PRVI KUPON ZA IZLET 100 NAJ ŠPORTNIKI 2003 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE NA CELJSKEM
ST. 4 - LETO 59 - CELJE. 29.1.2004 - CENA 350 SIT
UTRIPAL
A SRCA NAŠE
řlUETNI DENIS UMRL ZARADI VBODOV
■	Stran 32
NAJHITREJE IN ŠE CENEJE |
NAR0CIUod7.do1S.ure
PONUDBA VELJA SAMO V MEGAMARKETU INTERSPAR CEUE IN SPAR CEUE ( GLAZIJA IN CELEIAPARK )! \ EOCdO.O, IlZaŠI« 37, MafibOf
I NTER S PA R
DOGODKI
UVODNIK Kamen v tolmun
Celjski župan Bojan Šrot je v že tako razburkan tolmun slovenske politične scene vrgel nov kamen. Ob obravnavi zakona o prestolnici v državnem zboru je z javnim pismom poslancem predlagal, da sedež parlamenta preselijo v Celje. Vse v duhu demokratizacije in predvsem neštetokrat proklamirane težnje po decentralizaciji državne uprave, ki je z vsemi svojimi inštitucijami v Ljubljani.
Navidezno naivna, morda celo rahlo pobalinska poteza pa ima zelo jasno ozadje. Naravnost neverjetno se namreč zdi, da ima Ljubljana, pri dobrih 61 milijardah tolarjev proračuna, težave. In za njih, v veliki meri, krivi višje stroške, ki naj bi jih mesto imelo zaradi tega, ker je prestolnica in ker v njej delujejo vsi zakonodajni in oblastni organi. Ob tem prestolnica pri vsem gromozanskem proračunu ne more pokazati kaj dosti dosežkov. Težave ima s stanovanjsko gradnjo, kjer jo Celje krepko prehiteva. Težave ima z zdravo pitno vodo, ki si jo je Celje že davno tega zagotovilo dovolj. Težave ima z gradnjo nogometnega štadiona, ki ga Celje že ima. Centralna čistilna naprava jim ne obratuje, v Celju dela, zaenkrat sicer le še poskusno, brez težav ...
To je bil in je podton Šrotové ponudbe. In seveda, y volilnem letu, tudi jasna demonstracija dejstva, da poslanci in vlada zelo radi in veliko govorijo o decentralizaciji, domeniti pa se ne zmorejo niti za nujno in dolga leta načrtovano regionalizacijo Slovenije in ustanovitev pokrajin z jasnimi upravnimi pristojnostmi.
Buren odziv na Šrotovo pobudo dokazuje, da kamen, ki ga je vrgel, v slovenskem političnem tolmunu, ni povzročil prijaznih, koncentrično navzven gibajočih se valov. Prej je povzročil en sam val. Val ogorčenja nad domnevno domišljavostjo najhitreje razvijajočega se slovenskega mesta, ki bi si rado odrezalo tudi kos državne pogače. Kajti, kot pravi Šrot, prisotnost državnih organov v nekem mestu nikakor ni zgolj povečan strošek tega mesta. Je prej privilegij in boniteta ter še dodatna razvojna spodbuda. V tej luči Šrotová pobuda ni provokacija ali (samo)všečno predvolilno ribarjenje. Je povod za resen razmislek, kdaj bodo sedeži nekaterih državnih organov in velikih družb (tipičen primer je Darsov sedež s fikusom v Celju) končno normalno in v polni meri »zadihali« tudi iztoen prestolnice.
Ljudje želijo pomagati
1\idi na Celjskem velika pripravljenost za darovanje kostnega mozga
Na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani se je prijavilo že blizu 1500 ljudi, ki so z darovanjem kostnega mozga oziroma krvotvornih inati6-nih celic pripravljeni pomagati bolnikom z levkemijo. Med njimi so tudi številni posamezniki s celjskega območja. To je bil tudi razlog, da so se v zavodu, v okviru katerega deluje Center za tipizacijo tkiv, odločili, da pripravijo predavanje in odvzem vzorcev krvi tudi v Celju.
Predavanje z odvzemom krvi je bilo prejšnji četrtek, obisk pa je bil pričakovano množičen - podobno kot v drugih slovenskih regijah. Če se bo še v prihodnje prijavilo toliko kandidatov za vpis v register nesorodnih darovalcev kostnega mozga Slovenija - Donor, bodo predavanja in odvzeme po regijah ponovili, obljubljajo v Zavodu za transfuzijo kr-
Do minule sobote so v Sloveniji odvzeli že 808 vzorcev krvi, v kratkem bi jih naj bilo že tisoč. V svojem laboratoriju so doslej tipizirali nekaj več kot sto vzor-
di, ki so se že odločili, da po svojih močeh pomagajo drugim. Marsikdo med njimi se je očitno moral prav potruditi, da je našel pravo pot do vpisa v register nesorodnih darovalcev kostnega mozga Slovenija Donor.
Laščani v akciji za življenje!
Nekateri posamezniki, ki so se minuli četrtek v Celju odzvali klicu Grafenauerjeve kot darovalci kostnega mozga, so bili nad udeležbo s Celjskega razočarani. Med njimi tudi predsednik Moto kluba Goldhorn Laško Mirko Golob, zato so se v klubu odločili, da akcijo nadaljujejo v Laškem.
»Samo pomislite, koliko nas je v celjski regiji in primerjajte številko z odzivom darovalcev,« pravi Golob. Zato so se v moto klubu odločili, da vsaj v domači občini najdejo nove darovalce. »Motoristi smo tako ali tako rizična skupina, izzivamo smrt, velikokrat potrebujemo kri. Zakaj ne bi enkrat tudi mi naredili nekaj dobrega?« poudarja Golob.
Pred leti so bili že pobudniki odmevnejše dobrodelne akcije, v kateri so skušali pomagati Blažu Skorenšku. Komu bo sedanja akcija pomagala, niti ugibati ne moremo. Vemo pa, da z majhnim odvzemom krvi in vpisom v register nesorodnih darovalcev kostnega mozga lahko rešimo življenje sočloveku.
Vsi laški motoristi, ki so primerne starosti, so se že prijavili kot morebitni darovalci. Obrnili so se še na večja podjetja v občini ter ustanove, vključno s policijo in upravno enoto z občino. Prijave pa sprejemajo tudi na telefonski številki 031/830 - 683.
ROZMAR1 PETEK
Irena Bricelj, strokovna direktorica Zavoda za transfuzijsko medicino: »Zelo smo zadovoljni, saj je odziv morebitnih darovalcev krvotvornih matičnih celic velik.«
cev, v začetku prihodnjega meseca pa pričakujejo podatke o 600 vzorcih, ki so jih poslali na tipizacijo v nemški laboratorij.
V Sloveniji pač niso bili pripravljeni na tako množičen odziv ljudi po klicu Irene Grafenauer na pomoč. Pokazalo pa se je tudi, da bi se marsikdo že prej odločil, da postane potencialni darovalec kostnega mozga, če bi vedel za to možnost. Kot je pokazala tudi naša anketa, je med njimi zelo veliko krvodajalcev, torej lju-
Kaj se dogaja po vključitvi v register nesorodnih darovalcev kostnega mozga? Ko ugotovijo, da je nek darovalec ustrezen, opravijo še dodatne tipizacije. Če te potrdijo identičnost, pride do transplantacije. To pa lahko opravijo na dva načina: ali z odvzemom kostnega mozga z iglo iz medenične kosti v anesteziji, ki predstavlja pravzaprav edino tveganje za darovalca, ali pa pridobijo krvotvorne matične celice iz periferne krvi.
Upamo, da so se sedaj stvari vendarle premaknile naprej, pa naj gre za prve korake k sistemskemu zagotavljanju potrebnega denarja (sedaj ga zbirajo tudi z dobrodelnimi koncerti), za večjo pripravljenost služb, ki skrbijo za vse postopke v zvezi z vpisom v register nesorodnih darovalcev in seveda tudi osveščenost in obveščenost ljudi, ki so nesebično pripravljeni pomagati in reševati življenja bolnih.
MILENA B. POKLIČ
Informacije o postopkih za darovanje kostnega mozga lahko dobite na Centru za transfuzijsko medicino (01/ 23 02 313) oziroma njegovem Centru za tipizacijo tkiv (01/543 82 20). Podrobne informacije lahko poiščete tudi na spletni strani www.ztm.si, pod poglavjem Slovenija Donor, kjer je priložen tudi formular za prijavo. Lahko pa se prijavite tudi v celjski bolnišnici v Službi za transfuzijsko medicino (03/423 35 87).
Novi tednik prvi na Celjskem
Novi tednik ima po podatkih Nacionalne raziskave branosti za zadnje polletje minulega leta 70 tisoč bralcev in je najbolj bran med tedniki, ki izhajajo na Celjskem. Pa tudi v primerjavi z drugimi slovenskimi regionalnimi časopisi se nima česa sramovati, saj je na drugem mestu.
Spodbudna je zlasti primerjava s slovenskimi regionalnimi časopisi, ki izhajajo dvakrat ali celo trikrat tedensko. Take so Primorske novice, ki nas sicer prehitevajo v Številu bralcev, medtem ko je Gorenjski glas z dvakrat tedenskim izhajanjem za nami.
Podatki so zlasti razveseljivi ob splošnem trendu, ki ga zadnje čase beležijo v teh raziskavah in sicer, da branost časopisov na splošno pada in da narašča predvsem zanimanje za sproščujoče vsebine, kar se kaže tudi v podatku o vse večji branosti prilog.
Družba Cati večkrat v letu ugotavlja branost slovenskih dnevnikov, njihovih pri-
log, večdnevnikov, tednikov, dvotednikov, mesečnikov, dvo in več mesečnikov ter brezplačnjkov, tokrat so predstavili tudi doseg radijskih in televizijskih programov. Pri podatkih za zadnje polletje minulega leta so anketirali bralce v času od začetka julija do konca decembra, večinoma telefonsko, deloma pa z obiski na domu. Anketa je zajela naključno izbrane telefonske naročnike na območju Slovenije, stare od 10 do 75 let, ki živijo na desetih enako velikih območij, razdeljenih glede na Število prebivalcev. Kot bralec je štel vsak, ki je bral ali vsaj prelistal katerikoli izvod revije ali časopisa v določenem časovnem okviru. Metoda merjenja je metoda zadnjega branja, kar pomeni, da anketiranec najprej prepoznava vključene naslove Časopisov po njihovih logotipih, nato pa za vse prepoznane naslove, ki jih je imel v rokah v zadnjem letu dni, odgovarja na vprašanje o zadnjem branju ali listanju.
Branost tednikov, ki izhajajo na Celjskem, v drugem polletju 2003 REGIONALNI ČASOPISI
Branost slovenskih regionalnih časopisov po podatkih Nacionalne raziskave branosti za zadnje polletje minulega leta
ANKETA
Alojz Anderlič, Radeče:
»Na poziv sem se rad odzval. Hvala bogu, da lahko pomagam. Kot krvodajalec že dolgo časa darujem kri, saj j sem jo tudi sam že potreboval, ko sem imel hudo prometno nesrečo. Na od- j vzem kostnega mozga sem že mislil iti v Izolo ali Ljub- I ljano, tako da sem vesel, da so to organizirali tudi v Ce- ' Iju. Zdi pa se mi, da je bilo j premalo reklame za odvzem ! v Celju.«
fW 3


i
Terezija Hladin, Nova Cerkev: »Mislim, da je takšno dejanje, ko lahko komu pomagaš, vredno, da ga narediš. Mene je k temu vzpodbudilo prebiranje intervjuja z Ireno Grafenauer. Sicer pa tudi sama poznam bolnega fantka, ki potrebuje kostni mozeg, pa pravega ne more dobiti.«
Sandra Djujič, Nazarje:
»Za darovalko kostnega mozga sem se zlahka odločila, saj s tem pomagaš drugim. Že sicer sem krvoda-jalka, vendar pa pred poziý vom Grafenauerjeve za možnost nesorodnih darovalcev kostnega mozga nisem vedela. Škoda, da tega nismo vedeli že prej.«

