Zdenko Čepič Začetne misli Dr. Marko Natlačen (24. april 1886, Manče-13 okto­ ber 1942, Ljubljana) Zdenko Čepič Začetne misli Začetne misli Zgodovinopisje, veda, ki s svojo metodo ohranja spomin na preteklost in ga dejansko tudi oblikuje, ima tudi nalogo, da osebam, ki so oblikovale in izvajale oziroma so v preteklosti vplivale na dogajanje in procese, politične in tudi druž ­ bene, najde in odmeri mesto. To velja tudi ali celo v prvi vrsti za politike, torej tiste, ki so imeli (imajo) določen vpliv na oblikovanje življenja sodržavljanov in rojakov, na izvajanje tistega, kar se imenuje politika. Med temi je nedvomno tudi dr. Marko Natlačen (1886-1942), ki se je v slovensko zgodovino obdobja med svetovnima vojnama zapisal kot politik, ki je imel določeno vlogo in določen vpliv na oblikovanje in na izvajanje politike. Bolj na izvajanje kot na obliko­ vanje. Zlasti to velja za čas druge polovice tridesetih let 20. stoletja, ko je bil Natlačen ban Dravske banovine, tistega večjega dela Slovenije, ki je pripadal jugoslovanski državi, in s tem naj višji predstavnik jugoslovanske države in njene oblasti v Sloveniji. V veliki meri je tako vplival na oblikovanje življenja svojih rojakov, ki jim je »vladal«. Še bolj je znan iz časa, ko je Kraljevina Jugoslavija z napadom sil Trojnega pakta doživela svoj konec, pri katerem je imel svojo vlogo, ki jo je zgodovino ­ pisje opredelilo kot kolaboracija z okupatorjem. To dejstvo je bilo razlog, da so vse njegovo politično delovanje, to pa je bilo v vsem obdobju prve jugoslovan­ ske države, natančneje od začetka prve svetovne vojne, ocenjevali predvsem kot bolj negativno. Zaradi svoje nasilne smrti oktobra 1942 je za ene postal politični in ideološki mučenik, simbol komunističnega medvojnega t. i. revolucionarnega nasilja, za druge pa tisti, ki ga je doletela glede na njegovo delovanje v času okupacije, tj. kolaboracijo, zaslužena kazen. Ocene življenja zlasti pa delovanja dr. Marka Natlačena kot politika so pač odvisne od političnega in svetovnonazor ­ skega stališča ocenjevalca. Kot je kontroverzno ocenjevanje Marka Natlačena v zgodovinskem dogajanju, je bil tudi sam v mnogih pogledih kontroverzen. O njem, njegovi politični vlogi in njegovih dejanjih so do zdaj dajali sodbo predvsem tisti, ki so v njem videli pomembnega predstavnika politične sile, ki je bila tudi zaradi ali predvsem zaradi Marka Natlačena in njegovega takratnega ravnanja, bila označena kot sodelavka z okupatorjem. Bila je pač na nasprotni strani kot narodnoosvobodilno gibanje, kije iz vojne izšlo kot zmagovalec inje na osnovi tega vzpostavilo svojo oblast. Za več kot štiri desetletja. V tem času v domovini ni bila mogoča za Marka Natlačena drugačna ocena kot negativna. Nje ­ govi ideološki in politični pristaši, večinoma celo znanci ali kar prijatelji v emi ­ graciji so ga seveda zagovarjali, pri čemer pa jim je kot poglavitni argument za celotno njegovo politično vlogo služila predvsem njegova nasilna smrt. Predvsem zato naj bi bil poglavitni protikomunistični borec in s tem naj bi si prislužil tudi oznako demokrata. Dejstvo protikomunizma jim je bilo pomembnejše od tega, kar je kot politik, predvsem kot ban, storil. Zlasti pa glede tega, kako je ravnal ob 7 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju napadu na državo katere politični predstavnik je bil