dogovoru in zmožnosti. — Kazen te službe dobi zmožen organist sčasoma tudi kaki postranski zaslužek. — Službo se lahko takoj nastopi. Ponudbena podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila. Županstvo občine Komen dne 1't. oktobra H*or>. Župan: Sv ARA. izvozne-martne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) z= pive === v sodček i h m v boteljkab, kakor tudi = kvasa — iz tovarne Bratov Reinlnghau® Steinfeld pri Gradcu, zaioca Jfottonijeve giesshnblcr vedno sveže kisle vode po smernih o en a. h pn ANTONU DEJAK junior TRST Via Artisti stev. 10. Srečkanie nepreklicno dno 11 novembra 1905. Dunajska ces. kr. policijska loterija I srečka stane I krono. Glavni dobitek kron 30.000 kron kakor tudi II. 5000 K, HI. 1000 K v gotovini se izplača vslerl najvišjega dovoljenja Nje^ c. kr. a post ! Veličanstva na zahtevo m !<>",'« odbitkom in postavnega davka. Srečke se vdohivajo v vseh menjalnic h. loterijah in tobakarnah. C. kr. policijske loterije pisarna sv nahaja na Dunaju, /.. Schottenriug št. ti (palača policijskega ravnateljstva). Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. G10ACHIN0 KOSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-d a joči h predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. €. VEC€H1ET MT ZLATAR -m* TRST - Copso stev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrmne. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. • Cene zmerne. }farodni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost4' — TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 SEBIOV AN JE PU Ni IIUDERNEISIH IlHTEf Ai KATALOGI BREZPLAČNO. Tržaška posojilnica in hranilnica - -zzr=: registrovana zadruga z omejenim porofttvom. Piazma Caserma štev. a, 1. n. — TR S T — V lastni hi&i. Telefon At. 95a. Wm~ Vhod po glavnih stopnicah. Mraniln« ulog* »prejema od vukeea, če tudi ni ud zadruge in jib obrestuje po 4*/a. R«ntni davek od hranilnih vlog plačuje zavod nam. Vlaga ne lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicev na ufcnjižl»o po o1/,*/,, na menjice po 6*;a, na zastave po S1/,*/.-Uradne ure: od 9.—12. dopotudne m od i.—4. popolurine. Izplačuje v**ki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah iu praznikih je urad zaprl, j Ima naj Modeme je urej-n« farm ntnu eeileo za »hrambo vrednostnih papirjev, listiu itd. - ■ Podt.no hr>bildl£nl ručna 816.004-. ...................z Svoji k svojim! Svoji k svojim! t* Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga ppCroatiatf stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžsost vsakega dobrega Slavana j« zavarovati so pri donačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst r ULICA TORRE BIANOA SO = Zastopniki za vsafco mesto, trg m večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in S? Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. _. Veli postranski zaslužek ! vdobi v^akdor, ki ima mnogo poznanja m ki bi ' razprodajal ali prevzel zastop 1 neko solidne tovarniške zaloge. Visoka provi-1 zija : li primerna stalna plara ae zagotovi. 1'n-nudbe z označbo dosedanjega opravila naj" ===== državne-^uradnike ===== PoSiljatre ysaie rae po stalni nizki prevoznim. Proračuni brezplačno. I 3van Petelin tovarna testenin TRST Sr. Ivan pri Trstu. X G0B1SKA LJUDSKA POSOJILNEGA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiši. -^^- i H ranil u e Tloge pprejelnajo h« ml vgao^^ 5e tudi ni elan društva in s: oluv^ui-jejo po 4l/t°/o» ne bi se o Ib jul rrDU: davek. Posojila dajejo ae samo članom in a oht n t menjico po °/0 m nu vknjižbe po o Vi V o U raduje vsasi den od -S. do 12. l/a U|J ra/.ven nedelj in praznikov. Stanje hranilnih vlog leta 1001 K 1,430.<>o7 I li posojil ....,„ „ 1,573.84--j-4 „ glavnih deležev . „ „ H2.7*JU — Poštno-Sraii. račun štv. 831.315. Leon Fano uliJR®l,, —— zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. srebrnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. mt Na Prošeku priporoča svojo niii*o