Državni zbor v Celju?
Župan Bojan Šrot ponuja novo zgradbo parlamenta, če bi se ta preselil v Celje
Celjski župan Bojan Šrot je na poslance državnega zbora pred tokratno sejo, na kateri poslanci obravnavajo tudi predlog zakona o glavnem mestu, naslovil javno pismo. V njem daje pobudo, da bi v duhu decentralizacije sedež državnega zbora preselili v Celje.
Na parlamentarnem odboru za notranjo politiko in pravosodje in tudi že prej so se pojavila mnenja, da bi sedež katerega od državnih organov preseliti tudi v kakšno drugo slovensko mesto, saj se že od osamosvojitve naprej pojavlja bojazen o preveliki centraliziranosti države. »S preselitvijo pa bi se tudi občutno zmanjšali stroški Mestne občine Ljubljana,« piše Šrot. V javnosti se namreč v zadnjem času pojavljajo vse pogostejša negodovanja ljubljanskih mestnih funkcionarjev in politikov, da stroški, ki nastajajo zaradi tega, ker je Ljubljana glavno mesto in
so v njej locirani tudi vsi državni organi, zelo obremenjujejo njihov mestni proračun. Zato Šrot poslancem predlaga razmislek o možnosti, da bi sedež Državnega zbora Republike Slovenije ali katerega drugega državnega organa, preselili v Celje.
Kaj se skriva za to pobudo celjskega župana? Bojan Šrot: »Ob tem, da bi podarili zemljišče in sezidali stavbo parlamenta, bi prevzeli tudi del povečanih stroškov, ki jih ima s tem lokalna skupnost, a sem trdno prepričan, da bi bilo to dolgoročno dobro za razvoj mesta.« Ker leži Celje praktično v središču Slovenije, ima tudi vse boljše avtocestne povezave, bi imeli poslanci tudi približno enako daleč do Celja, ne glede na to ali prihajajo z obale, iz Prekmurja, ali z Dolenjske. »V neposredni bližini mestnega jedra, na območju Stare cinkarne, imamo 12 hektarov zemljišč, kjer bi lah-
ko praktično že jutri pričeli graditi tak objekt. Od obeh postaj bi bil oddaljen tri minute, dobrih pet minut od avtoceste. Če so želje in namere po decentralizaciji v tej državi iskrene, verjamem, da bo ta pobuda deležna resne obranave in potrebne pozornosti.«
Župan Šrot namerava podporo predlogu poiskati pri poslancih s celjskega območja in pri poslancih SLS. »Predvsem pa pričakujem poglobljeno in temeljito razpravo o tem, ali je sedež inštitucij, kot so vlada, parlament, ustavno in vrhovno sodišče za neko mesto res strošek, kot se pritožujejo v Ljubljani, ali pa je to res velika boniteta za vsako mesto.«
Bojan Šrot svoje javno pismo poslancem zaključuje s pozivom, da razmislijo o tej možnosti in dokažejo volivkam in volivcem, da ideje o decentralizaciji Slovenije niso le prazne predvolilne obljube. Ob tem omenja
Bojan Šrot
primere iz Nemčije, kjer so sedež vladnih inštitucij iz Bonna preselili v Berlin, zasedanja parlamenta evropske skupnosti pa so menjaje v Bruslju in Strassbour-
gu-
Čeprav realno Šrotová pobuda nima veliko možnosti, pa odpira mnoga vroča in zanimiva vprašanja. Ta niso zgolj povezana z decentralizacijo države, ki jo imajo vsi polna usta, hkrati pa ostaja le ubesedeno leporeč-je. Odpirajo- tudi vprašanja oblikovanja proračunov mestnih občin, zlasti ljubljanskega, kjer svoj proračun tudi umetno zidajo na račun dejstva, da so prestolnica države in da v njej delujejo vsi državni organi.
BRANKO STAMEJČIČ
Celjani za mariborske smeti
Za 19 tisoč tolarjev po toni pripravljeni prevzeti do 30 tisoč ton odpadkov
letno
Celjani bodo od Mariborčanov v naslednjih treh letih vsako leto prevzeli do 30 tisoč ton komunalnih odpadkov in jih odložili na deponijo v Bukovžlaku. Tako so v torek po dolgi razpravi sklenil mestni svetniki, ki so še dodatno zaostrili pogoje v predlogu pogodbe med občinama in njunima javnima podjetjema za ravnanje z odpadki.
Svetnike je ob tem, da so razpravljali o komercialni pogodbi dveh javnih podjetij, zaskrbelo, če iščejo njihovo soglasje zato, da bi nanje prenesli tudi odgovornost. Vseskozi so se sicer strinjali, da je dogovor privlačen, saj je časovno omejen, strogo nadzorovana pa je tudi količina in vsebina odpadkov. Letno naj bi na deponiji pospravili do največ 30 tisoč ton komunal-
nih odpadkov iz Maribora, zanje pa bi iztržili 19 tisoč tolarjev na tono ali v treh letih skoraj milijardo tolarjev. Ker so neposredni stroški za obdelavo tone odpadkov le 6 tisočakov, bi letno ostal lep kupček dobička, ki bi ga usmerjali v nekatere komunalne naložbe, del pa tudi za povišano ekološko rento KS Teharje.
Gnev in ogorčenje svetnika Janeza Lampreta, ki je protestiral proti širjenju odlagališča na prostoru nekdanjega taborišča na Teharju, je podžupan Marko Zidanšek zavrnil z dejstvi. Občina je namreč sprejela program izgradnje Centra za ravnanje z odpadki (CERO) na tem prostoru, s 17 opravljenimi son-dažami niso našli nobenih posmrtnih ostankov, za potrebe CERO so nakupili zemljišča.
Blagovna protestira
I Dan pred obravnavo na celjskem mestnem svetu so v Šentjurski KS Blagovna sprejeli protestno izjavo, v kateri Odločno nasprotujejo odlaganju mariborskih smeti na deponijo v Bukovžlaku. Ogorčeni so, ker so za sklepanje pogodbe med Celjani in Mariborčani izvedeli iz medijev, nasprotujejo pa ji, ker menijo, da se bo deponija tako prej zapolnila in bo treba iskati nove površine za njeno širitev. Ker KS meji na območje deponije, že zdaj ostro nasprotujejo njenemu širjenju v šentjursko smer. Prav tako odločilo so tudi proti prevozu mariborskih smeti po cestah na območju KS, saj se bojijo, da bi tovornjaki iz Maribora vozili po avtocesti in po izvozu v Dramljah skozi naselja KS Blagovna do deponije.
projekt pa je v prvi vladni prioriteti in bo kandidiral za nepovratna sredstva evropskih strukturnih skladov. Zanj naj bi od potrebnih 15 milijonov evrov dobili 9 milijonov nepovratnih sredstev. Ker je prostora dovolj, zdajšnji način ravnanja z odpadki pa bo mogoč le do leta 2008, bi bilo nespametno, če zmogljivosti ne bi izkoristili in z njimi tudi zaslužili.
Svetnike so skrbeli zlasti ekološka varnost, še nedoločena trasa transportov in nedoločen program porabe tako pridobljenega denarja. Negodovali so, ker se je občina o projektu pogovarjala le v KS Teharje, kjer s pogodbo soglašajo, saj se jim bo povečala ekološka renta. Zato pa so ogorčeni prebivalci Ljubečne, ki prav tako negodujejo zaradi razvrednotenja svojih nepremičnin, poslabšanih ekoloških razmer, strahu pred večjim smradom... in zdaj tudi zahtevajo ekološko rento.
Dvome svetnikov je s pojasnili razblinil direktor komunalne direkcije Silvo Ple-snik. Prostora je dovolj, saj je deponija dimenzionirana na 70 tisoč ton letno, 17 občin, ki zdaj tam odlagajo svoje odpadke, pa jih letno »pridela« le še okoli 50 tisoč ton. Tehnološke zmogljivosti na deponiji bodo s prevzemom dodatnih 30 tisoč ton iz Maribora bolje izkoriščene, zla-
sti nov drobilec odpadkov, ki ga prav te dni kupujejo. Strog inšpekcijski nadzor, ki ga zapoveduje okoljsko ministrstvo, pa je poroštvo, da bodo odloženi odpadki zgolj komunalni in ne nevarni.
Po letu 2008 bo po pravilih EU mogoče na deponiji odlagati le nerazgradljive odpadke. Vse ostale bo treba izločiti, jih vrniti v predelavo ali pa na ekološko primeren način sežgati v bodočih sežigalnicah.
Svetniki so z 22 glasovi podprli pogodbo, s tem, da je vanjo treba vnesti tudi pripombe iz razprave, zlasti pa jasno zapisati traso prevozov. 16 kamionov naj bi dnevno iz Maribora vozilo odpadke po avtocesti do Celja, nato pa po Mariborski in Bežigrajski do deponije. Zaradi tega bo treba čim prej dograditi del Bežigrajske ceste, naložba pa je ocenjena na pol milijarde tolarjev.
Še vedno pa ni dokončno jasno, ali bo Celje res prevzelo mariborske odpadke. V Mariboru namreč še oklevajo, saj je cena za njihov sprejem res visoka, pri čemer se še vedno pogajajo tudi o skupni uporabi republiške takse za obremenjevanje okolja, ki mora biti namensko porabljena za okoljske projekte.
BRANKO STAMEJČIČ
KJE SO NASI POSLANCI?
Selitev ni rešitev
Celjski župan Bojan Šrot je, naveličan jeremijad svoje ljubljanske kolegice Da nice Simšič o stroških in te žavah, ki jih imajo v pre stolnici zaradi državnih us tanov, državni zbor povabil, naj se preseli v knežje mesto ob Savinji. V ozadju zabavne provokacije se skriva grenak nasmeh mesta, ki že vrsto let gosti Dars, a dlje kot do fikusov in osebja za njihovo oskrbo ni prišlo. Pa čeprav bivši župan Celja Jože Zimšek kot pobudnik te selitve sedi nekje v Darsovih vodstvenih strukturah.
Poslanec Marko Diaci (SMS) pravi, da podpira selitev državnih inštitucij po vsej Sloveniji, saj še nikjer ni zapisano, da bi morale biti vse zbrane v Ljubljani. »Skupaj s stranko bom predlagal spremembo prvega člena zakona o glavnem mestu, tako da bo Ljubljana samo glavno mesto, ne pa obvezen sedež vseh inštitucij. Ob vse večji mobilnosti in možnostih hitre komunikacije ni več ovir za razselitev državnih ustanov po Sloveniji. Če se lahko sam kot poslanec vozim v Ljubljano, ne vem, zakaj se ne bi državni uradniki iz Ljubljane v Celje. Državna uprava namreč pomeni ogromno delovnih mest.« In Dars? »Kot poslanec težko vplivam na njihovo organiziranost, je pa jasno, da bi ob resnem namenu sedeža v Celju tam moralo biti tudi vodstvo podjetja.«
Šentjurski nestor poslancev naše regije Jurij Malovrh ugotavlja, da še nobena državna ustanova ni zaživela izven Ljubljane. Pa čeprav je bil sam med pobudniki selitve Darsa. »Šentjurčani smo bili pobudniki Štajerske banke, ki naj bi imela sedež v Celju, pa je sedaj kot Volks-bank že v Ljubljani. Tudi direkcija za železnice v Mariboru nima prave možnosti za delo. Dokler bo država tako centralizirana, pobuda za selitev parlamenta ni smiselna. Bi pa lahko imel v Celju sedež svet pokrajine, če bi nastale vzhodna, osrednja in zahodna pokrajina. Prenos oblasti na nižje ravni je edina prava pot, čeprav država ravna obratno in na področju sodstva, davčne uprave, inšpekcij ... prevzema del oblasti lokalnih skupnosti.«
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Župan Šoštanja Milan Kopušar (LDS) ni tako goreč pristaš razseljevanja državne uprave. »Selitev državnih inštitucij ne rešuje težav centralizirane države, bolj pomembna se mi zdi regionalizacija, s katero se pristojnosti države prenesejo na pokrajine in daje več samostojnosti lokalni samoupravi. Selitev parlamenta zame ni smiselna, v večini držav so parlament in večina državnih inštitucij v glavnem mestu. Prav gotovo pa lahko državna ustanova veliko pomeni za lokalno okolje. Tako tudi Dars za Celje ni samo tisti nesrečni fíkus, kar dokazujeta dva avtocestna izvoza in načrti za tretjega, medtem ko se proti Velenju in Šoštanju vozimo po slabih cestah.«
Lenko vztrajno sprašuje
Poslanec Franc Lenko se je naveličal čakanja na okolj-skega ministra Janeza Kopača, ki ga je že konec oktobra lani vprašal, kdaj bo ministrstvo izpolnilo obljube in začelo z izvajanjem ukrepov za večjo poplavno varnost v Savinjski dolini in koliko denarja so do sedaj vložili v objekte za večjo poplavno varnost. Minister bi moral po zakonu odgovoriti v 30 dneh, Lenku pa je potrpežljivost pošla v začetku prejšnjega tedna, zato je pisno pozval ministra, naj mu vendarle pošlje odgovore. Sedaj nanje čakamo tudi mi.
Tisovčeva v Rimu
V prejšnji številki smo zapisali, da poslanka NSi Marija Ana Tisovic ni glasovala za svoje zakonsko dopolnilo, s katerim je želela v letošnjem proračunu za ohranjanje slovenskega jezika nameniti okoli 38 milijonov tolarjev. Poslanka s Konjiškega nam je povedala, da je bila na dan obravnave svojega dopolnila v Rimu, kjer se je udeležila konference o klimatskih spremembah.
»Rakasta« Socka
Zaradi afere o raku zbor krajanov - Anton Komat podcenjuje Sočane?
Konec novembra so Socka in v zvezi z njo nadpovprečno število umrlih za rakom, kar naj bi bilo povezano s hmeljnimi nasadi, polnili strani slovenskih medijev. Pokazalo pa se je, da se vsi domačini z navedenim razlogom umiranja ne strinjajo. Še več. Skoraj prepričani so, da je nekdo afero namerno, zaradi zasebnih interesov, napihnil.
To je bil glavni razlog za nedeljski zbor krajanov Soc-ke, ki so telovadnico podružnične osnovne šole v celoti napolnili. Začel se je z odprtim pismom, v katerem je neodvisni raziskovalec Anton Komat pojasnil zgodovino in ozadje dogajanja v Socki, kdo, kdaj in zakaj je začel z raziskavami ter kako so te prišle v javnost, vendar besedam navzoči niso verjeli. Prepričani so, da je Anton Komat pristranski, saj naj bi po nekaterih navedbah pri posameznici, ki se ukvarja s konjerejo (osebe niso želeli javno imenovati) imel konja. Pa ne samo to. V stavku Komata, kjer pojasnjuje, da je primerov, kot je Socka, v Sloveniji še več, »le da ljudje zanje še ne vedo, kajti preveč so obremenjeni z vsakdanjikom preživetja«, so zbrani našli avtorjevo podcenjevanje.
Iskanje krivca
V zgodbi o Socki naj bi neimenovana oseba (čeprav vsi vedo, da naj bi bila to Mira Šeško) imela zasebne interese, ki že leta 1995 niso predstavljali interese Sočanov, trdijo domačini. Naj spomnimo, da sta se takrat predstavnika Dobrne in Socke, Peter Rošer in Mira Šeško, skupaj še z nekaterimi, ki so bili izbrani v Komisijo za zdravo okolje Občine Vojnik, potegovala za ukinitev hmeljišč na teh dveh območjih. »Srž - Št. 4 - 29.
problema je, da že leta 1995 komisija ni ugotovila nič, ali drugače rečeno, le določeni so bili v tej igrici ves čas prisotni, dokumenti pa so krožili mimo Sočanov,« je na zboru krajanov poudaril Gabrijel Omerza. Glede na to, da je Anton Komat že pred leti sodeloval v primeru Socka in zaradi prej navedenih razlogov, so krajani zahtevali izločitev Komata iz raziskav. Malo so podvomili celo v strokovnost raziskav, ki jih trenutno, po naročilu zdravstvenega ministrstva, izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ob koncu so sklenili, da bodo počakali na rezultate raziskav. Če pa bodo ti pokazali, da v Socki niso umirali zaradi raka in prekomernega ali napačnega škropljenja hmelja, bodo poiskali povzročitelja afere in ga za vse stroške raziskave tudi finančno obremenili, so se že skorajda strinjali. »Ker pa smo se zbrali le zato, da rešimo problem, smo te zadnje dele sklepa črtali,« je pojasnil Omerza, ki je v nedeljo vodil zbor krajanov.
Skrb za kraj
Druga točka na dnevnem redu zbora je bila odstranitev ograje za konje. (Gre za ograjo okoli zemljišča, kjer je bil pred leti nasad hmelja in sta ga za konje kasneje kupila zakonca Šeško.) Krajani ograje ne želijo vsaj iz treh razlogov. Ogroža šolsko pot, zmanjšuje vidljivost v prometu in spreminja videz kraja. Med domačini krožijo tudi govorice, da naj bi neimenovana oseba za ograjo uredila hipodrom. »Take dejavnosti se zaradi obremenitve okolja tu ne morejo dogajati,« je v imenu krajanov povedal Omerza. Zato so sklenili, da v središču Socke ne dovolijo dejavnosti, ki prekomerno obremenjuje I. januar 2004 -
okolje in prostor. Tak sklep je tudi v sozvočju z evropsko zasnovanimi sklepi, so povedali.
Stvari, ki si jih v Socki želijo, pa so: gradbene parcele za nove družine, prostor za društvene dejavnosti, parkirni prostor za šolo, poligon za gasilce in večje igrišče, ki bi navsezadnje lahko bilo tudi na parceli, namenjeni za konjerejo, so še dodali.
Naslednji zbor krajanov bo najverjetneje v sredini naslednjega meseca, ko bodo znani rezultati analize in anket, ki jih trenutno Zavod za zdravstveno varstvo Celje, skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja in Onkološkim inštitutom, še izvaja. Medtem pa občina Vojnik ureja zemljišče za pločnik, po katerem bodo otroci, lahko varno prišli do šole.
ROZMARI PETEK
KOMENTIRAMO
Sprenevedanja
»Ne me mešati v to, jaz o tem raje nič ne berem, bog-ve, kdo je naročil te raziskave,« slišiš, ko želiš izvedeti, kaj se v Socki dogaja in na kar so pred časom opozorili anonimni plakati. Zato bo-glonaj (če lahko uporabim krščansko besedo, glede na to, da smo hili na linču neimenovane ravno na nedeljo, gospodov dan) za zbor krajanov. Tako smo končno izvedeli, kaj (ali kdo) krajane moti in v kakšnem kraju bi radi živeli.
Vendar pa je kmalu sledilo dobronamerno opozorilo mladi novinarki. »Pazi, kaj pišeš, ljudje so občutljivi. « In še. »Glede na to, koliko izkušenj imate, ne bi smeli pisati o tej temi.« Verjeli ali ne - z obema komentarjema se strinjam. Ljudje, tudi neimenovana, so občutljivi. Še posebej. če poznajo in verjamejo zgolj eni različici (na primer takšni, ki ti jo je sosed v domačem naslonjaču razložil pri zbiranju podpisov). Pa tudi za afere, ki imajo ozadje precej globlje, kot si marsikdo od zbranih in kimajočih misli, nisem dovolj zrela, saj sem do sedaj zanje le slišala. Po drugi strani sem pa rav-
no dovolj naivna, da ne verjamem povsem v moč kapitala.
Precej naivno je bilo tudi sprenevedanje oziroma nei-menovanje »tiste« osebe na zboru krajanov, ko pa je prav vsak vedel, za koga gre. Precej naivni so tudi komentar-1 ji tistih, ki menda nič ne berejo in nič ne vedo, ko pa so že z naslednjo besedo izdali, kdo je po njihovem krivec. Malo verjetno pa je tudi to, da je »votla« ograja bolj moteča kot na primer živa meja in konji bolj kot hmeljski' nasadi.
Kjer je dim, je tudi ogenj, pravijo. Kar pomeni, da se je neimenovana nekomu (ali večini) nekdaj morala hudo, zameriti. Mogoče se je ysem zamerila sedaj, ko na bivšeml hmeljišču gradi hišo. Mogo-i če je razlog v tem, da ji v očehl nekaterih prav nič ne manj-\ ka. Ne dediščine ne denarja. To, da se človek komu lahko precej zameri, razumem, sklepanja, da »veze« neimenovane res sežejo tako daleč, da je lahko naročila afero, pd> ne. Le zakaj si je ni naročilA že prej, koje zemljišče kupo-vala?
ROZMARI PETEK
Glava v Ljubljani,
srce v Celju
Ugibanja, komu s Celjskega bo prvemu pripadla čast, da zasede najvišje mesto v enem največjih »žabarskih« ponosov, so se v Celju začela že takrat, ko je Pivovarna Laško izvedla prvi večji napad na Union. Dvoma v izid pivovarské vojne namreč nikoli ni bilo. Krožila so različna imena, seveda na takšen ali drugačen način tesno povezana z najpomembnejšimi možmi v Laškem. Nihče pa ni pomislil, da bo prvi odšel v Ljubljano Dušan Zorko, predsednik uprave družbe Kovintra-de, ki velja za enega najbolj
let ga je vodil Zorko. Iz podjetja je naredil uspešnico in zunanjetrgovinsko mrežo spletel po vseh pomembnejših državah srednje in vzhodne Evrope. Zaradi bojazni pred prevzemom, kakršnega je le nekaj nadstropij višje doživela Kovinoteh-na, je leta 2001 vzpodbudil notranje lastnike, da so še povečali svoj lastniški delež. Tako je fajvintrade da-nes^v skoraj lffi-%lstotni lasti zaposlenih in nadzornega sveta; Pomembni lastniki so zlast^sičlani uprave, zato je skorajda logično, da bo Zprkov naslednik eden
uspešnih celjskih, pa tudi od preostale četverice. Ime slovenskih podj^tjj.
Dušana Zorka je po uradni verziji naše], prepričal iď nato predlagal za novega prvega moža Uflioiia predsednik nadzornega svej,r ljubljanske pivovarne Jakob Pi-skernik:\^šč4nl so, prav tako po uradni verziji, o izboru izvedeli iz medijev in bili nad tem presenečeni. To je sicer težko verjeti, vendar če je njihovo »presenečenje«, ki se mu še danes muza skoraj vsa Slovenija, v tem trenutku pač nujno zaradi igre z uradom za varstvo konkurence, naj bo. Resnica je, da je Kovintrade že vrsto let poslovni partner Laškega, za katerega dobav
opremo, in da je Pivovarna Laško lastnik 3.030 delnic, oziroma 2,7 odstotka Kovintrada.
Kakorkoli, Dušan Zorko, 47-letni magister eko-n o m s k i h znanosti, se je torej odločil svoji karieri. Pravi, da je ponudba presenetila. Sprejel jo je po tehtnem premisleku in odkritem pogovoru z vodstvom svojega podjetja. »Takšno ponudbo dobijo uspešni direktorji samo enkrat v življenju, zato jo je treba izkoristiti,« pravi. In prav zato mu povabilo v Ljubljano pomeni veliko priznanje in tudi velik strokovni izziv. Pivovarna Union je namreč povsem nekaj drugega kot Kovintrade.
Doslej je 23 let delal v mednarodni tehnični trgovini. Najprej v Kovinoteh-ninem tozdu zunanje trgovine, ki se je pred 12 leti osamosvojil in se preimenoval v Kovintrade. Vseh 12
■je že zpano, vendar ga bodo javnosti razkrili šele v ponedeljek, ko bo Zorku pričel teči 5-letni mandat v Unionu.
Dejstva, da odhaja iz trgovine v pivovarsko industrijo, se Dušan Zorko prav nič né boji. »Prepričan sem, da je v Unionu veliko strokovnjakov, ki dobro obvladujejo svoje delo, tako kot znam jaz dobro voditi podjetje. Posvetil se bom predvsem razvojnim programom in kadrom, najprej pa moram spoznati njihov način dela in razmišljanja. Seveda pa je edina stvar, ki me pri vsem skupaj zanima, uspešno po-s 1 o v a n j e Uniona,« pravi Zorko.
Bojazen, da bi Dušanu Zorku v Ljubljani spodrsnilo, je povsem odveč. Vajen se je obdržati na najbolj spolz-Mag. Dušan Zorko kem terenu in sezoperstaviti
prelom v vsem grobim napadom. Vrsto let je bil namreč aktivni hokejist in še danes se s staro klapo pogosto zapodi po ledu. Pa tudi sicer, pravi, izkoristi vsak prosti trenutek za nabiranje kondicije, saj ne bi vzdržal tempa, ki mu ga nalagajo službene obveznosti. Poleg hokeja sta njegova najbolj priljubljena športa še tenis in kolesarjenje, vsako soboto pa je obvezna pot na Celjsko kočo. Jo bo poslej zamenjal za Šmarno goro? »Nikakor ne,« je odločen. »Ob sobotah in nedeljah bo Celje še naprej moje, pa tudi med tednom bom ostajal v Ljubljani le takrat, ko bo to res nujno potrebno.«
JANJA INTIHAR Foto: GK
Konec utaj o višini
premoženja?
Merilo za plačilo vrtca je celotno premoženje družine - Zaradi neplačevanja položnic pred sodnika
Nov zakon o vrtcih je prinesel številne novosti. Med drugim tudi to, da se pri določanju višine plačila vrtca ne upošteva samo dohodek družinskih članov tako kot doslej, temveč njihovo celotno premoženje. Izvzeto je le stanovanje oziroma hiša, v kateri družina biva. Starši, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec, so že prejeli vlogo z izjavo o premoženju družine, ki so jo morali ustrezno izpolniti in oddati na občinskem oddelku za družbene dejavnosti.
Do ideje, da se pri določanju višine plačila vrtca upošteva celotno premoženje družine, je prišlo na pobudo nekaterih občin. Obstajalo naj bi namreč precej primerov, pri katerih so uradno prikazani dohodki v nesorazmerju z denarjem, ki ga družina v resnici ima, kar pomeni, da je lahko nekdo, ki je precej premožen, plačal nižjo ceno vrtca kot tisti, ki je na robu socialne ogroženosti.
Pri izračunu vrednosti družinskega premoženja se zaenkrat upošteva samo premoženje večje vrednosti, kot so »stanovanja oziroma hiše, ki jih družina ne uporablja za stalno bivanje, prostor za počitek in rekreacijo, poslovni prostori, registrirano plovilo, daljše od treh metrov, stavbna zemljišča, kapitalske naložbe oziroma deleži, osebna vozila in drugo premično premoženje večje vrednosti«. Vlagatelji/ce morajo v tabeli, ki so jo prejeli, označiti, kaj od naštetega imajo in po lastni presoji določiti vrednost svojega premoženja. Če bo premoženje družine (brez dohodkov) na primer večje od desetih milijonov tolarjev, bo moral starš za svojega otroka plačati 10 odstotkov višjo ceno, kot jo je plačeval doslej; če je premoženje nad 20 milijonov tolarjev, pa se bo višina plačila vrtca povečala za 20 odstotkov itd.. Vse lepo in prav, toda kaj pa storiti v primeru, ko starš ne zna (ali
KOMENTIRAMO
Zaupanja vredni plačniki vrtca?
Slovenske starše, ki imajo svoje otroke vkljfičene v vrtec, je konec minulega leta presenetila vest, da se bo pri določanju višine plačila vrtca odtlej poleg osebnega dohodka upoštevalo celotno premoženje družine. Razlog za to naj bi nekateri primerki, katerih dohodek ni bil v so- ' razmerju z denarjem, ki ga dejansko imajo. Cilj novega pravilnika naj bi bila torej bolj pravična določitev višine plačila vrtca glede na gmotni položaj družine.
Ideja sicer ni slaba, je pa zato toliko bolj privlečen za lase način oziroma metoda vrednotenja družinskega premoženja. Za slednje namreč ni treba najeti uradnega cenilca, ki bi natančno ocenil vrednost vašega avtomobila, zemlje, poslovnega prostora itd., kar bi bilo še najbolj pravično in verodostojno, temveč je stvar precej bolj razpuščena. Starši motijo po lastni presoji, volji in sposobnostih določiti vrednost družinskega premoženja iče je to večje od desetih milijonov tolarjev, bodo motali le-ti globlje seči v žep, to bodo plačevali vrtec, saj se bo v tem primeru znesek Povečal za deset odstotkov). Da je zadeva razpuščena, se seveda ne strinjajo občinski
delavci v oddelkih za družbene dejavnosti, saj lahko vse podatke, ki jih starši navedejo, preverijo pri pristojnih organih. To teoretično sicer drži, praktično pa... »No, ja, vsakega primera res ne preverjamo,« pravijo, kar pove le to, da na občini v veliki meri stavijo na poštenost in pravičnost slovenskih roditeljev. Kar je popolnoma zgrešeno - kajti če bi bili res tako pošteni, tega pravilnika sploh ne bi potrebovali. Gre torej za občinsko naivnost ali metanje peska v oči poštenim državljanom? Ob vsem tem se lahko tudi upravičeno vprašamo, kaj je pravzaprav resnično bistvo in namen novega pravilnika o plačilih staršev. Odgovor bo verjetno prinesel čas, tako kot ga je že pred leti, ko so uvedli nekaj podobnega. Zakon iz leta 1996 je namreč že določal, da starši plačujejo vrtec v skladu z dohodkom in premoženjem, a je to določbo ustavno sodišče leta 1998 razveljavilo ...
Sicer pa bi bilo tako ali tako najbolje, da bi starši po lastni presoji odločali tudi o tem, v kateri plačilni razred sodijo. Zagotovo bi vsi hoteli plačati največ, mar ne!?
BOJANA AVGUŠTINČIČ
noče znati) realno oceniti vrednosti svojega imetja? »-Sestavni del izjave, ki jo starši podpišejo, je tudi njihovo dovoljenje, da občinski upravni organi lahko preverijo te podatke pri pristojnih davčnih in drugih organih,« opozarja višja svetovalka za predšolsko vzgojo na Mestni občini Celje Sandra Stajnko. Pravi, da kršitev do sedaj še niso ugotovili, kar pa še ne pomeni, da jih v resnici ni, saj ne preverjajo vsakega primera.
Visoke cene
Postopke v zvezi z neplačili mora v Celju urejati vsak vrtec sam za razliko od Laškega, kjer je vrtcu v veliko pomoč občina, oddelek za družbene dejavnosti. »Z dolžniki se skušamo najprej pogovoriti osebno in se dogovoriti za način odplačevanja na obroke. Če pri tovrstnih dogovorih nismo uspešni, se odločimo za sodne postopke. Toda to je prej izjema kot pravilo, saj imamo trenutno v Laškem le enega dolžnika, pa še ta sodi v prvi plačilni razred,« pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini Laško Pavla Lapor-nik.
Kakor koli že, posledice neodgovornih staršev, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, najbolj čutijo otroci - pa ne samo njihovi, temveč tudi ostali, saj jim lahko vrtec nudi manj kot bi jim, če bi bili vsi starši redni plačniki.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Celju le 4 odstotki staršev plačuje najvišji prispevek za vrtec.
vrtcev
Da so že doslej starši iskali stranpoti in ugodnejše možnosti, je jasno, če vemo, kako visoke so cene vrtca. Cena deveturnega programa za otroke v prvi starostni skupini (od 1. do 3. leta) v Celju znaša 73.035 tolarjev, za drugo starostno skupino (od 3. leta do 6. leta) 56.390 tolarjev, v starostno kombiniranem oddelku (od 2. do 6. leta) pa je cena vrtca 59.164 tolarjev. V Laškem je enotna cena za vse oddelke 64.644 tolarjev. Nihče od staršev sicer ne plačuje polne cene, največ, kar plačajo, je 80 odstotkov, razliko med plačilom staršev in polno ceno programa pa zagotavlja ob-
čina iz javnih sredstev. Toda kljub temu se zdi cena vrtca marsikomu previsoka, še posebej, če vemo, da prehrana za otroka v prvi starostni skupini stane dobrih 10 odstotkov cene na mesec, materialni stroški 11 odstotkov, medtem ko gre ostalo, skoraj 80 odstotkov cene, za plače in regrese vseh zaposlenih v vrt-
Ceno programa določi občina na predlog vrtca. Vrtec pa ceno izračuna na podlagi
ugotovljenih stroškov vzgoje, varstva in prehrane, pri čemer je doslej pogosto prihajalo do velikih razlik v cenah med vrtci v Sloveniji. Slednje naj bi odpravila nova metodologija določanja cen, po kateri naj bi bila za vse občine v državi enotna izhodišča za oblikovanje cen vrtcev.
Starši od te cene plačajo določen odstotek na podlagi dohodkov in materialnega premoženja. »Socialno ogrožene družine, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, pa so plačila vrtca v celoti oproščene,« pravi Sandra Stajnko. Tako tudi študentke samohranilke, ki imajo svojega otroka v laškem vrtcu. Družine, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka, za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.
Nedisciplinirani starši
»Starši so račun, ki jim ga izstavi vrtec, dolžni poravnati v osmih dneh po izstavitvi, sicer vrtec zaračuna zamudne obresti,« pojasnjuje Stajnkova. V celjskih vrtcih se je dolgov nabralo menda že za okoli 15 milijonov tolarjev. Zanimivo pri tem pa je, da med dolžniki ne prevladujejo starši z gmotnimi težavami, temveč tisti, ki jim je dodeljeno plačilo vrtca iz višjega plačilnega razreda.
V občini Celje je bilo lani plačila oproščenih 13,7 odstotka staršev, 20,9 odstotka jih je plačevalo 10 odstotkov cene, 80-odstotno ceno pa je moralo plačevati 4,4 odstotka staršev. Med slednjimi je bilo 2,5 odstotka takih, ki vlog za znižano plačilo vrtca niso oddali.
Posledice neplačevanja vrtca ureja Zakon o vrtcih, ki določa, da če so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje staršem pisni opomin, v katerem določi rok za poravnavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti. Sodišče in drugi pristojni organi morajo postopke za ugotovitev in izterjavo obravnavati prednostno in hitro.
Visoke cene vrtca odslej še višje
Nov način določanja višine plačila vrtca, s katerim se poleg dohodka upošteva celotno premoženje družine, je povzročil precej razburjenja med starši, saj jim nov pravilnik ne bo prinesel drugega kot višji znesek na položnici.
Renata Strašek: »Jaz sicer svojega otroka še nimam v vrtcu, tako da nisem kaj dosti seznanjena o tem. Sploh pa se mi zdi, da se v parlamentu vse zmenijo sami, mi tako ali tako ne moremo odločati o takih zadevah.«
Jelka Breznik: »Ne, to se mi ne zdi v redu. Tudi cene vrtca niso najbolj ugodne. Z upoštevanjem celotnega premoženja avtomatsko pademo v še višji plačilni razred, zato se ne strinjam z novim pravilnikom določanja plačil.«
Vesna Filipič: »Po mojem to ni pošteno. Namesto, da bi nam znižali ceno, moramo kar naprej nekaj doplačevati. Trenutno sem brezposelna, tako da je cena, ki jo plačujem, kar ugodna. Sicer pa se mi zdi vrtec precej drag.« BA, foto: AŠ
GOSPODARSTVO
Bodo steklarjem vrnili Senijo?
Novi direktor Darko Boršič namerava odstopiti, zaposleni naj bi umaknili delavske straže - Predsednik uprave holdinga Emil Štukelj obljublja veliko
Delavci Steklarne Rogaška so dosegli svoje. Po sicer še neuradnih informacijah namerava novoi direktor Darko Boršič v nekaj dneh odstopiti s položaja, ki mu ga zaposleni minuli teden pravzaprav niti niso dovolili zasesti, nadzorni svet pa bo za direktorja znova imenoval Davorja Šenijo. Prihodnji mesec bo sklicana tudi izredna skupščina družbe pooblaščenke, na kateri bodo delavci, ki so večinski lastniki podjetja, zahtevali odpoklic vseh nadzornikov. Delavskih straž pred vhodom v tovarno naj ne bi bilo več.
Napeti odnosi v steklarni so končno začeli popuščati v ponedeljek po sestanku med državo, največjimi bankami upnicami ter starim in novim vodstvom Steklarne Rogaška in holdinga Rogaška Crystal. Država in banke, ki so od minulega četrtka, ko se je v steklarni začel »upor«, bolj kot ne s strani opazovale dogajanje v Rogaški Slatini, so le »udarile« po mizi in steklarjem zagrozile, da brez umiritve razmer ne bodo pomagale pri sanaciji hudo zadolženega podjetja. V primež so stisnile vodstvo in delavce, ki so hkrati tudi večinski lastniki tovarne. Tisti, ki ne bi popustil, bi bil namreč kriv za krah največje slovenske steklarne in bi na cesto pognal preko tisoč ljudi.
Straže pred tovarno
Ko je 1. oktobra lani vodenje Steklarne Rogaška prevzel magister kemijskih znanosti Davor Šenija, so bili mnogi prepričani, da bo le lutka v rokah prejšnjega direktorja Davorina Škri-njariča. Po manj kot štirih mesecih so ga prejšnjo sredo odstavili isti ljudje, ki so ga nastavili. Razlog naj bi bile spremembe, ki jih je vnesel v program prestrukturiranja, a prav na podlagi teh je vlada pred božičem steklarni odobrila državno pomoč. Zato je razlog nadzornega sveta za odstavitev nenavaden. Najbrž bodo zato bolj držale informacije, da je Šenija vodilni skupini v podjetju hudo stopil na žulj, ker se je resno lotil prodaje nepotrebnega premoženja in se s tem prikupil delavcem. Poleg tega, tako meni sam Šenija, so se ga hoteli odkrižati tudi zaradi strahu, da bi na dan prišla marsikatera nepravilnost.
Delavci niso popustili ne pred novim vodstvom ne pred mrazom.
Kakorkoli, odstavitev priljubljenega direktorja je bila kapljica čez rob in steklarni, ki po sedmih letih spet preživlja globoko krizo, so se zgodili delavci. Zastra-žili so vse vhode, da bi novemu vodstvu preprečili vstop v tovarno, ter zahtevali nazaj starega direktorja.
Zrežirana zamenjava?
Tako kot so se bliskovito zgodile kadrovske spremembe, so si minule dni sledili tudi dogodki. Po uradnem sporočilu je predsednik uprave holdinga Rogaška Crystal Davorin Škrinja-rič odstopil sam, mnogi pa namigujejo, da sta bili zamenjavi zrežirani in so z njima hoteli pomiriti delavce, ki so že decembra lani zahtevali Škrinjaričev odstop in sklic izredne skupščine. Po nekaterih navedbah naj bi zamenjave (nadzorna sveta sta bila sklicana v enem dnevu, na dnevnem redu ni bilo točke o razrešitvah) izpeljala skupina petih ljudi. Ob Škrinjariču naj bi jo vodil še predsednik nadzornega sveta Albin Šrimpf, ki ga imajo delavci še posebej v »želodcu«.
Šrimpf je bil namreč tisti predsednik svobodnega sindikata v podjetju, ki je pred sedmimi leti pomagal odstraniti direktorja Jožeta Pel-ka in z vso sindikalno avtoriteto pomagal prepričati delavce, da so se odpovedali terjatvam zaradi neizplačanih plač in s tem podjetju pomagali izplavati iz globoke izgube. Za svoje početje je bil dobro nagrajen, saj je ob ustanovitvi družbe pooblaščenke postal njen direk-
NBC
tor, direktorski stolček pa je dobil še v eni od hčerinskih družb. Kljub temu se sindikalni funkciji ni odpovedal, kar je zagotovo edinstven primer pri nas. Šele lani so ga skoraj na silo spravili iz sindikata. Delavci ga tudi obtožujejo, da je glavni krivec, ker v podjetju še vedno ni sveta delavcev. Menda naj bi vse njihove poskuse zatrl že v kali. Zato so tudi z velikim ogorčenjem pospremili predlog novega vodstva, ki jim je, kot enega od načinov za čimprejšnjo pomiritev napetosti, ponudilo, da imajo lahko kar dva delavska direktorja. Pa tudi sicer so delavci vse dni zavračali vsak predlog novega direktorja in nadzornikov ter vztrajali pri zahtevi o vrnitvi starega direktorja.
Preveliki apetiti starega vodstva
Né glede na vsa dogajanja v minulih dneh in ugibanja, kdo je zmagovalec in kdo poraženec, se prava bitka za steklarno šele začenja. Brez odgovora je namreč še vedno najbolj po-■ membno vprašanje, kako bo steklarni uspelo rešili likvidnostne težave in spet zlesti na zeleno vejo. Zadolženost podjetja se je v zadnjih treh letih krepko povečala, na drugi strani pa je prodaja drsela navzdol. Brez ustreznih ukrepov in svežega denarja, zlasti pa brez čvrste roke, ki bo preobrazbo vodila z enega mesta, nikomur ne bo uspelo zaustaviti negativnih gibanj.
Le zakaj je Davorin Škri-njarič izpustil priložnost na - Št. 4 -29.
prelomu stoletja, ko je steklarna zaslužila toliko kot še nikoli dotlej? Namesto da bi ustvaril rezerve in še bolj okrepil položaj podjetja, se je odločal za naložbe v nove tovarne in hotele propadajočega zdravilišča. Zneski za to se štejejo v milijardah. Zdaj se kaže, da so bile njegove odločitve slabo premišljene, čeprav tega noče priznati. Ves čas je tudi zatrjeval, da so v steklarni pripravljeni na vse pretrese. Pa so se notranjim, zlasti likvidnostnim težavam, pridružili še zunanji dejavniki - močan zdrs vrednosti dolarja, nadaljevanje recesije v branži in lastniške spremembe pri največjem kupcu na ameriškem trgu. Rezultat je padec prodaje na nekaj več kot 7 milijard tolarjev in visoka izguba.
Brez pomoči bank in države hi steklarji težko izplavali iz krize. Pri devetih bankah imajo kar devet milijard tolarjev dolgov, največ pri NKBM, Banki Celje in NLB.
Emil Štukelj obljublja resnico
Zaradi vsega, kar se je dogajalo v zadnjih letih in še zlasti v zadnjem tednu, je težko verjeti, da bo nova ekipa, kakršna koli že bo, uspela v kratkem času povleči vse poteze, ki jih predvideva prestrukturiranje.
Seveda bo zelo pomembno, kakšno stališče bodo zavzeli delavci, ki so 100-od-stotni lastniki družbe pooblaščenke oziroma holdinga Rogaška Crystal in preko njega 84-odstotni lastniki steklarne. Da jim je veliko do steklarne, so pokazali že januar 2004 -
Emil Štukelj je lani spravljal v red šentjurske mesarje, zdaj so na vrsti steklarji.
s pristankom na minimalne plače in zlasti dejstvom, da je zadnje dni kljub izredno napetim razmeram proizvodnja ves čas normalno tekla. Tudi stavki so se odpovedali, saj se še kako zavedajo, da bi s tem ogrozili le sebe; kot delavci bi izgubili službo, kot lastniki pa premoženje. Se pa, kar je več kot očitno, bes zaradi razmer v podjetju še dolgo ne bo polegel.
Tudi zato bo zelo pomembno, kakšne poteze bo vlekel novi predsednik uprave holdinga Emil Štukelj. Kot krizni menedžer (lani je spravljal v red šentjurske mesarje, letos se je lotil tudi reševanja Ljubečne) je sicer vajen vsega hudega, vendar ga v steklarni čaka veliko dela. Najprej bo moral ohladiti razgrete glave in umiriti čustva, predvsem pa se bo moral otresti pečata, da je »Škrinjaričev fant«. Da je pripravljen na kompromise in stopiti tudi kakšen korak nazaj, je že dokazal, ko je kot edino modro rešitev podprl ponovno imenovanje Davorja Šenije za direktorja steklarne. Pomembno je tudi, da ima podporo bank, saj so bile, kot trdi, prav banke tiste, ki so ga zaradi prikrivanja pravih poslovnih rezultatov poslale v steklarno. Štukelj še obljublja, da bo zelo kmalu neodvisni revizijski hiši naročil pregled poslovanja celotne skupine Rogaška za nekaj zadnjih let. Če bodo ugotovili nepravilnosti, bo tisti, ki jih je zagrešil, tudi odgovarjal. »Ničesar ne bom skrival,« obljub ljá.
Kaj bo s steklarno, bo jasno šele v prihodnjih tednih in mesecih. Dejstvo pa je, da ne bo nikoli več takšna, kot je bila.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Tovarne in Šenije ne damo!
Ob vse vhode v steklarno so se takoj, ko so izvedeli za »puč« v podjetju, postavili delavci. Odločeni, da nikogar od novega in tudi starega vodstva ne spustijo v tovarno. Njihove zahteve so bile jasne, braniti pa so jih bili pripravljeni do konca.
Barica Jug: »Zelo težko nam je. To steklarno smo zgradili, naša je, zdaj pa nam nekdo vzame kruh iz ust. Ne vem, kako bo naprej. Delavci mislimo, da so se zamenjave zgodile, ker se nekdo, boji, da bi prišla resnica na dan.«
Franjo Boršič: »Na mostu bomo čakali, dokler ne bo vseh odgovorov. Hočemo izvede-j ti, zakaj se je vse to zgodilo tako na hitro. Kot večinski lastniki podpiramo starega direktorja in novi bodo morali ustreči vsem zahtevam, saj bo do naši pritiski trajali, dokler nam ne bo ugodeno.«
Mija Furjan: »Kot lastniki ne bomo dovolili, da se kadrovske zamenjave dogajajo brez naše volje. Škrinjariču zamerimo, da nas je pripeljal do takšnega stanja. Ko je leti 1997 prišel za direktorja, ji obljubljal, da bomo čez pet let vsi bogati. Pa nas poglejti zdaj, kakšni berači smo.« | IJ, foto: GK
IStOl 1 painter i luijlHl/um cHmom ! GOSPODARSTVO
Celje z dvema centroma zabave
Na drugi strani je precej izgubil Istrabenz. Očitno se nekateri ocenili, da je cena Istrabenza visoka in predstavlja dobro priložnost za prodajo. Delnica je glede na prejšnji teden zdrsnila za 5% na 10.835 SIT. Za 1% je padel tudi Petrol. Delnica ponovno poskuša prebiti vrednost 60.000 SIT, vendar ji to zaenkrat ni uspelo, saj se pri tej vrednosti pojavlja povečan prodajni pritisk. Intereuropa nadaljuje letošnjo neprepričljivo predstavo. Delnica stagnira pri vrednosti 5.350 SIT.
Na trgu PID-ov in ID-ov smo bili priča še enemu eksplozivnemu tednu. Indeks PIX je pridobil 3,88% in postavil nov rekord pri 3.835 indeksnih točkah. Med glavnimi dobitniki so se pojavljala znana imena. Delnica Krone Senior je dosegla vrednost 140 SIT, Zlata Moneta 1 je dosegla 240 SIT, Investicijski sklad Nove finančne družbe 1 pa je dosegel 284 SIT. Na tem trgu ostaja očitno veliko optimizma. Ob visokih tečajih delnic v kotaciji so se mnogi odločili za investiranje v ID-e in PID-e, kar bi jim ob eventualnem preoblikovanju teh družb lahko prineslo bolj gotove donose kot delnice v kotaciji.
Vsekakor hitri porasti privlačijo veliko pozornosti. Mnogi primerjajo donose na bančni depozit z donosi, o katerih poročamo z ljubljanske borze. Verjetno ravno to marsikoga prepriča za vlaganje v vrednostne papirje. To posledično dejansko dvigne tečaje na borzi. Ko »novinci« s svojim denarjem potisnejo delnice v višave, se ponavadi izkušeni investitorji odločijo za agresivnejše prodaje. V tem trenutku je gotovo, da so tečaji visoki, veliki investitorji pa že sedijo na »debelih dobičkih«. Vprašanje je le, kdaj jih bodo unovčili in komu bodo prodali drage delnice. Svetujem zelo previdno izbiranje naložb.
GREGOR KOŽELJ Ilirika borzno posredniška hiša gregor.kozelj@ilirika.si
*/p>lektro
TURNŠEK
HITRI KABELSKI INTERNET
(samo v Celju) !
dodatne informacije na tel (03) 42 88 119
Ljubljančani odprli na Hudinji 5,5 milijarde tolarjev vreden nakupovalni center s petimi kinodvoranami - Novi center ne bo spremenil ostale Mercatorjeve ponudbe v mestu
»Malček« iz Dramelj obvladuje velikana
Lastnik podjetja za urejanje okolja Ekos iz Laz pri Dramljah Janez Škoberne, ki je julija lani kupil večinski, 57-odstotni delež Cestnega podjetja Maribor, je od prejšnjega tedna tudi direktor tega podjetja.
Spremembe v vrhu Cestnega podjetja so v Mariboru povzročile nemalo razburjenja, saj je podjetje po nekaj kriznih letih lani spet poslovalo zelo dobro. Janez Škoberne, ki ga v Celju bolje poznajo od lanskega decembra, ko mu je župan Bojan Šrot podelil koncesijo za čiščenje dimnikov, namreč ob nakupu večinskega deleža ni napovedal kakšnih korenitejših kadrovskih sprememb. Minuli četrtek pa so na njegovo pobudo na skupščini delničarjev najprej razrešili oba predstavnika kapitala v nadzornem svetu in namesto njiju imenovali štiri nove. Novi nadzorni svet je nato takoj po seji za novega direktorja imenoval Škoberneta.
V Mariboru se še vedno čudijo, kako je lahko majhno podjetje, kot je Ekos, ki ima le deset zaposlenih, prevzelo Cestno podjetje s petdesetkrat več ljudmi, sprašujejo pa se tudi, kakšno bo njegovo nadaljnje poslovanje, saj po njihovem Škoberne ni vajen vodenja tako velikega podjetja.	JI
Optimizem na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je nadaljeval tudi v zadnjem tednu. Tečajnice so nam postregle z novimi rekordnimi vrednostmi. Na borzo še vedno prihaja svež denar, ki išče boljše donose kot v primeru bančnih depozitov.
Indeks SBI20 se je v torkovem trgovanju ustavil pri 4.228 indeksnih točkah. Dan poprej se je nahajal še višje, saj je postavil nov rekord pri 4.252 indeksnih točkah. Na tedenski ravni je indeks pridobil nekaj manj kot 1 odstotek. Od novega leta je indeks pridobil kar 7,8%, od lanskega julija pa kar 37,5%.
Trg je močno navzgor vlekla delnica Pivovarne Laško. Za delnico boste morali odšteti 7.850 SIT, kar je 4,23% več kot prejšnji teden. Tudi Gorenje je nadaljevalo zadnji pohod, saj je pridobilo še 1,6% vrednosti. Torkovo trgovanje se je ustalilo pri 5.615 SIT za delnico. Govorice o možnem prevzemu Kolinske iz prejšnjega tedna očitno še kar odmevajo po borznih hodnikih, saj je delnica pridobila dodatne 2,5%, kar jo je pripeljalo do 6.804 SIT. Med dobitniki so se znašli še Mercator (1,4%), Krka (0,6%) in Etol (2,3%).
Z Mercatorjevim nakupovalnim i
V Mercatorjevem centru je delo našlo 145 ljudi, skupaj s Kolosejem in pogodbenimi delavci pa bo za nemoteno poslovanje celotnega kompleksa skrbelo 300 ljudi.
Celoten kompleks Merca-torja in kinocentra Kolosej ima 25.000 kvadratnih metrov površin. V samem objektu je 7.600 kvadratnih metrov prodajnih površin, ki jih poleg največjega Mercatorje-vega hipermarketa zaseda še 22 trgovskih in gostinskih lokalov, Kolosejev del s petimi kinodvoranami in 1.270 sedeži pa meri 4.300 kvadratnih metrov. Center ima 666
ntrom na Hudinji je Celje dobilo se 2; metrov dodatnih prodajnih površin.
parkirnih mest, od tega jih je 426 v kletni garaži. Vrednost celotne Mercatorjeve naložbe znaša skupaj z opremo štiri milijarde tolarjev, Kolosej pa je za prihod v Celje doslej plačal že nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev.
V Celju še diskont
Zoran Jankovič je zatrdil, da otvoritev nakupovalnega centra na Hudinji ne bo bistveno vplivala na ostalo Mercatorje-vo ponudbo v Celju. Prodajalno v mestu bodo zagotovo ohranili (če ne na sedanji, pa na kakšni novi lokaciji), o usodi oziroma dodatni ponudbi blagovnice v Novi vasi pa bodo odločili potem, ko bodo videli, kako bo na njeno poslovanje vplival novi center. »V Celju smo že pred otvoritvijo novega centra zaključili proces zapiranja trgovin, zato kakšnih večjih sprememb ne načrtujemo več. Žal je tako, da lahko ostanejo le donosne trgovine, zato smo jih v zadnjih petih
novih lokalov in 7.600 kvadratnih
Zoran Jankovič je ob otvoritvi novega centra razdelil za 8 milijonov tolarjev donacij. Največ, po 2,5 milijona tolarjev, so dobili celjski rokometaši in nogometaši, 2 milijona je za nakup nujne medicinske opreme dobil zdravstveni dom, po 500 tisoč tolarjev pa sta prejela tudi kulturno društvo Akord in Celjski godalni orkester.
letih po Sloveniji zaprli kar 400,« je pojasnil Jankovič in napovedal, da bodo letos začeli odpirati tako imenovane hard diskonte. Gre za manjše diskontne prodajalne z omejeno ponudbo, kjer bodo zaradi nižjih stroškov poslovanja tudi cene občutno nižje. Prvega od skupno šestdesetih diskontov bodo že čez tri mesece odprli v Ljubljani, imeli pa ga bodo tudi v Celju. Lokacijo zanj so že izbrali.
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN
Svež denar za optimizem
Če bi sodili po gneči ob otvoritvi 4n po obisku v prvih dneh, se bosta nov Mer-catorjev center in kinocen-ter Kolosej v Celju dobro »prijela«. Seveda je veliko naredila radovednost, vendar je očitno, da je Celjanom zelo všeč, če se ob nakupih lahko še zabavajo. Takšno i možnost so imeli doslej že v Planetu Tuš, kjer po sicer I neuradnih informacijah že napovedujejo, da bodo za takšno izbiro, kot jo ima zdaj mesto ob Savinji, še letos poskrbeli tudi v Ljublja-. ni.
Mercator je potreboval kar nekaj let, preden je osvojil I Celje, saj je pred tem po Sloveniji zgradil že dvanajst velikih nakupovalnih centrov. , Najbrž je tudi zato celjski center nekaj posebnega. Kot je dejal predsednik uprave I Mercatorja Zoran Jankovi-ć, so z njim dokazali, da so I pripravljeni na trd konku-
Irenčni boj na odprtem evropskem trgu. Na enem mestu so namreč združili vse, kar zanima sodobnega kupca - šport, zabavo in nakupovanje. Dejstvo, da so prišli v Celje kot zadnji med velikimi, prvega moža |l Mercatorja ne skrbi, saj je prepričan, da imajo naju-I streznejšo ponudbo. To dokazujejo dobri poslovni rezultati in kar 11 milijonov kupcev vsak mesec.
Direktor Atrija Radovan Cink je ključe nove poslovalnice v Žalcu predal vodji enote Vanču Tegovu.
Atrij tudi v Žalcu
Po Šentjurju, Rogaški Slatini in Ljubljani je celjska , stanovanjska zadruga Atrij odprla poslovno enoto še v Žalcu. V njej strankam ponuja vse storitve, povezane s prometom z nepremičninami.
Nova poslovalnica pomeni tudi uvod v praznovanje 25-letnice podjetja, ki se je sprva ukvarjalo le z gradnjo objektov, danes pa je uveljavljeno tudi kot upravitelj večstano-yanjskih objektov in nepremičninski posrednik. Kot je dejal direktor Radovan Cink, vidijo svoje poslanstvo předkem v skrbi za čim boljše bivalno okolje. Ker so že nekaj časa člani največjega mednarodnega združenja nepremičninskih strokovnjakov Fiabci, se sprememb, ki se po vstopu v Evropsko unijo obetajo tudi na področju z nepremičninami, ne bojijo.	JI
Ljudje zbirajo vse mogoče, ugotavljamo v zadnjem času, ko nam pridno pošiljate svoje predloge, katerega zbiratelja naj predstavimo. Tokrat smo se odpravili na Brezje pri Mozirju, kjer Florjan Skornšek skrbi za mali živalski vrt; mali predvsem zaradi velikosti živali, nikakor ne števila.
Na dvorišču pri Skornško-vih obiskovalec najprej presenečen ugotovi, da kokoš ni preprosto le kokoš in da »vse kure ne nesejo enakih jajc. Že kot majhnega otroka so me, če so me pogrešili, našli pri kurah,« se je glasil prešeren pozdrav Skornška, ki se z zbiranjem in rejo različnih vrst perutnine ter drugih manjših živali ukvarja zlasti v zadnjem času. Prej je bil zaposlen v različnih delovnih sredinah, potem je kme-toval na domači, približno 5 hektarjev veliki kmetiji, vmes pa ga je presenetila huda bolezen, zaradi katere je zdaj invalid in ne more več opravljati kmečkega dela. »Pa tudi ne splača se, na tako majhni kmetiji,« je realno razmišljal Florjan. Tako so se po dvorišču, v hlevu in še kje začele zbirati različne živali, od navadnih kokoši do posebnih, takšnih, ki nesejo že pir-he, le skuhati jih je priporočljivo. Ameriški orpington, holandska pritlikava čopka, pritlikavi feniks ... imena so kar letela, vmes pa je Florjan razlagal tudi posebnosti posameznih živali. Kokoši se v tem času prosto, seveda znotraj ograje, sprehajajo po dvorišču, v času valjenja pa jih bo Florjan razvrstil, da bo dobil čiste pasme.
Od kokodakajočih kokoši Florjan popelje obiskovalce na ogled različnih vrst rac in gosi, v svoji kletki se bohoti fazanski par. Ponovi se zgodba o imenih, posebnostih in navadah skoraj vsake goske posebej. Poleg perutnine je na Skornškovo kmetijo zašla še pisana druščina drugih
Florjan Skornšek pred skrbno urejeno kletko
vrst živali. Ovce z jagenjčki, koze, kunci (sploh levji zajček, ki v zadnjem času v mnogih domovih postaja pravi hišni ljubljenček), osel Miško, ki je konec lanskega leta nastopal na živih jaslicah v Skor-nem in vmes malce uščipnil pastirja, pa čebele, grlice, prepelice ... skratka pravi mali živalski vrt, ki si ga velja ogledati z nadebudneži.
Ogled na domu
»Takoj, ko vidim kakšno primerno žival, ki je še nimam, se mi skoraj zmeša, >naša< pa se včasih kar križa. Če hočem vse živali nakrmiti in se z njimi malce pogo-voriti, sta vsaj dve uri dela,« je pripovedoval Florjan in dodal, da je njemu podobnih rejcev, sploh v okolici Ljutomera in Grosupljega, veliko, bistveno manj pa v Savinjski dolini, kjer so gojite-lji združeni v društvu v Žalcu. »Živali gojim predvsem zase, za svojo dušo. Po razstavah ne bi rad hodil, če pa kdo želi videti vse te živali, je dobrodošel,« pojasni Florjan svojo odločitev, da se ni včlanil v društvo.
Pišite nam!
V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat je to Marija Čujež iz Tratne pri Grobelnem. Nagrado do prejela oddelku naše hiše.
»Če se hočeš ukvarjati z rejo živali, jim moraš urediti primerne prostore ter poskrbeti, da ne motijo okolice. Seveda imam še veliko načrtov in želja, vendar bo število živali odvisno od prostora. Čeprav upam, da se bo tudi potreben prostor našel. Še vedno, kadar se odpravim na pot, domov prinesem tudi kakšno živalco, ki je v zbirki še nimam.«
Florjana vabijo na razstavo v Nemčijo, kjer v manjšem mestecu razstavijo sto tisoč živali. Seveda je vmes problem denar, vendar ponudba gojitelja precej mika: »Splača se iti iz Slovenije, da se kri zamenja, saj so pri nas že skoraj vse živali v žlahti.« Katera pasma je Florjanu najbolj pri srcu, noče posebej izpostaviti, čeprav se je ob tem vprašanju ponosno oziral po golobih. »Vseh živali je ogromno, tudi zato vseh pasem še ne obvladam. Sicer se veliko pogovarjam z drugimi rejci, malo si pomagam z revijami in drugo literaturo, katalogi in enciklopedijami, tako da pri reji ni večjih težav,« pravi Florjan in prizna, da pa si je včasih le težko zapomniti vse posebnosti.
Navezanost družine na hišne ljubljenčke dokazuje anekdota iz lanskega leta: »Žena me je vprašala, če ne bomo šli na morje. Seveda sem ji odvrnil, da sem na dopustu že na domačiji,« je pripovedoval Florjan in razložil: »Včasih se je z živalmi lažje pogovarjati kot z ljudmi, pa še razumejo me. Prepričan sem, da vse živali poznajo svojega gospodarja. Če sedem pred čebelnjak, se mi takoj pridružijo vse kokoši.
ki pa se čisto drugače obnašajo, če pride k hiši tuj človek.« Tudi zato je življenje na kmetiji podrejeno tem ljubljenčkom in pri Skornš-kovih so lani posejali ajdo zaradi čebel, pa koruzo za hrano ... »V začetku je to precej drag šport,« priznava Florjan. Potem, ko dobiš prve pare, je menda precej lažje.
Seveda med živali včasih še prepogosto zaidejo tudi neprijetnosti, predvsem bolezni: »Če imaš žival, moraš biti pripravljen na vse, dobro ali slabo. Če katera od živali pogine, se pač nekako sprijazniš. Osebno mi je težje zaradi klanja, tako sem po celem Šmihelu razdajal peteline in racmane, da jih ni bilo treba klati. Ali pa prosim koga za pomoč,« pravi Florjan Skornšek, ki se že vnaprej veseli pomladanskih mesecev. Takrat bo na njihovem dvorišču v resnici živahno.
URŠKA SELIŠNIK
NENAVADNI ZBIRATELJI
Ko kure niso samo kure
POZOR, HUD PES
Večernice
Doletelo me je, da sem znova postal soudeležen v snovanju »kulturno-zabav-nega« programa v nekem lokalu. Pomembno je to, da je v Celju. Vsak laični poznavalec zabave in vikend krokar, ki se odloči izkusiti nočno življenje Celja, bi še pred časom dejal, da se v Celju vse od zaprtja Zamorca ne dogaja nič pretresljivega. Nočni obiskovalci so bili »obsojeni« na peščico lokalov, v katerih sta prevladovala dva glasbena trenda - house glasba in glasba, ki prihaja iz našega bivšega jugo prostora, pa ňaj gre pri slednjem za hrvaško pop sceno ali pa še za južnejšo turbo folk različico.
Če se spominjate, sem o tem že pisal, seveda v veter in to pred časom, ko še nisem imel vpogleda v to, kaj tovrstni trendi sploh prinesejo. Zdaj mi je popolnoma jasno in nekoliko samovšeč-no lahko rečem, da se nisem motil. Stara modrost pravi, da če se laž stokrat ponovi, postane resničnost, z besedami slavnega Pascala pa bi lahko dejali, da človekova navada spreminja človekovo naravo. Konkretno lahko rečem, da so ljudje postali odvisni od teh dveh glasbenih usmeritev. Ko sem namreč čvekal z ljudmi o glasbi, ki se sedaj predvaja v nekem drugem lokalu, so pogrešali slednji usmeritvi. Ljudje prihajajo na nove lokacije in iščejo stare vsebine. Nastaja preplah, strah pred nečim novim, čeprav zadeva praktično sploh ni kaj posebnega, novega, saj je glasba v tem novem večernem zabavišču glasba, ki jo poznajo z radijskih valov ustaljenih radijskih programov. V čem je torej problem ? Morda se motim, domnevam pa, da lahko potegnemo analogijo s težavo, kako oživeti
MOHOR HUDEI
mestno jedro. Če se ljudje na- . vadijo nekega sistema, ki je po trgovsko-kapitalistični lo-. giki naravnan v smeri, da i potrošnika čimbolj »razvaja«, se mu v vsem prilagaja, postane sistem pač žrtev po-trošnikovih kapric. Ves čas mora slediti interesom večine, ker je pač večina tista, ki omogoča prodajo in obisk. Vse skupaj je podobno volitvam, ljudje se demokratično odločajo, večina zmaga, ni pa nujno, da se je pametno odločila.
Logiki kapitala se v današnjem času pač ne da izogniti, rentabilnost je seveda prioriteta, zagotovo pa obstaja način, da se človek izogne skrajnim idiotizmom, ki jih s seboj prinaša skrajna abstrakcija elektronske house glasbe, njenih ad absurdum prignanih ritmov in še i hujša nadloga v slovenskem prostoru turbofolklorizmi s svojimi abotnimi, primitivnimi besedili v stilu: »Imam garažu, mercedesa tri, još samo fališ mi ti...« ali pa »Ja nisam majstor, da napravim bure, ali sam majstor, da osvajam cure...«. Če.sečlovek na tovrstne »debilnosti« od- , zove z zamahom roke, češ gre zgolj za trenutke neobremenjene zabave, mu sporočam, da se je po Pascalu njegova narava že spremenila. Lepo bi bilo, da se pre-šteje do deset, preden se izreče nova zahteva po ugodju, povprečen rok trajanja egoizma je približno sedemdeset let!
Na obisku pri Florjanu Skornšku, ki je na Brezju pri Mozirju uredil manjši živalski vrt za svojo dušo
w
AKr&fe»BY Torkove ustvarjalne delavnice za otroke od 5 do 7 let - Zlma-pomlad 2004!
Delavnice bodo vedno ob tokih od 16.30 do 17.30, in sicer od
13. januarja do 6. aprila. Cena 12-kratne delavnice je 19.200 SIT in vključuje ves potrebni material, strokovno vodenje in DDV. Znesek lahko poravnate pri blagajni trgovine Prometej Art & Hobby, in sicer v treh obrokih po 6.400 SIT, v začetku vsakega meseca. Petkova ustvarjalna delavnica za osnovnošolce -Zima-pomlad 2004! Delavnice bodo vedno ob petkih od 16.30 do 18.45 (42 šolskih ur).
Cena 14-kratne delavnice je 29.400 SIT in vključuje ves potrebni material, strokovno vodenje in DDV. Znesek lahko poravnate pri blagajni trgovine, in sicer v štirih obrokih po 7.350,00 SIT, vsak prvi petek v mesecu. Delavnice potekajo v prostorih Prometej Art & Hobby, pod vodstvom mentorice Darje Huš. Prijave za delavnice in dodatne informacije po telefonu 03/ 4930 613 in na www.prometej-arthobby.si. Prometej Art & Hobby, d.o.o. Gregorčičeva 2, Celje
tel.: 03 4930 613, fax: 03 493 614
prodaja pripomočkov za likovno ustvarjanje, kreativne hobije in likovna šola
gram in tudi veliko nagrad za najboljše. Za slednje so poskrbeli naša medijska hiša NT&RC in Občina Vojnik ter prvič tudi sopokrovitelj trgovina Prometej Art&Hoby iz Celja s Polonco Kovač-Veber.
Zmagovalka med posamezniki, Urška Korenjak iz Celja, je prvič sodelovala in bila nagrajena pred tremi leti. Tokrat je poslala samo eno voščilnico, ki je prepričala komisijo, da jo je izbrala za najboljšo. Katja Selčan iz Škofje vasi (3. nagrada) je tudi sodelovala samo z eno voščilnico: »Vsako leto naredim okoli 50 voščilnic, ki jih ob novem letu pošljem prijateljem. Najraje ustvarjam v dolgih zimskih decembrskih večerih. Pomagata mi tudi hčerka Ula in mož Srečko. Prihodnjič bomo sodelovali kot družina.«
Mojca Potočan iz Celja (2. nagrada) izdeluje voščilnice tudi za veliko noč. Mai jeta Šeruga iz Celja (4. nagrada), ki je sodelovala prvič, pa je komisijo in druge navdušila z voščilnicami, ki so spominjale na dediščino naših babic. Povabila nas je na obisk, da pogledamo, kaj vse dela.
Najmlajša nagrajenka je bila 5-letna Urška Krajne z mentorico Cilko Šibane iz Vrtca Zarja v Celju, enota Ringa raja, ponovno pa so bili med nagrajenci redni sodelavci v natečaju, predstavniki Varstveno delovnega centra Šentjur.
Najštevilnejšo delegacijo so predstavljali učenci 4. razreda OŠ Dobje, ki so prišli z mentorico Bojano Stopinšek in
Nagrajene Voščilnice 2004 bodo od ponedeljka, 2. februarja, dalje razstavljene v knjižnici Vojnik. Razstava bo na ogled do konca februarja.
Štiri najboljše med posamezniki v akciji Voščilnice 2004 (od leve): Urška Korenjak, Marjeta Šeruga, Katja Selčan in Mojca Potočan.
Najmlajši nagrajenki. 5-ietni Urški Krajne, je čestitala odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn.
gouvrščena družina Bauman iz Vojnika pa je predlagala, da bi morda vse najlepše nagrajene pa tudi kakšne druge izjemne primerke izdali v priložnostni knjižici.
Viktorija Pinter z Lipe pri Frankolovem je dobila posebno nagrado za lepo okrašenega prašička. »Ogromno prašičkov za srečo sem naredila v decembru pa tudi nekaj par-keljnov in Miklavžev,« se je pohvalila Pintarjeva, člani Družinskega tria Pogladič pa so jo dopolnili, da so bili njenih prašičkov zelo veseli tudi Slovenci v Avstraliji, kamor so jih odnesli med decembrsko turnejo.
Milan Dernač iz Olešč je presenetil z domiselno voščilnico v Brailovi pisavi, Katja Selič z Vrha nad Laškim, ki obiskuje OŠ Primoža Trubarja v Laškem s prilagojenim programom, pa z izjemno domiselno voščilnico, ki ne potrebuje kuverte.
Vsi, razen otrok iz šole, najraje voščilnice izdelujejo decembra v večernem času. »Takrat je mir in se lahko zbrano predamo delu,« so pripovedovali med ogledovanjem razstavljenih najboljših primerkov.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Priložnostno razstavo so si udeleženci z zanimanjem ogledali in morda prišli tudi do kakšne nove ideje za Voščilnice 2005.
Zimski večeri -čas za voščilnice
Zaključna prireditev Voščilnice 2004 je bila v Špesovem domu v Vojniku - Po sedmih letih letos odličen odziv posameznikov, manj pa šol in družin
Prireditveni prostor v novem Špesovem domu v Vojniku je bil premajhen, da bi vsi, ki so prišli na zaključno prireditev Voščilnice 2004, lahko sedeli, zbrano poslušali podatke o ak-■ ciji NT&RC ter zaploskali I ansamblu Družinski trio Pogladič iz Ivence, ki je razveselil z venčkom prijetnih melodij.
Odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn se je v nagovoru spomnila začetkov akcije izbora najlepših božičnih in novoletnih voščilnic, ko se nas je v majhni sobi gostišča Zottel v Ivenci zbralo za manj kot je prstov na obeh rokah. Vendar akcija se je prijela in vsako leto j dobimo več doma izdelanih
voščilnic v najrazličnejših tehnikah in materialih. Vključevali so se posamezniki, vrtci, šole in družine.
Ker je od vsega začetka glavni pokrovitelj Občina Vojnik, je tudi zaključek akcije vedno na njenem območju. Tako smo se od Zottla selili k Mark v Novo Cerkev pa na kmečki turizem na Dobrotin, h Koprivnikovim v Socko, k Založniku (bivši Turist) na Frankolovo in lani k Lovcu Boštjana Ovtarja v Vojniku.
Letošnja zaključna prireditev v Špesovem domu v Vojniku je imela vse tisto, kar mora imeti prava prireditev. Veliko obiskovalcev (med njimi je bil tudi Jože Mlinar iz Vojnika, ki bo 13. marca dopolnil 100 let!), dober pro-
ravnateljem Francem Kram-
plom. Poslali so 39 voščilnic, komisija pa je nagradila pet izdelkov učencev 4. razreda.
Med družinami so bili najboljši Kitakovi (Polona, Te-ja in Tajda) iz Šentjurja, dru-
Cipke in arabeske v glini
Oblikovalka Mihaela Jezernik je na ogled postavila svoje glinene mojstrovine in navdušila občinstvo
Večji del dneva preživi v svoji likovni delavnici z imenom Ustvarjalni pristan. Tam dela v miru in tišini ali pa se pomeša med množico otrok. Mihaela Jezernik se z vsem srcem in umetniško dušo predaja otrokom, ki z njeno pomočjo odkrivajo lepote in skrivnosti likovnega ustvarjanja.
Pred kratkim pa je doživela svojo prvo razstavo in presenetila bolj, kot si je nemara zamišljala v svojih sanjah. Njeni praktični in okrasni izdelki ter miniature so iz gline, a dajejo vtis, kot da so vanjo vtkane čipke in tisočeri domišljijski vzorčki. S samoniklo umetnico smo se pogovarjali v njenem pristanu v Prešernovi ulici v Celju.
Kako dolgo že ustvarjate, kdaj se je začela vaša pot, ki je danes brez dvoma dosegla umetniško raven?
Že od otroških let dalje, vedno sem rada kaj počela z rokami, najprej so bila to oblačila za punčke, potem igrače in drugi predmeti, vedno pa sem imela najraje naravne materiale. Zdaj sem že več kot desetletje zapisana glini, resneje pa sem se s tem materialom začela ukvarjati v srednji vzgojiteljski šoli, ki sem jo obiskovala v Mariboru, kjer sem živela do leta 1977, ko sem prišla v Celje. Pred tem sem delala z otroki v mariborskem vrtcu, v Celju pa v vrtcu Anice Čer-nejeve, za tem pa v vrtcu v Šentjurju, kjer živim. Leta 1991 sem se odločila za samostojno pot.
»Keramika spremlja človeka tam od prvih poljedelskih kultur dalje, torej od mlajše kamene dobe naprej in je eden prvih ter zagotovo številčno najbogatejših kazalcev kulture določenega časa in prostora. Zgolj za ilustracijo naj povem primer iz naše neposredne bližine. Na dvorišču Knežjega dvora so arheologi izkopali devet ton keramike, na Starem gradu pa 15 ton keramike, skupaj torej 24 ton. Vse velike kulture se ponašajo z izredno bogato bero keramike: egipčanska, grška, rimska, kitajska, ameriška predkolumbov-ska keramika ...«
Ta pa je bila ves čas tesno povezana z otroki. Kako je potekala?
To so bile likovne delavnice, najprej v vrtcu v Šentjurju, nato v celjskih osnovnih šolah, v Celju sem v Muzeju novejše zgodovine dobila v najem svoje prve prostore, se nato preselila v Center interesnih dejavnosti in bila res prava potujoča delavnica. No, končno sem pred sedmimi leti dobila od občine te prostore, kjer sem zdaj in ki so dobili ime Ustvarjalni pristan. Kot zunanja sodelavka pa še vedno sodelujem z Muzejem novejše zgodovine v okviru posamez-
nih projektov njihovega otroškega muzeja.
Vmes pa ste diplomirali na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju?
Ja, ampak ta izobrazba mi koristi samo toliko, kolikor si sama organiziram svoje delo. O leta 2002 imam status samostojnega kulturnega delavca.
»Dolgi koloni oblikovalcev keramike, ki se vije v nepretrgani črti iz preteklosti v današnje dni, se je pridružila Mihaela Jezernik. Izbrala si je dobro družbo in na poti ji želim veliko uspeha in zadovoljstva - predvsem pa, da bi ji vedno uspevalo svoje ideje in občutja preliti v keramične umetnine. V svoje in naše zadovoljstvo.«
Kako poteka delo z otroki v Ustvarjalnem pristanu?
Otroci so razporejeni po starostnih skupinah, približno trideset jih vsako leto redno obiskuje delavnice, ki jim jaz raje rečem srečanja in na teh naših srečanjih vsak teden počnemo kaj drugega, novega. Poskušam jih speljati v čim več likovnih zvrsti in tehnik, da se lahko izražajo na različne načine.
Koliko otrok je do zdaj pristalo v vašem ustvarjalnem pristanu?
Najmanj tristo, to so otroci od četrtega leta naprej, zgornje meje pa nisem postavila, večinoma pa so to otroci v starosti med šestim in trinajstim letom.
Imajo otroci radi glino?
Zelo jo imajo radi, predvsem otroci tja do četrtega razreda osnovne šole, pri starejših pa se že oblikuje nagnjenje do drugih materialov in tehnik, kot so risanje, slikanje, oblikovanje ... no, nekateri pa ostanejo zvesti glini še naprej. Pri glini so različni postopki obdelave in otroci na naših srečanjih spoznavajo, kaj vse se da narediti iz gline.
»Žgano glino v najrazličnejših tehnikah in poslikavah je nadgradila fajansa oziroma majolika, na daljnem vzhodu sta cveteli kamenina in porcelan, ki sta kasneje osvojili tudi Evropo, in nato v 18. in 19. stoleťju še bela prst. Kljub novim materialom -kovini, plastiki, se človeštvo keramiki ni nikoli odreklo ...«
Se da pri otrocih že zelo zgodaj ugotoviti in oceniti likovno nadarjenost?
Nagnjenje se da hitro opaziti, vendar pri malo starejših otrocih, najmlajši pa delajo predvsem z veseljem. V osemletki, ko poskušajo realistično slikati, pa že lahko opaziš, da je nekdo likovno nadarjen. Vsekakor pa jih jaz ne ločujem na nadarje-
ne in manj nadarjene, v Ustvarjalni pristan hodijo tisti otroci, ki jih to delo zanima in veseli. In ti otroci so tudi na svojih šolah likovno aktivni, sodelujejo na raznih natečajih, njihovi izdelki pa so pogosto nagrajeni. Dokler ima otrok interes, je fino, če mu daš možnost, da to počne. Naša vsakoletna druženja zaključimo s pregledno razstavo v galeriji Mozaik, na kateri predstavimo tehnike, ki so se jih otroci naučili, vsak otrok pa je pred- • stavljen vsaj z enim izdelkom. To je lep kulturni dogodek, ki se ga udeležijo tudi starši otrok, istočasno pa lep zaključek leta.
»Bron, srebro in zlato so bili dostopni le redkim izbrancem, glina vsakomur, ki so ga zasrbeli prsti in se mu je vzbudila želja po ustvarjanju. Uporabna keramika, kot jo imenujemo, je zato hitro postala polje umetniške žilice, hvaležno področje za preseganje vsakdanjika, za vnašanje občutij ...«
Tudi vaša razstava, ki so jo v galeriji Mozaik odprli devetega januarja, je bila lep prikaz nekega obdobja. Kako ste kot samostojna oblikovalka in umetnica začeli z glino?
Pri poskusih z glino sem samouk, učila sem se ob delu in na lastnih napakah. Začelo se je tu, v teh prostorih, torej pred sedmimi leti. Potem sem nekega dne zbrala ves.svoj pogum in nekaj svo- __ jih izdelkov dala na og-led v trgovino Celeana, ^^H nakar se je odprlo ...
Omenili ste napake, za kakšne napake je šlo?
Pojavljale so se pri obdelavi gline in v fazi sušenja, saj je pri teh procesih veliko fizike, glina se namreč med sušenjem krči in potem še med peko. Če tega ne upoštevaš in si premalo pazljiv, se zgodi, da poči ... in na začetku je kar veliko pokalo.
Tehnika, ki jo uporabljate, je nekaj posebnega, izjemnega, tudi zapletenega. Zakaj ste ubrali težjo pot od običajne?
Res je, jaz ne delam na vreteno, ampak uporablja bolj zaple teno teh-n i k
svaljkov, iz katere sem razvila svoj način izdelave glinenih predmetov. Gre za primarno, torej zelo staro tehniko, zasledila pa sem jo pred leti v reviji Otrok in družina. Takoj sem se je lotila in tako odkrila še eno stvar, s katero sem si zakom-plicirala življenje.
»Zgodovinski učbeniki navajajo številne prelomnice v zgodovini človeka; običajno so to letnice vezane na krvave dogodke: vojne, revolucije, prevzeme oblasti ipd. Toda obstajajo tudi drugačne prelomnice, nič manj usodne, ki zaenkrat niso našle mesta v uradni zgodovini. Med take šteje trenutek, ko si je naš prednik zgnetel in žgal prvi lonec, v katerem si je skuhal juhico ali enolončnico, kasneje omakico. Kakšen nov svet okusov in občutkov si je s tem omogočil!«
Po čem so še prepoznavni vaši izdelki?
Že sama tehnika svaljkanja je dovolj značilna, drugače pa je na mojih izdelkih veliko vzorcev, ornamentike, povsod jo uporabljam. Zelo redko pa uporabljam barve, ker hočem, da se vidi naravna barva gline, na mojih izdelkih je tudi zelo malo glazure. V prostorih Ustvarjalnega pristana imam odlične pogoje za delo, za oblikovanje, sušenje in za peko gline. V zad-
njih desetih, petnajstih letih je glina spet našla svoje mesto, zdaj imajo manjše peči tudi že v nekaterih šolah, vrtcih, kjer nasploh veliko uporabljajo glino.
Razstava v Mozaiku je bila vaša prva, zato je bilo za marsikoga presenečenje, na kakšen način je mogoče obdelovati glino. Ta robat material postane kar naenkrat krhek, subtilen, dragocenega izgleda. Kaj vse ste pokazali občinstvu in do kdaj bo razstava odprta?
Na razstavi je sedemintrideset najrazličnejših izdelkov iz uporabnega ter okrasnega oziroma darilnega programa. Z veseljem opažam, da je vse več mladih, ki so jim ti moji izdelki všeč, razstava pa bo odprta do konca januarjai Glede na to, kar znate, bi človek ocenil, da ste bogati ...
O, seveda ... Nisem premožna, sem pa res bogata. Srečen človek sem, ker delam to, kar mi je v ve selje in ker mi je všeč tisto, kar naredim.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Vsi izseki so iz spremnega go1, vora Rolande Fugger-Germadnilti kustosinje za novoveško keramiv ko v Pokrajinskem muzeju Celje, na otvoritvi razstave Mihae1 le Jezernik.
AKTUALNO
Bo domače še domače?
Kljub urejenim kmetijskim obratom na turističnih kmetijah ne smejo klati doma - Kdaj se obeta sprememba pravilnika?
Se odpravljate počitnikovat in ste se tokrat odločili za počitnice na kmetiji? Verjetno je odločitvi botrovalo tudi prepričanje, da je domače le domače. Vendar se zna stvar malce zaplesti - da bo domače postalo kupljeno, umetno pridobljeno ali pa da bodo na kmetijah ostali brez klobas, pečenk, salam in kar je še drugih dobrot iz svinjskega mesa.
Gre za to, da so se slovenski predpisi s področja predelave živil živalskega izvora od leta 1999 kar tri-! krat spremenili. V prvem pravilniku so bili obrati razdeljeni v tri kategorije, in sicer na kmetijske, obrtniške in industrijske obrate. Kaj hitro so na kmetijah začeli nastajati kmetijski obrati, nekateri urejeni le za predelavo, drugi tudi za klanje. Pravila so dovoljevala klanje prašičev, perutnine, kuncev in drobnice, predelavo mesa teh živali ter predelavo mesa govedi in kopitarjev. Živali so morale biti vzrejene na kmetiji, količina pa ni smela letno preseči 50 glav velike živine.
V dveh letih je nastalo kar nekaj kmetijskih obratov, veliko tudi na turističnih kmetijah. Nato se je pravilnik spremenil, v novem pa kmetijskih obratov ni bilo več. Obrati na kmetijah naj bi sodili med obrale manjših zmogljivosti. Osnovni kriterij, kdaj urediti ta obrat, pa je odvisen od tega, komu prodajajo in katere dejavnosti opravljajo na kmetiji. Vendar se je potem izkazalo, da pravilnik za turistične kmetije, ki meso samo predelujejo, koljejo pa v registriranih klavnicah, ne velja in da so obrat manjše zmogljivosti j dolžni urediti le tisti, ki na kmetiji žival tudi zakoljejo. Dovoljeno je Banje govedi, dokup živali in služnostno klanje, količine lahko dosežejo do tisoč glav velike živine letno. Lani septembra pa je bil na hitro sprejet še en pravilnik, ki govori o pogojih za predelavo živil živalskega izvora, ki jih prodajajo končnemu potrošniku na lastni kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti. Ta pravilnik predpisuje, da morajo biti vse živali, katerih meso je namenjeno proizvodom, ki se tržijo na kmetijah, zaklane v registriranih klavnicah. »Sprva smo menili, da pravilnik določa tudi pogoje za turistične kmetije, ki se ukvarjajo samo s predelavo mesa, vendar smo Ugotovili, da to ne velja,« je razloži-
la Jožica Krašovec iz Kmetijsko svetovalne službe v Laškem. Po določilih pravilnika je namreč prodaja končnemu potrošniku opredeljena kot neposredna prodaja živil posameznikom za potrebe njihovih gospodinjstev. Gostje turističnih kmetij pa seveda ne kupujejo za potrebe svojih gospodinjstev, saj meso in mesne izdelke pojedo že na kmetiji.
Po pojasnilu s kmetijskega ministrstva velika večina klavnic, zgrajenih na turističnih kmetijah, ne ustreza sprejetim veterinarskim predpisom. Ministrstvo je zato že sprožilo aktivnosti, da se ti obrati ustrezno dodelajo in tako dobijo ustrezna dovoljenja za klanje na domu. Za dodelavo prostorov naj bi bilo potrebno milijon do dva milijona tolarjev, medtem ko naj bi se vrednost naložbe v gradnjo novega klavnega obrata manjše zmogljivosti gibala od 7 do 20 milijonov tolarjev. 1\i-di zato v ministrstvu pričakujejo gradnjo skupnih vaških klavnic, po zagotovilih pa bo ministrstvo v prihodnjih dveh letih podprlo gradnjo pet do osem tovrstnih klavnic.
Torej lahko na turističnih kmetijah svojih nekaj prašičev, govedi, ovac in kuncev zakoljejo le, če za to uredijo obrat manjše zmogljivosti. Vendar pa nastaja ogromen problem, ker tako imenovani kmetijski obrati iz prvega pravilnika niso registrirani kot obrat manjše zmogljivosti - za to je poleg upoštevanja zahtevnih predpisov potrebnega kar nekaj denarja.
Lonec brez juhe
Primer je razložila Vilma Topol-šek s turistične kmetije Urška v Kri-ževcu, ki je nenazadnje tudi predsednica slovenskega združenja turističnih kmetij: »Klavnice, ki smo jih uredili na turističnih kmetijah, so bile uvrščene med kmetijske obrate. Po zadnjem pravilniku so ostali le industrijski in obrtniški obrati, kmetijski pa so izpadli. Tako na nekaterih kmetijah, kjer smo si uredili manjše klavnice, pravzaprav ne vemo več, kje in kaj smo. In dejstvo, da ne bi smeli klati doma, se nam zdi nemogoče in nesprejemljivo.«
V Sloveniji so približno na 40 kmetijah, kjer se ukvarjajo s spre-
jemanjem in pogostitvijo gostov, za klanje kot dopolnilno dejavnost uredili tudi primerne prostore. Ureditev kmetijskega obrata na Topolš-kovi domačiji, na primer, je veljala 7 milijonov tolarjev. Obrat ima vsa potrebna dovoljenja, nima pa statusa obrata manjše zmogljivosti. Če ne bodo smeli več doma klati svojih prašičev, je denar vržen stran. Seveda lahko drugi ljudje zase, za svoje potrebe, še koljejo doma - toda kako bodo na turističnih kmetijah razmejili, kaj bodo pojedli domači in kaj bodo ponudili gostom? Za izvajanje dopolnilne dejavnosti so morali urediti primerne prostore, izpolniti kar nekaj pogojev in zahtev, klanje pa je potekalo pod nadzorom veterinarjev.
Seveda ostanejo za klanje velike klavnice. Vendar so v teh obratih ponekod nehali izvajati služnostna klanja, ponekod so s klanjem prašičev sploh prenehali, drugod zaradi večjih, doma vzrejenih prašičev ne morejo prilagoditi proizvodnje, spet iz druge klavnice ne morejo dobiti krvi ali drobovine, v nekaterih klavnicah bi klali po večje število prašičev naenkrat ... Pri klanju prašičev je kar nekaj posebnosti - za izdelavo zgornjesavinj-skega želodca večinoma uporabljajo težje prašiče; prašiči do 130 kilogramov, ki so na primer najboljši za pečenke in zrezke, niso primerni za salame ... Da o stresu, ki ga doživljajo prašiči med prevozom do klavnic, niti ne govorimo.
S 1. januarjem je začel veljati Pravilnik o registraciji in identifikaciji prašičev, ki naj bi omogočil predvsem sledljivost. Tako morajo biti vsa gospodarstva, kjer redijo prašiče, registrirana v evidenci imetnikov rejnih živali. Prašiči morajo biti označeni čim prej po rojstvu oziroma najkasneje ob premiku z rojstnega gospodarstva. Prašiče se označuje z uradnimi ušesnimi znamkami, vsak imetnik prašičev pa mora tako voditi hlevsko knjigo. S pravilnikom se ne prepoveduje klanja prašičev na domu oziroma kolin, saj je dovoljeno, kadar gre za lastno uporabo mesa oziroma izdelkov.
Po uradni razlagi klanja v kmetijskih obratih naj ne bi dopuščala Evropa, vendar kakor zagotavlja To-
polškova, so evropski inšpektorji, ki so se mudili tudi na njeni kmetiji, povedali, da je odvisno samo od slovenske politične volje, če bomo obdržali tovrstne primere oziroma da so tovrstni predpisi prepuščeni vsaki posamezni državi. »Sedaj je stanje podobno, kot da bi imeli lonec, pa ne smemo dati noter juhe. Tudi v EU ima lahko vsaka država svojo specifiko. Marsikaj je torej odvisno od stališča, ki ga bodo zastopali v ministrstvih, zbornici in veterinarski upravi. Dejstvo je, da je turizem na kmetiji specifična slovenska dejavnost, da je bilo v njegov razvoj vloženega ogromno denarja, energije in dela ter da je treba sedaj vso ponudbo samo pripeljati do konca,« pravi Topolškova in dodaja, da so v združenju akcijo za uskladitev oziroma spremembo pravilnika peljali že od lanskega septembra.
Začaran krog
Verjetno mnogi poznajo napovedi, da se z vstopom v EU obeta propad mnogih kmetij, ki jih skušajo reševati tudi z uvajanjem različnih dopolnilnih dejavnosti. Najstarejše kmetije, ki so svoja vrata odprle gostom, so stare že 35 let. Turizem na kmetiji se je med slovenskimi in v zadnjem času tudi tujimi obiskovalci dobro prijel, lani so sploh zabeležili porast obiska, vendar pa se lastniki vse prepogosto ubadajo z, recimo temu, neživljenjskimi predpisi. »S svojim delom, domačo predelavo in izdelki, ki jih ponudimo gostom, nikakor nismo konkurenca industriji ali gostincem - dejavnost na turističnih kmetijah
je zgolj popestritev slovenske ponudbe. Če bomo dobri, bomo vsi imeli delo, slabe pa bodo obiskovalci izločili,« zagotavlja Topolškova.
»Kot združenje turističnih kmetij nenehno opozarjamo na problem klanja in predelave tako veterinarsko upravo kot ministrstvo za kmetijstvo - povsod pa obljubljajo, da se bodo stvari uredile v smeri, da bi lahko dopolnilno dejavnost za lastne potrebe turističnih kmetij izvajali doma,« načrtuje Topolškova in poudarja, da bi bilo to pošteno tudi do potrošnika-obisko-valca, ki se je z odločitvijo za turizem na kmetiji zavestno odločil tudi za domače dobrote.
Da gre v resnici za problem, sta potrdili tako Jožica Krašovec iz laške kot Bernarda Bezovnik iz mo-zirske svetovalne službe, očitno pa je tudi, da na različnih koncih Sloveniji različno tolmačijo pravilnike. Kar nekaj dejavnikov kaže, da bo zaradi pravilnika, če bo ostal v veljavi, na kmetijah manj prašičev in manjše živine, meso pa bodo kupovali v mesnicah. V bistvu pa mnogi ljudje potrjujejo, da gre pri takšnih in drugačnih pravilnikih za začaran krog, ob katerem se nam na-ježijo lasje. In kmetijske svetovalke so se znašle v položaju, da ljudem svetujejo, naj počakajo. Kar je za večino najlažja in najcenejša možnost. Da jih čez pol leta ne bo spet udaril spremenjen pravilnik. Ali pa bodo tudi na turističnih kmetijah ponujali meso in mesne izdelke iz bližnjega prodajnega centra.
URŠKA SELIŠNIK
Pred cvetno nedeljo spet na morje
NT&RC bo v začetku aprila že 32. popeljal 100 kmečkih žensk na morje, z objavljanjem kuponov pa začenjamo v današnji številki Novega tednika.
Tudi letos bomo ob vsakem kuponu objavili kviz, s pomočjo katerega bomo dobili prvih pet potnic za naš izlet, ostale pa bomo izžrebali °b zaključku objavljanja kuponov. Upamo, da je akcija "led kmečkimi ženami še ved-Do priljubljena in da se bo
ludi letos prijavilo veliko ■--
90.6 95,1
žensk, ki želijo z nami preživeti nekaj prijetnih ur na morju. Pobudo za našo odmevno akcijo je pred 32 leti dala kmečka žena Anica Pevec s Slatine pri Ponikvi, ki je lani jeseni umrla, akcija pa vsaj zaenkrat še ostaja.
Kupone s številkami od 1 do 4 ter z rezervnim kuponom bomo objavili v Novih tednikih do 26. februarja. Dopisnice z nalepljenim kuponom s štirimi številkami, med katerimi lahko eno manjkajočo zamenjate z »Y«, ter podatki kandidatk bomo sprejemali do 4. marca, žrebanje pa bo predvidoma 6. marca. V Novem tedniku bomo imena srečnih potnic objavili 11. marca.	TV
Kviz št. 1
Kje je lani med izletom prenočila ženska kmečka stotnija?
a.	Rovinj
b.	Belvedere nad Izolo
c.	Lucija pri Portorožu
Obkrožite pravilni odgovor in nam ga pošljite na dopisnici s točnim naslovom pošljite v uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, Celje 3000 s pripisom »100 kmečkih žensk«, najkasneje do ponedeljka, 2. februarja 2004.
PRIJAVNICA
32. Izlet 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC
ki
Telefon:	
Velikost 1 "T kmetije: |	! CZI
O	®t!