in nje okupaciji. Dejstvo, da so ga ubili pripadniki osvobodilnega gibanja, ki gaje vodila komunistična stran­ ka, je postalo vodilo ocenjevanja njegovega celotnega političnega delovanja. To pa je bilo veliko širše inje obsegalo celotno obdobje med svetovnima vojnama. Dr. Marko Natlačen namreč ni bil le kolaboracionist na eni strani ali eden vodil ­ nih protikomunistov na drugi, pač glede na svetovnonazorske razlike. Ker se ga predstavlja glede na te razlike, si zato si zasluži, da dobi v slovenski zgodovini svoje mesto brez, ali vsaj s čim manjšim deležem ideološko političnega predzna ­ ka. Enega ali drugega. To je osnovni namen pričujoče knjige več avtorjev, ki so se v svojem raziskovalnem delu srečevali tudi z delom Marka Natlačena. Pred leti, ob 120 letnici Natlačenovega rojstva, je v javnosti dvignila nekoliko prahu namera postavitve doprsnega kipa Marka Natlačena pred njegovo rojstno hišo v vasi Manče na Vipavskem, ki naj bi bil odkrit prav na dan obletnice nje ­ gove smrti (doprsni kip Draga Tršarja na str. 16). Pobudnik in organizator tega dogodka ing. Mirko Kovač je zaradi nasprotovanja spoznal, da gre za osebo, ki je ocenjevana politično pa tudi zgodovinopisno skrajno nasprotno, je zato pre ­ dlagal organizacijo znanstvenega srečanja, na katerem bi zgodovinarji dali svojo oceno o delovanju in delu Marka Natlačena in to ne le v času vojne, ampak v vsem obdobju, ko je politično deloval. Tako je nastala pobuda zgodovinarjem za preučitev Marka Natlačena v zgodovinskem dogajanju, za nekakšno revizijo ne le njegovega življenja in dela, ampak tudi tega, kar in kako je bilo o njem napisano do sedaj. Inštitut za novejšo zgodovino je v ta namen organiziral sredi decembra 2010 manjši znanstveni sestanek. Vsebinsko in organizacijsko je bil pri tem najbolj prizadeven dr. Boris Mlakar, zgodovinar, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino, ki se v Sloveniji nedvomno najdalj raziskovalno in naj­ bolj poglobljeno posveča kolaboraciji in protirevoluciji, torej tistima pojavoma, v katerih je mogoče najti Marka Natlačena v času druge svetovne vojne pri nas. Poglavitne ugotovitve referentov s tega znanstvenega srečanja so osnova priču­ joče knjige. Namen te knjige je prikazati dr. Marka Natlačena v času in prostoru, v katerem je živel in deloval kot politik, kako so različne okoliščine vplivale nanj in kakšen je bil njegov vpliv nanje, kakšno je bilo njegovo mesto v slovenski zgodovini in kakšna je njegova vloga v njej. Zato je v naslovu knjige, ki govori o življenju in delu dr. Marka Natlačena, izpostavljeno zgodovinsko dogajanje. Verjamemo ali vsaj upamo, da bo s tem v slovenski politični zgodovini dobil Marko Natlačen mesto, ki mu pripada glede na njegovo celotno politično delovanje. Pri tem ne gre za nekakšno (politično) rehabilitacijo, ampak za tisto, kar radi v zgodovinopisju označujemo kot zgodovinska revizija. Ta pa ni le enostavna obmitev političnega pola ali osti, da postane tisto, kar je bilo do sedaj negativno, avtomatično pozitiv­ no, ampak na osnovi dejstev, tudi in zlasti novih, odslikati drugačno podobo od tiste, kije bila do sedaj. S tem, da bi le nekritično obarvali Natlačena v zgodovini drugače, kot je bil do sedaj, da bi iz nekakšnega zanikanja prešli v nekritično slavljenje, zgodovinarji ne bi opravili svoje osnovne naloge, torej na osnovi do- 8 Zdenko Cepič Začetne misli segljivih dejstev, zlasti pisnih ostalin, kijih hranijo arhivi, podati čim bolj vero ­ dostojno podobo preteklosti. Dr. Marko Natlačen sicer v slovenski zgodovini oziroma v slovenskem zgo­ dovinopisju ni neznana oseba. Težko je našteti vsa zgodovinopisna dela, knjige in članice, v katerih se pojavlja kot predvojni politik, predvsem pa kot tisti, ki je nastopal v eni glavnih vlog v prvem obdobju prve svetovne vojne pri nas. Ni zgodovinske študije ali prikaza obdobja druge svetovne vojne, ki ne bi omenil Natlačena v tem času. Glede na vse, kar je o njem zapisano, pa še nima povsem izrisane podobe. Pozornost ni bila osredotočena posebej nanj inje nastopal bolj v »epizodni vlogi«. Za čas, ko je politično deloval kot najvišji predstavnik ju­ goslovanske države v tistem delu Slovenije, ki je pripadal tej državi, je sicer že mnogo napisanega, vendar bolj s stališča politike, kakršno je imela takratna vo­ dilna in vladajoča politična stranka, kateri je pripadal tudi Natlačen, sicer »skrita« v vsejugoslovanski, režimski stranki Jugoslovenski radikalni zajednici, Sloven ­ ska ljudska stranka. Bolj ali manj se za ta zgodovinski čas vrti okoli dr. Antona Korošca, ki je bil alfa in omega ne le politike stranke, ampak celotne slovenske politike, tudi v času, ko je bil v politični nemilosti. Korošec je bil tisti, ki je tudi Marka Natlačena postavil za najvišjega državnega upravnika in izvršitelja strankine politike v Sloveniji oziroma Dravski banovini. »Nekronani kralj Slo­ venije« Korošec je bil do Natlačena dokaj kritičen in je v njem videl predvsem vrhunskega uradnika in ne toliko vrhunskega politika. Glede tega se ni niti zelo zmotil in to potrjujejo nove ugotovitve zgodovinopisja. Koje bil Natlačen zaradi spleta okoliščin postavljen v vlogo politika, koje moral sam odločati, se njegove odločitve in dejanja niso pokazale za dobra. To na osnovi zgodovinskih dejstev in »dokaznega materiala« ugotavlja tudi zgodovinopisje. Čas, koje Natlačen postal bolj ali manj samostojni politik, pa je še bolj kot čas njegovega uradnikovanja v drugi polovici tridesetih let, glede na njegovo vlogo in dejanja, zgodovinopisno opisan in ocenjen. Marko Natlačen je svojo politično pot v okviru Slovenske ljudske stranke začel že pred prvo svetovno vojno. Bil je med govorniki ob vojni napovedi Av- stro-Ogrske Srbiji konec julija 1914 in njegov nastop je bil avstrijsko patriotičen. Po prvi svetovni vojni se je počasi in sigurno vzpenjal po strankarski politični lestvi in sredi dvajsetih let dobil dokaj pomembne politične funkcije. Leta 1926 je postal podnačelnik, tj. podpredsednik SLS, voditelj katoliške telovadne orga­ nizacije Orel in v letih 1927 do 1929 predsednik oblastne skupščine Ljubljanske oblasti, »parlamenta« upravne enote jugoslovanske države, ki je imela določeno avtonomijo. V tridesetih letih je bil v prvi polovici zaradi poudarjenega avtono­ mističnega stališča kot gaje imela takrat opozicijska SLS in ga je izrazila konec leta 1932 v t. i. punktacijah, v katerih je zahtevala združitev Slovencev iz vseh dr ­ žav, v katerih so bili, v »eno samo politično zajednico«, ter da »si mora slovenski narod v Jugoslovanski državi priboriti tak samostojen položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah«, kot tudi drugi voditelji SLS, konfiniran za 21 mesecev, v drugi