INFORMACIJE
EVROPSKE UNIJE
Ceneje bomo Jedli in se dražje vozili
Evropska unija (EU) je v svetu znana predvsem po dobri gospodarski povezanosti. Od leta 1992 ima namreč vzpostavljen notranji trg, torej celovit enotni gospodarski prostor. Države članice imajo skupno carinsko stopnjo, odpravili so vse uvozne in izvozne dajatve kot tudi preglede na mejah. Temelj enotnega trga so štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev. Danes bomo govorili o prostem pretoku blaga.
Osnovno načelo tega je, da nobena država članica ne sme ovirati prodaje izdelkov, ki so legalno na trgu katerekoli druge članice. To pomeni, da morajo imeti izdelki nekega podjetja na trgih držav članic take možnosti in pogoje za prodajo, kot jih imajo v državi, kjer so bili izdelani. Za prost pretok blaga so morale države članice najprej odpraviti carinske dajatve, poleg tega pa so uvedle enotne carinske stopnje napram državam, ki niso članice EU. Nato so odpravile še količinske omejitve uvoza in izvoza med članicami EU. V EU se carina plača le enkrat, in sicer takrat, ko se blago uvozi v EU. Plača se vedno v enaki višini, ne glede na to, v kateri državi je blago vstopilo v EU. Ko blago vstopi v EU, je oproščeno vseh dajatev. Predpisi glede prostega blaga so zelo zahtevni. Zahtevajo enotne standarde za veliko proizvodov, vendar pa lahko država v izrednih primerih omeji uvoz določenega blaga (čeprav naj bi bile količinske omejitve uvoza odpravljene), vendar morajo s tem soglašati ostale države članice.
Vstop Slovenije v EU bo lahko koristil predvsem podjetjem, ker ne bo več carinskih formalnosti, uporabljal pa se bo evropski carinski kodeks. Po uvedbi evra bo še lažje, ker
bodo odpadli tudi transakcijski stroški. Kljub temu pa ne bo vse rožnato. Treba je namreč vedeti, da je evropski trg ogromen in da bo konkurenca huda. Direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina pravi, da bodo velika in uspešna podjetja najverjetneje doživela eksplozijo razvoja, medtem ko bodo za manjša in še ne tako razvita podjetja nastopili težki časi.
Kupim, ne kupim
Večja konkurenca je pri sedanjih članicah prinesla predvsem znižanje cen živil. Davek bomo plačali v tisti državi, kjer bomo izdelek kupili. Izjema so prevozna sredstva, kjer se davek plača v tisti državi, katere državljan je kupec. Davčne stopnje so v pristojnosti posameznih držav članic, EU pa določa le usklajevanje davka na dodano vrednost (DDV) in trošarin. Vendar pa tudi tu stopnje niso predpisane in jih lahko članice EU uskladijo same. Določena je le nižja stopnja, ki je lahko 5 odstotkov, splošna pa najmanj 15 odstotkov.
Če boste želeli slišati strokovne ugotovitve o cenah izdelkov po vstopu Slovenije v EU, se boste načakali. Ministrstvo za gospodarstvo namreč ni naredilo niti ene analize o pričakovanih cenah izdelkov po 1. maju niti niso naročili kakšnemu inštitutu, da bi to naredil zanje. Nihče torej noče napovedovati, kakšne naj bi bile cene po vstopu, ker strokovnih analiz ni. Direktor ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani dr. France Križanič pravi le, da se bodo najverjetneje pocenila živila, najverjetneje pa bomo morali podražiti tobačne izdelke in bencin, saj imamo na teh področjih pre-
Gradimo
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80. tax: 03/428 55 83_
nizke davke. Druga stvar so slovenski statusni simboli - avtomobili. Križanič pravi, da imamo za avtomobile že dovolj visoke davke, a da ne more napovedovati, ali se bodo cene avtomobilov povišale ali ne.
Ker nam cen jeklenih konjičkov po vstopu v EU niso mogli zaupati strokovnjaki, smo morali vprašati kar dva največja prodajalca avtomobilov v Sloveniji. Tako v Au-tocommercu d.d. kot tudi v Porscheju Slovenija d.o.o. pravijo, da bodo cene avtomobilov višje. To pa zato, ker se morajo slovenske cene avtomobilov uskladiti z evropskimi cenami, ki so višje. Res pa je, da bodo spremembe cen med posameznimi avtomobilskimi znamkami različne. Tako ima na primer Mercedes-Benz praktično že vse cene za vse modele usklajene in po vstopu v EU ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Za tiste znamke, kjer cene niso usklajene, se bodo avtomobili lahko podražili tudi za 20 odstotkov. Tako seveda pravijo v obeh podjetjih. Kjer pa verjetno v ocenah gledajo predvsem na svoj dobiček.
ŠPELA OSET

I
LJUDSKA
Cankarjeva ul. 1, Celje
www.lu-celje.si
CELJE
VPISUJEMO: osnovna šola za mladostnike in odrasle BREZPLAČNO
-	seminar za poslovodjo
-	tečaji: slovenščina za tujce, gradbena mehanizacija, za zaposlene v energetiki, vodenje poslovnih knjig,za voditelja čolna, krojenje in šivanje
Pri nas se lahko vpišete v različne študijske krožke, na voljo je učna pomoč
in središče za samostojno učenje!
Za vse upokojence in starejše organiziramo:
-	6 urne osnovne tečaje računalništva, kjer se boste naučili osnov dela z računalnikom
-	6 urne nadaljevalne tečaje računalništva, kjer boste nadgradili svoje osnovno znanje Vpisujemo pa tudi v ostale računalniške tečaje: Word, Windows, Excel, Access, Power Point, Internet, reševanje problemov v pisarniškem poslovanju, sestavljeni tečaji...
Informacije in vpisi: vsak delavnik med 7.30 in 12.00
ter 14.30 in 16.30, v sredo do 19.00 ure, telefon 03 428 67 50.
Z ZAVAROVANJEM ASISTENCE DOMA DO HITRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV
Vemo, da nesreča nikdar ne počiva in da se oglasi v najbolj neprimernem času, ko imamo obiske, ponoči, med prazniki... Tedaj se znajdemo pred preprostim vprašanjem z nešteto odgovori: koga poklicati, da bo nevšečnosti čimprej konec. Mojstrov, ki ponujajo svoje storitve, je res mnogo, a kaj, ko so ponavadi ravno tedaj, kojih potrebujemo mi, nedosegljivi, prezasedeni, na dopustu. Zato se lahko najpreprostejše popravilo v našem domu prelevi v pravo hišno avanturo. ,
Zavarovalnica Triglav je oblikovala novo storitev - zavarovanje asistence doma - da bi temu naredila konec.
Zavarovanje asistence doma na območju celotne države zagotavlja zavarovancem neposredno pomoč v nujnih primerih, ki lahko povzročijo škodo na domu, ogrozijo zdravje ali napravijo razmere za bivanje neustrezne. Zavarovanci bodo za odpravo težav lahko dobili pomoč instalaterja vodovodnih, ogrevalnih
in električnih napeljav, serviserja klimatskih naprav, krovca, steklarja, mizarja in ključavničarja; poleg tega tudi storitve čistilnega servisa, varovanja doma, prevoze in začasne namestitve. Mogoče bodo problem rešile koristne informacije, na primer o veterinarjih ali serviserjih električnih aparatov, ki so tudi sestavni del asistenčnih storitev.
Zavarovanje asistence doma lahko sklenejo tisti zavarovanci, ki imajo pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno požarno zavarovanje, ki vključuje tudi dodatno zavarovanje izliva vode, ali
zavarovanje stanovanjskih premičnin, ki vključuje tudi dodatni zavarovanji pleska, slikarij in oblog ter razbitja stekla. Zavarovalnica Triglav je za novo storitev oblikovala vsem dostopne zavarovalne premije, ki so nizke v primerjavi z vrednostjo hitre in zanesljive pomoči.
Zavarovanci ob nastanku asistenčnega primera pokličejo Asistenční center Zavarovalnice Triglav na brezplačno telefonsko številko 080 2864. Asistenční center je dosegljiv 24 ur na dan in vse dni v letu. Po klicu jim bo operater v najkrajšem možnem času priskrbel pomoč pooblaščenih izvajalcev asistenčnih storitev ali pomagal z nasveti in koristnimi informacijami.
Želite o novi storitvi Zavarovalnice Triglav vedeti več? Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 080 2864, pri zavarovalnih zastopnikih in na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
triglav
www.zav-triglav.si
Dk BEST
BOSCH
VOOONČNIK