polovici tega desetle- 9 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju tja pa je bil ban Dravske banovine, prvi človek Slovenije v jugoslovanski državi. Za bana gaje, ko se je odločil, da s stranko vstopi v vlado, predlagal Korošec. Kot ban od septembra 1935 je do začetka druge svetovne vojne pri nas zastopal predvsem strankine interese in dokaj uspešno vodil avtonomno upravno politiko v Dravski banovini na področju sociale, zdravstva, pa tudi prosvete. Taje bila za stranko še posebej pomembna. To njegovo delovanje ali vsaj njegov vpliv na te dejavnosti je prikazan v knjigi. Dr. Marko Natlačen je bil v obdobju med svetovnima vojnama vsekakor po­ memben slovenski politik. Bilje sicer glede na vlogo in pomen Antona Korošca v slovenski in jugoslovanski politiki v tem času nekoliko v ozadju, vendar je imel dovolj pomembnih funkcij, da ga je treba šteti med tiste, ki so politiko Slovenske ljudske stranke oblikovali in predvsem izvajali. V prvih mesecih okupacije leta 1941 pa je bil vsekakor eden od glavnih igral­ cev na slovenski strani, kar ugotavlja tudi slovensko zgodovinopisje. Te ocene zgodovinopisja glede vloge in delovanja Natlačena v tem času v resnici niti niso tako napačne, kot so zgodovinopisju sicer očitali tisti, ki so Natlačena nekritično slavili in njegovo politično delovanje ter sodelovanje z okupatorjem želeli pred ­ stavljati kot nujno in v skladu z mednarodnim vojnim in nevtralnim pravom, tj. tako imenovanimi haaškimi konvencijami iz leta 1907. Res je, Natlačen je bil žrtev t. i. revolucionarnega terorja, vendar lahko to pojasnjuje njegovo smrt, ni­ kakor pa ne njegovega političnega stališča in odnosa do okupatorjev, pa tudi do jugoslovanske države v času, koje brezpogojno sodeloval z okupatorjem in se v skladu s svojim prepričanjem zahvaljeval italijanskemu okupatorju za priključi ­ tev dela »njegove« Slovenije k italijanski državi. Očitno ga pri tem nista vodila misel na prihodnost in vedenje, da so njegovi strankarski tovariši člani jugoslo­ vanske vlade v begunstvu. Ta pa je še vedno predstavljala jugoslovansko državo, ki je bila formalno v vojnem stanju s tistimi, s katerimi je v domovini Natlačen sodeloval. Kot politik in predvsem kot pravnik je zanemaril dejstvo, daje njegova kolaboracija tudi v nasprotju z jugoslovanskim kazenskim zakonikom. V knjigi je posebna pozornost posvečena pravnim vidikom glede na mednarodno vojno in nevtralno pravo, ki naj bi dovoljevalo kolaboracijo, kakršno je izvajal Natlačen, in glede na jugoslovansko zakonodajo, tj. zakonodajo države, katere predstavnik je bil inje kot tak predal civilno oblast okupatorskemu civilnemu komisarju.. Dr. Marko Natlačen je resda v slovenskem zgodovinskem spominu naslikan nekoliko bolj v temnih barvah. Med spomini njegovih sodobnikov izpred vojne nanj so tudi takšni, ki se nanašajo na rimanje njegovega priimka Natlačen z lačen, kot npr. napis, kije (naj bi bil, kajti materialnega dokaza razen spomina pričeval ­ ca ni) bil postavljen nekje na Dolenjskem ob banovem obisku: “Bodi pozdravljen ban naš Marko, naj ti sije sonce žarko! Vseh dobrot si ti natlačen te pozdravlja narod lačen! ” Spomini na banovanje Natlačena so pač različni. Bilje politik, ki je imel pristaše in nasprotnike. Spomini nanj pa so kontroverzni kot je še danes ocenjevanje političnega delovanja Marka Natlačena. Očitano