Posebna salama
Celjske mesnine.
redna cena:
Z ERINO KARTICO
Frupi Fora
rdeča pomaranča, Vital, U I
Cvetlični med Good
700 g
Mešana Belsad
Kava Nescaffe
mild classic ali crâflig, Zepter, 200 g
«a i°- ^/V N
vanilija,	O^»
Draga, "	.M
|_z r no na zrno |
redna cena: 681.^
Kopel Dove
več von jev,
«L : Il
Nagradna igra za imetnike kartic poteka do 31.9.2004!
gorenje
Ponudba velja od 16.1, do 12.2.2004
IMAMO SI FAIN!
SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS.
Ponujamo vam gotovinske kredite do 6 let, lei jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo ena redkih bank v Sloveniji, ki vam nudi možnost izbire med tremi različicami kredita: EURO klavzulo, EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije najdete na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom.
Krediti Raiffeisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire.
XRaiffei sen KREKOVA BANKA
kredHi@r-kb.si, www.r-kb.si	Z nami gre lažje
Zbirajte zrna
in z malo sreče postanite lastnik počitniške hiše!
Čaka vas še 50 bogatih nagrad:
-	veliki gospodinjski aparati,
-	mali gospodinjski aparati,
IN POTOVANJE ČAKAJO MORDA PRAV VAS!
kredit odpira vrata
V nagradni Igri lahko sodelujejo Imetniki Erln» kartice, M zberejo vsa zrna (4 * 36). Izpolnjen nagradni kartonček je potrebno oddati do 12.11.2004 v najbližji prodajalni ali poslati na naslov: Era, d.d., Prešernova 10,3504 Velenje. Več o nagradni igri poiščite na prodajalk mestih » prodajalnah Skupine Era.
Pod eno kapo
Bo nova organizacija občinske uprave pospešila dela v krajevnih skupnostih?
Še neuresničen del programa nujnih del v celjskih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh, ki so ga sprejeli leta 2000, je vreden okoli 5 milijard tolarjev. Tako je ob obravnavi lani uresničenih nalog in načrta za letos mestnim svetnikom povedal Aleš Vrečko, ki usklajuje dela.
Nov pospešek najnujnejšim delom naj bi na eni strani dala obljuba župana Bojana Šrota, da bo v predlog proračuna uvrstil posebno postavko za dela v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, na
drugi strani pa združitev oddelkov, ki so v občinski stavbi skrbeli za ta dela. Združitev komunalne direkcije, oddelka za okolje in prostor ter Zavoda za planiranje in izgradnjo naj bi namreč omogočila smotrnejšo in bolj usklajeno pripravo del in porabo denarja.
Svetniki so opozarjali, da uresničevanje nalog, ki so jih dogovorili z vodstvi krajevnih skupnosti, teče počasneje kot so predvidevali. Najslabše je pri obnovah lokalnih cest, dograditvi javne razsvetljave, izgradnji pločnikov, avtobu-
snih postajališč, izgradnji kanalizacije, plinovodov in kabelskega sistema, o potrebah po še več parkiriščih pa tako nima smisla izgubljati besed. Žalostno ob tem je, da ni problem samo pomanjkanje denarja, ampak da strokovne službe zamujajo pri pripravi dokumentacije, dovoljenj in soglasij. Že ob obravnavi rebalansa proračuna za letos naj bi svetniki na klopi dobili tudi podatke o porabi denarja in seveda tudi finančno ovrednoten načrt letošnjih del.
BRST
Celje v konzorciju
Mestna občina Celje se je vključila v konzorcij, ki bo zagotovil denar za razvojni projekt Medicinske fakultete pri Univerzi v Mariboru.
Članice konzorcija bodo zagotovile sredstva za del funkcionalnih prostorov in opreme, predvsem za praktične predmete. Mestna občina Celje se je v konzorcij vključila predvsem zaradi tega, ker bo mariborska medicinska fakulteta pomembno vplivala na dvig kakovosti zdravstvenega varstva v severovzhodni Sloveniji. Podpis pogodbe namreč predstavlja nekakšen nov začetek povezovanja splošnih bolnišnic v tem delu države, saj se bo dejavnost medicinske fakultete odvijala tudi v teh bolnišnicah, med njimi tudi v Splošni bolnišnici Celje, od koder prihajajo tudi štirje predavatelji nove mariborske medicinske fakultete.
Vse občine, podpisnice pogodbe, razen Mestne občine Maribor, bodo v konzorcij prispevale sredstva v višini enega evra na prebivalca, finančne obveznosti pa bodo izpolnile v treh letih. Celje bo tako v konzorcij v celoti prispevalo nekaj več kot 11 milijonov tolarjev oziroma 3,7 milijonov tolarjev letno v naslednjih v treh letih. Poleg Mestne občine Celje so ustanovitvene članice konzorcija med drugim tudi Splošna bolnišnica Celje, Univerza v Mariboru, Splošna bolnišnica Maribor, Mestna občina Maribor, Splošna bolnišnica in občina Ptuj, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in Mestna občina Slovenj Gradec, bolnišnica Murska Sobota in Mestna občina Murska Sobota, GZS Območna zbornica Maribor, GZS Območna zbornica Celje in še številne druge gospodarske družbe, samostojni podjetniki ter pravne in fizične ose-
Osem milijonov varnih kilometrov
179 voznikov celjskega Izletnika, ki so lani varno prevozili dobrih 8 milijonov kilometrov, je v torek prejelo priznanja za varno vožnjo.
Priznanja že dolga leta podeljujeta Izletnik Celje in celjska enota Zavarovalnice Triglav. Vsako leto jih prejmejo tisti vozniki avtobusov, ki celo leto vozijo varno, brez nesreče in brez povzročene gmotne škode. Priznanja je dobilo kar 78 odstotkov vseh voznikov, ki so varno prevozili 84 odstotkov vseh kilometrov, kar so jih lani prevozili Izletnikovi avtobusi. Še posebno priznanje, imenovano Srebrni volan, pa je prejelo 50 voznikov, ki tako varno vozijo že pet let. Priznanja so letos podelili devetič, kar bržkone pomeni, da bo prihodnje leto, ob deseti podelitvi, nekaj voznikov prejelo zlati volan za 10 let varne vožnje brez nesreč ali večjih gmotnih škod.	BRST
Rešitev za Mladinski center Celje?
Celjski mestni svetniki so na torkovi seji sprejeli sklepa, ki bosta najverjetneje rešila situacijo v Mladinskem centru Celje (MCC), katerega soustanovitelja sta Mestna občina Celje (MOC) in Klub študentov celjske regije (KŠCR).
Ključna težava MCC-ja je v njegovem financiranju. KŠCR namreč že nekaj časa ne izpolnjuje ustanoviteljskih obveznosti do
MCC-ja in ne plačuje svojega deleža. Celjski svetniki so tako na seji sprejeli sklep, da bo občina predlagala sporazumno razvezo pogodbe. Po drugem sklepu pa bodo razvezi pogodbe sledili postopki za ustanovitev novega oziroma preoblikovanje že obstoječega zavoda, torej MCC-ja. Še pred sprejetjem sklepov pa so svetniki opozorili na težavo, ki bi se lahko pojavila. Če bi namreč od po-
be.
BS
Za srečo je treba skrbeti
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV__
godbe odstopil KŠCR in bi se kasneje izkazalo, da vodstvo ni bilo legalno (o legalnosti vodstva tečejo pravni postopki), bi to postavilo pod vprašaj tudi legalnost odstopa od pogodbe. Menda pa podlage za strah ni, saj lahko od pogodbe odstopi tudi MOC in potem naprej preoblikuje MCC, kot to zahteva drugi sklep. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da so se s prav tako rešitvijo, kot je podana v sklepih, strinjali tudi predstavniki KŠCR-ja na svetu zavoda MCC-ja, ki je zasedal prav tako v torek. Še pred pol leta so bili namreč zelo proti odstopu od pogodbe, ki jo je takrat predlagala direktorica MCC-ja Tanja Ča-javec.
Z MESTNEGA SVETA
Dražji bolnišnični vrtec ...
CELJE - Svetniki so odobrili 22-odstotni dvig cen v bolnišničnem vrtcu in jih s tem uskladili z novim pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Delo vseh treh oddelkov v bolnišnici bo poslej stalo blizu 1,5 milijona tolarjev mesečno, denar pa morajo zagotoviti občine, na območju katerih bolnišnica deluje. Njihov prispevek so izračunali v sorazmerju s številom prebivalstva; mesečno bodo Celjani prispevali 284 tisočakov mesečno, Šent- j jurčani 109, Žaičani 118, Velenjčani 193, najmanj pa Bistri-1 čani - 8.800 tolarjev. V Celju ostaja kljub občutni podraži-, tvi bolnišnični vrtec še naprej med najcenejšimi v sloven- j skih bolnišnicah.
... in pogrebi
CEUE - SI. februarjem bodo višje tudi cene urejanja pokopališč in pokopaliških storitev. Cene storitev, ki jih kot koncesionar opravlja podjetje Veking, so bile nespremenjene od januarja 2002. Svetniki so zato podprli predlog 15-odstotne podražitve najemnine grobov ter 10 odstotkov višjih cen pokopaliških storitev. Tudi po novem bodo cene v Celju še vedno 10 do 15 odstotkov nižje kot v primerljivih občinah. Žarni pokop bo stal 71 tisoč tolarjev, klasični 108, najemnine za grobove pa od 1.200 do 2.400 tolarjev. Prvič so oblikovali tudi cene za anonimne pokope z raztrosom pepela. Takšen pogreb s svečanostjo vred bo stal 37 tisoč, brez svečanosti pa 19 tisoč tolarjev. Še letos bodo na mestnem pokopališču razširili parkirišče, na teharskem pa po-' pravili streho mrliške veže in pred njo zgradili nadstrešnico. Komunalna direkcija mora pripraviti tudi projekt iz-' gradnje dvorane za zadnje slovo.
BS
Predsednik zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan čestita Romanu Krajncu.
Še boljša avtošola
Na občnem zboru so se minuli petek sestali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje.
Petstočlansko društvo se ukvarja s prometno dejavnostjo. Največ svojega dela opravijo na avtopoligonu na Ljubečni, ki je v njihovi lasti. Tam so lani organizirali štiri dirke za državno prvenstvo, tam je tudi poligon za učenje voznikov, kjer so lani v svoji avtošoli izobrazili okoli 200 novih voznikov. Veliko se ukvarjajo tudi s prometno varnostjo v mestu, saj sodelujejo pri reševanju vseh prometnih zagat. Letos bodo delo nadaljevali s še večjim poudarkom na delovanju avtošole, ki je med več kot 30 avtošolami na območju med tistimi, ki imajo največ uspeha. Razvijali bodo tudi dejavnosti na avto? poligonu in sodelovali z občinskim svetom za preventivo in; vzgojo v cestnem prometu pri pripravi različnih preventivnih akcij za povečanje varnosti v prometu.
Dosedanjega predsednika Iztoka Uranjeka je na predsedniškem mestu po šestih letih zamenjal profesor s srednje prometne šole, Roman Krajne.	BS, foto: JM
OBVESTILO
DRUŠTVOM S PODROČJA SOCIALNE, HUMANITARNE IN INVALIDSKE DEJAVNOSTI
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje obvešča, da bo
Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov društév s področja socialne, humanitarne in invalidske dejavnosti
v Mestni občini Celje v letu 2004 objavljen v Uradnem listu št. 8, ob-1012/04, ki bo izšel v petek, 30.1. 2004.
LUČE
VRANSKO
Ženske iz Podvolovljeka so se letos že tridesetič odpravile po vasi.
Suho meso iz ene sklede
Ženske iz Podvolovljeka že vrsto let negujejo lepo navado, da ob sv. Antonu, po njihovem imenovanem »kračneku«, obiščejo vse domove v vasi in tako negujejo dobre sosedske odnose.
Letos so se ženske podale na pot v dveh skupinah. Obiskale so vse hiše, pozdravile domače in jim zaželele sre-
čo v novem letu ter jih obdarile s požirkom »katurovca«. Seveda od hiš niso odšle praz-nih rok - povsod so dobile kos suhega svinjskega mesa, ki so ga obesile na raženj, iz vsake hiše pa se je sprevodu pridružila nova članica. »Letos smo nabrale kar za tri ražnje različnih dobrot,« je pripovedovala Katica Petrin, ki sicer že vrsto let živi v Žal-
cu, vseeno pa sodeluje pri negovanju starih običajev.
Zbrano meso so shranile v gostilni na koncu Podvolovljeka, nekdaj popularni Disko Lizi, ta konec tedna pa bodo vse krajane povabile na »krompirjev zos« s suhim mesom. Po stari navadi bodo vsi jedli iz skupne sklede, moški pa bodo dali za pijačo.	US
Uspela dobrodelna
akcija
GABERKE - Dobrodelna akcija za družini Križnik in Melanšek, ki sta v lanskem požaru ostali brez strehe nad glavo, je povsem uspela. Na pobudo KS in društev v Ga-berkah so se vabilu za sodelovanje na dobrodelnem koncertu »Topla beseda v temačen dan je svetloba, ki ne sije zaman« odzvali ansambli Dori, Svetlin, Bratje Poljanšek, Goličnik, Simon Plazi, Ptujskih 5, Na-vihanke, kvartet Svit z Me-lito, Gaberški cvet, harmonikarji Roberta Goličnika, Ksenija Urbane in voditeljica Andreja Petrovič. Vsi so nastopili zastonj, s pomočjo obiskovalcev prijetnega glasbenega večera pa so zbrali 587 tisoč tolarjev, ki bodo prav gotovo v veliko pomoč družinam Križnik in Melanšek.
TV
Savinovi nagrajenci
ŽALEC - Znani so prejemniki Savinovih odličij za delo na kulturnem področju. Sa-vinovo plaketo z nagrado bo Prejela amaterska igralka in režiserka Olga Markovič iz Griž, Savinovi plaketi bosta Prejela Andreja Zakonjšek in Magdalena Navodnik, Sa-vinovo priznanje pa Alojz Podvršnik, Tanja Predan Knez in Polona Kuder. Odličja bodo podelili 6. februarja na osrednji proslavi ob dnevu kulture.
NAKRATKO
Knjižnica v Naminih prostorih
VELENJE - Na seji kolegija uprave MO Velenje so se odločili, da bodo odkupili dobrih dva tisoč kvadratnih metrov v objektu Nama Velenje. Prostori v Nami so namreč zelo primerni za knjižnično dejavnost, bolj kot objekt Elektrotehne ali novogradnja knjižnice, o čemer so razmišljali v mestu. Kolegij je ob tem imenoval komisijo, ki se bo pogajala o nakupu in višini cene ter obravnaval in sprejel idejno zasnovo za knjižnico. Po predstavitvi projekta knjižnice in njenega nakupa na seji mestnega sveta bodo v sejni dvorani MOV pripravili javno predstavitev projekta.
US
Za ohranitev kranjske čebele
POLZELA - Na občnem zboru so se zbrali člani čebelarskega društva, ki šteje 28 članov z 239 čebeljimi družinami in je med največjimi v Savinjski dolini. Predsednik Vlado Verbnjak je poudaril, da je čebelarjem nagajala suša, kljub temu pa so na nekaterih območjih nabrali zadovoljive količine medu. Lani so polzelski čebelarji praznovali 55 let dela ter 30 let dograditve doma. Letos jih poleg stalnih dejavnosti čaka posebna naloga, saj bodo z vstopom v EU zaščitili in ohranjali plemensko
kranjsko čebelo. V ta namen so vsi člani podpisali izjavo o rejskem programu za kranjsko čebelo.
Pogodba z
gasilci
POLZELA - Župan Ljubo Žnidar je s predstavniki PGD Ločica ob Savinji, Polzela in Andraž že podpisal pogodbo za opravljanje gasilske javne službe. Ob tem se je polzelski župan gasilcem zahvalil za opravljeno delo in uspehe ter jih vzpodbudil k požrtvovalnemu delu tudi v letošnjem letu. Predsednik občinskega gasilskega poveljstva Lado Košec je omenil, da so gasilci v občini lani 15-krat posredovali. Delo pol-zelskih gasilcev, predvsem prvo mesto mladink iz Andraža na gasilski olimpijadi, sta pohvalila tudi predsednik in poveljnik GZ Žalec, Franci Skok in Franci Naraks. Sicer bo letos največje slavje na Polzeli, saj bodo tamkajšnji gasilci proslavili 100 let dela.
Unescovi
v Grižah
Učenki OŠ Griže, Petra Hlačar in Maša Dravec, se kot najmlajši in edini os-novnošolki v Sloveniji ponašata z nazivom Unesco glasnik.
Laskavi naziv so učenkama podelili na srečanju vseh Unesco šol, kriteriji za podelitev pa so precej zahtevni. Kandidati morajo najmanj 5 let aktivno delati v Unescu, izdelovati raziskovalne naloge na državnem nivoju ter jih tudi predstaviti, sodelovati na državnih in mednarodnih taborih, opraviti najmanj 50 ur prostovoljnega dela ter promovirati cilje in naloge Unesca z javnimi nastopi. Priznanje je seveda namenjeno tudi OŠ Griže in mentorici Bredi Veber, ki je duša iii srce Unesco šole. Tako so v Grižah na izjemno lep in spodbuden način zaokrožili pot, ki so jo kot Unesco šola pričeli pred petimi leti.
V šoli v Grižah se je na prvem sestanku zbral Aktiv ravnateljev Občine Žalec, ki ga vodi griški ravnatelj Franci Žagar. Na aktivu so sprego-
Petra Hlačar
vorili predvsem o žalskem proračunu, šolstvu v EU ter o otroških igriščih, ki so precej izpostavljeni vandalizmu. Zbranim ravnateljicam, Žagar je namreč edini ravnatelj žalskih šol, so predstavili tudi knjigo Griže, ki sta jo napi-
Maša Dravec
sali učiteljici Magda Ježov-nik in Breda Veber. Knjigo Griže, v kateri je podrobno opisana zgodovina kraja, opremljena pa je tudi s številnimi fotografijami, so uradno predstavili minuli četrtek.	DN
IZ OBČINSKIH SVETOV:
Preveč divjih
prašičev
VRANSKO - Svetniki so na ponedeljkovi seji obravnavali problem škod na kmetijskih zemljiščih, ki jih povzročajo divji prašiči. Problem je predstavil predsednik LD Vransko Stane Trafela, ki je dejal, da je divjih prašičev veliko preveč, zavod za gozdove pa je v načrtu za odstrel določil prenizko število. Po lanskem načrtu bi morali odstreliti le 30 prašičev, vendar so jih odstrelili 39, od oktobra lani do danes pa kar 49. Trafela pravi, da je prašičev še vedno preveč: »Prašiči so v tropih, v katerih je od 15 do 20 živali. V snegu pa smo v treh urah lahko videli sledi tudi do štirih tropov.« Divji prašiči delajo veliko škodo predvsem na travnih površinah in na koruzi. LD Vransko trenutno grozi kazen 500 tisoč tolarjev, ker so odstre-
lili preveč prašičev. Poleg tega pa imajo velike težave z izplačevanjem odškodnin kmetom. Na seji so svetniki sprejeli odločitev, da morajo LD Vransko, Območna enota zavoda za gozdove in lovski inšpektor omejiti stalež divjih prašičev in s tem omejiti tudi škode, ki nastajajo na kmetijskih površinah.
ŠO
Proračun do sredine marca
VRANSKO - V proračunu, ki naj bi ga dokončno sprejeli v drugem branju na naslednji seji, načrtujejo več kot 342 milijonov tolarjev prihodkov in skoraj 334 milijonov tolarjev odhodkov. Razliko, približno 8 milijonov tolarjev, bodo namenili za plačilo dolgoročnih obveznosti. Predlog proračuna je v javni obravnavi do konca februarja.
ŠO
Skupna občinska uprava
VRANSKO, TABOR - Svetniki obeh občin so že razpravljali o ustanovitvi skupne občinske uprave. Podlaga za to odločitev je zadnja sprememba zakona o lokalni samoupravi, ki omogoča, da v občinah ustanovijo skupne občinske uprave. To bi še posebej finančno razbremenilo manjše občine. Prav zato so se občine Prebold, Vransko in Tabor odločile, da bi ustanovile skupno občinsko upravo. Vranski svetniki so predlog sprejeli po hitrem postopku, taborski svetniki pa so želeli dodatna pojasnila, tako da bodo o skupni občinski upravi odločali na februarski seji. Pri skupni občinski upravi gre za skupno finančno službo, ki naj bi knjižila vse finance občin od 1. januarja letos.
ŠO
Jubilej društva zdravljenih alkoholikov
Na pobudo dr. Zvonimirja Lamovca in Marinke Muck so pred 30. leti v Šempetru v Savinjski dolini ustanovili Klub zdravljenih alkoholikov, ki so ga kmalu zatem zaradi težav s prostorom prestavili v Zdravstveni dom Žalec, kjer deluje še danes.
V teh letih je po zdravljenju odvisnosti alkohola v Vojniku in v zadnjem času tudi na Pohorskem dvoru poiskalo nadaljnjo pomoč v Društvu KZA Žalec blizu 300 ljudi, danes pa klub v treh skupinah obiskuje okoli 40 zazdravljen-cev. Ob jubííeju so v Šempetru v Savinjski dolini pripravili prireditev, na katero so povabili vse nekdanje člane in terapevte ter številne goste. V prijetnem programu so nastopili Kvartet Svit s citrarko Melito, ansambel Unikat iz Gorice
pri Slivnici ter folklorna in dramska skupina Kulturnega društva Grifon iz Šempetra. Uspešno delovanje društva so predstavili predsednik Stanko Gajšek ter terapevtki Tatjana Valenčak in Darinka Pavlič, ki v klubu prostovoljno deluje že 28 let. V imenu župana Lojzeta Posedela je udeležence pozdravil socialni delavec Bojan Jereb.
Ob jubileju so pripravili tudi priložnostno razstavo ter podelili priznanja za dolgoletno in uspešno delo. Prejeli so jih Marinka Muck, Viktorija Meglič, Marija Hribar, Darinka Pavlič, Tatjana Valenčak, Ladislav Pajk, Zoran Štok, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Pohorski dvor. Tone Vrabl in Občina Žalec.
Studentska Prešernova nagrajenka
Po številnih nagradah zdaj še najslajša - Mlada pianistka Mojca Krajne bo tudi prevajalka
Pianistka Mojca Krajne iz Šentjurja je v petek prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Prislužila si jo je z izvedbo koncerta za dva klavirja in orkester skladatelja Francisa Poulenca. Koncert je odigrala 13. junija lani s prijateljico, pianistko Vjekoslavo Pleše, ob spremljavi orkestra Opere in baleta SNG Maribor.
Dekan Akademije za glasbo Pavel Mihelčič je na podelitvi nagrad dejal, da študentske Prešernove nagrade dobijo le najboljši. Dodal je še, da imajo prav vsi ti mladi glasbeniki za sabo dolg študij, ki ne traja le štiri leta, ampak se začne že v zgodnji mladosti: »Da lahko vse te napore přeneseš, moraš imeti glasbo rad. Kajti glasba je ljubezen in obratno.« Mojca Krajne pravi podobno: »Nagrada je predvsem nagrada za moj trud, ki sem ga leta prej vlagala v igranje in vađenje klavirja.«
Z učenjem klavirja je Mojca začela pri osmih letih. V svet črnih in belih tipk jo je prva popeljala prof. Damjana Rosenstein v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur. Vendar klavir ni bila edina možnost: »Imela sem na izbiro harmoniko, ker jo igra moj starejši brat, ali klavir. Po sprejemnih izpitih v glasbeni šoli so mi doma rekli, da če bom igrala klavir, mi ga bodo kupili, drugače bom pač imela bratovo harmoniko. In sem se odločila za klavir.« Nikoli ji ni bilo žal odločitve, čeprav pravi, da imajo pianisti manj možnosti igrati z orkestrom: »Če bi igrala kak orkestrski inštrument, bi imela več možnosti za igranje.«
Očitno pa je bil klavir le prava odločitev. Po končani nižji glasbeni šoli je obiskovala srednjo v Glasbeni šoli Celje pri prof. Majdi Fischer, potem pa odšla na študij v Ljubljano. Vendar pa se s tem izobraževanje ni končalo. Dobila je Yamahi-no štipendijo za nadarjene študente, izobraževala pa se je tudi v tujini: na College Conservatory of Music Cincinnati in na Visoki šoli za glasbo v Kôlnu. Sodelovala je tudi na državnih tekmovanjih, trenutno pa še raz-
mišlja o podiplomskem študiju.
Deloholičarka
Mojca Krajne že uči klavir v GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur in za učitelje pravi, da jih občuduje, da so »sposobni svoje znanje razdajati naprej na otroke.«
Študentsko Prešernovo nagrado je prejel tudi trobentač Franci Kosem iz Radeč, sicer študent 3. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Dobil jo je za izvedbo koncerta za trobento in orkester Alexandra Aratjunjana, ki ga je odigral ob spremljali orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Franci pravi, da mu nagrada pomeni zelo veliko, saj prihaja od priznanih glasbenikov, vendar pa ne pomeni, da ji bo sledilo spanje na lovorikah. Je le potrdilo za trud, ki ga je doslej vložil v svoje delo.
A to še ni vse, saj Mojca svojega študija še ni zaključila. Vpisala je še študij prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pravi, da izbire in vpisa na še eno fakulteto prav nič ne obžaluje: »Če te določene stvari zanimajo, potem tiste prvotne lažje delaš. Bolje je, če si bolj zaposlen, kot pa da se samo enim stvarem posvečaš. Jaz se enostavno dolgočasim, če počnem samo ene stvari.«
Lansko leto je bilo za Mojco Krajne še posebej uspešno.
Ob že omenjenem koncertu, ki ji je prinesel študentsko Prešernovo nagrado, je tudi diplomirala na Akademiji za glasbo pri prof. Andreju Jarcu. Kljub temu, da ima za seboj veliko koncertov, pa ji je najbolj pri srcu koncert, ki je bil v okviru Ipavčevih kulturnih dnevov v Šentjurju, ko je nastopila s klarinetistom Juretom Hladnikom in sopra-nistko Urško Arlič. »Bila je čisto polna dvorana, česar nihče ni pričakoval. Bilo je zelo prijetno, domače vzdušje in publika je bila zelo dobra. Vračala je namreč tiste občutke, ki jih glasbenik, ko igra, nekako pričakuje in ki delujejo nanj,« pravi Mojca. Dodaja še, da je slovenska publika sicer bolj hladna: »V primerjavi s koncerti v Združenih državah Amerike, na primer, kjer ljudje veliko bolj pokažejo svoja čustva. Hitreje vstanejo, hitreje začnejo ploskati, vzklikati ... kot pa v Sloveniji. Čeprav se tudi pri nas stvari spreminjajo.«
O Mojci Krajne bomo zagotovo še slišali. Mogoče bo tudi sama vzgojila kakšnega pianista, ki bo dobil Prešernovo nagrado. Njen napotek mladim glasbenikom je, da ne smejo nič delati na silo: »Glasbo morajo imeti radi in če vadijo stvari, ki jim ne marajo, naj jih dajo malce na stran in raje zaigrajo nekaj, kar jim je všeč. Tako ne bodo dobili odpora do vaj, igranja in glasbe.« Mojca si najraje zaigra kakšno skladbo Frederica Chopina.
ŠPELA OSET
Od leve: Tullio in Vera Bolčič, Pavel Podbevšek, Fanika Wiegele, Franci Kamenšek in Miran Kolšek.
Na Šmohor po medalje
Planinsko društvo Laško v planinskem domu na Šmo-horju, ki velja za priljubljeno izletniško točko zlasti po-hodnikov iz Laškega, Savinjske doline in Zasavja, že nekaj let beleži število obiskovalcev, ki se vpisujejo v posebno knjigo.
»Kljub temu, da se že leta ubadamo s finančno stisko in se bomo morali letos lotiti tudi obnove kuhinje v domu, smo veseli, da obisk na Šmo-horju iz leta v leto raste. Trudimo se, da so planinske poti urejene, vzdrževane, označene s planinsko markacijo in zavarovane,« je zbrane na sobotni slovesnosti ob razglasitvi pohodnikov, ki so Šmo-
hor lani največkrat obiskali, nagovorila predsednica PD Laško Fanika Wiegele.
Pohodnik, ki se je lani na Šmohor podal celo večkrat, kot je bilo dni v letu, je Franci Kamenšek iz Rečice pri Laškem, ki se je povzpel kar 444-krat, 350 pohodov je naštel Pavel Podbevšek, 275 pa Miran Kolšek. V zahvalo so v PD Laško in oskrbnika Tullio in Vera Bolčič Kamenšku predali veliko torto, ki je je bilo dovolj za vse, ki so v soboto popoldne napolnili planinski dom.
V knjigo gostov na Šmo-horju je bilo lani vpisanih 8.413 rednih pohodnikov, ker pa se mnogi nikoli ne vpiše-
jo, jih je bilo na Šmohorju zagotovo še veliko več. Vsi, ki so opravili več kot 20 pohodov, so prejeli bronaste, za 40 pohodov srebrne in za več kot 60 pohodov zlate medalje. Slednjih so podelili kar 67, od tega 20 za več kot 100 opravljenih pohodov. Tem sta Tullio in Vera Bolčič, oskrbnika koče že polnih osem let, podelila tudi spominska darila in majice. Najstarejša med pohodniki je 78-letna Marija Podbevšek, ki je Šmohor obiskala kar 60-krat, med najmlajšimi pohodniki pa je 5-ietni Timotej Jeran, ki na Šmohor skupaj s starši prihaja iz Žalca.
MOJCA MAROT
Status še, denarja ne
Več kot 100 članov Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih delovnih brigad Laško-Radeče se je zbralo na rednem občnem zboru, kjer so se po delovnem poročilu predsednika Rudija Vrečarja dogovorili za letošnje aktivnosti kluba.
Letno delovno srečanje so obogatili gostje klubov brigadirjev iz Celja, Žalca in
Ptuja ter župan občine Laško Jože Rajh. Ob obravnavi lanskega dela, ki ga ni bilo malo, niso mogli mimo dejstva, da je financiranje društvenih dejavnosti nedorečeno, sami pa se soočajo s finančnimi težavami. Razočarani so tudi nad pasivnostjo borčevske organizacije v Laškem, ki ne pokaže volje po dobrem sodelo-
NAKRATKO
Se inženirji živilstva
ŠENTJUR - Od leta 2002 v sklopu Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur deluje tudi Višja strokovna šola, ki je sprva vpisovala študente le v redni in izredni študij višješolskega strokovnega programa kmetijstvo. 144 študentom kmetijstva se bodo jeseni pridružili novi, z razpisom za vpis v študijsko leto 2004/05 pa so dodali še višješolski študij živilstva, ki bo sprva namenjen le izrednim študentom. Prijave za vpis v roli sprejemajo do 8. marca, 13. in 14. februarja pa bodo pripravili informativna dneva, da bodo bodoči študenti lahko podrobneje spoznali šolo ter razpisana študijska programa.	IS
vanju, pa čeprav se njihov program dopolnjuje pri več; nalogah, ki bi jih lahko pri-l pravljali skupaj in se jih skupaj tudi udeleževali. Lep zgled, kako delati složno,, jim dajejo prijatelji s Ptuja. Ker je letošnji delovni program prav tako prežet zj obujanjem spominov in ohranjanjem vrednot NOB, upajo, da se bodo skupni interesi le našli.
Ob tem so predstavili tudi drugo številko klubskega Zbornika. Zbornik spominov, listin in zgodb o mladinskih delovnih brigadah od leta 1946 do danes so izdali pred tremi leti, tokratna številka prinaša ob dokumentarnem gradivu tudi opise doživetij ob trdem brigadirskem delu nekaterih članov, osrednji prispevek Branka Gartnerja iz Celja pa nosi naslov Prostovoljno' mladinsko delo nekoč in danes.
VLADO MAROT
NOVI TEĐNIK
ROGAŠKA S.) ŠMARJE P. J. ROGATEC
17
Kdo bo na čelu Turizma?
Več štipendij kot kandidatov
Slatinćani edini v Sloveniji izobražujejo optike in steklarje - Prva generacija gimnazijcev pred koncem
V	Sloveniji je zaradi brezposelnosti težko najti delovno mesto, po drugi strani pa za nekatere poklice ljudi manjka. Tako je na primer za optike manj zanimanja za izobraževanje, kot je na voljo delovnih mest.
Za bodoče optike je takšno zanimanje, da imajo vsi dijaki zadnjega letnika (bodoči tehniki-optiki), ki se nameravajo prihodnjo jesen zaposliti, že v rokah resne ponudbe ali dogovore za zaposlitev z bodočimi delodajalci. Tudi za steklarske poklice je zanimivo, da Steklarna Rogaška ter Steklarska nova (proizvodnja bivše Steklarske šole) razpišeta vsako leto več štipendij, kot je nato kandidatov.
Informativna dneva v Šolskem centru Rogaška Slatina, namenjena osnovnošolcem iz vse države, bosta 13. februarja (ves dan) ter 14. februarja (dopoldan). Pred tem bo 6. februarja informativni dan za tiste, ki jih zanima izobraževanje ob delu za mojstre očesne optike.
Tako optike kot steklarje izobražujejo v edini šoli za omenjene poklice v Slove-V Šolskem centru Rogaška Slatina. Menijo, da zaradi oddaljenosti šole od yelikih centrov slovenska javnost o njihovem delovanju premalo ve. V šoli je namreč v zadnjem času kar nekaj novosti. Tako se je izobraževalna ustanova vse do 1. oktobra imenovala Steklarska šola Rogaška Slatina ter pri tem vključevala celo industrijsko proizvodnjo.
V	veliki šolski center je vključenih 350 dijakov iz vseh koncev Slovenije.
tični pouk v Šolskem centru Rogaška Slatina. Najširšo javnost veliko opozarja na poklicno usmerjanje v omenjeno šolo.
Šolajo se v štiriletnem programu za teh nike-optike, ki ga morajo zaključiti s poklicno maturo. V Rogaški Slatini je prav tako možnost dveletnega izobraževanja ob delu za mojstre očesne optike, ki so se izobraževali po starem, triletnem programu ter imajo vsaj tri leta prakse.
Do prenove programa za optike in s tem do štiriletnega izobraževanja je prišlo po uvrstitvi v program Phare, pred nekaj leti, ko so prav tako pridobili po-
sodobljeno učno opremo, učne pripomočke, strokovno literaturo ter nove učne kataloge znanj.
Šolski center Rogaška Slatina prav ta ko edini izobražuje bodoče steklarje Gre za tri različne programe. V trilet nem programu za steklarja so trije po klici, med njimi stavbni steklar, brusi lec stekla ter stekloslikar. Med glavni mi programi je prav tako triletni za ob likovalca stekla. V okviru programa po močnik steklarja, ki traja dve leti in pol pa so tri različne možnosti izobraževa nja: za pomočnika steklopihalca, po močnika steklobrusilca ter stekloslikar ja. Za slednje se lahko izobražuje vsak ki je zaključil vsaj šest razredov osnov ne šole.
Dijaki, ki so iz oddaljenih krajev Slovenije, stanujejo v šolskem dijaškem domu. Ta je apartmajskega tipa ter po obnovi pred petimi leti najsodobnejši v državi. V njem sta tako celo fitnes ter savna. V domu stanujejo dijaki iz 92 slovenskih občin, ki se izobražujejo za optike in steklarje, vmes pa sta celo gimnazijca. Ta sta iz oddaljenejšega dela Kozjanskega ter bi zato za prevoz plačala več kot za celotno domsko oskrbo.
Sicer pa v Šolskem centru Rogaška Slatina zaključuje šolanje prva generacija dijakov njegove splošne gimnazije, z dvema oddelkoma. Obiskujejo jo dijaki iz vseh šestih obsoteljskih občin, ki bodo imeli jutri prvi maturantski ples.
BRANE JERANKO
Kmetje čakajo na razpis
Za službo 300
tisočakov
V Rogaški Slatini bodo skušali pospešiti zaposlovanje nezaposlenih občanov z novim ukrepom. Lani, ko je občina ponudila malemu gospodarstvu kreditiranje, zanj ni bilo dovolj zanimanja, zato bodo letos uvedli bistveno večjo ugodnost.
Za vsako zaposlitev nezaposlene osebe bo namreč občina ponudila 300 tisoč tolarjev nepovratne finančne pomoči, namenjene samostojnim podjetnikom posameznikom ter za samozapo-slitve. Pravilnik je občina že sprejela, javni razpis za dodelitev omenjenih proračunskih sredstev pa bo objavila marca. Dokončna višina sredstev za ta namen ni znana, v celoti računa občina zaenkrat na 9 milijonov tolarjev.
Brezposelni občan bo moral ostati v delovnem razmerju vsaj tri leta. BJ
Občina Rogaška Slatina se je pred koncem leta lotila pripravljanja Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v tej občini.
ZAPOSLIMO
VODJO V TRGOVINI S POHIŠTVOM
V CELEIAPARKU CEUE
Delo je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Od kandidata pričakujemo komunikativnost, urejenost, zanesljivost, samostojnost, znanje angleškega jezika ter najmanj V. stopnjo izobrazbe. Osebni dohodek je stimulativen.
Prošnje pošljite na naslov Lido d.o.o., Lesno Brdo 55, 1360 Vrhnika ali na lido@siol.net. do7. 2. 2004.
Po novem bodo finančne intervencije, tako kot tudi denar za sofinanciranje društev s področja kmetijstva, dodeljene po javnem razpisu, kar doslej ni bila praksa. Višina pomoči ne bo presegala 50 odstotkov celotne vrednosti posameznega ukrepa, upravičenci pa ne bodo smeli pri-
dobiti dodatnih sredstev iz državnih in mednarodnih virov.
Pravilnik mora biti obravnavan še v drugi obravnavi na občinskem svetu, pri vsem skupaj pa občinski oddelek za gospodarstvo napoveduje, da bo razpis objavljen februarja ali v začetku marca.
BJ
Zavod Turizem Rogaška bo do sprejema novega zakona o spodbujanju turizma, ki bo uveljavil nove možnosti organiziranja lokalnih turističnih organizacij; deloval po obstoječem načinu.
Tako bo kljub temu, da ima občina pooblastilo soustanoviteljev za odločanje o delovanju omenjenega zavoda. Občina je namreč lani prevzela financiranje zavoda ter zagotavlja informiranje obiskovalcev ter sodelovanje s ponudniki zdravstveno-turi-stičnih storitev. V zavodu je prav tako predvidena nova zaposlitev osebe za vodenje zavoda, kar bo mogoče s pomočjo javnih del.
Sicer pa so se na zadnji seji sveta zavoda dogovorili za dva letošnja projekta, to je izdelavo turistične karte Rogaške Slatine ter skupnega prospekta turistične ponudbe. S pomočjo zavoda bodo tudi ure--jali javne parkovne površine v občinski lasti. Zavod namreč zaposluje vrtnarko, ki ima na skrbi zasaditev ter urejanje teh površin nasploh.
Zavod se je prav tako vključil v Regijski turistični informacijski sistem RT1S, ki povezuje 31 občin naše regije. Pri tem je ažuriral podatke o ponudnikih turističnih storitev. Prav tako se je vključil v vzporedni turistični portal Slovenske turistične organizacije.
BRANE JERANKO
► KOVINARJA
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe - kovinar z zaželenim znanjem TIG-varjenja, 3 leta delovnih izkušenj.
> DELAVCA ZA ELEKTROSTATSKO LAKIRANJE
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite na naslov: REHAR s.p., Zaloška Gorica 12, 3301 Petrovce. Informacije na tel: 03 710 20 20
Rogatec hoče redarja
Sosednji občini Rogaška Slatina in Rogatec se pripravljata na ustanovitev skupne službe za področje komunalnega nadzora ter občinskega redarstva.
V bistveno večji Rogaški Slatini so zaposlili občinskega redarja že pred dvema letoma, ki bi po novem opravljal svoje delo tudi na območju občine Rogatec. Njegov sedež bi ostal vnaprej v Rogaški Slatini. V nekaj kilometrov oddaljenem Rogatcu želijo doseči z njegovo pomočjo več reda na področju mirujočega prometa ter odpravljati še druge težave.
Če ne bo posebnih zapletov, bi lahko redar začel z delom spomladi.	BJ
Za novo pridobitev, šmarskega Vseveda, ki je plod lastnega dela, je veliko zanimanja.
Med prvimi v Sloveniji
V Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah se med prvimi v Sloveniji ponašajo z računalniškim informacijskim centrom, ki so ga postavili pred nekaj dnevi pri glavnem vhodu. Poimenovali so ga Vseved ter je plod lastnega dela.
Namenjen je učencem, učiteljem in obiskovalcem šole, ki iščejo podatke o šoli, domači občini in podobno. Za dostop do podatkov zadostuje dotik plošče s prstom, spremljati pa jih je mogoče tudi na pomožnem zaslonu, za več učencev hkrati. V šoli, ki je med največjimi v državi, skrbijo za računalniško opismenjevanje tudi v dveh sodobno opremljenih računalniških učilnicah, kjer se zbirajo učenci tudi za fakultativne ure ter v krožkih.	BJ
Našli sta biser
Mag. Jožica Žibret in Brigita Petre ga razdajata že pet let
Simpatični dami iz Nove Cerkve sta pred petimi leti našli biser in odtlej ga razdajata vse številnejšim Slovencem. Decembra je minilo že pet let, kar sta izjemni sopranistki, ki bi ju bila ob nadaljnjem izpopolnjevanju vesela celo operna hiša, začeli svojo zanimivo pot.
Obe sta dolgoletni pevki ter solistki mešanega cerkvenega pevskega zbora Nove Cerkve. Mag. Jožica Žibret se je nekoč pošalila, da bi lahko z Brigito Petre, ki so jo že od osnovnošolskih let poznali kot kantavtorico s kitaro, z zborom zapeli tudi v duetu. Zbo-rovodkinja Darinka Stagoj jima je predlagala pesem Biser sem našla, ki sta ju nato zapeli v radijski oddaji.
Brigita Petre je v Cinkarni Celje referentka v službi informatike, mag. Jožica Žibret pa ima v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje na skrbi protiepidemijske ukrepe. Ži-bretova ima pomembno vlogo v regijskem projektu Živimo zdravo. V Novi Cerkvi, kjer so z njim začeli kot prvi, je prav tako odmeven kot so melodije Dueta Biser.
Takoj so sledila povabila, začeli sta veliko nastopati. Kako imenovati vse bolj priljubljeni duet? Nastal je Duet Biser, po prvi skupaj zapeti pesmi. Biser veliko nastopa tudi z MPZ Nova Cerkev, med drugim že četrto leto tudi štirikrat letno v okoliških domovih za starejše. Biseru so želeli prisluhniti v Novem mestu, v Metliko ju je povabil Toni Gašperič. Vse več so ju vabili na radijske ter televizijske postaje, med pr-
Mag. Jožica Žibret in Brigita Petre, sopranistki Dueta Biser. Ob nadaljnjem šolanju bi ju bila vesela celo operna hiša.
vimi pa je na izjemni pevki opozoril novinar Radia Celje Tone Vrabl.
Z zborom sta kot Duet Biser večkrat nastopili v Nemčiji, lani so z njima v Avstriji odprli razstavo, prvič sta nastopili tudi na Opčinah pri Trstu, čemur je sledil še koncert v italijanskem Repentabru. Jožica je bila pred leti pevka celjske vokalne skupine Cvet, zato nastopa Biser tudi na Cvetovih koncertih. »Ko se pojaviš v širši javnosti, si vabila kar sledijo,« komentira vse večjo popularnost Brigita.
Brigita in Jožica, ki sta danes odlični prijateljici, sta se v Novi Cerkvi dolgo poznali le na videz. Njuno glasbeno sodelovanje in prijateljstvo se je porodilo šele med petjem v cerkvenem zboru. Obe sta rasli z narodno ter nato na-
rodnozabavno glasbo. Brigita je že kot deklica rada oponašala Avsenikovo Emo Prodnik, Jožica je bila pevka Ansambla Francija Zemeta, obe skupaj pa sta z njim prejeli prvo nagrado občinstva ptujskega festivala. Brigita je zadnjih sedem let pevka Celjskega instrumentalnega kvinteta, tako da prepeva kar na treh koncih.
Obe izvirata iz izrazito glasbenih družin in tudi družini, ki sta si ju ustvarili, sta pretežno glasbeni. Vsi njuni otroci so zaključili nižjo glasbeno šolo, vse bolj je slišati o Duetu Biser s prijatelji. To so poleg njiju Brigitina hči Vesna na klavirju ter Jožičin sin Marko s harmoniko. V pomoč pa jima je še glasbeni prijatelj Mike Orešar, ki ju velikokrat spremlja s kitaro.
Najodmevnejši koncert Dueta Biser s prijatelji je bil jeseni, ko je bila v domačem kraju promocija zgoščenke ter kasete z nežnimi pesmimi, po njunem okusu. Pesem, ki jima je všeč, priredita ter zapojeta. V njunem repertoarju so umetne in narodne pesmi, večno zelene melodije, kakovostne narodnozabavne ter duhovne pesmi. Prva izdaja je po dveh mesecih pošla, sledil je ponatis zgoščenke, ki se mu bo pridružil tudi ponatis kasete.
BRANE JERANKO
Od turizma do Tinkare
Z okroglo mizi o mladinskem turizmu se bo v ponedeljek začel 6. Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline, ki se bo zaključil v soboto s koncertom Tinkare Kovač. Vmes bodo Slovenske Konjice obiskali Ivan Minatti, Tone Partljič, Bogo Čerin, Matjaž Šmalc, Franci Kek, skupina Improleptika in ustvarjalci projekta Patetico.
Okrogla miza želi razrešiti še odprta vprašanja, povezana z ustanovitvijo in delovanjem mladinskega hotela v mestu. Pripravlja jo posebna projektna skupina, sodelovali pa bodo predstavniki turistične zveze in slovenskih turističnih organizacij, Urada RS za mladino, nosilci dejavnosti mladinskega hotelirstva iz Slovenije in EU, predstavniki lokalne skupnosti in drugi. Začela se bo ob 17. uri v prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline, kjer bodo tudi vse ostale prireditve. Še isti dan bo zaključek fotografske razstave profesorja likovne umetnosti Bogomirja Čerina.
Na filmskem večeru bosta v torek gosta oče Ročka Otočca in zvezda lokalnih film-
skih uspešnic Novomeščan Franci Kek s filmom Na svoji Vesni in konjiški režiser Matjaž Šmalc s kratkim igranim filmom Ungra (komedija iz delavnice KD Svoboda osvobaja) ter prvimi deli satirične nanizanke TV Srala. Literarni večer bo v sredo posvečen 80-letnici pesnika Ivana Minattija, rojenega Konji-čana in konjiškega častnegal občana. Minatti bo gost večera, ko bodo najprej predstavili del njegove poezije, nato pa bo dovolj priložno-i sti tudi za pogovor z njim. Pogovoru se bo pridružil tudi Tone Partljič, znan po svc jih satiričnih komedijah.
Na gledališkem večeru se bo v četrtek predstavila Improleptika z improviziranimi skeči, osrednji večer 6. kulturnega tedna pa bo v petek, 6. februarja. Na njem bodo proslavili 5-letnico Mladinskega centra in 10-letni-co Kluba študentov Dravinjske doline in v živo predstavili 6. pesniško zbirko kluba. Za povrhu bo še jazz koncert Patetico, ki mu lahko de-i la konkurenco le sobotni veliki koncert Tinkare Kovač.
MBP
90,6	lili T«H	95,9
95,1	M:!1. ,'H-" 1	100,3
Nov zavod še letos?
NAKRATKO
Igor Frim na čelu uprave
SLOVENSKE KONJICE - Delovno mesto direktorja občinske uprave je za določen čas prevzel Igor Frim. Gre za nadomeščanje direktorice v času porodniškega dopusta. Župan Janez Jazbec je nadomestilo med že zaposlenimi na občini poiskal potem, ko se na razpis ni prijavil nihče, ki bi izpolnjeval pogoje.
Predsednik ostaja Rudolf Petan
SLOVENSKE KONJICE - Člani Območnega odbora SDS so na volilni konferenci za predsednika znova izvolili Rudolfa Petana,
držav-
ki je sicer tudi poslanec te stranke i nem zboru.
Urejanje brežin Dravinje
SLOVENSKE KONJICE - Urejanje brežin vodotoka Dravinje skozi mesto že vse predolgo ostaja le pri besedah. Za lani predvidena dva milijona tolarjev iz občinskega proračuna v ta namen niso porabili, vseeno pa so tudi za-letos rezervirali nova dva milijona. Če bo k tem štirim milijonom tolarjev država primaknila svoje štiri, bodo letos končno lahko uredili vsaj najnujnejše odseke, kjer neurejene brežine že ogrožajo bližnje stanovalce.
MBP
Na Dobrni bi lahko v najboljšem primeru še letos začeli graditi novo poslopje regijskega Zavoda za usposabljanje in varstvo, namenjenega otrokom, mladostnikom ter odraslim s posebnimi potrebami.
Za gradnjo, ki bo v bližini obstoječe stavbe (nad ribniki) , je že izdano gradbeno dovoljenje, v teh dneh pa bo sledil razpis za komunalne vode. Če ne bo posebnih zaple-
tov, bo tudi razpis za glavnega izvajalca še letos. Investitor na 1,2 milijarde tolarjev ocenjene naložbe je država, ki bo zgradila približno 4.000 kvadratnih metrov veliko novo stavbo za 100 varovancev.
V obstoječi stavbi, več kot 200 let stari graščini Novi grad, je trenutno 63 varovancev, starih od sedem do 28 let. Graščina je v zelo slabem stanju, saj so posamezni stropovi že precej časa zaradi varnosti po-
sebej podprti. Graščina je bila pred 2. svetovno vojno razkošni penzijon, med vojno sanatorij za nacistične oficirje,! po njej pa najprej zavod za voj-' ne sirote. In kaj čaka graščino Novi grad v bodoče? Najprej bo treba zaključiti denaciona-jj lizacijski postopek, načrtovala turistične prihodnosti Dobrne pa imajo z njo velike načrte, I saj naj bi v prihodnje služila I zdravstvenemu turizmu.
BRANE JERANKO,
V Novi Cerkvi čiščenje odplak
Čistilna naprava za odpadne vode v Novi Cerkvi bo predvidoma začela obratovati v začetku februarja. Tehnični pregled je bil uspešno opravljen, treba je še prevezati del kanalizacijskega sistema ter pridobiti dovoljenje za obratovanje.
Kot je povedal vodja izgradnje čistilne naprave Roman Kramer iz družbe VO-KA Celje, ki bo tudi njen upravljavec, bo poskusno obratovanje trajalo šest mesecev in če ne bo prišlo do kakšnega zapleta, bo sledilo redno obratovanje. Čistilna naprava je zgrajena za 1.200 populacijskih enot, vendar bo v prvi fazi izkoriščenih le polovico zmogljivosti. Služila bo za potrebe dela Nove Cerkve, po dograditvi kanalov po nekaj letih pa za celotno krajevno skupnost ter Višnjo vas.	BJ
Graščina Novi grad na Dobrni služi za potrebe regijskega Zavoda za usposabljanje in varstvo. Po preselitvi zavoda v novo poslopje jo nameravajo vrniti turizmu. Št. 4-29. januar 2004 -
Festival pod srečno številko
Komedija je doma v Slovenskem ljudskem gledališču Celje
»Celje bo do 22. februarja 2004 evropsko mesto smeha in dobre volje,« poudarja upravnik SLG Celje Borut Alujevič, ko napoveduje začetek Dnevov komedije 2004. Festival bo jutri, v petek, odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter. \ Že po tradiciji je za Dneve komedije med občinstvom veliko zanimanje. Povpraševanje za »karto več« je pred začetkom festivala postalo že kar pravilo. Pred vrati pa tudi letos ne bodo pustili nikogar, obljublja Alujevič s sodelavci. Med visokimi gosti pričakujejo tudi bivšega predsednika države Milana Kučana s soprogo Štefko. Dragi Kučan ti pijem je namreč naslov prve tekmovalne predstave 13. Dnevov komedije, avtorja Borisa Ko-bala in v izvedbi SNG Nova Gorica. Organizatorji so prepričani, da jim bo trinajstica prinesla srečo, prav tako nastopajočim, ki se bodo potegovali za žlahtne naslove.
		
		
	|5, L	ámmmí
gPSi»' ' W	vnL-	
Celjani letos sodelujejo s komedijo Na kmetih
Kot pravi Borut Alujevič, bo mogoče festival komedije izpeljati predvsem zaradi naklonjenosti sponzorjev, donatorjev in dobrotnikov. Prvič sta se odzvala tudi Gorenje Velenje ter Premogovnik Velenje ter še nekateri drugi. In tako se Dnevi komedije širijo izven lokalnih plotov in postajajo ne le »evropski in mednarodni, ampak tudi regionalni«.
Domačo komedijsko produkcijo je prvič vzela pod drobnogled umetniška voditeljica SLG Celje Tina Kosi, ki je izbrala in uredila tekmovalni in spremljevalni program. V goste sta povabljeni gledališči s
Hrvaške, iz Zagreba in Šibenika, da bo festival spet »mednarodni«. Kako srečno roko je imela pri izboru, bo z ocenami od 1 do 5 ocenjevalo občinstvo. Prav tako tudi strokovna žirija v sestavi: Janez Ber-mež (igralec, žlahtni komedijant), Tomaž Simon (kritik) in Slavko Deržek (profesor). Na zaključni slovesnosti bodo podelili nagrado občinstva za žlahtno komedijo in nagrade žirije za: žlahtnega komedijanta in komedijantko, žlahtnega režiserja in nagrado žlahtno komedijsko pero avtorju komedije z anonimnega natečaja.
Slednjo je komisija letos odločila podeliti avtorju teksta Pavlek Roku Vilčniku. Tina Kosi o izbranem tekstu in avtorju pravi: »Igra je komična monodrama, pisana v maribor-
skem narečju. Dobre strani so, da ne skuša zgolj zabavati, temveč se loteva socialno problematičnega okolja nižjih slojev, sam lik Pavleka je izrazito dobro večplastno ustvarjen, s čustveno in psihološko globino, ne manjka pa tudi dramatičnih preobratov. Za igro bi lahko trdila, da je zgled sodobne komične monodrame.« In kako komentira izbor komedij, ki jih je uvrstila na festival? »Po-
skušala sem izbrati čimbolj raznovrstne predstave različnih slovenskih gledališč. Gledalci bodo lahko videli komedijsko klasiko, sodobne komedije, komedije domačih avtorjev. Vsem pa je skupno to, da so izjemno zabavne in dobro narejene predstave.« Podrobnejši program 13. Dnevov komedije objavljamo na straneh 21 do 28 v prilogi Gledališka petica.	MP
Na anonimni natečaj za žlahtno komedijsko pero je prispelo 16 tekstov, pet jih je komisija v sestavi Tina Kosi (umetniška voditeljica SLG), Franci Križaj (režiser) in Tatjana Doma (dramaturginja SLG) izločila zaradi nes-poštovanja razpisnih pogojev. Nagrado so namenili avtorju dela Pavlek, ki je moral svoje avtorstvo potrditi s četrto kopijo teksta. Po objavi v medijih se je javil Rok Vilčnik, mlad mariborski dramatik, ki je za igro To že dobil Grumovo nagrado za najboljšo dramo leta 2000.
Skrb za jutrišnjo kulturo
Za celjsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je spet uspe-
I šno leto, ko sta bila med vid-nejšimi projekti republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, Plesna miniatura ter že 16. Roševi dnevi. Za uspešno delo in regijsko koordinacijo so lani prejeli poseben pokal, tudi za v prihodnje pa imajo v načrtu kar nekaj novosti. fc' Znova so izdali Kulturni Hiozaik najvidnejših lanskih prireditev, seznanom vseh društev ter programom za letos. Znotraj društev je najbolj obsežna vokalno glasbena dejavnost, kjer je pred območno izpostavo velika sprememba, pravi vodja Marijana Kolenko: »Ne bomo imeli več klasičnih medobmočnih srečanj pevskih zborov, lani je bilo zadnje. Regijsko tekmovanje bo poslej bienalno.
Marijana Kolenko
izpeljali ga bomo skupaj s Korošci, kar pomeni, da bodo vključeni tudi zamejski pevski zbori. Nastopali bodo zbori, ki bodo dobili zeleno luč na območnih revijah. Tekmovanje bo letos pri nas, izpeljala pa ga bo izpostava Žalec.« S tem želijo pevske zbore motivirati, da bi posegali
po bolj raznovrstnem programu in novi zborovski literaturi. Načrtujejo pa tudi tematska srečanja, netekmo-valne tematske koncerte: »Zbori se bodo vsako drugo leto usmerili v študij pesmi na določeno temo. S tem bomo naredili velik premik, saj se mi zdi, da so se ljudje klasičnih zborovskih koncertov že malo naveličali.«
Stalnica ostajajo kulturne sobotnice; nastopi kulturnih društev ob sobotnih dopold-nevih v mestnem središču. »To je tisto, kar Celje potrebuje. A želeli bi, da bi imeli več posluha za naše sobotnice vsi tisti, ki imajo lokale v središču mesta.« Še v naprej bodo prisotni ob pomembnejših lokalnih dogodkih, občinskem prazniku ter poletnih in decembrskih prireditvah, ki so jih Celjani vzeli za svoje. Pred vrati pa sta že dva - Št. 4-29. j
velika zalogaja; kulturni praznik, ko bodo prišli do izraza zlasti literati in kantavtorji, ter pust, ki naj bi prinesel nekaj novosti. »Celjani živijo s pustom, a za maskiranja je manj zanimanja. Zato želimo k sodelovanju privabiti čim več društev.«
SIMONA ŠOLINIČ
Svetišče na postaji
Svetišče galsko-rimskega tipa, ki so ga odkrili arheologi ob izkopavanjih na gradbišču Mariborske ceste v Celju, te dni prestavljajo na začasno lokacijo ob avtobusni postaji.
Gre za izjemno arheološko najdbo, ki jo je smiselno prestaviti na lokacijo, kjer bo, dopolnjena z ustreznimi predstavitvenimi panoji, na ogled javnosti. Potem, ko so arheologi najdbo temeljito pregledali, jo bodo z ustrezno mehanizacijo izkopali s trase bodočega podvoza Mariborske in jo skrbno prestavili na zelenico ob obračališču na avtobusni postaji, kjer jo Ixxlo znova sestavili v prvotno obliko. Lokacija je za zdaj le začasna, saj to ni najustreznejši prostor za predstavitev tako pomembne zgodovinske najd-
be. Kot pravijo v mestni občini, je v igri za stalno postavitev svetišča še vedno več lokacij, med njimi park ob cerkvici sv. Maksimiljana in lapidarij v mestnem parku.
Na selitev svetišča so povabili tudi predstavnike glavnega investitorja Darsa, saj jim želijo prikazati pomen in razsežnosti najdb ter opravljeno delo, ki bo gradnjo Mariborske ceste tudi močno podražilo.
Kot smo že poročali, so v svetišču, ki dokazuje poseljenost območja že v predrimski dobi, našli ostanke žrtvenega oltarja, pa tudi mnogo drugih dragocenih najdb, med njimi keltski novčič. Svetišče ima zunanje mere 9x9 metrov in notranje 4*4 metre.
BS
90,6 95.1
nmmi
95,9 100.3
Lišanin navdušil Vladimirja
Ustanovitelj Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje in revije Likovni svet Mihailo Lišanin se je vrnil iz Rusije, kjer je v mestu Vladimir razstavljal dela iz arhiva galerije. V njem je že 100.000 del mladih iz 65 držav sveta, razstavljenih pa je bilo 150 najboljših.
Kot sam pravi, velja za edinega zasebnika na svetu, ki prireja takšne razstave, hkrati pa nagrajena likovna dela iz arhiva galerije razstavlja tudi drugod po svetu v sodelovanju s tamkajšnjimi galerijami. Razstavo v Vladimir-ju je pripravila Hiša miru, ki se ukvarja z mednarodnimi projekti za mlade. »Odprtja so se ob slovenskem veleposlaniku v Rusiji Franciju Demšarju udeležile tudi štiri televizijske hiše in veliko novinarjev,« s ponosom pripoveduje Lišanin. Gostitelji so mu ponudili še nove možnosti sodelovanja; od razstav do izmenjave mladih na likovnih delavnicah. Tako bo septembra v Galerij i likovnih del mladih Stari grad Celje otvoritev treh razstav iz Rusije-
Ruska federacija mednarodnih kulturnih in humanitarnih zvez v Moskvi je Lišaninu ob 10-letnici revije Likovni
svet ponudila veliko razstavo v Krasnadorju, mondenem letovišču na obali Črnega morja. Praznovanje revije, ki jo berejo v 26 državah, se začenja s številnimi razstavami v Turčiji, Srbiji, Bolgariji in Indiji, kar predstavlja nove izzive in tudi promocijo Celja in Slovenije v svetu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
100 min., (Thirteen), drama Režija: Catherine Hardwicke Igrajo: Evan Rachel Wood, Nikki Reed, Holly Hunter, Jeremy Sisto
BOOIUÍ cUa; Cm .Inovti lût »00 C*
Vecchiet na ogled Celjanom
V Galeriji sodobne umetnosti Celje se je v petek končala razstava Moj mali svet, že danes, v četrtek, ob 18. uri pa odpirajo pregledno razstavo del tržaškega umetnika Franca Vecchiete.
Umetnikovo ustvarjalnost likovna kritika pogosto povezuje z njegovo pripadnostjo kulturnemu prostoru na stičišču srednjeevropskega in sredozemskega sveta. »Kot Trža-čan pripada obema toktfvoma in se postavlja v središče ekspresionističnega in >kreacioni-stičnega< pojmovanja umetnosti. Kot umetnik pa se nedvomno opredeljuje za tista umetniška iskanja, ki jih je zavestno in podzavestno prepoznal ter sprejemal v okolju, v katerem je bival vse od mladosti,« je o njegovem delu povedala Alenka Domjan.
Ker gre za Vecchietovo prvo razstavo pri nas, bo ob odprtju pogovor z umetnikom, v katerem bo kustodinja razstave Alenka Domjan občinstvu predstavila njegovo ustvarjalnost.	BA
ïn""200a-m
Režiser preobrata z Islandijo je bil i
Združenim navijačem so ritem dajali Celjani.
Naprava za odčitavanje kod na vstopnicah je prvi dan odpovedala in poskrbela za zastoj.
Naši rokometaši še nikoli tako uspešni v predtekmovalni skupini vel
Tiselj: »Hvala, Celje!«
jan Perič in Žikica Milosavljevič v
dresu Srbije in Črne gore odnesla dve točki v drugi del EP.
Bravo našim rokometašem
Recept selektorja Toneta Tislja smo že opisali. V popolnosti ga je izpolnil. Za nameček so bili njegovi, zelo dobro fizično pripravljeni varovanci, najboljši v končnicah tekem.
Sprva sta padli Islandija (34:28, Slovenija je zaostajala z 20:22) in Češka (37:33, Slovenija je zaostajala s 23:25), sledil je še remi pred 6.000 gledalci z Madžarsko (29:29, Slovenija je zaostajala z 18:21), ko je bodoči dirigent Celja Pivovarne Laško Uroš Zorman izenačil 11 sekund pred koncem tekme in nam povedal: »Madžarska sodi v sam svetovni vrh in že pred finišema je zlomila Češko in Islandijo, mi pa se nismo dali kar tako in zasluženo osvojili točko. V zadnji minuti odmora je Tiselj dal idejo za akcijo. Res je, prevzel sem nadaljnjo besedo in dogovorili smo se za daljšo izpeljanko. Izmenjali smo nekaj podaj, da bi preostalo čim manj sekund, pojavila se je luknja in, hvala bogu, uspelo nam je. Najhujšega bremena smo se znebili. Uspel nam je preboj v Ljubljano s tremi točkami. Upam, da bomo tam zaigrali bolj sproščeno. Zahvalil bi se celotnemu občinstvu v Celju za podporo. Z nami je bilo tudi tedaj, ko smo zaostajali za tekmeci!«
Slovenska moška reprezentanca je na evropskem prvenstvu že zmagala dvakrat zapored (v Zagrebu proti Islandiji in Hrvaški), predtekmo-vanja pa tudi na ostalih velikih tekmovanjih doslej še ni zaključila brez poraza. To ji je tokrat uspelo v celjski krasotici, ki je fenomenalno dihala s svojimi ljubljenci.
Prav vsak, ki si je ogledal katero od tekem slovenske reprezentance, je priznal, da je šlo za posebno doživetje.
Bravo prirediteljem
Da je celjski lokalni organizacijski odbor opravil odlično delo, sploh ni dvoma. Pohvale so letele z vseh strani. Na utrujenih obrazih Andreja Šušteriča, Slavka Iveziča, Rada Panteliča, Rada Petruja, Zvoneta Kozjaka in številnih preostalih sodelavcev so se v nedeljo zvečer razle-gli drobni nasmeški, ki so pričali o super izvedbi. Za nekatere drobne spo-drsljajčke niti niso bili krivi ali pa so jih sproti odpravljali. Točnost je bila zavidljiva, podkrepila jo je še prijaznost do gostov. V Celju so Čehi in Madžari upali, da bodo pogoji tudi v Ljubljani tako dobri, v Ljubljani so Španci in Danci isto govorili za Celje. Nikakršnih pripomb niso slišali tudi v Rdeči dvorani, kjer je Švede bodrila Anja Pearson, celjski Rus Edvard Kokšarov pa je s svojo selekcijo ug-nal vse nasprotnike. Iz Kopra sta De-
Renato Vugrinec je imel po asistenc na tekmo, Islandcem je sul 9 golov tako kot Zoran Lu Madžarom, na veliko sceno je | drl mladi Velenjčan Vid Kavtià začetnik preobrata proti Island je bil Ognjen Backovič, v sešte je bil najbrž najboljši Zoran i čič, Dušan Podpečan je zaklenil ta v 2. polčasu proti Cehom, pol! celjskega dela je bil cepelin Vu I in Romana Pungartnika, Ivan monovič je presenetil Madžare, maž Tomšič in Branko Bedeki sta krpala luknje v naši obrambi kamo pa na eksplozijo morda k| nega moža Aleša Pajoviča. Drei Slovenija v Tivoliju odigrala za( tekmo drugega dela EP, proti F) ciji. »Vsa čast mojim fantom in doviti publiki. Hvala, Celje!« je ključi! strogi Tone Tiselj, ki let] polni disciplini in vključevanju i igralcev vidi pot navzgor.
Ob robu
Za vzdušje v celjski dvorani sta' va« Korošca, napovedovalec Prif Mori in mešalec tona Andrej I snik. Marsikomu »spiker« ni ugi še posebej, ko je potiho pel hin a treba mu je priznati: začeto df tekme z Ademarjem je nadalje« zadovoljil večino navijačev. Tudii je delo nadaljeval v Tivoliju! i! cer odlično: uspel je predramiti »si halo«, v kateri je bilo praznega|
Otvoritev z Golico. Brat*
Slovensko ljudsko gledališče Celje
MERKUR
SS^M	Hftriglav
8	SIG Celje- DNEVI KOMEDIJE 2004
Režiser: Dušan Mlakar Dramaturg: Niko Smrekar Lektor: Simon Serbinek Scenograf: Jože Logar Kosttunografinja: Světlana Vizintin Skladatelj: Uroš Rakovec
Igralci:
Marička, podjetna hči..............................Manca Ogorevc
Jožica, mati mesarka....................................Anica Kumer
Jendo, slannar....................................... Renato Jenček
Praprotnik, debel blagajnik s sumljivi posli . Miro Podjed
Kočič, šef sumljivih poslov............................IgorSancin
Foma, izvajalne sumljivih poslov ...........Zvone Agrež
Policijski minister Mirko .........................Bojan Umek
Policaj Slavko.......................................Rastko Krošl
Jakob Jalen, huda baraba................................ Igor Žužek
Venčeslav, huda huda baraba.......................Tarek Rashid
Novinarka Bernarda ..........................Simona K. Ličen
Fotoreporter Sand i ............................Damjan Trbovc
Statisti.........................Maja Dušej, Melita I rojar,
I lana Komar, Sava Subotic. Emil Panič, Gregor Prah, Svetislav Prodanovic, Anton Cvahte Premiera 7. novembra 2003
Režiser Milan Skrbinšek je pri celjski režiji Marije Stuart med vajo zaradi utrujenosti zaspal. Na odru sta bila igralca Branko Gom-bač in Janez Škof. Ta je dejal:
»Glej, Branko, režiser je zaspal!«
Gombač je zgrabil stol in ga treščil na tla.
Skrbinšek se je zbudil in zavpil: »Slabo! Se enkrat ta prizor!«
Na lanskoletnih Dnevih komedije nagrajeno besedilo Na kmetih v neustavljivem tempu na svežem zraku v visokogorju zameštra štrene v življenju lastnic kmečkega turizma, policajev in hudodelcev. Lastnici »plastičnega« kmečkega turizma sprejmeta pod svojo streho skupino barab. Nečedni posli se odvijajo med predstavniki oblasti, orožje, ki ga prodajajo, pa je ukradeno iz državnih skladišč. Na svežem zraku se jim pridružita še policijski šef Mirko in njegov pomočnik Slavko. Izkaže se, da policaji barab ne morejo ujeti niti takrat, ko jih imajo tik pred nosom. Marica si kot upraviteljica kmečkega turizma omisli bogat kulturni program. Svoje goste, same dedce, postavi na oder preoblečene v ženske v priredbo Linharta. Barabe, kriminalci in poslanci so se v paničnem strahu pred razkritjem policije primorani osmešiti in se postaviti na oder pred publiko, ki pride zvečer pogledat predstavo.
d. o. o.. Celle ŒLjSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA
O
banka celje
»ART«
Komedija »Art« ni zgodba o umetnosti, ampak predvsem zgodba o prijateljstvu in tistem, kar privede do razpada dolgoletnega prijateljstva. Je inteligentna in tankočutna komedija, ki razkriva šibke točke treh odraslih, bolj ali manj uspešnih moških. Sergea, Marca in Yvana druži prijateljstvo, ki je v dolgih letih postalo intimen in kompleksen odnos ter je preraslo neobvezno druženje za konec tedna. Njihovo prijateljstvo doživi resno krizo, ko Serge kupi zelo drago in nekoliko nenavadno umetniško delo. Njihovo srečanje, ki naj bi bilo običajno, sproščeno druženje treh starih prijateljev, se spremeni v prepir, ki se ne razlikuje dosti od prepirov prizadetih zakonskih partnerjev. Očitki, žalitve, solze in udarci se sicer končajo z dejanjem, ki ga lahko razumemo kot velik dokaz prijateljstva. Kljub srečnemu koncu pa ostaja grenak priokus in dejstvo, da njihovo prijateljstvo ne bo nikoli več, kar je bilo pred »belim platnom za trideset tisoč evrov«.
RIMLJANSKE GLEDALIŠKE ODREDBE
Kdor med predstavo vstane s svojega sedeža, plača pet rimskih denarjev.
Kdor ima na glavi pokrivalo, ga bodo odstranili s predstave.
Igralec, ki bo napravil kakšno nedostojno gesto ali izgovoril besedo, ki ni v tekstu, bo šel za pet let na galejo in ne bo smel nikoli več igrati.
Kdor izzove med predstavo pretep, bo šel za deset let na galejo.
Kdor prinese v gledališče kakršnokoli orožje, bo šel dosmrtno na galejo; če bo z orožjem koga ranil, bo usmrčen.
Slavna igralka Sarah Bernhardt je bila strahovito suha. Nekoč ji je režiser na vaji rekel: »Pojdite vase!«
»Ne morem,« je odvrnila umetnica, »ni prostora!«