mu je bilo marsikaj negativnega (marsikaj je navedeno tudi v »ob- 10 Zdenko Čepič Začetne misli vestilu« tistih, ki so ga dali ubiti, o njegovi smrti in razlogih zanjo), npr., daje bil on tisti, ki si je konec julija 1914 ob vojni napovedi Avstro-ogrske monarhije proti Srbiji v Ljubljani izmislil vzklik »Srbe na vrbe«. To naj bi bilo njegovo prvo javno politično dejanje, za katerega pa je zdaj dokazano, da ni bil on tisti, ki si je ta bojni vzklik izmislil. Tako je ovržena ena od točk »obtožnice« proti njemu. Težko, kar nemogoče, pa je ovreči obtožbo o njegovi kolaboraciji na začetku druge svetovne vojne pri nas. Vprašanje, zakaj je kolaboriral, namreč tista trdi ­ tev, da zato, ker je v skladu s haaškim dogovorom pomagal pri urejanju življenja prebivalstva, ne vzdrži tehtne analize, kajti kolaboriral je predvsem takrat, koje postal »zasebnik« in ni več predstavljal oblasti. Zakaj je še naprej izvajal stranki­ no politiko glede slovenske »državnosti«, ko pa je moral vedeti (inje vedel), da se je stališče stranke glede na to, da sta njena ministra odšla z vlado v begunstvo pod zaščito Britancev, spremenilo. SLS je sprejemalo kontinuiteto jugoslovanske države, Natlačen pa je sprejemal okupatorsko stališče, daje ta država izničena. In to je potrjeval s sodelovanjem, za katerega ni bilo pravne osnove ali nuje, ampak njegova osebna odločitev. Kontroverzen je v tem času namreč njegov odnos do okupatorja in do jugoslovanske države. Njegov osebni motiv, ki ga je vodil v sodelovanje z okupatorjem, bo najbrž ostal nepojasnjen. Kakšen je bil njegov na­ men? Ali sredstvo osebnega vzpona ali sredstvo »nacionalne osamosvojitve« in vzpostavitve nekakšne slovenske državnosti. Pod pokroviteljstvom okupatorja. Odgovorov je bilo sicer že danih mnogo, ki pa težko vzdržijo resne argumen ­ te. Ko je oblast, ki jo je imel v imenu jugoslovanske države, kapitulacija njene vojske je začela veljati tisti dan, predal, je nastopal le še kot zasebnik, sicer kot politik, predstavnik politične stranke, ki pa je imela svoje ljudi v jugoslovanski vladi v emigraciji. Sodelovanje z okupatorjem je bila njegova osebna odločitev. Spoznanje, daje v opreki s stališčem glede prihodnosti jugoslovanske države, kot so jo videli njegovi politični tovariši v vladi, in tudi želja, da ostane v politiki, ga je več mesecev kasneje pripeljala do tega, da je spremenil stališče do slo­ venske »državne« samostojnosti v okviru nacistično-fašističnega novega reda in jugoslovanske prihodnosti Slovenije. To je bil najbrž tisti vzrok, ki gaje vodil k odločitvi, da formalno prekine sodelovanje z okupatorjem v Konzulti Ljubljanske pokrajine. S tem seje končalo prvo obdobje politične dejavnosti Marka Natlačena v času druge svetovne vojne pri nas. Za to obdobje dobrih petih mesecev je značilna kolaboriranje z namenom doseči v »novem redu«, ki ga je prinesla okupacija, boljše glede slovenske »državnosti« kot si jo je zamišljal takrat Natlačen. Za takšno sodelovanje z okupatorjem je bila predvidena kazen po kazenskem zako­ niku Kraljevine Jugoslavije, saj je šlo za kaznovo dejanje zoper obstoj države in njeno ureditev. Drugo obdobje nekoliko večje Natlačenove politične dejavnosti, čeprav je bil dejaven ves čas, vendar bolj iz ozadja in manj izpostavljeno, pa se je začelo nekaj dni manj kot leto dni od njegovega izstopa iz Konzulte in nje ­ gove »pasivnosti«. Bilo je drugo obdobje njegove kolaboracije, ki pa je bila na drugi osnovi in zaradi drugih razlogov. Bolj političnih in bolj ideoloških kot je 11 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju bila njegova kolaboracija v prvem obdobju. To politično dejavnost z namenom kolaborirati z okupatorjem proti osvobodilnemu gibanju so dejansko sprožili italijanski okupatorji, ki so si želeli ob že dejanskem, vojaškem sodelovanju tudi bolj poudarjeno politično podporo slovenskih politikov. Za to se je Natlačen in njegovi strankarski somišljeniki, v nasprotju s politiki liberalnega tabora, zavzel. Pristalje na kolaboracijo kakršno so pričakovali od slovenskih politikov Italijani, da bi formalizirali državljansko vojno. Vojaško sodelovanje vaških straž oziroma Prostovoljne protikomunistične milice Italijanom namreč politično ni bilo dovolj. Želeli so odkrito kolaboracijo slovenskih politikov, ki bi na eni strani koristila njim, na drugi pa tudi domačim nasprotnikom osvobodilnega gibanja, saj bi ti vodili boj proti temu z vojaško pomočjo okupatorja. To pa je bil tako razlog kot tudi povod za odločitev za smrt Marka Natlačena. Doletela gaje mesec dni po odkritem političnem »aktiviranju« na strani okupatorja. Pogled na celotno politično delovanje dr. Marka Natlačena je sicer podrejeno dogajanju ob začetku druge svetovne vojne pri nas in pojasnjevanju (tudi opra­ vičevanju), zakaj je ravnal tako kot je. Druga stvar, kije povezana z njim in ga označuje, pa je njegova smrt. Kako je bil usmrčen, kdo je bil storilec in kdo je temu dal to nalogo, je znano, vendar pa še vedno ni odgovora, zakaj so se odlo ­ čili, da ga usmrtijo prav takrat in ob zavedanju, da bo to imelo posledice. Ali je na odločitev, da se Natlačena ubije ne glede na negativne posledice, ki jih je bilo glede na italijansko talsko politiko treba pričakovati, botrovala njegova angaži­ ranost glede vzpostavitve oborožene, vojaške kolaboracije, ki jo je zagovarjal kot nujnost inje takrat že potekala? A če bi jo potrdili še slovenski politiki, npr. Natlačen kot predstavnik predvojne oblasti, bi dobila za okupatorja še večjo težo. Prav formalizacija vojaškega sodelovanja s pristankom slovenskih politikov vseh strankarskih taborov, med temi je bil kot bivši ban in najvišji predstavnik Sloven ­ ske ljudske stranke v domovini Natlačen najbolj izpostavljen (glede na že takrat vedeno tudi med najbolj zagretimi), je pomenila formalno državljansko vojno. Vojno med dvema političnima taboroma, ki bi se borila za isti cilj. Za oblast po vojni! Za obnovitev oziroma ohranitev oblasti ali za spremembo oblasti.Vendar tudi to povsem verodostojno ne pojasnjuje, zakaj so se odločili, kdaj so se odločili in kdo je pravzaprav odločil, da se nekdanjega bana, kolaboracionista tudi v očeh Britancev, usmrti. Okoliščine smrti, pa tudi posledice, kot so prikazane v knjigi, tega ne pojasnjujejo. »Krvoločnost« ali krvoželjnost komunistov ni (ne bi smelo biti) za zgodovinopisje dovolj prepričljiv razlog. Razlag je mnogo in mnoge se med seboj tudi izključujejo. S knjigo o Marku Natlačenu v zgodovinskem dogajanju želimo to osebnost slovenskega političnega življenja predstaviti čim bolj celovito, brez pretiranih »ideoloških« predznakov. Namen ni prikazati ga predvsem kot žrtev komuni­ stov, do katerih je imel sicer izrazito