banka celje
CZ. ks 1-1
O cetis
Prevajalka: Suzana Koncut Verdellis Režiserka in scenografka: Nenni Delmestre Dramaturginja: Tatjana Doma Lektor: Arko
Kostumografka: Irena Sušac Glasbena opremljevalka: Lina Vengoechea Oblikovalec luči: Zoran Mihanovič Igralci:
Marc....................................................Tadej Toš
Serge.............................................Vojko Belšak
Yvan.......................................Kristijan Ostanek
Premiera 7. julija 2003
[^triglav	MERKUR
10	SIG Celje - DNEVI KOMEDIJE 2004	MJiC
SLUGA DVEH
banka celje
GOSPODARJEV
Sluga dveh gospodarjev, kakršnega poznamo danes, je tretja in dokončna verzija komedije. Goldoni si je sam prepovedal uporabo prostaških besed in umazanih vicev; ne iz prevelike občutljivosti, ampak iz strahu za celoten koncept igre, za katero ni želel, da bi zdrsnila prenizko. Zapleti, ki jih povzročijo zaroka med hčerko skopuškega trgovca Pantaloneja in dr. Lambardi-jem, »vrnitev« njenega nekdanjega zaročenca, za katerega se pozneje izkaže, da je le v moškega preoblečena Beatrice, ki želi po bratovi smrti izterjati denar, in njegovega sluge, večno lačnega Truffaldina, slednjemu omogočijo, da začne skrivaj služiti tudi Florindu Are-tusiju. Truffaldino nekaj časa uspešno služi obema gospodarjema, a težave se začnejo, ko pisma izroči napačnemu naslovniku, zloži stvari v napačne kovčke in denar vrne napačnemu lastniku.
Prevajalec: Srečko Fišer Režiser: Vinko Môdemdorf er Dramaturginja: Tina Kosi Lektor: Janez Bostič Scenograf: Marko Japelj Kostumografka: Alenka Bartl Skladatelj: Jani Golob
Igralci:
Pantalone...............................
Clarice, njegova hči...............
Doktor Lomim rdi...............
Silvio, njegov sin ......................
Beatrice, oblečena v moškega
Florindb Aretusi. njen l|ubimec.......
Brighella, gostilničar............ .......
Smeraldina, služabnica............
Truffaldino, sluga dveh gospodarjev
Dva postreščka...........................Zvone Funda, Iztok Bevk
Natakarja....................................Ivica Knez, Zvone Funda
Premiera 9. decembra 2003
mm
.......Brane Grubar k. g.
Maša Židanik Bjelobrk
........Bojan Maroševič
Vojko Belšak .. Pia Žemljic
.....Tadej Toš
Davor Herga . Irena Varga Peter Ternovšek
Ko je francoski dramatik Jean Cocteau v mladosti urejal književno revijo, mu je neki mladenič ponudil svojo komedijo, da bi jo objavil v nadaljevanjih. Cocteau je sprejel rokopis in pisatelju naročil, naj se vrne čez nekaj dni. Ko je ta čez nekaj dni res prišel, mu je Cocteau rekel: »Odkar berem vaš rokopis, se neprestano smejim.«
»Torej je moja komedija v resnici zabavna?«
»Kje neki! Smejim se honorarju, ki ste ga zahtevali zanjo.«
	S16 Celie - DNEVI KOMEDIJE 2004	
		
1 Prešernovo gledališče Kranj		Witold Gombrowicz |
IVONA -PRINCESA BURGUNDIJE
Na državni praznik se po parku sprehajajo vsi dvorjani. Princ Filip je rahlo zdolgočasen in v življenjskih radostih ne najde več nobenega užitka. Njegovo pozornost pritegne popolnoma neprivlačna in molčeča Ivona. Najprej se hoče iz nje ponorče-vati, čudakinja Ivona pa le molče strmi vanj. Njena nenavadnost ga močno vznemiri, dreza vanjo, da bi jo prebudil v življenje, vendar mu to ne uspe. Na koncu se odloči, da se bo z njo poročil. Ivona predstavlja zanj izziv, ne toliko zaradi svoje gr-dote, ampak zaradi trmastega vztrajanja v svoji drži, ki se ne uklanja splošnim normam. Življenje na dvoru se popolnoma spremeni, vsi so obsedeni z Ivono, vsi se ji prilizujejo ali pa jo žalijo, da bi iz nje spravili besedico, saj jih spominja na njihove grehe. Filip ugotovi, da ga Ivona ne glede na vse ljubi, na njeno ljubezen pa odreagira s strahom, da bo razgaljen in izničen. Ivonina prisotnost tako zelo vznemiri celoten dvor, da se odločijo, da se je morajo znebiti. Pripravijo gostijo v njeno čast in ji postrežejo ostriža v smetanovi omaki.
Prevajalec: Igor Lampret Režiser in scenograf: Vito Tàufer Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Kostumograf: Borut Šulin Skladatelj: Igor Leonardi Koreografinja: Mojca Horvat Montažer video posnetkov: Janez Lapajne Oblikovalec luči: Drago Cerkovnik Maskerja: Matej Pajntar, Gabrijela Fleischman Igralci:
Ivona................................................ Kraljica Margareta............................ Kralj Ignac........................................	.......Vesna Pernarctc .........Vesna Jevnikar ........Peter Musevski
Princ Filip........................................	................Rok Vihar
Komorník.........................................	..........Borut Veselko
Iza....................................................	..................Iva Babic
Ciril..................................................	.....Gaber K. Trseglav
Ivonina teta.....................................-..	.......Darja Reichman
Inocenc.............................................	..........Matjaž Višnar
Valentin............................................	...............Tine Oman
General............................................	..........Pavel Rakovec
Berač ................................................	.............Ciril Roblek
Dvorne dame....................................	......Darja Reichman,
Bojana Fornazarič, Gaja Kiyštufek Premiera 29. novembra 2003
O
banka celje
Emil Devrient, dvorni igralec, je bil leta 1860 v Dresdenu obsojen na tri dolarje zaradi pregreška proti nravnosti. Na odru je namreč svojo lepo ljubimko resnično poljubil.
FI triglav	MERKUR
6	SLG Celje-DNEVI KOMEDIJE 2004 NOtC
	
1 SNG Drama Ljubljana	Jean-Baptiste Poquelin Molière |
ŠOLA ZA ŽENE
Prevajalec: Aleš Berger Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturginja: Diana Koloini < Lektor: Jože Faganel Scenografinja: Meta Hočevar Kostumografinja: Bjanka Adžič Ursulov Glasba: Coco Mosquito Koreograf: Denes Debrei
Igralci:
Arnoif, Agnezin varuh,
po novem gospod de la Parrobèque....................Janez Škof
Agneza, nedolžnica,
ki jo je Arnoif posvojil in vzgojil...................Barbara Cerar
Horac, zaljubljen v Agnezo.................................Jurij Zrnec
Petruc, kmet, Arnolfov sluga.............................Alojz Svete
Zoržeta, kmetica, Arnolfova strežajka......Zvezdana Mlakar
Krizald, Arnolfov prijatelj..................................Uroš Furst
Enrik, Krizaldov Svak......................................Tone Homar
Oront, Horačev oče in Arnolfov prijatelj.......Marko Okorn
Notar.........................................................Andrej Nahtigal
Meščanke in meščan..........Barbara Levstik, Metoda Zorčič,
Alenka Vipotnik, Meta Vranic, Boris Kos k. g. Premiera 8. marca 2003
V času nastanka je komedija Šola za žene (1662) sprožila velik škandal in glasne spore med navdušenimi in zgroženimi, iz katerih se je Molière ponorčeval še v nekaj naslednjih komedijah. Šolo za žene je napisal pri štiridesetih, ko se je poročil z dvajset let mlajšo Ar-mande, ki je bila v sorodu z njegovo ljubico iz mladih let.
Arnoif misli, da ve, kje tiči poglavitna nevarnost za srečo vsakega moškega: v ženski in njeni nezvestobi. Domišlja si tudi, da ve, kako se je temu mogoče izogniti. V strahu pred žensko nezvestobo izdela načrt, kako si bo oblikoval ženo, ki ne bo nezvesta. Nadzoroval bo njeno vzgojo, katere glavni cilj je, ohraniti popolno nevednost in nepoznavanje sveta bodoče žene. Ko je prepričan, da bo ta ženska sledila njegovim željam, da mu uspeva popolnoma obvladovati svojo sedanjost in prihodnost, mu celotna situacija z njegovimi čustvi vred uide iz rok. Njegova domislica, da si je mogoče ženo vzgojiti po lastnih željah in se tako osvoboditi strahu pred žensko nezvestobo, še naprej ostaja iluzija.
Shakespeare je včasih jemal fragmente iz del drugih dramskih avtorjev. Nekoč mu je eden izmed njih očital, da je vzel cel prizor iz njegove tragedije. Shakespeare je odgovoril: »To je mlado dekle, ki sem jo potegnil iz slabe družbe in jo postavil v dobro.«
»
banka ceije
M» K*
p.r &
w
jf
&
TOC		SIG Celje - DNEVI KOMEDII! 2004	lil
			
1 Špas teater			Anonimus |
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU
Farsa neznanega avtorja Burka o jezičnem dohtarju je nastala okrog leta 1470 in je ohranila svojo aktualnost vse do danes. Ohranilo se je približno 170 besedil fars, najbolj znani pa sta Burka o jezičnem dohtarju in Farsa o čebru. Komedija o ogoljufanem goljufu Burka o jezičnem dohtarju se dogaja v svetu, kjer trgovci goljufajo, odvetniki lažejo, sodniki pa razsojajo napačno. Svet, v katerem je vse narobe, v katerem so lažne obljube vsakdanja stvar, v katerem zmagujeta prevara in zgovornost, kjer vsi malo goljufajo in v katerem sodišča sodijo krivično, je izredno podoben današnjemu. Le konec je malo manj usoden, saj izgubijo le tisti, ki imajo vsega dovolj, zmaga pa zdrava, ne pa nujno tudi poštena pamet. V situaciji nenehnih prevar izgubijo izrečene besede likov vsakršen pomen in postanejo nerealne. Komični učinek predstave povečuje tudi arhaizacija jezika: ohranja namreč verz, ki predstavo poganja v divji tempo.
Eugène Ionesco, francoski dramatik romunskega rodu, je bil na vaji za eno svojih komedij. Ker ni bil preveč navdušen, in je to tudi pokazal, ga je režiser nagovoril: »Ali kaj ni v redu?«
»Res ne,« je odgovoril Ionesco. »Danes bom znova prebral svojo komedijo, da vidim, ali sem jaz tako slabo napisal ali vi tako slabo režirate.«
Znan ruski vseučiliški profesor je napisal zelo učeno delo v težkem in slabem znanstvenem jeziku. O njegoven delu so se pogovarjali v družbi, v kateri je bil tudi ruski pisatelj in dramatik Anton Pavlovič Cehov. Ko so ga vprašali, kaj misli o delu, je rekel. »Odlično je. Zaslužilo bi si, da bi ga nekdo prevedel v ruščino.«
Režiser, koshunograf in scenograf: Vito Taufer Skladatelja: Jelena Zdrale in Nino de Gleria Igralci:
Jezični dohtar...........................Matjaž Javšnik
Njegova žena................................Ivan Godnič
Suknar..........................................Uroš Smolej
Sodnik..........................................Ivan Godnič
Ovčar.........................................Robert Prebil
Premiera 11. oktobra 2003
							
	V* v*			y cP	<p C?	■	✓
m triglav SIG Celle -DNEVI KOMEDIJE 2004
MERKUR
Mojteater
PIŽAMA ZA
ŠEST
Komediograf, režiser in igralec Marc Camoletti je nase opozoril leta 1960 s komedijo Boeing Boeing, ki je postala največja francoska uspešnica v tujini in prišla v Guinnessovo knjigo rekordov. Komedija Pižama za šest je bila krstno uprizorjena leta 1985 v Theatre Michel, v avtorjevi režiji, in je v prvih dveh sezonah doživela 650 ponovitev.
Srečno poročeni Bernard, petinštiridesetletnik v dobri formi, si naskrivaj omisli mnogo mlajšo občasno spremljevalko Su-zenne. Njegova žena, še vedno privlačna Jacqueline, se zabava s starim družinskim prijateljem Robertom. Splet nenavadnih naključij poskrbi, da se vsi štirje znajdejo v idilični podeželski hišici Bernarda in Jacqueline. Za še večjo zmešnjavo poskrbi Su-zettin mož George, ki se nenajavljen pojavi v središču dogajanja.
banka celje
C B H
CHJSKA BORZNO -POSREDNIŠKA HIŠA
Režiser: Marjan Bevk Scenografka: Greta Godnič Izbor kostumov: Meta Sever
Igralci:
Bernard.......................................Konrad Pižon - Kondi
Jacqueline, njegova žena. Maja Končar/Nevenka Sedlar
Robert, njegov prijatelj..........................Roman Končar
Suzenne, njegova ljubica..............................Tina Uršič
Suzette, kuharica........................................Nina Ivanič
George, njen mož..............Tarek Rashid/Goro Osojnik
Teatar u gostima, Zagreb
DAME V ŠKRIPCIH
(Dame u nevolji)
Najstarejše privatno potujoče gledališče v Evropi Teatar u gostima se lahko v tridesetih letih svojega delovanja pohvali s triintridesetimi premierami in več kot štiri tisoč ponovitvami širom celega sveta. V njihovih predstavah sodelujejo najboljši hrvaški igralci, predstave pa so bile nagrajene na različnih festivalih.
Simpatični Justin živi z dobro vzgojeno, ne preveč bistro in otročjo Julie-Ann. Na večerjo povabita njene starše, da bi jim naznanila svojo zaroko. Čuden splet okoliščin v njuno stanovanje pripelje še bivšo barsko plesalko Paige, ki živi z mafijašem Rudyjem, njegovega telesnega stražarja Mickyja, ki »skrbi« za
Prevajalka: Sonja Bašic
Avtor priredbe besedila in režiser: Relja Bašič
Asistentka režiserja: Aida Bukvič
Scenograf: Petar Mihanovič
Kostumografka: Diana Kosec Bouřek
Glasbeni opremljevalec: Relja Bašič
Igralci:
Justin......................................................Ozren Grabarič
Julie-Ann, njegova zaročenka............... Ana-Marija Bokor
Paige, bivša plesalka................................Žana Bumber
Micky, bivši boksar...............Ljubomir Kapor
Derek, Julie-Annin oče..............................Vanja Drach
Dee, Julie- Annina mama................... Asja Jovanovič
Justinova mama............................Lela Margitic
Premiera 10. oktobra 2003
njeno varnost. Pred Julie-Anninimi straši se vsi začnejo pretvarjati, da sta Paige in Micky malo čudna in nevzgojena soseda.
vint	S1G Celje-DNEVI KOMEDIJE 2004	WĚĚĚĚĚĚĚĚĚĚ
		
1 Mestno gledališče ljubljansko		Michael Hollinger |
SVETNIKI
V komediji Svetniki nas ameriški dramatik Michael Hollin-ger vabi na romanje v mračni srednji vek k čudodelnim in podjetniškim menihom v francoskem mestecu Priseaux leta 1250. Reka je prestopila bregove, svečarjeva koča pogorela do tal in sveta Fides, zavetnica in mučenica tamkajšnje opatije, že 13 let ni naredila nobenega čudeža. Vsi upi so obrnjeni k papežu, ki jim je obljubil obisk in bi s tem pripomogel k novemu valu romarjev in obnovitvi slovesa romarske opatije. Papež gre raje v konkurenčno opatijo v Bernay, kjer imajo »prave« relikvije svete Fides in njene kosti po novem delajo čudeže kar po tekočem traku. Menihom iz Priseauxa se zdi vse izgubljeno, dokler jim dneva ne popestri enooki glumač, ki navadno krade bogu čas in naivnežem denar. Nenadno razkritje tržne niše in ščepec podjetniškega duha čudežno povrneta blagostanje samostanu.
I
banka celje
mlRBk EHS I
Režiser: Jaka Ivane
Prevajalka in dramaturginja: Alja Predan
Lektor: Arko
Scenografka: Jasna Vastl
Koshimografka: Maja Ljubotina
Skladatelj: Davbr Herceg
Oblikovalec luči: Andrej Koležnik
Demonstrator trikov, gibov in gegov. Ravil Sultanov
Igralci:
Karel, opat v Priseauxu..................................Matjaž Turk
Brat Martin, njegov namestnik.......................Boris Ostan
Brat Olf, novic.......................................Aljoša Ternovšek
Brat Feliks, novic........................Lotos Vincenc Šparovec
Kmetica, iz iste vasi.....................Jette Ostan Vejrug k. g.
Jaka, enooki potujoči komedijant................Gregor Cušin
Marija, njegova žena; v nekem smislu ..........MojcaFunkl
Agata, opatinja v Bernavju.................................Maja Boh
Premiera 2. oktobra 2003
Razkošna ameriška limuzina drvi po cesti proti Shakespearjevemu rojstnemu kraju. Nenadoma zaškripljejo zavore in avto se ustavi ob pešcu. »Halo,« zakliče Američan, »ali vozim proti hiši Williama Shakespearja?« »Ja, gospod,« odvrne pešec, »pa ni treba tako zelo hiteti. Je že mrtev.«
(s	/ «		A /		y* i0r	>	j'y V
HI triglav	MERKUR
4	SLG Celle-DNEVI KOMEDIJE 2004
DRAGI KUČAN TI PISEM ...
Satirični kabaret Dragi Kučan ti pišem... režiserja, kabareti-sta in igralca Borisa Kobala je pravzaprav nadaljevanje kabareta Allegro ... ma ne preveč, ki ga je uprizoril v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v sezoni 2000/2001. V kabaretni lepljenki Dragi Kučan ti pišem ... se Kobal predstavlja kot edinstven slovenski mojster družbene in politične satire, ki brez dlake na jeziku stresa iz rokava našpičene duhovitosti na račun Slovencev, posebej Primorcev in zamejcev, ter Evrope, ki smo ji - ali nam je - vsak dan »bližje«. Rdeča nit uprizoritve je pismo, ki ga zamejski študent Marieto piše Milanu Kučanu, ob tem se predstavi tudi Marietov prijatelj Mujo, ki »je spoznao predsednika Kučana«, ko je »malao na predsetstvu«, »eno svojo fusnoto« pismu pa doda še partizan Berto, borec za zahodno mejo.
Režiser: Boris Kobal Skladatelj: Miran Košuta
Avtorja besedil songov: Boris Kobal, Miran Košuta
Avtor aranžmajev: Marijan Mlakar
Izvajalci glasbe: Marko Feri, Aleksander Ipavec in
Miran Košuta
Igralec: Boris Kobal
Premiera 29. maja 2003
V nekem newyorškem gledališču so pripravljali novo uprizoritev. Glavna igralka je razlagala direktorju: »Veste, drama je čisto moderna. Nobenih kulis ni na odru. V prvem prizoru stojim na levi strani odra in občinstvo si mora predstavljati, da sedim v natlačeni restavraciji. Potem odidem na desno stran odra in občinstvo si mora predstavljati, da sem prišla domov v svojo sobo.«
»In pri tretji uprizoritvi,« jo prekine direktor, »si boste morali vi predstavljati, da pred vami sedi občinstvo.«
C B M
CELJSKA BORZNO ■ FOSKDNIŠKA HIŠA
>
banka celje
Jr £	vi,
* ar'
							
	v*	#	♦ •	y	o?		l/l
rac	StGCelie- DNEVI KOMEDIJE 2004	13
		
1 Mestno gledališče ljubljansko	Gregor Čušin H Mestno gledališče Ptuj	
HAGADA
Gregor Čušin sega v avtorskem projektu Hagada od pradav-nine do današnjih dni in pred gledalci se v pičli uri sprehodi več kot 20.000 zgodovinskih, pa tudi nezgodovinskih oseb. Pri tem se naslanja na Burl^aški misterij Daria Foja, Psalm o čudežu po policijski uri Frana Milčinskega, Pieto Cirila Berglesa, Gold-bergove variacije Georga Taborija, Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij, Mojzesovo Peteroknižje in mnoge vice, ki krožijo po medmrežju. Čeprav je Cušin na odru ves čas sam, vlada tam nepopisna gneča. Hagada je duhovita masovka na mono način z veliko petja in pitja. Monokomedija Hagada je bila nagrajena na festivalu Monodrama Ptuj 2003.
Avtor izbora in priredbe besedil, režiser, dramaturg, ko-stumograf, scenograf, odrski gib: Gregor Čušin
Pripoveduje, poje, pije, igra, nastopa, upodablja, razgraja: Gregor Čušin
Prva premiera 28. maja 2001 v Šentjakobskem gledališču, druga premiera 1. februarja 2003 v MGL
JAMR
Režiser: Matjaž Latin Prevajalec in lektor: Arko Dramaturginja: Tatjana Doma Scenograf: Djordje Bjelobrk Koshunograf: Versači Igalci:
Frank	..........Kristijan Ostanek
Donna ..................................	.....Maša Židanik Bjelobrk
Hal.........................................	.....................Boris Mihalj
	
Georee.......................................	.......Nenad Tokalic - Nešo
Premiera 13. decembra 2002	
Komedija o tesnobnosti Jamr se osredotoča na problem spolne identitete, paranoje, stalnega občutka tesnobnosti in krize srednjih let. Jamr je tudi komedija o dvoličnosti, saj je Berkoff s kombinacijo odrskega dogajanja in izpovedovanja, v katerem se nekontrolirano izražajo vsa čustva, želje in strahovi, svojim junakom snel prav vse maske. Na odru tečeta dve popolnoma različni zgodbi: eno je tisto, kar se na odru res dogaja, drugo pa so misli junakov, ki so namenjene le njim samim in seveda gledalcem, ki imajo tokrat privilegij, da dramskim junakom »pogledajo v glavo«. Za prijaznimi pogledi in vljudnimi nasmehi se skrivajo nesramne in žaljive misli, za navidez samozavestno držo pa strahovi, stiske, izlivi tesnobnosti in večni dvo-
Gledališče Šibenik, Hrvaška
BUTEC ZA DOLOČEN CAS
(Budala za određeno vrime)
Avtor komedije Petar Miloš je hrvaški javnosti znan predvsem kot kolumnist v Slobodni Dalmaciji in Hrvatskom Slovu, čeprav je nase opozoril tudi kot dramatik. Večna tema njegove dramatike so »gasterbajterji« in eno glavnih načel nepismenih, zelo redko komaj pismenih ljudi brez domovine: kako prevarati vsako oblast, saj za njih oblast predstavljajo tujci. Taka miselnost težko prepozna svojo komaj vzpostavljeno neodvisnost in pogosto pomeša pojma države in oblasti. Zaradi tega v vsakodnevnem življenju prihaja do mnogih tragikomičnih situacij. V Miloševi komediji Butec za določen čas se nasmejimo situacijam, nad katerimi bi se morali razjokati, razžalostimo pa se nad situacijami, ki so prej smešne kot žalostne. Iz vsakega stavka izhaja nova past, iz vsake komaj rešene situacije pa se rodi nov, še bolj kompliciran zaplet.
Režiser: Mate Gulin Scenograf:
Branko Lovrič Caparin Igralca:
Luca.......Jasminka Antic
Iko...............Mate Gulin
Premiera 29. januarja 2002
m triglav
MERKUR
wmm
SLG Celle - DNEVI KOMEDIJE 2004
Slovensko ljudsko gledal
MIRAKEL O SVETI NEZI
Režiser: Vinko Môderndorf er Dramaturginja: Tina Kosi Lektor: Simon Šerbinek	Igralci: Katehet...............................................	..........Janez Bermež
	Sveta Neža...........................	Manca Ogorevc
Kostumografka in scenografka: Angelina Atlagič Skladatelj: Uroš Rakovec	Desni angel ................................	.............. David Čeh
	Simfronij, namestnik.........................	.......Drago Kastelic
	Prekop.......................................... Grk.....................................................	
		.........Tarek Rashid
Komedija prikazuje veroučno uro: katehet predava svojemu mlademu ženskemu avditoriju katoliški nauk o devištvu in svet-ništvu. Dogajanje komedije se odvija na dveh ravneh: eno je katehetova pridiga, drugo pa življenje svete Neže v Rimu konec tretjega stoletja, ki služi za ponazoritev nauka. Mirakel o sveti Neži je igra o nečloveškosti krščanskega devištva in svetništva in kaže na zmotnost naivnega prepričanja; da cerkveni gospodje pri verouku ne učijo ničesar slabega. Sveta Neža, kot ena od najvišjih vzornic devištva, je v igri nečloveška oseba, ki vzbuja odpor in si zasluži samo toliko simpatije, kolikor je žrtev manipulacije zavrženega kateheta. Oba bi lahko bila vredna prezira, če ne bi bila tako smešna.	lavinija ... ... ...............................	..... Tina Goreniak
	Eli.......................................................	.......Primož Ranik
	Oli, Kristus.......... ............................	.......Damjan Trbovc
	Ali. Anael ...........................................	...............leor Žužek
	Tri babnice, rimska zijala.......................Simona K. Ličen, Barbara Medvešček, Neva Jana Flajs Dekleta....................Simona K. Ličen, Barbara Medvešček, Neva Jana Flajs,Breda Dekleva, Maja Dušej, Tina Gorenjak Trije levi...........Primož Ranik, Damjan Trbovc, Igor Žužek Rahpli.............................................................Zvone Acrež	
	Premiera 11. aprila 2003	
NUNSENSEII
Prevajalka: Vesna Vončina
Režiserka in koreograf inja: Mojca Horvat
Scenografka in kostumografka: Irena Pivka
Korepetitorka: Joži Šalej
Glasbeniki: Joži Šalej (klavir), Benjamin Pirnat,
Nikola Matošič (kontrabas), Gašper Peršl (bobni)
Igralci
Sestra Marija Regina......................................Bojan Vister
Sestra Marija Huberta....................................Saša Hodnik
Sestra Roberta Anica............................Anamarija Štukelj
Sestra Marija Pavla - Amnezija..............Rebeka Hrastnik/
Nuša Podvornik
Marija Lea.....................................................Lea Sobočan
Premiera 17. oktobra 2003
C B H
gl|SKA BORZNO - POSREDN&A
II
banka celje
Skladatelj, tekstopisec in režiser Dan Goggin je svetovno slavo požel leta 1985 z mu-zikalom Nunsense. Uspeh, ki ga je muzikál doživel po krstni izvedbi (osem sezon neprekinjenega uprizarjanja) je avtorja opogumil, da je leta 1992 napisal tudi njegovo nadaljevanje, Nunsense II, ki so ga v Šentjakobskem gledališču nekoliko priredili našemu oko-lju.
Radožive, a z vsem srcem Bogu predane nune samostana sv. Angelce v kraju Bog'n'hvala doleti čast gostiti letno srečanje Društva nunskih redov nekdanje Jugoslavije. Čeprav družabni večer, ki ga finančno izdatno podpre Čevap & Burek bar zmoti televizijski producent, za njim pa še lažna frančiškana, ki zahtevata loterijski dobitek sestre Amnezije, se zgodba o angelsko pojočih in energično plešočih nunah - šefovsko nastrojeni prednici Mariji Regini, učiteljici novink sestri Huberti, samostanski šoferki Roberti Anici, baletno poskočni Mariji Lei in nekoliko zmedeni nekdanji pevki narodno-zabavne glasbe sestri Amneziji - vendarle srečno razplete.
	%				v*	#	✓
SIG Celle - DNEVI KOMEDIJE 2004
Dragi obiskovalci Dnevov komedije!
Pred nami so 13., upamo, da srečni, Dnevi komedije. Kot selektorica sem si ogledala predstave, prijavljene na razpis za Dneve komedije, in izbrala osem tekmovalnih, šest spremljevalnih in eno zaključno predstavo. Vse izbrane predstave so izjemne tako po svoji gledališki plati kot tudi po svojem humorju. Komedije, ki bodo prikazane, so med seboj zelo raznolike: od klasičnih komedijskih tekstov do sodobnih komedij domačih in tujih avtorjev. Pestrosti in raznolikosti predstav, ki prihajajo iz skoraj vseh slovenskih gledališč, se bosta pridružili še gostovanji dveh gledališč iz Hrvaške. Festival Dnevi komedije je gotovo eden izmed najbolje obiskanih v Sloveniji in iskreno upam, da bo ob mrzlih vikendih popestril kulturno dogajanje v Celju, gledalce pa sprostil in nasmejal.
Ob tej priložnosti bi še enkrat opozorila, da smo prestavili datum oddaje tekstov za žlahtno komedijsko pero 2005 - ta bo po novem že 31. septembra 2004. Za to smo se odločili zaradi lažjega oblikovanja sezone, saj želimo besedila, ki so nagrajena, uprizoriti v tekoči sezoni, kar pomeni, da bi želeli dogovore in predpripravo na uprizoritev opraviti čimbolje, kar pa seveda zahteva nekaj več časa.
Obilo zabave in smeha vam želim.
Tina Kosi, umetniški vodja SLG Celje in selektorica festivala Dnevi komedije
Komisija za izbor teksta—v sestavi Tina Kosi, predsednica, Tatjana Doma in Franci Križaj — je po anonimnem natečaju za nagrado Žlahtno komedijsko pero prejela 16 tekstov in jih pet izločila zaradi nespoŠtovanja razpisnih pogojev (anonimnost).
Komisija se je odločila nagrado Žlahtno komedijsko pero 2004 podeliti avtorju teksta Pavlek.
Tina Kosi,
predsednica komisije za nagrado
Ocenjevalci dosežkov
Žirija za nagrado Žlahtno komedijsko pero bo izbrala najboljše besedilo anonimnega natečaja za izvirno komedijo v sezoni 2003/2004. Žirijo sestavljajo:
gledališki režiser Franci Križaj,
dramaturginja Tina Kosi in dramaturginja Tatjana Doma. Žirija za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta bo tudi letos podelila nagrade najboljšim. Žirijo Dnevov komedije 2004 sestavljajo:
Wk, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
DNEVI KOMEDIJE
RAZPIS NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO ZA SEZONO 2004/2005
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO)
Nagrado v višini 1.100.000,00 SIT bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje. Pogoji natečaja:
-	Komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena.
-	Avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ t. i. srednje veliko igralsko zasedbo.
-	Avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom.
-	Pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima SLG Celje.
-	Nagrada ne izključuje avtorskega honorarja.
-	Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju. Moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji.
Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2004 (poštni žig) na naslov Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5,3000 Celje, s pripisom "Za natečaj". Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2005.
dramski igralec: Janez Ber-
kritik: Tomaž Simon,
profesor: Slavko Deržek.
Najboljša predstava po oceni gledalcev
Tekmovalne predstave bodo tako kot vsako leto ocenjevali tudi gledalci z ocenami od èna do pet.
Komedijantka ali komedijant večera
Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko ali komedijanta večera.
<1
banka celje

CEljSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA
O cetis
El triglav SLS Celje-ONEUI KOMEDIJE 2084
MERKUR ■ ■■
Smeh v mestu
Na začetku leta, ko se življenje zopet postavi na stare tirnice\ ko se oddahnemo od sprejemov in zdravic, ko začnemo uresničevati zastavljene cilje, še že vrsto let v našem mestu začenjajo Dnevi komedije, tradicionalni festival odrskega smeha. Ljudsko izročilo pram, da bomo, če začnemo dan s smehom, srečni in veseli ves dan. Večkrat se sprašujem, ali je zato, ker se Dnevi komedije začenjajo na začetku leta, v našem mestu kaj več smeha in radosti. Je v njem kaj več srečnih in zadovoljnih ljudi. Odgovor niti ni tako pomemben. Če bi na ta način osrečili in razveselili samo enega, bi bil namen dosežen. Vendar Dnevi komediji našemu mestu, ljudem v njem in vsem tistim, ki zaradi odrskega smeha prihajajo v Celje, prinašajo še mnogç več, Dtievi komedije so dokaz, da se da z izoblikovano vizijo in trdim delom do zadnjega kotička napolniti dvorano. Da se da v teater pritegniti ljudi, jim ponuditi nekaj, v čemer uživajo, nekaj, kar jih siti v razmišljanje. In navsezadnje, ponudi se jim tisto, zaradi česar se smejijo in radostijo. Pomislite, že vrsto let se vse to v našem mestu dogaja že na začetku vsakega leta. Konec januarja je čas, ko se v našem mestu naseli smeh. In če ga potem vsaj nekaj ostane tudi za naslednje mesece, lahko rečemo, da nam v Celju smeha in radosti ne manjka.
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje
Pozdravljeni!
Po veselem, a tudi napornem decembru se vsako leto znova veselim sprostitve, ki mi jo prinesejo Dnevi komedije. Vesel in ponosen sem, da lahko deset let poslovanja CBH d. o. 0. zaokrožimo tudi z desetletno tradicijo sponzorstva najbolj veselega kulturnega dogajanja v našem mestu. Srečanje ž ustvarjalci pristnega humorja na odrskih deskah je svojevrstno kulturno ■bogatenje za vsakogar, ki priznava ta žanr kot enakovreden sestavni del umetniške igre. Sodeč po obisku in prijetnem druženju po predstavah nas je takšnih kar veliko.
Vsako leto napisati kaj novega Dnevom komedije na pot je kar málo zahtevno dejanje. Morda se mi bo utrnila kakšna nova misel ob gledanju predstave o pisanju Milanu Kučanu. Vedno znova pa rad zapišem pohvalo, ki jo nedvomno zasluži gospod Borut Alujevič, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje, in vsi ostali, ki sodelujejo pri izvedbi in organizaciji Dnevov komedije. Njim se lahko zahvalimo za veliko veselih, večerov, ki so svetlejši in vedrejši, kot bi bili brez njih.
Le tako naprej in naj vam ne zmanjka dobre volje!
Zdenko Podlesnik, predsednik uprave Borznoposredniške hiše Celje
Dnevi komedije - dnevi promocije
Leto 2004 bo v zgodovini Slovenije zaznamovano kot leto vključitve v Evropsko unijo. Poseben izziv za vse nas predstavlja, kako povečati raven promocije Slovenije v veliki združeni Evropi. Ena od oblik je promocija tistih dosežkov, po katerih bi Slovenci radi, da nas v Evropi bolje poznajo.
Dnevi komedije predstavljajo za mesto Celje in njegovo gledališče prav gotovo eno od najučinkovitejših oblik promocije za prepoznavanje Celja, njegove kulture in gostoljubnosti - v regiji, v Sloveniji in tudi širše. Dnevi komedije so bili in bodo tudi letos brez dvoma speljani profesionalno. Pokazali bodo izbor najžlahtnejših komedij, ki jih trenutno uprizarjajo slovenska gledališča. Verjamem, da bodo nasmejali in sprostili obiskovalce ter jim polepšali dneve. Letos mineva 140 let, odkar je bila leta 1864 ustanovljena Celjska mestna hranilnica, ki danes deluje kot sestavni del Banke Celje. Na tradicijo smo v Banki Celje ponosni, prav tako tudi na dobro dolgoletno sodelovanje s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. Njihovi uspehi so tudi naši uspehi.
Niko Kač,
predsednik uprave Banke Celje, d. d.
			ČASTNI POKROVITELJ MESTNA OBČINA CELJE župan Bojan ŠROT					MMHM HHI
				GLAVNA POKROVITELJA			sa; • S.i -	
	) banka celje V varnem zavetju tradicije					^^^^ ^^^ j^g d. o. o.. Celje CUJSKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA		fe;H|£§t eisî £ gg ■v -
				S POSEBNO HVALEŽNOSTJO			c • r* "	
			triglav MERKUR jgfj]				CHFSS f/~H|p	wm mm
/	/			é	■ w	y	1 ' „s/	J? //
/	4	é			W	g		
			f		V/	v		y
XT Q>	*				fy	M v- A *r		y /
				MEDIJSKI VIT Dr POKROVITELJ nylL			Fi	
BIO DOM Celje, CVETLIČARNA NOVAK Celje, MIROTEKS Celje, CETIS Celje, REKLAMA Celje, PEKARSTVO BRANCE MODA - VOLNA Celje, MURA - Celje, FOTOLIK Celje, BOROVO - Celje, PEKO - Celje, IZBIRA Laško -ŽELEZNINAR Celje, MLADINSKA KNJIGA - Celje, CELJSKE LEKARNE								
30. januar do 22. februar 2004
ABONMA
vse predstave ob 19.30 Petek, 30. januar 2004 - OTVORITEV
SNG NOVA GORICA Boris Kobal DRAGI KUČAN, TI PIŠEM
Sobota, 31. januar 2004 MGL
Michael Hollinger SVETNIKI
Petek, 6. februar 2004 SNG DRAMA LJUBLJANA J. B. P Molière ŠOLA ZA ŽENE
Sobota, 7. februar 2004 PG KRANJ
Witold Gombrowicz IVONA - PRINCESA BURGUNDIJE
Petek, 13. februar 2004 SLG CEUE Vinko Moderndorfer NA KMETIH
Sobota, 14. februar 2004 MG PTUJ Yasmina Reza »ART«
Petek,20. februar 2004 DRAMA SNG MARIBOR Carlo Goldoni SLUGA DVEH GOSPODARJEV
Sobota, 21. februar 2004	p«
ŠPAS TEATER	| J
Anonimus BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU ^^
Nedelja, 22. februar 2004 MOJTEATER Marc Camoletti PIŽAMA ZA ŠEST ZAKLJUČEK IN PODELITEV NAGRAD
Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
DNEVI KOMEDIJE
Častni pokrovitelj
Mestna občina Celje Župan Bojan Šrot
Glavna pokrovitelja
C B

banka celje
S posebno hvaležnostjo
triglav gffiî MERKUR
Medijski pokrovitelj
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Nedelja, 1. februar 2004 Ob 17. uri TEATAR U GOSTIMA ZAGREB Alan Ayckbourn DAME V ŠKRIPCIH (DAME U NEVOLJI) Ob 20. uri MGL
Gregor Čušin HAGADA ODERPODODROM
Torek, 3. februar 2004
Ob 19.30 uri GLEDALIŠČE ŠIBENIK Petar Miloš BUTEC ZA DOLOČEN ČAS (BUDALA NA ODREĐENO VRIME)
Nedelja, 8. februar 2004 Ob 17. uri SLG CEUE Ervin Fritz MIRAKEL O SVETI NEŽI
Nedelja, 15. februar 2004 Ob 17. uri ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE UUBUANA Dan Goggin NUNSENSE II Ob 20. uri MG PTUJ Steven Berkoff JAMR ODERPODODROM
It O
%*%
W §
o s
Kf
M
M O
O eo
2K
Naj športniki 2003 na Celjskem
Zmagovalci so Perke, Joli, Požun in njegovi fantje
Poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika ste s svojimi glasovi v oddaji Ponedeljkovo športno dopoldne in poslanimi kuponi iz Novega tednika izbrali najboljše športnike, športnice, trenerje in ekipe na Celjskem v minulem letu.
Med posamezniki ste si najbolj zapomnili rokome-taše. Lanski naslov je letos prepričljivo ubranil kapetan Celja. Pivovarne Laško Dejan Perič. Slavil je pred klubskima kolegoma Rena-tom Vugrincem in Sergejem Rutenko. Tudi pri športnicah je naslov najboljše po vašem izboru znova pripadel, zdaj Celjanki, at-
letinji Jolandi Čeplak. Za
njo sta se uvrstili judoistka Sankakuja Petra Nareks in kegljavka Miroteksa Marika Kardinar. Najboljši klub v minulem letu na Celjskem je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki je z veliko prednostjo slavil pred Judo klubom Sanka-ku Celje in Nogometnim klubom CMC Publikum Celje. Pri trenerjih je bil najboljši Miro Požun (Celje Pivovarna Laško), za njim se je uvrstil Marjan Fabjan (Sankaku), tretje mesto pa je pripadlo Ladu Gobcu (Miroteks).
PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Skromni Miro Požun je kot vselej pošteno zavihal rokave in v celjsko ekipo vnesel elemente, ki smo jih precej časa pogrešali, obenem uveljavil mlade igralce in navkljub nižjemu proračunu izpolnil cilje.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 31.1.
KOŠARKA
Goodyear liga, 19. krog, Zadar - Pivovarna Laško.
1. SL, 18. krog, Zreče: Ro-gla - Kraški zidar (19), Polzela: Hopsi - Elektra (20), Koper - Alpos Kemoplast.
Trocal liga, 18. krog, Celje: Merkur - Željezničar (18) ROKOMET
1. SL - ženske, 11. krog: Žalec - Piran (19), Kočevje -Celeia.
ODBOJKA
1. DL, 15. krog: Šoštanj To-polšica - Fužinar (19).
NEDELJA 1.2.
KOŠARKA
Savinjska liga, 9. krog: Tweed - Polzela, Velenje - ŠK Žalec, Pivovarna Laško - Žvaj-ga, Parižlje - Werinox, Go-milsko - Savinja 2000.
NAKRATKO
Polavderjevi srebro, Nareksovi bron
Moskva: Judoistki celjskega Sankakuja sta odlično nastopili na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal. V soboto je Petra Nareks v kategoriji do 52 kg osvojila 3. mesto in se še za korak približala nastopu na olimpijskih igrah v Atenah. Nareksova je premagala Rusinjo Ljudmilo Hramovo, Korejko Kyun Kim, Nizozemko Natasho Gurp, v polfinalu pa i je izgubila z Italijanko Natalio Cuomo. V dvoboju za 3. mesto je bila boljša od Španke Anne Zardgoze. Še boljša pa je bila naslednji dan Lucija Polavder, ki je v kategoriji do 78 kg osvojila 2. mesto. Na svoji poti do 2. mesta je premagala Južnokorejko Sock Choi, Poljakinjo Uršulo Sadkowsko, Turkinjo Belkis Kayo, v finalu pa je morala priznati premoč Rusinji Eleni Šljezljevi.
FIS na Rogli
Rogla: Slovenski alpski smučar Matej Pogačnik je zmagal na veleslalomski tekmi FIS. Ljubljančan je bil za stotinko sekunde hitrejši od drugouvrščenega Kanadčana Paula Stutza in za 49 stotink od Avstrijca Philippa Schoerghoferja na 3. mestu. V prvo deseterico se je prebil še Matic Ramuš, ki je bil osmi.
Petek na stopničkah
Kreischberg: Celjski deskar Matevž Petek je osvojil 3. mesto na tekmi za svetovni pokal v skokih (Big Air) in se tako prvič v karieri uvrstil na stopničke. Zaostal je le za Kanadčanom Neilom Connollyjem in domačinom Hubertom Fillom. Celjan se je v skupnem seštevku po štirih tekmah oziroma sredi sezone prebil med prvo deseterico.
Celjski rokometaši so aprila izpadli v četrtfinalu pokala pokalnih zmagovalcev proti kasnejšemu zmagovalcu in najbogatejšemu klubu na svetu Ciudad Realu, nato so vrnili naslov državnega prvaka v mesto ob Savinji, 21. decembra pa so se vpisali v zgodovino, ko so v četrtfinalu lige prvakov nadoknadili zaostanek 13 golov iz Leona.
Poženelovci tretji
1\irnišče: V 4. krogu državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem so člani SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem osvojili ekipno 3. mesto. Posamezno je bil najboljši Peter Tkalec s 4. mestom. Mladinci istega kluba so bili v svoji kategoriji drugi. Enako uvrstitev je dosegel tudi Uroš Taškar posamezno.
Konec za Srebotnikovo, uspešen Podkrajšek
Melbourne: Letošnje avstralsko prvenstvo slovenskemu tenisu ne bo ostalo v preveč lepem spominu. Po izpadu obeh slovenskih igralk med posameznicami je bila Velenjčanka Katarina Srebotnik neuspešna tudi v 1. krogu mešanih dvojic. Skupaj z Američanom Bobom Bryanom, s katerim sta lani zmagala na US Opnu, sta morala z izidom 6:7 in 3:6 priznati premoč Zimbabvejcema Can in Waynu Blacku. Po dobrem začetku najboljše slovenske dvojice pa sta Tina Križan in Katarina Srebotnik morali priznati premoč četrtima nosilkama Rusinjama Světláni Kuznetsovi in Eleni Lihovčevi, ki sta zmagali s 7:5 in 6:0. V mladinskem delu turnirja ima Slovenija kar številčno zasedbo, pri fantih pa v 1. krogu zmagal Zalčan Nejc Podkrajšek, ki je izločil 16. nosilca Novozelandca Williama Warda.	PŠ
Čeprav Jolandi Čeplak leto 2003 ne bo ostalo v lepem spominu, zlasti zaradi poškodbe tik pred začetkom SP v Parizu, pa ste ji največ glasov namenili zaradi nekaterih uspešnih nastopov na mednarodnih mitingih. Danes bo v nemškem Erlurtu preverila, kako se je pripravila za olimpijsko sezono.
Zaradi skromnih mednarodnih uspehov moških s Celjskega ste glasovali predvsem za rokometaše, še najbolj pa za priljubljenega Dejana Perica, ki izbira med ponudbami iz Španije, Nemčije in Francije, a poudarja, da je v klubskem merilu pred njegovimi očmi le naslednji celjski tekmec, nemški Lemgo.
HOVI tednik
ŠPORT
31
Skakalci, plezalci in tekači
Konec tedna se v Zgornji Savinjski dolini obeta kar nekaj zanimivih prireditev na športnem področju.
Športni navdušenci na Ljubnem so že povsem pripravljeni na jutrišnje državno prvenstvo v smučarskih skokih v članski konkurenci, ki se bo na skakalnici K-80 začela ob 17.30 uri pod žarometi. Na Ljubnem pričakujejo vse najboljše slovenske skakalce, saj so zagotovili tudi dokaj bo-i gat nagradni sklad. Organizatorji napovedujejo spektakel, I podoben lanskemu, ko se je k skakalnici na Ljubnem zgrnilo 6.000 ljubiteljev tega športa. Hkrati z državnim pr-I venstvom bodo izvedli tudi tekmovanje za pokal Cockta v i članski in mladinski konkurenci.
Prav tako jutri, v petek, se bo v Solčavi začelo prvenstvo j v lednem plezanju, ki ga bodo nadaljevali v soboto v popoldanskih urah z ženskim finalom in hitrostnim plezanjem ter zaokrožili z nedeljskimi moškimi finalnimi obračuni, ki se bodo začeli ob 11. uri. V nedeljo ob 12. uri se bo začel 15. smučarski tek Logarska dolina 2004, ki ga pripravljata Olimpijski komite Slovenije in Športno društvo Solčava. Prijavite se lahko vsi, saj bo program razdeljen v 11 različnih kategorij. Prijava bo mogoča na dan tekmovanja do 11.30 uri, štartnina pa bo 2.500 tolarjev.
US, PŠ
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.SL
11. krog: Pantar - Dobo-vec 7:1; Kragelj (28). Beton -Nazarje 0:5; Adamič (24,30-llm), D. Kugler (25), Metulj (33, 36). Vrstni red: Litija 33, Puntar 28, Nazarje 17, Vitomarci 14, Metropol, Kix, Dobovec, Beton 12, Napoli 8, Mavi 6.
KOŠARKA
GOODYEAR LIGA
18, krog: Pivovarna Laško - Zagreb 86:49 (60:34, 43:18, 23:5); Jokič 18, Doj-čin 16, Joksimovič 15, Rizvič 10, Dončič 7, Miškovič 5, Ci-ganovič 4, Vrečko, Žerak, Mi-letič 3, Brolih 2; Piplovič 14, Miljkovič 11. Vrstni red: Reflex 32, Cibona 31, Crvena zvezda 30, Union Olimpija,
Zadar 29, Pivovarna Laško, Budućnost 28, Krka, Split 25, Banjalučka pivara, Zagreb, Geoplin Slovan 24, Široki brijeg, Lovčen 23.
1.SL 17. krog: Alpos Kemoplast - Triglav 73:58 (52:45, 31:30, 20:20); Hajrič 19, Trifunovič 18, Ribežl 16, Li-vajič 11, Petrovič 6, Sebič 3; Eržen 15, Horvat 13. Helios - Rogla 83:65 (67:47, 44:29, 26:16); Janža 29, Laškevič 13; Brolih 24, Strnad 8, Grum, Sivka, Želj 7, Živanovič 6, Hohler, Zinrajh 3. Elektra - Pivka 74:68 (50:48, 37:32, 23:9); Čmer 18, Nedeljkovič 16, Nuha-novič 15, Ručigaj 12, Kre-jič 7, Vidovič 3, Auer 2, Gor-šek 1; Lenassi 23, Šuštaršič 16. Kraški zidar - Hopsi 90:77 (68:63, 49:47, 26:22); Novak 41, Vukič 19;
Skok 22, Steffel 18, Josipo-vič 11, Finžgar9, Gržina 6, Božič 5, Godler 4, Debevc 2. Vrstni red: Helios, Pivka 30, Zagorje 28, Elektra 27, Triglav, Koper 25, Hopsi, Kraški zidar 23, Alpos Kemoplast, Rogla 22.
LIGA TROCAL
17. krog: Jedinstvo - Merkur 52:71 (33:50, 21:37, 15:21); Mirkov 18, Periša 15; Čonkova 16, Jocič 15, Jurše 11, Jereb 10, Temnik 8, Er-kič 6, Ramšak 3, Komplet 2. Vrstni red: Gospić, Šibenik 29, Croatia, Univerziteti 26, Merkur 25, Željezničar 21, Maribor 20, Jedinstvo 19, Ježića 17, Wels 14.
SAVINJSKA LIGA
8. krog: Ločica 2000 - Pa-rižlje 79:64, Werinox - Pivovarna Laško 47:80, Žvajga -Velenje 46:140, ŠK Žalec -
Tweed 64:79, Polzela - St. Paul 81:90. Vrstni red: Go-milsko, St. Paul 14, Velenje, Tweed 13, ŠK Žalec, Pivovarna Laško 12, Polzela, Ločica 11, Werinox, Žvajga 8, Pariž-lje 7.
ROKOMET
1. SL-ženske
10. krog: Celeia - Izola 29:24 (17:13); Kikanovič 8, Zorič 7, Sotler 6, Čerenjak 3, Prokić, Jeriček 2, Mitro-vič 1.
ODBOJKA
1.DL
14. krog: Krka - Šoštanj To-polšica 0:3 (-12, -23, -19). Vrstni red: Kamnik 33, Salonit 32, Šoštanj Topolšica 31, Svit 28, Bled 23, Krka 21, Maribor 15, Olimpija 14, Fu-žinar 8, Pomurje 5.
ki je Šaleško dolino zapustila sklonjenih glav.
Bečirovič je odlično pripravil ekipo, ki je po prvi četrtini že vodila za 14 točk, kljub temu, da so jih gostje nato v tretji in četrti četrtini ujeli in prehiteli, pa so Šoštanjča-ni pokazali veliko srce in znanje in suvereno v finišu slavili deseto zmago. Blestel je Salih Nuhanovič, ki je povsem ustavil najnevarnejšega gostujočega igralca Veljka Petra-noviča (samo 2 točki!), ob tem pa dosegel še 15 točk in imel 14 skokov. Dvojni dvojček je uspel tudi drugemu centru Srboljubu Nedelj-koviću (16 točk in 10 skokov), svoje pa sla v finišu dodala še izkušena Blaž Ručigaj (12) in Miha Čmer (18). Ta zmaga Elektri že na stežaj odpira vrata play offa, saj im^ pred Triglavom, ki je najresnejši kandidat za 4. mesto, dve zmagi naskoka.
Peterka kroga: Čmer, Nuhanovič (Elektra), Joksimovič, Jokič (Pivovarna Laško), Hajrić (Alpos Kemoplast).
Igralec kroga: Salih Nuhanovič (Elektra).
Trener kroga: Matjaž Tovornik (Alpos Kemoplast).
Polzelani so gostovali v Sežani pri svojem nekdanjem (za kratek čas) trenerju Predragu Miloviću, ki se je ponovno vrnil v Sežano in je že tretji trener ekipe v tej sezoni. Držali so se tri četrtine, v zadnjem delu pa se niso več mogli obraniti pred odličnim Ma-riom Novakom, ki jim je nasul 41 točk in imel še 12 skokov. Na drugi strani ob odsotnosti poškodovanega Matjaža Cizeja niti solidna igra Primoža Skoka (22) in Davida Steffela (18 in 7 skokov) ni bila dovolj, da bi preprečili nov poraz.
V naslednjem krogu, zadnjem drugega dela sezone, bo lokalni derbi na Polzeli, kamor prihajajo sosedje iz Šoštanja, Šentjurčani odhajajo h Kopru, ki so ga v prvem delu doma premagali, Rogla pa je v derbiju dna domačin Kraškemu zidarju.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
Rekordna zmaga pivovarjev
Laščani so se pošteno oddolžili Zagrebčanom - V Jazinah zaustaviti Kovačića!
Za najboljšimi košarkarskimi klubi s Celjskega je v dveh ligah najvišjega ranga dokaj uspešen konec tedna. Tri zmage in dva poraza, oba v gosteh, je bera petih ekip, kar je vsekakor dobro.
Še posebej, če te zmage pomenijo tudi pomik na lestvici navzgor, kar se je po tem krogu tudi dejansko zgodilo.
Strah je bil odveč
V Laškem so se nekoliko bali gostovanja ekipe Zagreba v Treh lilijah, saj je moštvo iz glavnega mesta Hrvaške sila nepredvidljivo, ob tem pa je v prvem delu sezone zlahka slavilo doma v medsebojnem dvoboju. A se je pokazalo, da je bil strah odveč, kajti od tekme v Zagrebu se je marsikaj spremenilo.
Očitno je začela delovati »kemija«, kot se radi izrazijo trenerji, kajti igra pivovarjev je iz srečanja v srečanje boljša, temu primerni pa so tudi rezultati. Po nekaj tesnih zmagah so tokrat igralci Aleša Pipana odigrali eno najboljših srečanj zadnjih sezon in goste domov odpravili s kar 37 točkami razlike in brez trenerja. Zagrebški strateg Jakša Vulić je takoj po tekmi v Laškem na novinarski konferenci objavil svojo odpoved klubu. Sicer pa je bilo od samega začetka jasno, kdo je v Treh lilijah gospodar. Odlična obramba, ki je prejela manj kot 50 točk, se je brez težav nadaljevala z raznovrstno igro v napadu in razlika je naraščala od prve do zadnje minute. Laščani sicer niso imeli izrazito razpoloženega igralca, zato pa jih je odlikovala izredno kolektivna igra, v kateri so ob koncu priložnost dobili tudi vsi igralci s klopi in jo s pridom izkoristili za nekaj košev in dobrih potez. S tem so dokazali, da na njih vsekakor velja računati.
S to zmago in hkrati s porazom Zadra v Beogradu in Budućnosti v Novem mestu so Laščani že prišli do želenega 6. mesta na tabeli, tega pa bodo skušali v soboto braniti na težkem gostovanju v vročih Jazinah v Zadru. »Pod košem moramo zaustaviti Emilia Kovačića,« je dejal ostrostrelec Pivovarne Laško Igor Jokič.
Šesterica dovolj za zmago
Novi trener Alposa Kemoplasta Matjaž Tovornik-Digl je dobro prestal svoj krst pred domačim (maloštevilnim) občinstvom. Njegovi fantje so končno v drugem polčasu prikazali pravo igro in ob koncu zlahka ugnali goste iz Kranja.
Zanimivo je, da je Digl rotiral vsega šest igralcev, da so celotno srečanje odigrali Ilija Petrovič, Rado Trifunovič in Seid Hajrić, in če ne bi bilo pete osebne napake, bi vseh 40 minut na parketu prebil tudi Robi Ribežl. Preostalo dvojico sta sestavljala Dario Livajić (23 minut) in Stanko Sebič (17). Razlog za takšen način igranja je Digl str-
nil v dve točki: »Nekateri igralci zaradi obveznosti in bolezni niso trenirali. Udarni peterki sem skušal vrniti samozaupanje, ki je bilo pred tekmo že povsem blizu dna.« No, samozavest je prišla prav proti Triglavu ob koncu tretje in v začetku zadnje četrtine, ko je v obrambi sicer odlični Ribežl (16 točk) po petih zgrešenih trojkah dvakrat v minuti zadel izza črte, enkrat je to storil še Hajrić (19) in prednost se je dvignila na 63:52 v 33. minuti. Nato so sledile še štiri minute z odlično obrambo, saj gostje niso dosegli niti točke in srečanje je pri izidu 69:52 v 37. minuti že bilo odločeno. Omeniti velja kar 51 skokov domačinov (gostje 24), sam Hajrić pa jih je zbral 19.
Skok je bil odločilen tudi na gostovanju Zrečanov v Domžalah, kjer niso imeli pravih možnosti. Edini razpoloženi Jure Brolih (24) je bil namreč tudi edini igralec Rogle, ki je dosegel dvomestno število točk, ob izgubljenem skoku (20:42) pa ni bilo nikakršnih možnosti za moštvo Rogle, ki tako ali tako realno ni računala na uspeh v Domžalah.
Nová serija zmag?
Že med tednom nam je strateg Elektre Memi Bečirovič dejal, da po nesrečnem porazu na Obali proti Kopru (tudi po spletu različnih okoliščin) sledi nova serija zmag njegovega moštva. Da ni govoril kar tako v tri dni, je pokazala tekma proti vodilni ekipi Postojne,
Umor v Zrečah je letos prvi, lani pa je na Celjskem nasilno umrlo osem ljudi v dveh umorih in treh primerih umora in samomora.
Zlomljeni od žalosti. Safet in Ajša Tiganj. Skrajno desno še njun mlajši sin Aldin.
Krvavi spor v Zrečah
18-letnik umrl zaradi vbodov z nožem - Zlomljeni oče: »Denis, sin, nimam te več!«
Ponedeljkov spor skupine fantov v kleti stanovanjskega bloka na Cesti na Roglo 11 b se je končal brutalno. 19-letni fant iz okolice Zreč je z nožem dvakrat zabodel leto dni mlajšega Denisa Tignja, stanovalca tega bloka. Denis naj bi zaradi hudih poškodb izkrvavel še pred prihodom reševalne ekipe.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi 19-letnik med pretepom Denisa zabodel v prsni koš, nato pa še v stranski del telesa, sam pa v pretepu ni bil poškodovan. Ko je Denis obležal, naj bi 19-letnik pobegnil. Policisti so v noči na torek zaslišali kar nekaj oseb in se podali na lov za storilcem. Kmalu po umoru naj bi ga prijeli doma, ga pridržali in ovadili zaradi umora, poleg njega pa naj bi pridržali še dvojico. V času umora naj bi bili v kleti še štirje fantje. Gre za neuradne, a zanesljive podatke. Policisti zdaj preiskujejo, kaj natančno se je usodnega ponedeljka dogajalo in kaj je 19-letnika napeljalo na usodno potezo. Na tleh in na steni majhnega
prostora v kleti je bilo še dan po umoru videti krvave madeže in okrvavljene rokavice kriminalistov oziroma preiskovalnega sodnika, ki so se zaradi preiskave kar nekaj časa zadržali na kraju umora.
Umor je dvignil Zreče in tamkajšnjo okolico na noge, domnevni storilec naj bi bil 19-letni N. H. Želeli smo govoriti z njegovim očetom, vendar je bil v torek nedosegljiv. Govorice so se že torkovo jutro širile kot blisk. Med trerrti pridržanimi naj bi bil namreč tudi sin ugledne družine s konjiškega območja.
O, moj Denis
V torek smo se odpravili do Tig-njevih. Moški stok zaradi sinove smrti se je slišal že pred vrati njihovega stanovanja. Najbližji sorodniki so se zbrali in objokovali Denisovo smrt še ne v popolnem zavedanju, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Medtem ko od žalosti popolnoma zlomljen Denisov oče Safet ni bil sposoben govoriti, se je z nami pogovarjala njegova večletna part-
pa naj bi slišal, da je nekdo prijel za kljuko in jo spustil. Kmalu zatem naj bi na vrata potrkal kriminalist in mu sporočil tragično novico. Sosedje in ostali, ki so do zgodnjih jutranjih ur stali pred blokom, pravijo, da naj bi na kraj takoj prispeli tudi Denisovi sorodniki, oče naj bi ga ležečega v krvi tudi objel. ' Denisovo mamo in brata, ki živita v Nemčiji, so že obvestili o tragediji. Safet pa v Zrečah že nekaj let živi z Ajšo, s katero ima 2-letno hčer Silvico in 7-letnega sina Aldina. Zaposlen je v zreškem Uniorju, Ajša pa dela na Rogli. »Denisa, ki je hodil v srednjo gostinsko šolo v Maribor, je Ajša takoj vzela za svojega. Lepo ga je vzgajala in skrbela zanj. Ker je imel Denis nekaj težav v šoli in družbi, sta ga znala s Safetom tudi trdo prijeti in mu kakšno napeti. Pa je bil nato v redu,« so nam povedali nekateri znanci. Denis naj bi kdaj pa kdaj zašel na stranpoti, a so doma poznali tudi kazen. »Safet ga je enkrat pretepel, pa mu je sodišče zaradi tega dosodilo 800.000 tolarjev kazni. Takrat so policisti takoj reagirali, čeprav sinu ni hotel nič hudega, le spametovati ga je želel! Niso pa reagirali, čeprav so vedeli, da se spodaj v kleti vedno zbirajo mladi. Da bi to malo preverili...« je v jezi in solzah govoril Safetov brat.
Zbirališče
Informacijo, da se v kletnih prostorih večkrat zbirajo mladi, nam je potrdil tudi nekdanji hišnik v stanovanjskem bloku Jože Gradišnik.
»Ne vem, zakaj je prišlo do pretepa med njima, stal sem na balkonu in gledal, ko je prispel rešilec. Res pa je, da sem dve ali tri leta nazaj, ko sem bil še hišnik, klical policijo in rekel, da sumim, da mladi počnejo v kleti nedovoljene reči. Tam sem namreč našel svečo, jogi in neke ostanke ... kot bi se tam drogirali. Pa so mi dejali, naj se ne vznemirjam, da so z zadevo seznanjeni in da opazujejo, kaj se dogaja.«
Drugi stanovalci pravijo, da naj bi na kletnih vratih nato nekaj časa i visel list, da »... klet ni lokal in naj se ne zbirajo več tam«, vendar je i več kot očitno, da napisanega niso upoštevali. Zanimivo je, da večina stanovalcev ve, da se v kleti zbira- I jo mladi, čeprav obenem dodajajo, da jih še nikoli niso slišali. »Enkrat so vrata tako čudno prislonili in jih podprli s stebrom, da se ne bi videlo, kaj počnejo v tistem prostoru,« je še dodal Gradišnik. Stanovalci so nam še povedali, da naj bi šlo za skupino, v kateri so nekateri od fantov zaradi drobnih kaznivih dejanj že imeli opravka s policijo. »Ne gre samo za fante iz Zreč, temveč tudi za tiste iz okolice,« še niso pozabili dodati. Vendar o Denisu ne najdejo slabih besed. Vedo, da je včasih imel opravka s policijo, vendar: »Majhne kršitve še ne pomenijo, da mora fant takole končati. Vedno je bil prijazen in vedno je pozdravil. Tignjevi so dobri ljudje. In pošteni. Kaj jim je tega treba bilo?«
SIMONA ŠOLINIČ
nerka Ajša. »Okrog pol petih popoldne sem prišla domov iz službe, Denisa takrat ni bilo, saj je šel v trgovino po kruh, mlajši sin pa je bil doma. Pripravila sem kosilo, nato je nekaj minut čez 17. uro prišel še Denis. Ni stopil v stanovanje, le pri vratih je dal kruh mlajšemu sinu in rekel, da gre ven ...« je razlagala v solzah. »Še rekla sem mu, naj ne bo dolgo zunaj, saj mora naslednji dan v šolo. Ker smo načrtovali pot v Avstrijo, bi ga spotoma odložili pred šolo v Mariboru, da ne bi kupovali vozovnice za vlak. Pri vratih sem ga zadnjič videla ...«
Ajšo je kasneje obiskala prijateljica, s katero sta se okrog 20. ure odpravili v bližnje gostišče na klepet in pijačo. Med sproščenim pogovorom v lokalu pa je Ajšo presenetil eden izmed sosedov, ki je pritekel v gostilno in ji sporočil naj »pride hitro domov«. Razloga ni navedel. Ko je prispela do bloka, so bili tam že reševalci. Ni mogla verjeti, kaj se je zgodilo. Safet je ostal tisti večer doma, postoril nekaj po stanovanju in dal sušiti perilo, vmes
18-ietni Denis pred osmimi
Od ponedeljka naprej zloglasni blok na Cesti na Roglo 11 b
73-letni oče Franc in 33-Jetni sin Franci Županec.
Gasilci so morali v hišo čez balkon, tja so kasneje prenesli iz zgornjih prostorov tudi mrtvega Francija.
Za očeta in sina v Šentrupertu ni bilo več pomoči - Dim so opazili sosedje
Sneg in zaledenela strma pot sta oteževala delo gasilcev, ki so v soboto zvečer hiteli gasit požar na domačiji Rezčevih v Šentrupertu nad Laškim. Toda požrtvovalnost gasilske ekipe, ki je na kraj prispela le nekaj minut po klicu, ni bila dovolj. Še pred njihovim prihodom sta namreč umrla 73-letni Franc in njegov 33-letni sin Franci Županec.
Gasilci so morali v hišo vdreti čez balkon, saj so se ognjeni zublji bliskovito širili. »Ko smo prišli k hiši, ni bilo opaziti nikogar, vedeli pa smo, da v hiši živita Žu-
pančeva, zato smo takoj začeli z gašenjem in njunim iskanjem, « je razlagal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Šentrupert Stanko Pertinač. »Morali smo reagirati hitro, saj se je požar iz sobe tik ob vhodu, kjer je bila krušna peč, že razširil po spodnjih prostorih in po stopnicah v zgornje nadstropje. V bližini hiše sta še dva gospodarska objekta, ki ju je ogenj ogrožal.«
V nevarnosti pa so bili tudi gasilci. Ker nimajo dihalnih aparatur, so se v goreče prostore pognali brez njih. Domačijo Rezčevih, kot ji pravijo okoličani, je reše-
Ogljikov monoksid (CO) je eden najbolj strupenih plinov, brez barve in vonja. Do zastrupitve pride, ker se pri vdihavanju veže na rdeče krvne celice namesto kisika. Na ta način prepreči prenos kisika s krvjo do celic organizma. Najprej prizadene možgane. Nevarnost zastrupitve s tem plinom se povečuje z aktivnostjo osebe, ki ga vdihava. Denimo, človek, ki spi, porabi do petdesetkrat manj kisika od tistega, ki se intenzivno giblje. Najpogostejši izvor monoksida je avtomobilski bencinski motor, nastaja pa pri nepopolnem izgorevanju.
valo trideset gasilcev PGD Šentrupert in 15 gasilcev PGD Laško.
Očeta so našli v kuhinji, ki je nasproti sobe s krušno pečjo, ga odnesli ven, toda zanj je bilo prepozno. Zatem so se pognali še enkrat v zadimljene prostore. Sina so našli v kopalnici na prvem nadstropju, od koder so ga prenesli na balkon, toda tudi Franci ni bi več pri življenju. Točen čas smrti bi bilo težko določiti, znano pa je, da ogljikov monoksid - smrtonosni plin kosi hitro.
Dim v hiši so nekaj minut pred dvaindvajseto uro prvi opazili sosedje in o tem obvestili policijo. »Ženo Anico so klicali v bolnico, saj je medicinska sestra, nato pa so obvestili o dogodku še mene,« nam je pripovedoval Francetov zet Anton Pod-krajšek. V Šentrupert je pri-hitel takoj po klicu, menda ravno takrat, ko so pred hišo pokrili tastovo truplo. »Pa vse je bilo v redu v soboto. Z ženo sva bila tukaj. Do-
poldne je zmrznila voda v kotličku, a sem poklical kolega in smo to takoj uredili. Kasneje smo še jedli skupaj, nato pa sva z ženo odšla domov.« Podkrajškova sta namreč skrbela za Župančeva. »Oh, še kako dobro sta skrbela zanju,« pravi eden izmed sosedov.
»Anica je zaposlena v celjski bolnišnici, pa je znala negovati oba. Franci je bil namreč mongoloiden, toda v redu fant. Skoraj vsak dan jima je prinesla hrano ali pa jima je skuhala tukaj. Vse sta imela urejeno.« In res. V zgornjih prostorih je bila popolnoma nova lesena spalnica. Niti Franci niti njegov oče menda nista še niti enkrat spala v njej. V hlevu sta tudi dva
telička, kmetija je videti urejena in oskrbovana.
Anton je, še v šoku, v nedeljo pripovedoval, da ne ve, kaj bi se lahko zgodilo. »V hiši je bilo napeljano centralno ogrevanje, včasih pa sta zakurila tudi krušno peč, če je bilo premrzlo.«
In ravno krušna peč naj bi bila krivec za požar in smrt dveh oseb. Na policiji, kjer okoliščine sobotne tragedije še preiskujejo, namreč pravijo, da naj bi do požara prišlo zaradi pregretja krušne peči, na kateri so se vneli odloženi predmeti. »Na krušni peči naj bi bilo zloženih nekaj desk, ki naj bi se vnele. Ogenj je nato zajel še omari, ki sta bili zraven, vrata in hodnik ter ostale prostore. Požar smo vsaj toli-
ko umirili, da niso zgoreli še zgornji prostori. Žal pa za Župančeva ni bilo več pomoči,« je pripovedoval Pertinač.
Anton Podkrajšek pravi, da je bil Franci kljub svoji invalidnosti priden in delaven. »Veliko je postoril po kmetiji in hranil živali, oče pa je marsikaj opravil v hiši. Fran-cijeva mama je sicer umrla že pred dvajsetimi leti, oče Franc se je nato še enkrat oženil, a mu je umrla še druga žena. Tako sta že nekaj let živela sama. Moja žena pa jima je pomagala.«
Ves Šentrupert, kjer ne pomnijo podobnega primera, je pretresen nad tragedijo, ki je vzela dva dobra človeka, njihova soseda.
SIMONA ŠOLINIČ
Tragična smrt še nepojasnjena
Očeta Franca so našli v kuhinji.
O smrti Rudija Zupanca, lastnika znanega tenis igrišča v Šeščah, se govori marsikaj. Predani odbojkar in športni delavec se je sredi januarja s prijateljema odpravil na Hrvaško. Med potjo domov so se v soboto, 17. januarja, ustavili na enem od avtocestnih počivališč na avtocesti Vinkovci-Vu-kovar. Prijatelja sta odšla na kavo. Rudi pa na stranišče. Kmalu zatem je Rudija zunaj našel nek moški; ležečega na tleh, s hudimi poškodbami glave.
Kot je povedala soproga Darja, so reševalci Rudiju takoj pomagali. Odpeljali so ga v klinični center v Osijek, kjer so mu tri ure operirali glavo. Poškodbe so bile prehude in Rudi je v torek, 20. januarja, umrl. »Zaenkrat še ne vemo, kaj je povzročilo tako hude poškodbe glave; to bo znáno šele, ko bomo dobili poročilo o obdukciji. Dejstvo pa je, da so mu vsi prisotni takoj nudili vso potrebno pomoč in je bila tudi zdravstve-
na oskrba v Osijeku na zelo visoki ravni,« je povedala Darja Zupane in dodala, da so bile poškodbe, ki jih je, vsaj zaenkrat na še neznan način, dobil Rudi tako hude, da bi imel verjetno zelo hude posledice, če bi preživel.
Kot je še povedala Darja Zupane, je imel njen soprog na Hrvaškem veliko znancev. »Zelo rad je zahajal tja, saj se je na Hrvaškem vedno zelo dobro počutil,« pravi soproga, ki namerava skupaj s sinovoma nadaljevali Rudijevo delo, zato bo tenis center v Šeščah še naprej normalno deloval.
Kot smo izvedeli na OKC Policijske uprave Celje, zaenkrat ni suma, da bi šlo pri smrti Rudija Zupanca za kaznivo dejanje, zato se zdijo neupravičene številne govorice, ki so se razširile po Savinjski dolini. Darja Zupane, ki jo je smrt soproga močno prizadela, pa je prepričana, da je možno prav vse - in da bo treba na odkritje vzroka smrti počakati, če bo le-ta sploh kdaj prišel na dan.
ALMA M. SEDLAR
Usoden ogljikov monoksid
Lepši od ljubljanskega
Celje je dobilo svoj Kolosej - Njegove prednosti in napake
Celjski Kolosej se je odprl obenem z Mercatorjevim trgovskim centrom, postal tretja slovenska kombinacija trgovine in kina ter naredil Celje za mesto z največ kinodvoranami na prebivalca.
Gruča majhnih napak, od napačne postavitve šanka v nadstropju, kjer nihče ne bo imel časa posedati, saj obiskovalce spuščajo tja šele deset minut pred predstavo, do strašljivega glasu, ki gledalcem pred projekcijo zapove, da morajo ugasniti mobitele, je lahko rešljiva. Največja težava je, da zvok iz Mercatorjeve avle prihaja v dvorane. Upajmo, da bo »spodnjih« prireditev čim manj, drugače bomo lahko, recimo, ob ogledu Poslednjega samuraja poslušali glasbo Natalije Verboten. Dodatna zanimivost je »spodrsljaj v konkurenčnem boju«: nad blagajnami se med napovedniki filmov vrtita tudi napovednika za Šefovo hčerko in Zadet, ki trenutno igrata v Planetu, v Koloseju pa se ju najverjetneje ne bo izplačalo vrteti. Prijazna gesta.
Čista pozitiva
Kolosej je do zdaj najlepši kinocenter v Sloveniji. Naši snovalci se dobro učijo iz napak, in zlahka se reče, da je Kolosej Celje boljši in lepši
Matjaž Gantar
od Koloseja Ljubljana. Udobnost sedežev, sedeži za invalide, tehnika (naj bi bila dva THX-a), fleksibilni načini kupovanja kart, ga povzdignejo na raven kinocentrov v tujini. Oziroma, kot je dejal Zoran Jankovič: center za Evropo.
Prihodnost
Kolosej ima trenutno precej dela. Matjaž Gantar, direktor KD group (Kolosej je hčerinska firma), pravi, da bodo letos maja v Mariboru odprli še en kinocenter, odprtje predvidevajo tudi v Kranju, v Kopru pa nameravajo zgraditi še večji kinocenter. Napovedujejo možnost gradnje kinocentrov še v kakšnih manjših mestih, prav tako pa se nameravajo širiti na jug.
Goran Kodelja
Tudi konkurenca obstaja, mar ne?
Goran Kodelja, direktor Koloseja, je na vprašanje o sposobnosti Celja, da preživi oba kinocentra, dejal, da pričakuje povečanje skupnega števila obiskovalcev. Na vprašanje, koliko gledalcev pričakuje v Koloseju v letu dni, je odvrnil: »Glede na specifičnost situacije o tem ne bi govoril, predvidevamo pa, da ima Celje z okolico potencial 400 do 500 tisoč gledalcev letno.« Na pripombo, da je že Planet Tuš v enem letu obratovanja dosegel preko 400 tisoč gledalcev, je odgovoril: »Številke se bo-
do gibale v teh okvirjih.« Če je predvideni potencial 500 tisoč gledalcev in je ta že dosežen, potem se skupno število gledalcev ne more povečati, ali ne? Glede na to, da Kolosej prav tako izjavlja, da načrti za kinocenter v Celju obstajajo že dolgo in obstoja Planeta v zvezi s temi načrti ne omenja, se zdi, da je poslovna taktika gigantov osnovnošolska: pretvarjaj se, da konkurence ni (vsaj na zunaj), pa bo vse v redu. Ta taktika je v skladu tudi z reklamo Koloseja, da Celju prinaša sveže uspešnice istočasno kot Ljubljančanom. Kot da smo do zdaj gledali le nekaj let stare filme ...
Ocvirki
Vstopnice so v Koloseju 100 tolarjev dražje kot v Planetu, distributerji pa niso bili seznanjeni, da Kolosej prvi dan obratovanja podarja vsakemu kupcu vstopnice še eno vstopnico, čeprav bo to šlo na njihov račun. V kino-prikazovalsko distributer-skih razmerjih se bo zaradi tega - in drugih podrobnostih - šele začelo kuhati, napovedi posledic pa so si zelo različne. Navadnim državljanom pa v vsakem primeru preostane - kruha in iger!
PETER ZUPANC Foto: GK
Plačilo
90 milijonov tolarjev plačila za delo, ki lahko uniči svet, in mož, kije vedel, da bo izgubil spomin in življenje - pa je pogledal v prihodnost in si nastavil 20 povsem navadnih predmetov, ki mu bodo v najbolj drastičnih trenutkih bega pred zasledovalci svetovali in ga reševali.
Včasih najdeš film, ki ima lahko prepoznavne nastavke briljance - pa jih ne izkoristi. Plačilo je eden takšnih. Režiser John Woo je uspel najti čas in prostor, da je vanj vtaknil svoje stalnice: belega goloba, dve pištoli, naperjeni eno f drugo ... Toda njegov največji zaščitni znak, akcije, prevečkrat de-	^ lujejo slabo orke- .
strirane, neuglaše- *tjl ne. Težave ima z glavnima igralce-ma, saj se niti Uma ^^Bj Thurman niti Ben Affleck ne izkaže-ta; Ben je zanesljiv, ko je Daredevilski, a se pri dialogih zdi prepuščen sebi ali pa povsem nesposoben prikazati stanje karakterja, ki ga igra. (Prisežem, da se pri njem včasih prav vidi muka iskanja verodostojnega načina izgovarjanja teksta.)
Naslednja težava je scenarij - prevečkrat vzame stvari prelahko in konča v naivnih zapletih in razpletih. Toda navsezadnje pridemo do segmenta, ki Plačilo naredi sveže in zabavno za gledanje: do tistega semena briljance. Do dela Phillipa K,. Dicka, avtorja literarne predloge. Njegov
Piše: PETER ZUPANC
Blade Runner je - vsaj v slovenski verziji - precej nečitljiva zmeda, ki jo je Ridley Scott povsem predelal, da je ustvaril kultni film. Njegovo Posebno poročilo je dalo možnost »kraljevski zvezi« Stevena Spielberga, ki je Tomu Cruisu odvzel obraz in mu ga kmalu vrnil; flop filma je > le sladkorno ^ preparirani ko-nec. Plačilo se v €££A vizualnih reši-fva/t precej na-I^H slanja na Poseb-no poročilo, a to niti ni moteče; najbolj pomembna je povsem očitna pisateljska energija, brizg inventivnih idej, spisek nonšalantnih poigravanj z njimi; originalen časovni paradoks, ki je uporabljen za Hitchkoc-kovsko »nisem kriv« parado pobegov, pa smisel za detajle, kakršnih potem noben režiser niti ne more spregledati. John Woo je naredil srednje dobro delo, toda imel je dovolj srca in smisla za humor, da je enega od prvih begov nastavil med knjižne police, kjer se Affleck pretepa od knjige z naslovom Od gole opice do dvoma, pa do zbirke ZF-ja. Pošteno.
Bo Art kino Metropol padel?
V Celju so dnevi (filmskega) grmenja in novice dežujejo, kot da bi se nahajali v hollywoodskih studiih. Še ena od novic je tudi ta, da naj bi Art kino Metropol z današnjim dnem ne deloval več. Planet T\iš naj bi po ustnih informacijah iz vodstva zaprl tako art kino kot bife Metropol. Pisne informacije o tem ni prejel še nihče od zaposlenih in sodelavcev.
Simbolika je na delu: art kino se je začel z Zgodbo gospoda P. F., zgodbo o optimistu, ki je postal bogataš, končuje pa se z Lažmi, ki kritično gledajo na razmerja in ki prvo zgodbo kina obračajo na laž. Art kino Metropol je sicer označen kot izgubar; čeprav je govoriti o tem nekako tako kot kritizirati ribe, ker živijo v vodi; in tudi to je le polovica zgodbe.
Trenutno se kino nahaja le nekaj korakov pred sprejetjem v Medio plus, evropsko art mrežo, kar bi pomenilo tudi dodatno finančno injekcijo. Letos bi ga lahko čakal tudi denar, ki ga slovensko ministrstvo za kulturo namenja domači art mreži. Spominjamo pa se, da je s strani Tuša pred približno pol leta prišla izjava, da se bo Metropol zaprl takoj, ko v Celju svoja vrata odpre Kolosej. Ne more biti naključje, da je »grožnja« uresničena prav zdaj, nekaj dni po odprtju kino centra Kolosej, konkurence, ki je prišla iz
Ljubljane. Vprašanje je, če bodo posledice pričakovane, saj je Planet Tuš z zaprtjem art kina tako pravzaprav izpustil iz rok svojo »mestno prednost«, dvorano, s katero je Celju nudil več od Koloseja.
Art kino Metropol je pod streho Planeta Tuš deloval dobro leto dni, natančneje od 12. decembra 2002 naprej. V tem času je prikazal preko sto »nekomercialnih« filmov in si'ob tem ustvaril majhno, vendar redno publiko. V klub Art kina se je včlanilo preko 130 članov, kar je zelo dobra številka za tako kratek čas delovanja in mesto s tolikšnim številom prebivalcev. Metropol je bil pandan dogajanju na robu mesta, pika na i pestrosti filmske ponudbe v mestu ob Savinji.
Bodo zdaj Celjani prebivalci edinega večjega mesta v Sloveniji, ki ne prikazuje alternativne ponudbe slovenske art mreže; bodo domači filmoljubci prisiljeni, da filme iz redne distribucije, ki vsaj koketirajo z alternativo, odhajajo gledat na obrobje mesta?
Vsekakor pa se še vedno lahko tolažimo s tem, da je Celje prvo v vsem. Prvi v Sloveniji smo art kino odprli, ga tudi prvi zapiramo?
PZ
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (19. 1. do 25.1. 04)
FILM	število predstav t;	obiskovalci 3 teden skupaj	ocena
1. Gospodar prstanov	33 2	.322 10.956	10/10
2.Šefova hčerka	23	969 2.240	2/10
3.Nasmeh Mone Lize	18	757. —Í--	4/10
4. Plačilo	18	720 --------	5/10
5.Človeški madež	16	453 ........	8/10
Pregled je narejen iz podatkov Planeta Tuš, saj Kolosej svoje lestvice ni poslal.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 29. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa. S.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnici),'fcoo Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bugvami, 11L00 Novice, lOJOttopoldanski prepih, íl.tí0Podo^lncva,|2.00 Novice, 12§5 Odmev. 13.00 Poudarjeno, 14.qg^egijske novice, lS.OOggort danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 pe prespite v Kflpiki RC. ïttWlfonika, BOO Klonirano -servirano. 18.jJwUiubik, 19.0Q®vice, »io Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.l.C. Club, 22.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Radijska dvoživka
■aXESS
TUJA LESTVICA
PETEK, 30. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 31. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Cisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 1. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 2. februarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija " 3,5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00
piija kronraiRaSlo, 7.40Ne preslišite yVoročilih RÇ, 7.45 [niča, 8.00 Por^, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot! 10.00 ^fte, lO.lS Ponedeljkovo špori no dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 2.00 Novice-12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, l|00 Regijske jfKiífttSSport danes, 15*30 Dogjpkl in odmevi RaSlo, 16.15 Ne t kI^1'RC' 16 20 To£j^hbenih želJa' ITOwAnika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 5 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program »kalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Februarja lani je v studiu Radia Celje opravila govorni preizkus in od takrat naprej je Nataša Godec pomembna krea-torka radijskega zvoka in programskega utripa. Kadar je na programu, sedi za studijsko mešalno mizo in je vedno v dvojni vlogi: opravlja delo radijskega tehnika in moderatorja hkrati.
Katera vloga ji je ljubša? »Vsaka je po svoje zanimiva. Zanima me radijska tehnika, ko se še vedno kaj sproti naučim, moderatorstvo pa je zgodba, ki ni nikoli končana, vedno je treba iskati nove poti, da se ne ponavljaš, obenem pa moraš ostati v nekem okviru, da si za poslušalce prepoznaven,« je opisala vsak del posebej. Nataša je na Radiu Celje edina ženska, ki opravlja dve nalogi hkrati.
Pred prihodom na Radio Celje si je izkušnje nabirala na Radiu Rogla, za avdicijo na Radiu Celje pa jo je spodbudila njena mama, ki je bila nekoč v tem kolektivu napovedovalka. Nataša Godec je na sporedu ob ponedeljkih dopoldne, ob četrtkih pa sta njena večer in noč. Njeni ustvarjalni duši se najbolj prilega termin med dvaindvajseto uro in polnočjo, ko potuje Na krilih ljubezni, tako se namreč imenuje četrtkov večer na Radiu Celje po 22. uri. Nfi sporedu je tudi vsako drugo sredo dopoldne in tako so njene vožnje iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah, kjer je doma, pa do Celja in v obratni smeri, pogoste.
Pravi, da ni obremenjena z moderator-skimi pripravami. »Doma si kvečjemu skiciram nekaj opornih točk, saj se najbolj zanesem na svoje trenutno razpoloženje, na inspiracijo, zanimajo pa me predvsem tekoči dogodki doma in v svetu, toda ne kakšen trač, ampak bolj resne teme.« In resna je tudi glasba, ki jo posluša in okuša: alternativna in klasična, seveda pa radijske glasbe, ko je na sporedu, ne izbira ona. »To nalogo opravi glasbeni urednik, saj mora biti radijska glasba čimbolj po-slušljiva in popularna,« pravi.
Je dvojna vloga, ki jo opravlja, težja od solistične? »Ni, zame je veliko lažja, saj se kot moderatorka lahko vključim v eter v trenutku, ko se mi v glavi porodi preblisk,« pojasni in ob tem ne pozabi povedati, da ima to svoje delo in radijski kolektiv zelo rada.
Nataša Godec		
i	1» osekïL	p ] a
Natašo Godec navdušujejo mnoge lepe reči, predvsem je zaljubljena v knjige. Pred leti, ko je še živela v Ljubljani, je obiskovala gledališko šolo in šolo za lutkarje ter bila kasneje članica lutkarske skupine v Slovenski Bistrici. Če ji le čas dopušča, se zateče v svet glasbe, rada pleše (obiskovala je tudi baletno šolo) in rada potuje. »-Večkrat obiščem Dunaj in druge evropske prestolnice, si tam privoščim kakšno koncertno poslastico, doma pa uživam tudi v dolgih sprehodih s svojo osemletno hčerko Brino,« pove z navdušenjem. Uživa tudi takrat, ko Brina nastopa na odru kot učenka baletne šole ali kot osnovnošolka, ki se udeležuje raznih interesnih dejavnosti. Nataša pa tudi rada kuha, njena juha iz leče na primer, ki jo zna pripraviti na tisoč in en način, je vedno deležna gurmanskih pohval ...
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
TAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE -LMCVS.U2
DONT LEAVE HOME-DIDO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
YIN-YANG-POLONA KRALJICA SANJ-BOHEM 6 lARA BARUCA Nagrajenca:
Franc Avšič. Jenkova 23, Celje ■ Miha Kompan. Partizanska 8, Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus	
1. MARIANKA-VITEZI CELJSKI	(31
2. GOZD NAD D0UN0-	
TERCET DOMINIA	(6)
3. PUSTI MUZIKANTA-	
J0ŽEB0H0RĚ S PRIJATELJI	(4)
4. DOTA-REČIŠKI KVARTET	12)
5. NA K0PÍTNIK GREMO -	
ANS. MIRO KUNC	(1)
TOREK. 3. februarja
' 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 4. februarja
• 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija " i, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 645 Horoskop, 7.00 ! jutranja krotilka RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45
Sjnica, 8.|§P6ročila, 8.2s|oročilo PU Celje, BAS Jack pot, 10.00 l.oJ|podobjÇdneva,'ll.l5 Zgeni val, 12.00 Novice, 12 J n črpa pika> Î3.00 Poudarjalo, 13.3g Mali O, k.OO Ref|| l&npvice, 15.00 Špožjšdanes,.,15.30 Dogodki Éodmevi RaSlo. 16.15 Jp^eslišiteSKsKroniki RC,.36.20 Fiïmskq^latno^ 17.00 Kronika, Í7,45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo^ř mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Bobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
POZDRAVLJENI PRIJATELJI ■ APLAVZ
3.	NAJ HARMONIKA NOCOJ NAM SPET ZAPOJE - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1)
4.	KAJ NI TO LEPO-BOBRI	(2)
5.	NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (9)
Eva^fbret, Planinska vas 3, Planina Irena Petek. Lindek 4. Frankolovu
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje.
90,6 95,1
Radio Celje zmagal v Si.mobilovem slalomu
Animacijska ekipa Si.mobila in z njimi tudi Radio Celje sta že redna gosta na Rogli. Prejšnjo nedeljo so za smučarje na Jurgovem priredili veliko družabnih iger, od smučarskega rokometa in limbo plesa do slepega slaloma brez smuči. Med zmagovalce so razdelili lepe nagrade, med njimi tudi telefonski aparat Siemens C60. Nekaj nagrad pa smo razdelili tudi poslušalcem Radia Celje, ki so lahko dogajanje na Rogli spremljali preko naših frekvenc. In da je Radio Celje resnično najboljši, smo dokazali pri slepem slalomu brez smuči, saj je bila naša ekipa nepremagljiva. Seveda pa snežnega veselja še ni konec: Si.mobil in Radio Celje bosta drugo nedeljo v februarju gostovala na Golteh, tretjo, 15. februarja, pa spet na Rogli. PV - Št. 4 - 29. januar 2004 -
Doživite čare čudovite narave, žuborenje termalnih vrelcev in nepozabne užitke sprostitve.
Spoznajte belo zimsko pravljico na ROGLI:
Se nekaj prostih mest v času šolskih počitnic (21.2.-28.2.2004) Cena 7 dnevnega polpenziona (za še nekaj zadnjih prostih mest)
že Od 68;670 SITna.o.seboxialje,
V ZADNJEM HIPU
2-dnevni program v Vilah Terme Zreče
(dvoposteljne sobe z možnostjo dodatnega ležišča) Termini:
1.2.- 3.2.2004 IB^OO-SIT 14.880 SIT 21.2.-23.2.2004 2rS00SIT 17.440 SIT
Program/osebo vključuje:
2 x polpenzion, neomejeno kop; bazeni! ' ' 1 Roglo Doplačila:
v v enoposteljni sobi, turistična taksa.
lie v termalnih 1 x obisk Savna vasi, avtobusni prevoz na
8 03 757 60 00, 01 232 92 64, www.unior.si
UASIÍNA GRtUA IN KRltAlUENJE, . . .
IZOBRAŽEVALNI SEJM Util, K<XN, 4 In 5 DNI, 12.2., AVTOBUS. 56.800 SIT In 69.800 Sil HUNZ 1 LETALOM, S DNI, 20. In 27. 2, 84.500 SIT, PARQ l AVTOBUSOM, S DNI, 18. In 25.2. 39.900 SIT, BENETKE, 1 DAN, VSAKO SOBOTO V FEBRUARJU, P1AÍA EDEN, POTUJETA ŽH OD 9.600 SIT, BENFTKE-RIMINI-SAN MARINO, 2 DNI. 21. In 28. 2., 19.900 SIT, DUNAJ, 1 DAN, 21. m 28. 2., 6.900 SITAVTOSALON ŽENEVA, 1 DAN, 6.3., LETALO, 69.900 SIT II, 6.5., AVTOBUS, 8.500 SIT
UR, 21.02., HOTEL —•14 X Ali, 357.000 SIT A, 20.2., HOTEL"""-», 14 X AH. 333.000 SIT «I, 24.02., HOTEL "", 15 X PIP, 476.000 SIT
CRM CANARIA, HOTEL"", 7 X PIP, 01.08., 22. IN 29.02., 138.000 SIT TÏNERIFFA, HOTEL"", 7 X PIP. 06., 20. IN 27.02., 133.000 SIT HURCADA, HOTEL"", 7 X AU, 21.1« 28.02., 112.000 SIT
DJEMA, 05., 16. IN 23.02., H0TEI""+, 7 X PU>, 76.000 SIT PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2004, UGODNI PUĆI INI POGOJI!
Polževa obnova doline mlinov
Zanimiva turistična priložnost - V dolini blizu Dobrne se morajo zanašati kar na dve občini
V	Lokovini, na sami meji velenjske in dobrnske občine se je vse do danes ohranila zanimiva dolina mlinov. O njej je bilo mogoče že precej slišati, zato nas je zanimalo, kaj je bilo v zadnjem času storjenega za njeno ohranitev.
V	dolini mlinov se je do dandanes ohranilo vsega skupaj sedem mlinov, od tega je eden ruševina, drugi služi kot počitniška hišica in podobno. Posebne pozornosti sta vredna Vovkova mlina, leseni ter zidani, ki sta na območju dveh občin. Presenetljivo ohranjena mlina kljub vsemu resno napada zob časa, zato ju bo treba čimprej rešiti. Še posebej zato, ker je družina lastnika Karla Pungartnika zaenkrat še pripravljena sodelovati.
Za razliko od mnogih drugih lastnikov po Sloveniji se Vovkovi, kot je Pungartniko-vo hišno ime, k sreči zavedajo zgodovinske vrednosti svojih dveh mlinov, v katerih je skoraj vse tako kot v starih časih. Na Dobrni so lani v sklopu projekta CRPOV (Celostnega razvoja podeželja ter obnove vasi) opozorili na možnost popestritve dejavnosti na Pungartnikovi kmetiji ter dopolnitev turistične ponudbe območja. »Z revitalizacijo Zgornjega Vov-kovega mlina, delno obnovo Spodnjega Vovkovega mlina, ureditvijo muzeja mlinarstva in prostora za sprejem gostov, ureditvijo celostne podobe kmetije ter registracijo ustrezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji,« so zapisali načrtovalci.
V	obeh Vovkovih mlinih, ki sta v zgornjem delu Lokovi-
Čistimo
V Merkurju pripravljamo prostor za nove izdelke. Zato čistimo police! '' Obiščite najbližji Merkurjev center in se sprehodite med policami z belo tehniko, malih) i gospodinjskimi aparati, gospodinjstvom, akustiko, kopalniško opremo, vrtnim orodjem, stavbnim pohištvom, okovjem in vijaki, elektromaterialom ter ročnim orodjem. Izdelke z nalepko 'čistimo' boste odnesli tudi do 40 odstotkov ceneje!
Akcija traja od 19. januarja do 20. marca 2004 oz. do odprodaje zalog. Kupljenih izdelkov ne menjamo in ne vračamo kupnine.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Pri Pungartnikovih, po domače pri Vovku, imajo pri hiši kar dva razmeroma dobro ohranjena starinska mlina. Leseni, za mletje koruze, je na ozemlju občine Dobrna, zidani, ki je onkraj potoka, je v velenjski občini.
ne, se je dobro ohranila celo vsa oprema. Najbolj ohranjen je zgornji, starodavni zidani mlin, ki ima še vedno eno od dveh mlinskih koles, v notranjosti pa so ohranjene vse naprave za mletje. Z enim kamnom so mleli pšenico ter oves, z drugim različne druge žitarice. Na zidu še visi Mlinska tarifa s cenikom, tam je še »pajki« iz belega blaga za fino presajanje moke. Originalna soba za mlinarja je v zelo slabem stanju, s podporniki. Zidani mlin, ki je na območju velenjske občine, so lani zavarovali z novo streho in žlebovi in to s tristo tisočaki pomoči Občine Dobrna.
Spodnji mlin, zgrajen iz lesa, ki še prav tako premore leseno mlinsko kolo, je bil postavljen leta 1878 za mletje koruze, ječmena ter ovsa. V njem so posebnost stope za pridobivanje prosene in ječmenove kaše.
Vovkovi so stara mlinarska družina. Danes gospodarita na kmetiji Karel in Marjana Pungartnik. Njuni otroci študirajo na različnih fakultetah v Mariboru, vendar kaže eden od njih za obnovo posebno zanimanje.
»Veleje« spi
Kako je mogoče, da sta se razmeroma dobro ohranili ta-
ko zgradbi kot notranja oprema Vovkovih mlinov? V zgornjem zidanem mlinu je mlel sedanji gospodar za potrebe bližnje okolice še vse do leta 1991, ko je poplava naredila hudo škodo. Naneslo je veliko blata, ki je takrat zasulo mlinsko kolo. Spodnji, lese ni mlin za koruzo, se je ustavil le nekaj let prej.
iifi
IZLETUI&TVA TUEJATIČtJA AÇCJJOJA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
2004-21. in 22.2 -4.900 SIT/os !!! • PUST V BENETKAH 22.2.-4.900 SIT/os !!! • SKANDINAVIJA DO
NORDKAPA avio-bus, 3.-17.7. • NOVOST II BALTIK in ST.PETERSBURG avio-bus, 18.-30.6. - samo še nekaj prostih mest !!! • NOVOST II LUKSUZNO KRIŽARJENJE PO BALTIKU julij 2004 • PRVOMAJSKA POTOVANJA (London, Češka za sladkokusce, Costa Brava, Srednja Dalmacija) IOHQVNA POTOVÁ: ((HM Munchen, C0SM0PR0F Bologna) • SKI PAKET im GOLTEH, 18.990 SIT (2 x polp + 3 x vozovnica) • Za S dni v POREČ - samo 31.500 SIT • UMAG, htl SIPAR - paketi od 10.400 SIT/ossbo (2 x polp') • PUSTNI VIKEND V OPATIJI - htl GRAND HOTEL ADRIATIC od 12.000 SIT/osebo dalje
__
ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi na XXXIV. SALONSKI VEČER
VALENTINOV PLES
V petek, 13. februarja 2004 ob 20. url v Restavracijo Vrelec
Gost večera JAN PUESTENJAK, ansambel CODA PARTY in okusna
kulinarična doživetja vam obetajo prijeten večer, ajbf	Vstopnina z večerjo je 6.000 SIT.
Rezervacije sprejemamo na tel. št.:
03 7345 122
poglej in odpotuj!
BOHINJ
3* hotel ali vila Zlatorog 1C do 7-272D/POL 9.990 ROGAŠKA SLATINA Sonikov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 31.1, 6J72CVPOL od 13.990 LENDAVA Sončkov klub 3* Upa, bogata vsebina: kopanje, veïeija v goricah, sprehod-31.1., 6.272D/POL 14.990 AŽURNA O. IN PROVANSA
A« en Provence, Monaco-19Z/4D/POL 42.900 BARCELONA
katalonska prestolnica, avtobus, odlično slovensko vodenje
18.275 D/2*POL 45.900 Radoživ« TURŠKA RIVIERA
potovanje z odl&nim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca
13.378D/POL. 59.990 EGIPT. Hurgada
4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca
6.377D/POL 99.900 KRIŽARJENJE PO NILU
potovanje in križarjenje, 5* hoteli i ladja, odliino slovensko vodenj
13,20.2780 149.901
.SONČEK
TU I potovalni center
nmc
J
Smuka tudi s Tolstega vrha
Potem ko je na Celjski koči na 35 cm podlage kompaktnega snega zapadlo še okrog 15 cm naravnega snega, so minuli teden zasněžili tudi gornji del smučišča, kar je omogočilo smuko z najvišje točke, Tolstega vrha.
Na Celjski koči so po dobrem mesecu dni obratovanja in okoli 5.500 obiskovalcih še vedno najaktualnejša vsakodnevna nočna smuka med 17, in 21. uro, ki jo ob koncu tedna, praznikih in med počitnicami dopolnjuje dnevna smuka med 9. in 16. uro.
Z Zdraviliščem Laško so sklenili zanimiv dogovor. Smučarji s Celjske koče imajo namreč ob predložitvi smučarske karte 20-odstotni popust pri nakupu vstopnice za savno ali bazen v Laškem, imetniki članske izkaznice Klub zdravja Zdravilišča Laško pa lahko z enakim popustom kupijo smučarske karte za Celjsko kočo.
BS
Nekam daleč
Vas mamijo daljne dežele in povsem drugačni ljudje? Imate majhne otroke in z njimi ne morete na pot? Kdo pravi, da ne?! Pred kratkim je izšla že sedma knjiga svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge z naslovom Nekam daleč, ki govori o osmih mesecih, ki jih je avtor z druži-nico preživel na zelo odmaknjenih poteh Azije in Afrike.
Grega je imel pet let in Kaja enajst, a kljub temu vas popeljeta med mongolske nomade, v višavja tibetanskih pastirjev, skozi kameno dobo indonezijske Irian Džaje, popoto-vali pa boste tudi s kamelami prek indijskega Radžastana ter z džipi prek Namiba in Kala-harija. Otroka pri tem nikoli nista bila ovira, pravi Zvone. Sta jim pa pogosto odpirala vrata, ki bi ostala običajnim turistom trdno zapahnjena.
Potovanje je spremljala tudi video kamera, režiserka
Zvone s poglavarjem Džalijem na indonezijski Irian Džaji. Po treh srečanjih sta res že kar prava prijatelja!
Jasna Hribernih pa je iz posnetih materialov ustvarila čudovit dokumentarec o prijazni drugačnosti življenja. Zvone ga bo skupaj s knjigo v naslednjih dneh predstavljal tudi na štajerskem koncu. V Celju v petek, 30. januarja, ob 20. uri v kinu Me-
tropol, v Mozirju v soboto ob 19. uri v kulturnem domu, na Polzeli v torek, 3. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu, v Vojniku v sredo ob 19. uri v kulturnem domu, v Velenju pa v torek, 10. februarja, ob 19. uri v Domu kulture.
POLETli TUDI SREDI ZIMI
EGIPT 22.2.2004: počitnice od 99.000 SIT,
križarjenje od 139.900 SIT JORDANIJA: NOVO, počitnice v Akabi že za 83.000 SIT DUBAI: odlični hoteli, odhodi vsak teden od 195.000 SIT
KOMPAS CELJE
Zidani mlin, s pol stoletja starim prizidkom, je v bogati velenjski občini. Ta je do svoje zanimivosti na skrajnem robu občine mačehovska. Toliko, da je pri obnovi »velenjske» strehe sodelovala z denarjem kar Občina Dobrna.
PESTRA PONDDRA PUSTOVANJ IN IZLETOV ZA VALENTINOVO
na pa je mogoče šteti v dobro, da je lani asfaltirala makadamsko cesto v dolini mlinov, skupaj z občani seveda.
Na Dobrni se namreč zavedajo, da je lahko dolina mlinov, še posebej Vovkova mlina, nova priložnost turistične občine. Mimo Vovkovih ter drugih mlinov je že danes speljana Loška turistična pot, tam so prav tako markacije planinske poti Po poteh Vinske Gore. Tudi šolarji prihajajo k mlinom, tako z velenjske kot dobrnske strani, opažajo Pungartnikovi. Nad propadanjem doline mlinov so posebej ogorčeni turisti, med njimi številni tujci.
BRANE JERANKO
DUNAJSKI ABONMA:
VABIMO NOVE ČLANE - LJUBITELJE UMETNOSTI NA ZANIMIVE PRIREDITVE V OKVIRU »DUNAJSKEGAABONMAJA«:
Ponavadi morajo občine prepričevati lastnike, da bi vendarle kaj storili za ohranitev takšnih dragocenih zgodovinskih pričevanj. V tem primeru je obratno. Pungartnikova družina živi v zelo lepi obnovljeni starinski hiši, dobesedno na meji občin Dobrna ter Velenje. Stanovanjska hiša ter leseni mlin sta na ozemlju občine Dobrna, le nekaj metrov oddaljeni zidani mlin je v občini Velenje. Tako se morajo obračati kar na dve občini.
Pri njih sta že bila osebno župana obeh občin. »Velenjski župan Srečko Meh mi je pred leti obljubil, da pride arhitekt, jaz pa sem ga čakal in čakal,« zamahne z roko lastnik Karel Pungartnik. »Do konkretnih dogovorov med Mestno občino Velenje in lastniki še ni prišlo,« priznavajo v velenjski občinski stavbi, »čeprav so predstavniki občine ob obisku mlina in v pogovoru z lastnikoma obljubili strokovno pomoč pri prenovi objekta. Lastnik se namreč po tem dogodku na občino ni več obrnil.«
»Za mlin, ki je v velenjski občini, je večje zanimanje pokazala Občina Dobrna,« pravi
lastnik Pungartnik. Tako je rešila mlin na ozemlju bogate velenjske občine kar s pomočjo denarja iz dobrnske blagajne. Sicer bi se sčasoma podrl, tako kot se že podira »denacio-nalizacijska« Vila Růžička.
Zupan Dobrne Martin Brecl omenja, da sta obe občini pred nekaj leti pripravili program obnove ter z njim kandidirali za sredstva iz programa Phare. »Zal nista bili izbrani,« nam je dejal dobrnski župan. Vov-kov mlin so prav tako vključili v program CRPOV za ta del občine Dobrna. Župana Brec-la smo vprašali, kako vidijo v občinski stavbi čimprejšnjo rešitev za mlina: »Potrebno bo pripraviti skupni projekt obeh lokalnih skupnosti, skupaj z lastnikom, ter čakati na razpis.« Takšni projekti, v povezavi dveh občin, imajo na razpisih celo še večjo veljavo.
Sicer pa Vovkova mlina sploh še nimata statusa kulturnega spomenika (niti na dobrnski niti na velenjski strani), kar je na razpisih za sredstva največkrat predpogoj. Občinski svet Dobrne se je razglasitve lotil že dvakrat ter je doslej ni dokončal, podobno je v velenjskem mestnem svetu. Občini Dobr-
DMIL0 OB 15. LETNICI AGENCME VALENTINOV VIKEND V BUDIMPEŠTI PLAÇAI POTUJETA2 14./15. FEBRUAR CENA ZA 2 OSEBI
samo 21,900 SIT
VESELA KARAVANA
27.-28. MAREC PULA-BRIONI
19.000 SIT
II», polni pn,M.lufc,
MEĐUGORJE■KORČULA
24./25. -27. APRIL
24.900 SIT
SUPER ŽUR ZA 1. MAJ
KORČULA 5 ONI le a 22.500 MLJET 5 DNI ieia21.900 OREBIČ 5 DNI ie ta 19.900 DUBROVNIK 5 DNI len 24.000 N. VINODOLSKI 3 DNI ieia 13.900
4 TURIZEM d.o CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHN1KA01 7506 170
__ln<°aaob«--d>-*'