negativno, odklonilno, če ne kar sovražno stališče, predvsem pa ni namen to izrabiti za obračunavanje s komunizmom. To enostavno ni naloga zgodovinopisja! Knjiga zato ni niti obračun z Natlačenom niti obračun s komunisti. Čeprav so bili v resnici politični nasprotniki, če ne kar 12 Zdenko Cepič Začetne misli sovražniki, ni bistven pri Natlačenu in njegovemu političnemu delovanju odnos do komunizma in komunistov. To je bila sicer ena od stalnic v njegovem politič ­ nem stališču, ni pa tista, ki ga poglavitno označuje. Njegov odnos do okupatorja, tj. kolaboracija, ki v tem njegovem primeru v začetnem obdobju vojne ni imela razrednega razloga, kar je bil sicer razlog kasnejše kolaboracijo, tiste od sredine leta 1942 in do jugoslovanske države, ki jo je zaradi odnosa z okupatorjem zani­ kal, je tisto, kar je bolj kot odnos do komunizma označilo Natlačena v slovenski zgodovini. Natlačenov negativni odnos do komunizma, kar poudarjajo njegovi nekritični zagovorniki in politični častilci kot bistveno za njegovo politično držo, je dejansko predvsem sredstvo zanje. Za uporabo Marka Natlačena v politične namene. Če se zdi komu Natlačenov odnos do komunizma in slovenskih komu­ nistov njegova osebnostna in politična vrlina, pa to ne more veljati za njegov odnos do okupatorja v prvem obdobju vojne, od začetka okupacije pa do sredine septembra 1941. Slo je namreč za kolaboracijo, pa naj se najde še toliko opra­ vičujočih razlogov za politično sodelovanje z okupatorjem. Nikakor pa niso bili razlog za to kolaboracijo komunisti. Marka Natlačena s svojim delovanjem v čas druge svetovne vojne pooseblja vse tri pojavne oblike, ki so zaznamovale drugo svetovno vojno pri nas, okupaci­ jo, kolaboracijo in odpor s socialno vsebino, tj. revolucija v obliki spreminjanja politične oblasti. Z okupacijo, ki je bila dejansko počelo zla, ki so ga doživeli Slovenci med drugo svetovno vojno inje pogojevala druga dva pojava, kolabo­ racijo z okupatorjem in odpor proti njemu (in kolaboraciji), seje hitro sprijaznil in skušal s kolaboracijo doseči politični uspeh zase in svojo stranko, odporu pa je nasprotoval predvsem iz ideoloških razlogov, kajti organizirali in vodili so ga komunisti. Vsekakor je deloval kot politik. Natlačen je bil sredstvo za politično in ideološko obračunavanje med Sloven ­ ci že v času vojne, pa tudi po vojni. Tudi sedaj naj bo to delo, v katerem vrsta zgodovinarjev obravnava Marka Natlačena in njegov čas, predvsem zgodovinski oris dr. Marka Natlačena in ocena njegovega delovanja v slovenski politiki, in to kljub temu, da na vsa vprašanja, ki se pojavljajo glede te zgodovinske kontrover ­ zne osebnosti, še niso dani vsi odgovori ali ti niso dokončni. Je pa to delo vrnitev Marka Natlačena prek zgodovinopisja v zgodovino. Namen tega dela tako ni pa- negiričen, ampak je kritično, tj. analitično na način znanstvenega zgodovinopisja prikazati čas, v katerem je živel Marko Natlačen, predvsem pa kako je s svojim delom vplival nanj in ga (so)oblikoval. Avtorji, večina je raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino, in založnik upamo, da smo v uspeli s tem mozaikom o življenju in delu Marka Natlačena tega približali tistim, kijih zanima novejša zgodovina in njene osebnosti. 13 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju Dr. Anton Korošec in dr. Marko Natlačen 14