PREJELI SMO
Motoristi
niso golazen
Spoštovani motoristi in ljubitelji motociklov, opravičujem se za nerodnost, ki se je zapisala novinarki v članku Kup zemlje ob jeze-ru-razvoj ali odlagališče. Ni bila moja želja ali pričakovanje, da se v tem članku napiše karkoli o motoristih -v prostem pogovoru z novinarko pa mi je resda ušla kakšna bolj robata beseda predvsem na račun »občinarjev« novinarjev in tudi motoristov. Če so bila prizadeta vaša čustva in ponos, se seveda v imenu avtorice članka in tudi v svojem globoko opravičujem.
Moto zbori so lahko prav zanimive prireditve in bil sem že na marsikateri. Motoristi ste čisto v redu ljudje, imam pa nekaj pomislekov na vedenje nekaterih posameznikov in predvsem organizatorjev prireditev, kakršna je bila pri kozolcu ob jezeru.
Predstavnik kluba FB Blissful g. Manenica se je res pred prireditvijo oglasil pri meni, razložil sem mu, da zaradi predhodnih slabih izkušenj pozitivnega soglasja žal ne moremo izdati. T\idi meni je razlagal o mednarodni udeležbi in o dobrodelnosti ter o podpori s strani občine. Nazadnje so ugotovili, da potrebujejo zgolj prijavo na
policijo - tako da nobenih dovoljenj ni bilo izdanih.
Zagotavljal je, da ne bo nobenega hrupa in tistega značilnega pokanja zaradi izpušnih plinov sredi noči - povedal sem mu, komu je zgorel objekt in kdo bi res potreboval pomoč. Razložil sem mu, da lokacija ob jezeru ni primerna, ker nima niti enega metra utrjenih ravnih površin, kamor bi bilo možno spodobno parkirati kvalitetno motorno kolo, da kozolec nima urejenih sanitarij in da množične moto prireditve na ekološko kmetijo pač ne sodijo.
Povabil me je na prireditev in res sem prišel - tudi brez povabila bi, ker sem prišel še na vsako prireditev v našem kraju. In takrat me sploh ni hotel poznati, potem ko se je v.moji prisotnosti začelo tisto značilno pokanje sredi noči, se ni hotel pogovarjati. Pokalo je tudi v trgu Vojnik na mostu čez Hudinjo. Od dobrodelnosti ni bilo niti tolarja, občinske službe so bile zavedene in pomotoma so nakazale nekaj prispevka, nobene avstrijske ali hrvaške registrske tablice nisem opazil. Na letakih je bilo napisano Brezov pri Vojniku in cel kup sponzorjev - če so vsi res nekaj prispevali, je takšna prireditev lahko tudi dober posel in če je res, potem si lahko privoščite tudi kakšno bolj eminentno lokacijo v veselje obiskovalcev in krajanov, ki tam živijo.
Veliko varnih kilometrov in uspešnih prireditev na primernih lokacijah vam želim. ALBIN APOTEKAR, predsednik sveta KS Šmartno v Rožni dolini
V SPOMIN Rudi Zupane
Velika množica ljudi se je v petek v mrzlem zimskem popoldnevu na pokopališču v Šempetru poslovila od komaj 42-letnega Rudija Zupanca, zagnanega športnega delavca. Že kot otroka ga je navdušila odbojka. Športno pot je začel v šoli, leta 1974 nadaljeval kot pionir pri TVD Partizan Šempeter. Prešel je vse selekcije, njegovo nadarjenost so opazili tudi v slovenski odbojki, tako da se je kot 16-letni mladinec pridružil reprezentanci Slovenije. V sezoni 1979/80 je igral za ekipo Šempetra, ki je v slovenskem merilu zasedla drugo mesto. Sledilo je eno najuspešnejših obdobij šempetrske odbojke, v katerem je bil aktivni član tudi Rudi Zupane. Potem ko je prenehal z aktivnim igranjem, je deloval v klubu, njegova zavzetost in ljubezen do odbojke pa sta bili razlog, da je vodil kadetsko in mladinsko reprezentanco od leta 2002 pa vse do prerane smrti. Z ekipo, v kateri aktivno nastopa tudi sin Rudi, so dosegli celo vrsto odličnih us-
pehov, največji pa je prav gotovo bronasta medalja na olimpijskih igrah mladih lani v Parizu.
Rudi Zupane je ob Savinji y Šempetru zgradil lep teniški center, kjer je na igriščih na pripravah kar šestkrat gostil reprezentanco, organiziral tudi več drugih priprav in tekmovanj ter bil eden najzaslužnejših za njen uspeh. Njegovo športno pot nadaljujeta sinova Žiga in Rudi, člana prve ekipe odbojkarskega kluba SIP Šempeter. Rudija bodo poleg domačih pogrešali mnogi drugi, njegovi prijatelji, igralci odbojke in tenisa ter privrženci športa nasploh, saj je znal s svojo zagnanostjo Ijudioča-rati, mlade pa potegniti za seboj.
TONE TAVČAR
ZAHVALE, POHVALE
Veseli december
Sivina decembrskih dni nas je ovila v tiha pričakovanja prazničnih dni, ko smo snovali ideje za topla, vesela praznovanja.
V	bolnišnici, ob bolnem otroku, doživljamo srečo ob vsakokratnem srečanju z otrokom, ko se mu utrne iskrica v očeh, ko izve, kdo sem, da se bo z mano igral, prepeval, risal, poslušal pravljico ... ali se tudi učil v šoli - vse to mu popestri bolnišnični vsakdan ... Valovanja otroškega čustvovanja nam v tem okolju še posebej nalagajo, da nismo preveč resni, da znamo stvari omiliti ... Tako se trudimo iz dneva v dan, še posebej v mesecu oktobru in v decembru. Prireditve ob tednu otroka so nam popestrile vzgojiteljice Vrtca Zarja Celje z lutkovno igrico.
V	decembru so se zvrstile različne prireditve, ki so otrokom polepšale dneve v bolniški postelji. Otroci so doživljali ugodje, sproščenost, smeh ter zadovoljstvo ob igricah, ki so nam jih zaigrali otroci Osnovne šole Lava, I. osnovne šole Celje ter vzgojiteljice iz Vrtca Štore. Že nekaj let nas s pravljično uro razveseljuje gospa Ida Kreča iz Knjižnice Miško Knjižko Celje. Solze smeha nam je pričaral klovn Ronald McDonald z Božičkom. Zabavala nas je tudi klovnesa Mika Maka. Čisto na koncu pa nas je obiskal še dedek Mraz z darili, ki jih je prispevala Bolnišnica Celje. Pestro, zabavno in lepo nam je bilo.
V	imenu »malih in velikih otok v pižamah« Bolnišnice Celje se vsem prisrčno zah-
valjujemo. Iskrena hvala tudi sekretarki Medobčinskega društva prijateljev mladine Celje, gospe Dragici Poz-nič, ki nam pomaga pri organizaciji prireditev.
VZGOJITELJICE Vrtca Anice Černejeve Celje -Oddelek bolnišnica, UČITELJICE I. osnovne šole Celje - Oddelek bolnišnica
Zdravica upokojencem
Mnogo upokojencev zadnje čase z žalostjo ugotavlja, da delovne organizacije, kjer so pustili svoje moči, zdravje in si vsa leta zategovali pasove, ustvarjeni dohodek pa vlagali v modernizacijo, vse pogosteje pozabljajo nanje. Ponekod se na delavce ne spomnijo niti ob novem letu. Kot da bi izgubili sezname delavcev.
Za kolektiv Kmetijske zadruge Šmarje to res ni mogoče reči. Vsako leto pripravijo srečanje z upokojenci in tako so jim tudi letos pripravili lepo dobrodošlico v gostišču na Virštanju. Posebno lepo doživetje nam je z zdravico, ki je raznežila naša srca, izkazal direktor gospod Vinko But, to pa je bil tudi povod za veselo razpoloženje ob dobri kapljici virštanjskih goric. Poleg pogostitve smo bili tudi obdarjeni.
Iskren stisk roke, pokončna drža, nasmejani obrazi, to je dokaz, da so se stkale trdne medsebojne vezi, ki jih tudi čas ne more izbrisati. Kolektiv KZ Šmarje je lahko zgled mnogim kolektivom, kako naj skrbijo za nekdanje delavce in jih razveselijo.
V imenu upokojencev se kolektivu KZ Šmarje za srečanje in pozornost iskreno zahvaljujem.
ŠTEFKA HORVAT, Šmarje
MODRI TELEFON
mM
Težave s parkiranjem
Bralka Milena ima težave s parkiranjem v parkirni hiši v Celeiaparku. Zanima jo, ali je zaščitna ograja pri izhodu iz parkirne hiše pravilno postavljena.
Vodja parkirne hiše Cele-iapark Janez Štampfl odgovarja: »Ta ograja je na >prob-lematičnem< mestu široka 2,
6 metra, kar je po naših ocenah in po vseh evropskih standardih primerna širina. Imeli smo že nekaj pritožb glede tega. Na tem mestu je bilo tudi že nekaj poškodb vozil. Res je, da gre za rahel zavoj (45 stopinj) in če se ne prilagodiš temu, lahko pride do podrsanja. Za nèrmalno uporabo pa je ograja čisto ustrezno postavljena.«	BA
Porjavelo vino
Bralec, ki je manj izkušeni vinogradnik, je pridelal rdeče vino ter ga dvakrat pretočil. Pri drugem pretakanju je opazil, da je porjavelo, postalo rjave barve. Zanima ga, zakaj se je to zgodilo ter kaj naj stori.
Marija Lorger, kmetijska svetovalka Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje - Izpostava Šmarje pri Jelšah, odgovarja:
»Vzrokov za nastanek por-javitve ali oksidacije vina je lahko več. Povzročitelj so encimi oksidacije, ki so v grozdju, in kisik. Bralec je navedel premalo podatkov, da bi lahko točno ugotovila, kje je naredil napako. Dejstvo pa je, da je bilo grozdje (prešanec) ali mošt premalo zaščiteno oziroma nepravočasno in premalo žveplano. Bralec ni nič navedel, koliko žvepla je uporabil. Svetujem mu, da se oglasi pri najbližji kmetijski svetovalni službi z vzorcem vina, kjer bo dobil točna navodila o nadaljnjem postopku za odpravo porjavitve.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
parcela št. 919/072	njiva 4	1.056	m
parcela št. 919/073	njiva 4	1.160	m
parcela št. 919/075	njiva 4	2.802	m
parcela št. 919/077	njiva 4	1.422	m
parcela št. 919/078	njiva 4	1.495	m
parcela št. 919/080	njiva 4	1.629	m
parcela št. 919/130	travnik 4	199	m
parcela št. 919/131	travnik 4	316	m
parcela št. 919/194	dvorišče	75	
	v skupni izm	eri 10.154	m
KOSTROJ Tovarna strojev d.o.o. - v stečaju
Tovarniška 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
JAVNO DRAŽBO
ki bo v sredo, 11. februarja 2004, ob 8.30 uri v prostorih Okrožnega sodišča v Celju, soba 106/1., Prešernova 22, 3000 CELJE.
I. PREDMET PRODAJE NEPREMIČNINE - ZEMLJIŠČA
Izklicna cena znaša 12.000.000,00 SIT.
II. POGOJI JAVNE DRAŽBE
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in predložijo potrdilo o državljanstvu ter dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti fizične osebe določene v 153 čl. ZPPSL.
2.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
3.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 02280-0089510655 pri NLB Maribor, Ekspozitura Slovenske Konjice, z navedbo: plačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe se mora dražitelj izkazati s potrjenim prenosnim nalo-
4.	S plačilom varščine sprejme ponudnik obveznost, da pristopi k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase.
5.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražite-Ijem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti.
6.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 15 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
7.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL, ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz L, II. in III. odst. čl. 153 ZPPL.
8.	Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
9.	Izbrani ponudnik si mora priskrbeti vsa potrebna soglasja in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z 11. in 14. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih.
10.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (UL št. 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (UL št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
11.	Kupljene stvari bodo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne kupnine.
12.	Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen teden dni po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 10. do 11. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Branetom TERNOVŠKOM (tel.: 041/67-33-20) oziroma na sedežu stečajnega dolžnika v Slovenskih Konjicah, Tovarniška 2 (tel.: 03/57-55-069).
III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pismenim dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo.
4.	Dražitelji lahko dvignejo ceno za najmanjši znesek 500.000,00 SIT
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7.	Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL).
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 1. februarja na 16. pohod na Ramšakov vrh. Odhod ob 7.30 uri z osebnimi avtomobili z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 30. januarja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
NASVETI
Ali so pearcingi škodljivi?
Vsi smo že slišali o brazgotinah, ki ostajajo po operacijah ali različnih nezgodah. Malokdo je brez brazgotin, saj smo bili vsi nekoč otroci in mladostniki, mnogi tudi na kakšnih operacijah. Ste morda že kdaj slišali, da se je komu po nezgodi ali operaciji stanje poslabšalo, da je bila brazgotina rdeča, boleča, srbeča, zatrdela ali pa se je zelo težko in počasi celila? Lahko, da se je zgodilo celo vam. Več časa, ko je minilo od posega ali poškodbe, slabše je ()ilo stanje ali pa so se celo začele kakšne druge težave. Za vse te težave je lahko odgovorna nastala brazgotina. Opisana stanja so namreč pokazatelj energijsko moteče brazgotine.
V njej energija lahko zastaja ali pa je sploh ni. Na ta način so področja in organi preko kože in prekinjenega energijskega pretoka preveč ali premalo hranjeni. Brazgotine so
lahko zelo stare ali pa tudi ne, velike ali zelo majhne, tanke ali debele ter tudi notranje in lahko povzročajo različne motnje, ki se kažejo kot vnetja različnih organov, težave s prebavo, dihali, prostato, rodili, sklepi, kožo in včasih tudi z depresijami.
To so pearcingi, tatooji, uhani ter razna prebadanja ali rezanja telesa so v modi med mladimi. Le redki se zavedajo odgovornosti pri takšnem početju. Veliko mladih ima veliko prezgodaj resne težave z zdravjem, težave, za katere zdravniki ne vidijo pravega vzroka. Sami so sicer opazili, da je na področju preboda nastala zatrdlina ali pa se mesto nikakor ne zaceli. Obupano menjuje-jo materiale (zlato, srebro, kič ...), vendar se stanje ne spremeni, večkrat se celo poslabša. To je znak, da so zagotovo prekinili normalen dovod energije na tem območju in jih telo opozarja na nastalo prekinitev. Če
to prekinitev zanemarimo, se sčasoma nekje v telesu pojavi resna motnja v obliki simptoma. Lahko nastanejo menstrualne težave, težave s prebavili, dihali ...
Eden najbolj motečih prebodov je prebod kože nad popkom. Le ta prebode žilo spočetja oz. mamo yina ali vseh yin meridia-nov, ki so zadolženi, da oskrbijo celotno področje sprednjega dela telesa: od prstov na nogah do spodnje ustnice in prstov na rokah. Istočasno pa to vpliva tudi na yang me-ridiane, ki so odgovorni za področje od zgornje ustnice, čez glavo do stopal. Ker je motena celotna oskrba telesa, poskuša telo to motnjo nekako izenačiti, zato napolni določen meridian bolj, drugega manj. To pa po vedi o energijskem pretoku predstavlja neravnovesje, zato se v nekem določenem času odrazi na telesu kot simptom. Pri vsakem posamezniku drugače in v različno dol-
gem obdobju. Sprostitev pretoka v brazgotini oz. deblokiranje brazgotin po Penzlu, terapevtu, ki je v 60. letih razvil metodo terapije meridianov brez iglic - akupunktno masažo (orig. acupunct-massage nach Pen-zel), prinaša zelo dobre rezultate. Obravnava namreč celoten energijski pretok preko določenega dela meridianov, nato pa se po četrti ali peti terapiji sprosti pretok v brazgotinah. Stanje pri posamezniku se stabilizira- v različnem času. Lahko takoj po deblokadi brazgotine, gotovo pa v dneh po terapiji.
Zato spremljajte svoje počutje in zdravje po takšnem prebodu ali prerezu in vsekakor pred takšnim podvigom (prebadanjem, ta-toojem) krepko razmislite, saj boste sami nosili posledice.
SIMONA SAKAČ, terapevt APM po Penzlu
Hujšanje in rekreacija
POGLEJMO V PRIHODNOST
Ko kombiniramo prehrano z gibanjem, to pomeni praktično izvedbo teorije kakovostnega huj-šanja.
Energija, ki jo telo potrebuje za normalno delovanje, prihaja iz dveh virov: iz zaloge ogljikovih hidratov -glikogena, ki se nahaja v mišicah in jetrih, in pa iz maš-čobnih zalog v telesu. Intenzivnost vadbe in telesna pripravljenost posameznika določata, koliko kalorij »poku-rimo« med vadbo in iz katerega vira bo telo črpalo potrebno energijo za delo. Pri nizkointenzivni vadbi (hitra noja, jogging) je delež izrabe maščob za energije, potrebne za delo, približno 60-odstoten. Pri višji obremenitvi (tek) pa ima isti človek približno 40-odstotni delež izrabe maščob za energije, potrebne za delo. Ali to pomeni, da je boljša hitra hoja od teka kadar želimo hujšati? To bi bilo skoraj preveč enostavno, da bi bilo lahko resnično. Pa poglejmo; po eni uri hoje povprečen človek porabi 270 kalorij, od tega je maščobnih 160 kalorij. Pri višji obremenitvi - teku pa ta isti človek porabi 680 kalorij. Od tega 270 kalorij iz maščob. Če pogledamo poleg maščobnih še skupno porabo kalorij, je nesporno, da je bolje imeti višjo obremenitev. Seveda pa ne moremo ves čas
www.lovetemple.net/zoya/
vaditi na visoki intenzivnosti, zato je najboljša rešitev intervalna vadba. Ta vadba je sestavljena iz visokointen-zivnih intervalov (nad 80 % maksimalne srčne frekvence) in nizkointenzivnih intervalov. Čas vadbe in določitev časa za določen interval naj vam določi vaš fitnes inštruktor glede na vaše želje in sposobnosti.
Seveda pa ne smemo pozabiti in zanemariti vadbe za moč, ki je prav tako pomembna tudi kadar želimo izgubljati na teži, čeprav pri vadbi moči povprečen posameznik porabi v eni uri prib-
Nagradno vprašanje:
Naštejte tri največje napake pri prehranjevanju!
KUPON TOP FIT
IME IN PRIIMEK: NASLOV:____
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
ližno 300 kalorij. Pri aerobni vadbi, kjer je aktivnih veliko mišic je to porabo mogoče doseči že v pol krajšem času.
Spreminjanje sestave telesa je mogoče le takrat, ko ustvarimo negativno razliko med vneseno in porabljeno energijo. Vnesena energija pomeni hrano, vendar je pomembna tudi njena sestava in način prehranjevanja. Porabljena pa je tista, ki jo te lo porabi za temeljno delo vanje organizma, delo, vsa kodnevne obveznosti in vadbo.
Pri vsakem cilju, ki si ga boste zastavili, se zavedajte, da želite želeno stanje tudi ohraniti, zato skrajne poteze niso zaželene, saj gre za celovito spremembo življenjskih navad. Te pa v kratkem času niso mogoče, ne
Nizkokalorične diete so nezdrave in dolgotrajno neučinkovite, se glasi pravilni odgovor prejšnega tedna. Gregor Ferk iz Celja bo prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike, Mateja Jager iz Celja paku-pon za 14-dnevno brezplačno vadbo Senior klubali Fit-nosečnica. Kupone za vadbo bosta nagrajenca prejela po pošti.
glede na to, kako močno si to želite.
NM
Naslednjič: dietni dnevnik
Šifra: »K.K.&B.K. 2003«
Zveza, v kateri ste, obremenjuje predvsem vas. Vendar pa za zdaj ne vidim večje spremembe na tem področju. Do krize je prišlo zlasti zaradi tega, ker se s partnerjem ne pogovorita. Stvari lahko postavite na mesto z iskrenim pogovorom. Tudi partner čuti potrebo po novem začetku. Zvezo lahko izboljšate, seveda, če jo imate namen obdržati.
Z moškim, po katerem sprašujete, ne bo sreče. Prijateljstvo se bo končalo takoj, ko boste vi želeli kaj več.

UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi VPISUJEMO V TEČAJE!
^f JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
. INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE (ang., nem., ital., fran., ruščina) . KRATKI OSVEŽITVENI TEČAJI SLOVNICE & BESEDIŠČA -
VIKEND TEČAJI . TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA . INTENZIVNE PRIPRAVE NA MATURO . VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE (DIC) . SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK
(tečaj, priprave na izpite, izpiti) . NON-STOP-FIT IN ENGLISH/DEUTSCH - KONVERZACIJA . »BERIMO...V ANGLEŠČINI!« (NOVOSt!) ^f SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE,
ŠOLA ZA ECDL IN IZPITI . TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA.
PRIPRAVE ZA POSLOVODJE . TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG . RETORIKA, DRUŽABNI PLESI, AEROBIKA . ŠTUDUSKI KROŽEK IZVIR MLADOSTI AVDICIJA ZA PLESNO SKUPINO (Od 11. dO 15. let): 19. 2. NOVOStilGLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE
ŠOLA UČINKOVITEGA OBVLADOVANJA STRESA MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN MOTIVACIJE Vpis, informacije: osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; telefon: 03 71S 35 50; lu-zalec@upl.si; www.upi.si ROK ZA PRIJAVE JE 6. 2. 2004!
OBRUL - ZOYA
kaj resnejšega. Njegov zakon je sicer v manjši krizi, vendar do večje spremembe ne bo prišlo.
Glede zaposlitve, se kažejo dobre možnosti na pomlad v prihajajočem letu. Svetujem pa vam, da študija ne zanemarite.
Pazite na papirje in dokumente, pa tudi na osebne stvari, da vam ne bo kaj odtujeno.
Na vašem zdravstvenem področju za zdaj ni videti težav.
Šifra: »ODISEJA«
Maturo boste uspešno opravili, kakšnih posebnih težav s posameznimi predmeti ni videti.
Sprememba na čustvenem področju se obeta nekako v poletnem času. Bolj kot pomanjkanje samozavesti, vas tarejo previsoka pričakovanja. Preveč idealizirate ljudi in pri tem pozabljate, da živite tukaj in zdaj. Sicer pa je pred vami še vse življenje. Vse vaše prijateljice do vas niso popolnoma iskrene, nekatere z vami tudi manipulirajo. Imate pa dva iskrena prijatelja, ki vam trdno stojita ob strani in jima lahko zaupate. Želim vam veliko prijetnih trenutkov in veliko sreče.
40
■ NASVETI
novi tednik!
Hlače v baruni harmoniji
Tik pred začetkom nove modne sezone se sodobno razmišljajoč človek ne zadovolji zgolj z opazovanjem novih trendov. Če že ne zaradi drugega, je modro malce pobrskati pod njihovo površino vsaj zaradi lažjega razumevanja njihovih vzdušij in sporočilnosti.
Modi se namreč pogosto očita, da je nekaj površinskega, odvečnega in potratnega. Za njeno razumevanje je treba najprej osvetliti razliko med tistim, kar smo in tistim, kar (oziroma kako) smo videti. Prosto po Oscar-ju Wildu to pomeni, da je danes videz pač pomembnejši od biti, saj je oblika pokazatelj vsebine. Pa če verjamete ali ne. Tako kot pomlad spoznamo po mladem listju na drevesih, počutje človeka opazimo po nasmehu in njegovem izrazu. Ne moremo videti v njegovo srce, gledamo zgolj videz, ki je izrazno sredstvo naše biti.
Dobro izbrano oblačilo (in tukaj ne mislim na modo) nas naredi lepše. Ne le za druge, všeč moramo biti predvsem sebi, saj smo le tako lahko samozavestni in posledično tudi uspešnejši. No, pa to gotovo že veste...
Oblačila za letošnjo pomlad
Kako se boste torej oblačile to pomlad? Boste sledi-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
le trendom, ki zapovedujejo drzno mešanje različnih stilov, se odevale v vroče opazne barve, eksotično barvite, atraktivne pop-art vzorce, etno nonšalantnost ali senzualno transparentnost? Če znate, vam je to všeč in ste prepričane, da vam pristoji, potem uživajte v tej, včasih naravnost ekscentrični estetiki!
Za vse ostale, ki ljubite udobno preprostost začinjeno z umirjeno eleganco, pa bo kot nalašč ena izmed letošnjih pomladno-poletnih modnih zgodb, ki se ponaša z barvno harmonijo. Najbolj pogosto jo zaznamo s hlačami, obuja pa vzdušja šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Si predstavljate dinamičen ženski vsakdan brez tega, nekoč privilegiranega moškega oblačila? Verjamem, da težko.
Gre za klasično ukrojene hlače, brez všitkov v pasu in s postrani odrezanimi žepi. Bistvo te hlačne zgodbe je se veda v tem, da je njihov barv-

A
ni odtenek v popolni harmo niji z vsemi ostalimi kosi oblačil in modnimi dodatki od bluze, suknjiča, jopice, plašča, čepice, čevljev, torbice.. Vam je všeč? Če se boste odločile za golobje sivo, nebesno modro, peščeno, smeta-nasto ali bledo rumeno, z iz borom ne bo težav. To so n mreč ene najbolj prijaznih in modnih barv prihajajoče sezone!
MoJ zdravnik 2004 iS™™
V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila.
Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glaso-
valci pa bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maxim us in 50 praktičnih nagrad.
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat!
DIGILAB 10X15 = 45 SIT
Pol leta bo revijo Viva prejemala Ana Gradič iz Šentjurja.
KUPON
poSiteïfcKiaslov:
«1 V*
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika			
Mojo ginekologinjo ali ginekologa			
:. Mojo pediatrinjo ali pediatra			
IME:		<	r
PRIIMEK:**.		v	/
NASLOV:			n /
KRAJ IN PO§			/ *
TELEFON:			* A
fcSffi			
1
KAJ BI DANES KUHALI
Mesne jedi
Mariborska 1, Celle tel.: 03 493 00 M www.foto-f1zwl.sl 4
warns'*
\ mobil i ob nakupu, sklenitvi razmerja 24 fotografij 10x15 grabs
Svinjsko meso dobro umijemo v mlačni vodi. Vsaj za eno uro ga damo v mrzlo vodo, da vse nepotrebne soli ostanejo v vodi, nato v lonec in prili jemo toliko vode, da je me so pokrito. Ko je kuhano, ga postavimo z ognja in pustimo v tej juhi toliko časa, da se shladi. Shlajeno vzamemo iz juhe, po potrebi lepo narežemo ter kosce na krožniku obložimo z nastrganim hrenom.
V testu pečeno meso
Stegno umijemo v topli vodi, nato ga pustimo 12 ur v mrzli vodi, da se zmehča. Iz pol kg
pšenične moke in mlačne vode zamesimo testo, ki naj bo mehko kakor vlečeno. Spočito testo razvaljamo za prst na debelo in položimo v sredino dobro umito in obrisano stegno, ki ga nato zavijemo v testo. Položimo na pekač in pečemo v pečici ali še bolje v peči. Če je meso od mladega prašiča, ga pečemo eno uro, od starega pa uro in pol do dve uri.
Kako porabiti juho svinjskega mesa?
Juho svinjskega mesa porabimo za ječmenček, ki ga sku-
Vlaško #1825!
Pivovarna Laško, d.d.; Trubarjeva ulica 28, Laško
i LJUDSKA
Cankarjeva ul. 1, Celje
www.lu-celje.si
CELJE
V našem jezikovnem centru se lahko naučite angleščine (splošne in poslovne), nemščine, francoščine, italijanščine, španščine in ruščine. Ne čakaj na maj, prijavi se zdaj: maturitetni tečaji, priprave na splošno in poklicno maturo iz angleščine! Vsem, ki želite obnoviti svoje znanje, predlagamo konverzacijske tečaje angleščine, nemščine in francoščine!
Tujih jezikov se ne učimo kar tako. Radi bi jih znali, da se lahko nemoteno sporazumevamo, učimo, potujemo... Zato bomo v sodelovanju s knjigarno Antika iz Celja v spomladanskem semestru za vse udeležence naših tečajev pripravili tematske jezikovne večere s spoznavanjem jezikov na drug način. Verjamemo, da bo s tem učenje tujih jezikov postalo še bolj zanimivo!
Informacije In vpisi: vsak dan med 8. in 12. uro, v ponedeljek in sredo med 14.30 in 16.30 uro, telefon 03 428 67 59.
Piše: MAJDA KLANSEK
hamo na tej juhi z nekoliko krompirja, kaše ovsenih kosmi-čev, ajdovih žgancev, opečenih krušnih rezin s krompirjem, re zancev, nastrgane kaše, žitne , ga zdroba in podobno.
Goveji jezik s špinačo
Svež goveji jezik operemo in skuhamo v slani vodi do mehkega. Potem ga olupimo, zre žemo na prst debele zrezke, jih pomočimo v raztepenem jajcu in drobtinah in ocvremo v surovem maslu. Na mizo postavimo s špinačo.
Srnin zrezek z gobami
Odrežemo za prst debel zre zek srnjega stegna, posolimo in potresemo z nekoliko popra, pomažemo ga z oljem in postavimo počivat. V kozici se grejemo za žlico masti in na vroči zrezek opečemo z obeh strani. Dodamo par žlic juhe in ko zrezek v juhi prevre, ga skupaj z gobami postrežemo s kuhanim krompirjem.
GAL ERi
OKVIR
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV Z» SLIKE Sianetovo l8o, Celje Telefon: 03/5 485 028

Novi golf
na slovenskem trgu
Z 22 milijoni prodanih vozil velja golf za prodajno uspešnico, zdaj ponujajo že peto generacijo.
Pred 30 leti je nemški Volkswagen postavil na cesto prvo generacijo golfa. Avtomobil se je hitro in dobro prijel na številnih trgih; tako dobro, da je tovarna zdaj predstavila že peto generacijo.
Po tovarniških podatkih so doslej izdelali kar 22 milijonov golfov, kar pomeni, da naj bi bil po različnih razvrstitvah najbôlje prodajano vozilo vseh časov. VW zdaj ponuja peto generacijo, pri čemer upa, da se mu bo tako kot prej znova posrečil veliki pohod na nemški in druge evropske tržne prostore. Zaenkrat tovarna ponuja izvedenki s tremi in petimi vrati, vse druge - kabriolet, karavan in tudi slovit£CTI - pridejo na trge nekaj kasneje.
Kot se za novo generacijo spodobi, je novi golf ali golf V nekaj daljši (za 57 milimetrov), hkrati pa tudi višji in
širši, medtem ko se je me-dosna razdalja povečala za omembe vrednih 70 milimetrov. Količnik zračnega upora je 0,32, izjemno se je povečala togost karoserije, kar naj bi prispevalo k boljšim voznim lastnostim in večji varnosti. Za 20 litrov je večji tudi prtljažnik, ki po novem meri 350 litrov.
Poleg tega so vsi golfi serijsko opremljeni z novimi metlicami za brisanje vetrobran-skega stekla (hitrost brisanja je odvisna od hitrosti vožnje, poleg tega pa sta tedaj, ko nista v uporabi, skriti za pokrov motorja). Ob tem se je dolžina laserskih zvarov s prejšnjih povečala na sedanjih 70 metrov, v VW pa pri izdelavi golfa uporabljajo posebno modularno izdelavo vrat, kar je še posebej dobrodošlo pri njihovi zamenjavi ob poškodbah.
Paketi opreme so po novem trije; in sicer trendline.
comfortline in sportline, serijsko pa so vse variante opremljene s šestimi zračnimi varnostnimi blazinami in številno elektroniko za var-nješo vožnjo (protiblokirni ABS, recimo). Tudi motorna ponudba je ta hip zelo pestra. Na voljo je osem motorjev, od tega šest bencinskih in trije dizelski. Bencinska ponudba se začne z 1,4-litrskim agregatom (75 KM), sledijo 1,4-litrski FSI, ki ponuja 90 KM, dva 1,6-litrska motorja s 102 in 115 KM (FSI ali neposredno vbrizgavanje goriva), na koncu pa je 2,0-litrski FSI, ki razvije 150 KM. Dizelska ponudba se začne z 2,0-litrskim SDI, ki ima 75 KM, sledi 1,9-litrski TDI (195 KM) in 2,0-litrski TDI (140 KM).
Menjalniki so najmanj trije; in sicer ročna 5-in 6-sto-penjski ter samodejni, kasneje pride še samodejni DSG.
Kombijevsko in limuzinsko (bora) varianto golfa IV bodo izdelovali vse do predstavitve novih variant, zanimivo pa je še to, da ni golfa V, ki bi bil serijsko opremljen s klimatsko napravo.
Na slovenskem trgu naj bi po napovedih uradnega predstavnika letos prodali kar 3.000 avtomobilov, kar se zdi dokaj ambiciozen načrt, čeprav je res, da so šli vse doslej golfi dobro v pro-
dajo. V osnovni varianti (1,4 trendline) bo stal 3,54 milijona tolarjev, nekaj časa pa bo na voljo tudi s tako imenovano promocijsko ceno 3,42 milijona tolarjev.
Dobro poslovanje Citroëna
I Že sedmo leto zapored francoski Citroën beleži dobre poslovne oziroma tržne rezultate. Lani je tovarna prodala 1,37 milijona vozil, kar je bilo za 4,6 odstotka več kot leto prej.
Več kot 1,1 milijona vozil so prodali na zahodnoevropskih trgih, kjer je Citroen povečal prodajo za 2,7 odstotka, pri čemer je bil njegov tržni delež malenkost manj kot 7-odstotni. Zanimivo pa je, da je Citroën v Franciji prodal nekaj manj, med najuspešnejše modele pa štejejo C3 (na sliki) in C5.
rv ,
lirOllíl ÍÍ5NEMÍR
Mariborsko Si, Ctlfs
»I., (UMI«-."-"	GRELECSOLF AUDI
www.avfoaeiiregnemeMi ""tuibuLr. wuui
KTiïHm'FillLlilMIIHi
VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA fluorescentno rumena Hiter	674 SIT
KATAUZATOB1MVERZMJ1I ŽE OD 28.0DD SIT
PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM
mm.
d.o.o.
LEVEČ 56(. Telefon: 03 425 45 23
JflMLLil£L_ yW PASSAT 1.9 TDI
il6W
8(110 1.2 RL_1997 710.000
IMLUL____________2000 1.260.000
EMC . BREAK IL_____15?S_LâîMfifl
8MEG.BRFAX 1.4_1999 1.950.000
R LAGUNA 1.9 DCI	2002	4.350.000
RCUO 1.4 RT	1994	750.000
R CUO 1.4 RT	1993	490.000
RCUO 1.2 8E80P RCUO 1.2 BE B0P RÍAFĚANL2J_	1995 1997 1998	620.000 750.000 2.650.000
R SAFRANE 2.5	1998/99	1.990.000
OSAKA_ CXSARA	_I9?S____1,290-000 1998 1.290.000	
FORD FIESTA 1.1	1995	630.000
FORD FIESTA 1.25	1996	780.000
ŠKODA FELICIA 1.3	1996	690.000
ŠKODA QCTAVIA_2001 3.050.000		
SEAT CORDOBA	1998	1.290.000
DAEWOO NEXIA HYUNDAI PQNYLi_	1996/9.7. 1991	.....S5MM 90.000
HYUNDAI PONY 1.5	1991	90.000
VOLVO 460 1.9 TD	1996	1.270.000
		
VOLVO V70	1998	2.590.000
VOLVO V70 2.5_1998 2.650.000		
VOLVO S40 1.8	1998.	2.290.000
KIASEPHIA1.8_1997_78MM		
Odkup vozil, menjava storo za novo, menjavo storo za staro, ugodni krediti, leasing, tel.: 03/425 45 24. 951/305-787_
HYUNDAI ACCENT Libi_2000 U9M00
	1997	790.000
	1999	950.000
		
CAXl.li	1993	
VW PASSAT 1.8 kor	ovan 1992	390.000
		
		
Možen kredit, leosing- minimalni polog		
CITROEN JUMPER 2.5 TDI R CUO RT 1.4_
1999 1.800.000 1995 680.000
Možen kredit do 6 let z obrestno mi menjava staro za staro._
RO+SO
SERVIS IN PRODAJA VOZILd.o.o. Skaletova 13 (Hudinja), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fox: 425-40-88
#AVTOTEHNIKA
J3J000 C£iTelefon: 03 42 63 300
TIP VOZILA
ŠKODA FELICIA 1.3
CHRYSLER VOYAGER 2,5 SE 1995 820.000
KIABESTA_ 1996 650.000
ROVER 214 SI__1191___99M00
STROJI
prodam
MOTORNA VOZILA
prodam
TOVORNO vozilo Zastava 35, vozno z B-
kotegorijo, s cerado, prodam. Telefon 041 672-302.	1796
OPEl astro caravan 1,6 gl, letnik 1993, servo volan, meglenke, prodom. Telefon 041 381-423.	300
ROVER 200 1,4, letnik 98, prevoženih 60.000 km, daljinsko zaklepanje, servo volan, alarm, el. pomik stekel, 4 zimske gume, prvi lastnik, garažiran in škodo felicio 1,3 lxi, letnik 97, prevoženih 78 km, centralno zaklepanje, avtoradio, nove zimske gume, prodom. Telefon 041 763-458.	L47
SUBARU 1,8, gl, 4-4, servo, el. šipe, centralni zaklep, metalno siv, reg. 20. 4. 04, prodam. Telefon 041833-366. 350 CtlO RS 2.016V, 1.11/2000,58.000 km, srebm, izredno ohranjen, vrhunske nove gume, servisiran prodam. V račun vzamemo dio 1.2 ali 1.4 letnik 2000 ali mlajši. Samo resne ponudbe na tech-communicator@usa.com.	p
GOLF II, 5 vrat, diesel, lepo ohranjen, pro-dam. Do 15 ure, 041 763-171. 359K SUZUKI maruti, letnik 1996, rdeče barve, prodam. Cena 350.000. Telefon 040 613-398.	36?
AUDI 2.6 letnik 94, prodam ali menjam za kmetijski stroj. Telefon 041 978-498.
373K
CLI01.2 RN, metalno modre barve, pet vrot,
letnik 1995, prevoženih 145.500 km, cena 550.000 SIT, prodam. Telefon 040 638-435.	32ž
TERENSKO vozilo Daihatsu terios 1.3,4x4, letnik 1999, elektro oprema, vlečna kljuka, srebrne barve, ohranjen, prodam. Telefon 041 264-132.	62L
KARAMBOIIRAN avto R 5 campus, prodam. Telefon (03) 7814-090 po 17. uri.
397K
FIAT Punlo 55 S, 5 vrat, 12/95,49000 km z dodatno opremo, prva lastnica, zelo ohranjen, prodam. Telefon 041 919-800.	403K
TOYOTA corola, prvi lastnik, letnik 99, meto-lik, srebrne barve, pet vrat, dodatna oprema, prodom. Telefon 031418-617.
71L
FORD Mondeo 1.616V, letnik 95,90.000 km, kovinske boive, el. paket, centralno zaklepanje, ABS, servo volan, strešno okno, radio, lepo ohranjen, prodom. Cena 720.000 SIT. Telefon 031 264-026.	407
PASSAT CL letnik 89, zelo lepo ohranjen, cena 280.000 SIT, prodam. Telefon 041 707-748.	65š
R4 GTL, letnik 92, nova registracija, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 240-580.	424K
MITSUBISHI pajero 2.3 TD letnik 86, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.	425
GOLF JXD letnik 89, mišje barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 520-
95.9 100.3
ZGRABUALNIK Sip 280, nakladalko Mengele, 17 nožev, 26 m2, odjemalec, silaža iz koritastih silosov, dvobrazdni obračalni plug Vogelno), prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 051 321-925.
KOMPRESOR, batni, 3 cilindri, rezervoar, 4601, prodam. Telefon 041 636-614.
295
VIBRATOR za beton Iskra, 3,3 kw, prodam.
Telefon 041 636-614.	295
SAM0NAKLADALK0 Sip 19-6, kosilnico Sip DK165, prodam. Telefon 041 593-589, 5735-043.	L 48
PLUG Olt, dvobrazdni, prodom za 20.000 SIT. Telefon (03) 573-8041. l5i PUHALNIK za seno ali silažo z 15 kw motorjem in 11 m cevi, fi 40 cm, prodam. Telefon 040 319-965.	388
DV0REDN0 sejalnko Oh za koruzo in škropilnico 200 litrov za Tomo Vinkovič, prodam. Telefon (03) 5736-525. 70L SKOBELNI slroj, debelinka, poravnalka, vr-talka, širina glave 400 mm, prodam. Telefon (03) 5736-482. 65L ŠROTAR za žito in klasje, večje izvedbe, ugodno prodom. Telefon (03) 7810-560.	408
kupim
TRAKTOR ter drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 327 NAKLADALKO 15 -17. dobro ohranjeno, kupim. Kličite po 13. uri na telefon 031 826-857,(03) 5771-958. 330
i POSEST
prodam
POSLOVNI prostor v Celju, 90 m1, center, garažna hiša, IV. gradbena faza ali finalizirano, prodamo. Matevž, telefon 041 513-800. More Interieri, Celovška 73, Ljubljana.	n
Poslovni prostor v pritličju na Stane-tovi 19 vcentru Celja, v izmeri 129.00 m 2. prodamo. Cena 155.850 EUR. Informacije po telefonu 041644-709. Euro-comp, d.0.0., Mariborska 91.3000 Celje.
ZAZIDLJIVE parcele za stanovanjske hiše ali vikend, na lepi legi, v okolici Dramelj, prodam. Za vse zazidljive parcele je možna takojšnja ureditev gradbenega dovoljenja. Telefon 051 321-925. 200 CENTER Celja. Prodam pivo nadstropje urejene hiše, mansardo, vrt, garažo, primerno tudi za poslovno dejavnost. Telefon 040 336-136.	93 KMEČKO hišo, popolnoma novo, obnovljeno in opremljeno s centralno, telefonom, satelitsko TV, na sončni legi pod Listo, prodam za 60.000 EUR oz. po dogovoru. Telefon 040 226-240. 618 VRSTNO hišo na Hudinji, Ul. frankolovskih žrtev 80, obnovljeno, takoj vseljivo, prodam za 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381. 303
r*r
NEPREMIČNINE
TEL. 03 5451-006 041368-625
NAKUP, PRODAJA, NAJEM
ALOJZ KENĐA s.p, Dobrova 23/a 3000 CEDE
Poslovni prostor na Glavnem trgu v strogem centru Celja, v izmeri cca 171 m2 (tretja podaljšana faza), prodamo. Cena 550,00 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 644-709, Eurocomp, d.0.0.. Mariborska 91,3000 Celje.	n.
Obvestilo o vpisu v prvi razred osnovne šole
Obveščamo vse starše, prebivalce Mestne občine Celje, da bodo vse celjske osnovne šole: I. OŠ Celje, II. OŠ Celje, III. OŠ Celje, IV. OŠ Celje, OŠ Frana Kranjca, OŠ Hudinja, OŠ Lava, OŠ Frana Roša in OŠ Ljubečna
vpisovale otroke v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2004/2005 10., 11., 12. februarja 2004
Vpis bo potekal
-vtorek, 10. februarja, od 8. do 14. ure -vsredo, 11. februarja, od 8. do 14. ure -včetrtek, 12. februarja, od 14. do 18. ure.
Vpis je obvezen za vse otroke, rojene leta 1998.
Starši praviloma vpisujejo otroke v osnovno šolo, v katere okoliš sodi njihovo prebivališče.
m		n
ZAVRTI 03(492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANjI		
Vsak dan od 9" do 17*
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, LJUBLJANA
GOTOVINSKA POSOJILA
I GARANCIJA: » PLAČILNE KARTICE » OSEBNI DOHODEK
CELJE, Ul. XIV. DIVIZIJE 14 |p«..ini<«ni.,)
TEL.: 03/ 42 74 378
pHHHBHHMOVOt ■■■■■■■ LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA 1
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
lajska 21, Ljubljana
CEUE - Ostrožno. Stanovanjsko hišo v mirnem in idiličnem okolju, površina 392,00 m2, etažnost P+l *M, prodamo za 166.398 EUR. Informacije po telefonu 041 644-709, Eurocomp, d.o.o., Mariborska 91,3000 Celje.	n
GRADBENO parcelo 1000 m!, v zaselku Dobrova, blizu Osfrožnega, prodam. Telefon 041 389-238.	347 V Šempetru prodamo parcelo v izmeri 1000 m1, z urejenim dovozom, montažnim vikendom 8*4, vrlom in sadovnjakom. Telefon 051 230-932. Ž29 CEUE, Na Otoku prodam visokopritlično hišo, novejšo za 125.000 EUR v tolarjih. Telefon 041 445-350. 354 BRASL0VČE hiša 110 m', parcela 600 m', delno obnovljena, prodam. Možna menjava za stanovanje. Ceno 12.300.000 SIT. Telefon 041 243-072. 374 POSLOVNI prostor-trgovino, prodam. Trno-veljska cesta 2, Celje, 100 m1, ogrevanje, sanitarije, parkirni prostor. Telefon 4916-050,031 608-489. 380K PARCELO zazidalno 500 m! z vinogradom, prodam. Telefon 041 269-840. 4oo 35 let staro dvostanovonjsko hišo v laškem prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4 Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301,548-
2002.	411
12 let staro hišo, na parceli cca 450 m1 na
Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. prijaznost nepremičnine, Kocenova 4 Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	4n
ZAZIDUIV0 parcelo 2736 m'vGotovljah prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4 Celje, www.prijaznost. com, telefon 041 727-301,548-2002.	4ii
HIŠO - dvojček, cca 90 m1, stan. površine no parceli cca 400 m', 1.1950 v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4 Celje, www.pri-iaznosf.com, telefon 041 727-301,548-2002.	411
50 let staro hišo v Lotkovi vasi na parceli cca 1500 m1, prodorno za 13.5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4 Celje, www.prijaznosf.com, lelefon 041 727-301,548-2002.	4n
DV0STAN0VANJSK0 hišo v Šentjurju, veliko stí 200 m!, leto gradnje 1973, K+P+M, vsi priključki, cena 23.5 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, ,3000 Celje, telefon 490-00-90, ali 031 541-592.	413
STANOVANJSKO hišovlaškem, Spodnja R* čica, površine 200 m!, parcela 1650 m', vsi priključki, razen plina, takoj vseljiva, cena 40 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 49000-90, ali 031 541-592.
413
NOVO hišo v Šmorjeti, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m1, parcelo 650 m2, vsi priključki, cena 52 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 4904)0-90, ali 031 541-592.	413
MEDETAŽN0 stanovanjsko hišo v Vojniku, na mirni lokaciji, K+P+l+2, parcela 600 m', velikost 200 m7, vsi priključki, ceno 29 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, lelefon 490-00-90, ali 031 541-592.
kupim"
POSLOVNI prostor za trgovino, ulični, vcentru Celja, približno 100 m*, kupim. Telefon 041 716-126.	p ZAZIDLJIVO parcelo v Lokrovcu kupim, takojšnje gotovinsko plačilo. Telefon 00306948531762. 326 BIVALNI vikend od Polzele do Mozirja, kupim. Telefon 031627-099. 344 ZAZIDLJIVO parcelo v centru Polzele, Šempetra v Savinjski dolini ali Žalca, kupim. Velikost cca. 1000 m2. Telefon 041 434-175.
V	okolici Žoka do Broslovč, Prebolda, kupim
staro hišo z nekaj vrta. Telefon 031 646-335.	36ž
ZAZIDLJIVO parcelo, v Celju oz. okolici, kupim. Telefon 041644^00. 413 POSLOVNI prostor v Celju, kupim. Telefon 041 644-600.	413
MANJŠO hišo oziroma bivalni vikend v Cel ju ali okolici, nujno kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	413
oddam
POSLOVNE prostore, od 100 do 1000 m2, v
Laškem, oddamo v najem. Telefon 041 216-125.	258
POSLOVNE prostore za skladišče ali proizvodnjo oddam v najem. Telefon 041 216-125.	258
MAMJŠ0 hišo z garažo in vrtom oddam v najem. Emil Hojnik, C. na Ljubečno 43, Celje.	301
V	LAŠKEM oddam v na jem ali prodam bkol,
velikost 22 m2. Telefon 031 330-700.
298
V	centru Celja oddamo gostinski lokal v najem. Telefon 041610-379. 366
ŽIVILSKO trgovino v Vojniku oddam v najem. Telefon 051342-232. 366
V	najem - zakup za dobo 10 let oddam parcelo z brunarico, možen fudi odkup. Telefon (03) 8095-016. 371K
POSLOVNA prostora, pritličje 150 m' in I. nadstropje 75 m!, Mariborska 44 Celje, oddamo. Telefon 041 919-800.
403K
V	Celju - Zagrad, oddam trgovski lokal, lastno parkirišče, popolnoma opremljen, klima, ISDN..., možen odkup inventarja. Telefon (03) 4902-000,041690-926
POSLOVNI prostor 18 m1 za 110 EUR na
mesec v Celju na Mariborski oddam. Telefon 041 262-063,(03)5461-223.
	
	NA KREDITNE KARTICE!
	TAKOJŠNJA IZPLAČILA
	JEŽEK d.o.o.
	Sladki Vrh 10. Sladki Vrh
	PODRUŽNICA
	Bežigrajska 7.3000 CEUE
tel	070/888-979,03/42846-90
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA
íniiWMI
STANOVANJE
STANOVANJE v Celju, 44 m', prodam. Cena
po dogovoru. Telefon 041 697-314.
426
95 m2, vsi priključki, lepa lokacija, dobro vzdrževano in obnovljeno, prodam. V ceno zajeto tudi parkirišče in oprema, ni poplavno. Telefon 051 216-103. 160 TRISOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, 84 m2, vzdrževano, prodamo. Telefon 041 797-218,(03)5415-199. 101
središču Celja prodamo. Telefon (03) 548-1415, po 19. uri.	tc
NA Polzeli prodam stanovanje, 73 m', tretjo etaža, ccna podogovoru. Telefon 031 570-152.	189
TRISOBNO, sončno, v celoti adaptirano stanovanje, v Šempetru, 64 m', prodom zo 9.600.000. Telefon 041 341-615. ž 25 CEUE, Delavska, prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje 76 m2. Cena
6.900.000 SIT. Telefon 041 531-281.
349
CEUE, Delavska, prodam garsonjero, 26 m1. Ceno 2.500.000 SIT. Telefon 041 531-
IUIJ	Antl J SZ, z.o.o.; lovo 7, Ci Tel.: 03 42 63 122,42 63 120 Gsm: 031.342 118. 031 211 074
PROMETZNEPflEMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE	
KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE!	
Hudinja -	odjavorškova. 2.5 ss. 72,60 m'.
Pare	a - Breg pri Polzeli.836 m'
Celje c	nter, 2,5 ss, 70 m', 3/4 nadstr čemo 1 ss la oddajo
	t:»«:™;."'
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140! |
CEUE -Okrogarjevo, dvoinpolsobno stanovanje, 72 m2,7. nadstropje, vsi priključki, prodamo. Informacije 041 835-712, 041 539-387.	368K
CEUE, Ljubljanska, stanovanje 56 m2, prodam. 041 243-072.	374 TR0S0BN0 stanovanje opremljeno 64 m2 v prvem nadstropju v centru Šentjurja, prodam. Telefon 5461-589,041 540-213. 53Š , DVOSOBNO stanovanje, Celje, ČopovaOtok, pritličje, 52 m2, ceno 9.7 mio, prodom. Telefon 041 666-980,041 563-495-375K1
DVOINPOLSOBNO stanovanje 65 m2 sfan. površine, 23 m2 veronde, garaža v hiši, 1.1930 v Novi vasi, prodamo za 10 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 411 OVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu v Celju, prodam. Telefon 041 831-633.
DVOINPOLSOBNO stanovanje 79 m2, v več-stanovanjski hiši 1.1920, na Kovinarski ulici, prodamo za 6.2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, www.prijaz-nost.com, Celje, telefon 041 727-301, 548-2002.	411
EN0S0BN0 manjše stanovanje v Slovenskih Konjicah 26 m2,3. nadstropje, potrebno manjše adaptacije, cena 5 mio SIT oz. po dogovoru, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, lelefon 490-00-90, ali 031 541-592. 413 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja, 2.nadstropje, 62 m2, lastno parkirišče, cena 10.8 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje, telefon 490-00-90 ali 031 541-592.
413
DVOSOBNO stanovanje na Škapinovi ulici 70 m2,visoko pritličje, balkon, cena 12.4 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 490-00-90, ali 031 541-592. 413
j
MOHORJEVA
IVlDRUŽBA i V Prešernova ul. 23, Celje
NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
Mohorjeva družba CELJE daje v najem poslovne prostore v centru mesta Celja na Prešernovi 23 (nasproti sodišča): v I. nadstropju:
-	neopremljeni pisarni	50 m' (dve pisarne)
-	neopremljena pisama	17 m2
-	neopremljena pisama	31 m2 s souporabo čajne Kuhinje
v mansardi:
-	opremljena pisama......................................29 m2
-	neopremljena pisarna....................................31 m2
-	neopremljena pisarna...................................27 m2
Dodatne informacije dobite na tel. št. 03/426 48 09 ali osebno na upravi Mohorjeve družbe na Prešernovi ul. 23 v Celju.
OBJAVA
Upravna enota Šentjur pri Celju
obvešča investitorje (vse, ki so gradili hišo, hlev, poslovne prostore ...), da bo iz arhiva izločala projekte (načrte), ki so bili priloga k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja v letih 1970-1985.
Vsi, ki želite, lahko dobite projekt vrnjen, če pokličete na telefonsko številko 03 747-12-33 go. Urško Novak in se dogovorite za čas prevzema. Končni rok je 15. 3. 2004. Projekte, ki bodo po 31. 3. 2004 ostali, bomo v skladu z določili Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ter Pravilnikom o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva, komisijsko uničili.
TR0S0BN0 stanovanje v vet stanovanjski hiši na Robovi ulici v Celju, 68.50 m'+go-raža+pralnica+klel, bruto 131 m!, prodamo. cena 13 mio SIT. Nepremičnine Oziris Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 49OA0-90, ali 031 541-592. 413
kupim
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, v
Celju ali bližnji okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 850-355. p ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju, kupim. Telefon 041 644-600. 413
najamem
STANOVANJE ali stanovanjsko hišovCelju ali
okolici najamem. Telefon 041 727-301.
MLADA družina z redno zaposlitvijo nujno
išče 2-2,5 sobno stanovanje v Celju, Žalcu ali okolici. Pogoj delno opremljena (samo kuhinja opremljena). Varščina in sprotno plačilo. Telelon 041 282-
ŠTIRIČUNSKA družina najame stanovanje
ali del hiše za dobo enega leta v Žalcu ali bližnji okolici. Telefon 051 227-786.
420
STANOVANJE v Celju, najamem. Telefon 031 287-869.	413
ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje v
Celju, najamemo. Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje, telefon 490-00-90, oli 031 541-592. 4«
oddam
V	CELJU, ulica Pod kostanji, oddamo dvoin-
polsobno stanovanje. Telefon 041 631-677, po 15. uri.	325
V	Ljubljani oddam študentoma ali mladi družini stanovanje, opremljeno dvoinpolsobno. Telefon 031 295-143. 342
NOVEJŠE dvosobno stanovanje v centru Celja na Razlagovi ulici, oddam. Informacije telefon 051 308-727. 362 OPREMLJENO sobo v privât hiši, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. Telefon 041 733-277.	389
TRI stanovanja oddam v najem. Lokacija,
Okrogarjeva, Pohorska in Milčinskega v Celju. Telelon 041 618 845 od 7.h do
16.h.	379
anjenaLavi o predplačilo 41 743-786. p GARSONJERO v Preboldu oddam, s predplačilom. Telefon 5716-236. 35Ž DELNO opremljeno dvosobno stanovanje v
www.prijaznosl.com, telefon 041 727-301,548-2002.	4n
menjam
DVOINPOLSOBNO stanovanje 45 m2 na Otoku menjam za večjega no Otoku. Telefon 5482-916.	399
i oprema
prodam
USNJENO sedežno garnituro in termoaku-
mulacijsko peč, poceni prodam. Telefon 5453-277.	204
PREDSOBO poceni prodam. Telefon 5732-357.	L 52
DOBRO ohranjeno zamrzovalno omaro in hladilnik prodam po zmerni ceni. Telefon 5777-127.	318 POSTELJO 200" 140 cm, dvižno z vznožjem, lepo ohranjeno, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 536-529. 254 KUHINJO z jedinim kotom, prodan. Informoti-je telefon 031228410 po 16. uri. 361
NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJOI
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 42 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.200 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
îden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek:
U 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
KUHINJO belo, p.s., hladilnik, kavč, francosko postel jo, m izo s stoli, kmečko kredenco, masiva in štiri stole, prodam. Telelon 041415412.	394
VGRADN0 posteljo, primerno za vikend, 200« 160 cm, slaro 1 lelo, prodam. Telefon (03) 5412-356,031 637-234.
kupim
bio* VIII..
Kosova ulica 6, 3000 CELJE
objavlja prosta delovna mesta:
7 PRODAJALEC:
Pogoji zaposlitve:
-	IV. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomske smeri
-	komunikativnost, vljudnost, prepričljivost in doslednost
-	zaželene delovne izkušnje
-	vozniški izpit
o MIZAR
Pogoji zaposlitve:
-	IV. stopnja ustrezne izobrazbe
-	zaželene delovne izkušnje
-	možnost zaposlitve delovnih invalidov
Pisne prijave z dokazili pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni od objave.
Informacije po telefonu 03/428 50 82.
ODVEČNO pohištvo in belo tehniko, kupim. Telefon 041 490-189.	394
i gradbeni material
BUKOVA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591.
48
DESKE, plohe in les za ostrešje, po naročilu, prodam. Telefon 051 321-925. 200 DRVA bukova, suha, razžagana z dostavo, prodam. Telelon 5772-368 ali 051314-883.	179
BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peč, ugodno prodom. Telefon 051 318-590.
25
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041
406-307.	Š38
REZAN les, bruna, opaž, prodam in dostavim. Telefon 041451-677. 315 BUKOVA drva v hlodih ali razžagana z
dostavo v Celje in njeno širšo okolico ugodno prodom. Telefon (03) 8095-
016.	371K
PO simbolični ceni prodam strešno betonsko opeko, glazirano, okoli 1300 kom, prodam. Telelon 040 776-459. 384
"kupím"
HRASTOVO deblo, debelina približno 50 cm,
dolžina 4 m, za vrtno mizo in 10 stebrov, debelina 15 cm, dolžina 3 m (akacija ali kostanj), kupim. Telefon 041 620-135.
305
| živali
prodam
PRAŠIČE, težo od 30 do 140 kg, mesnata
pasma, prodam. Telefon (03) 5823-179, zvečer.	84
PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 708-978.120 PRAŠIČE, težke od 20 do 50 kg, prodam, možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078.	27
PRAŠIČE zo zakol ali svinjske polovice prodam. Telefon 051321-925. 200 PRAŠIČE, od 40 do 100 kg, domača hrana, cena 300 do 350 SIT/kg, prodom. Slovenska Bistrica, telefon (02) 818-1991, 041590403.	223
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, prodam.Telefon (03) 81034)76. §26
27
JARKICE v začetku nesnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, lopata 55, telefon 031461-798. 260 MUDO kozo za zakol prodam. Telefon (03) 5778-596.	324
DVA bikca, težka 350 kg, prodam. Telefon 5736-685,031 762-044. L53 TELIČKO, staro dva meseca, pasma šarale, prodam. Telefon 031 452-216. Š37
ŽREBIC0 norik, staro 8 mesecev in telico, prodam. Telefon 031 774-779, popoldan.	à 39 PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon 041 713-434. Ž26 KOBILO hallinger, brejo 10 mesecev, prodom. Telefon 041 950-760. 310 LICENCIRANEGA merjasca za razplod, prodam. Telefon 5792-345. Š44 PRAŠIČA 190 kg ali polovice prodam. Domača hrana, možen zakol in razdelava. Telefon 041 968-051. 338 KRAVO, s svežim mlekom, prodam. Telefon 5740408. Š45 NEMŠKE ovčarje, samičke, stare 4 mesece, odličnih staršev, prodam. Informacije zjutraj ali zvečer na telefon (03) 5792-077. 340 TEUCO simentolko 300 kg ali lažjo, po izbiri, prodam. Telefon 5717-986. Ž30 PRAŠIČE 80-100 kg in pujske 20-30 kg, prodam. Telefon 5709-717, 041 543-394. 31 ž TELICO simentolko, slaro 20 mesecev, pra dam. Telefon 5793-193. 54š TELIČKO simentolko staro 10 lednov, prodam. Telefon 5740-626. 51 š PRAŠIČA 120 kg, prodam ali polovko. Telefon 031 274-679 . 382K KVALITETNE prašk'e težke od 25 do 160 kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 5823-210,041455-732. 385 ŽREBETAstarega 9 mesecev, križanec, mati hallinger, oče trakenec, prodam. Telefon 041 794-275. 56Š ŽREBICA orabec-holštanjec, stara 3 leta, barve sirka in 10 brejih ovc jezersko-solčavske s plemenskim ovnom, prodam ali menjam za žrebico norik pasme. Telefon 040 319-965. 388 PRAŠIČA za zakol težkega 110-120 kg, krmljen z domočo hrano, prodam. Telefon 031 633-894, (03) 5461-721.
390K
TELICO simentolko težko 350 kg in prašiča 120 kg, prodam. Telefon (03) 5738-223.	64L
DVE telički, težki okoli 120 kg, prodam. Informacije po telefonu 5778-848, ali 031 299-873.	391
TELIČKO, čmo-belo staro 6 tednov, prodam za 500 SIT za kg. Telefon 7057-120.
PRAŠIČE težke 40 kg, prodom. Telefon 031
221-243.	57š
DVA bikca, 300 kg 1er telico 200 kg, prodam. Telefon 031709-823. 399 TELIČKO simentolko, težko cca 120 kg, prodam. Informacije telefon 041753-841.
60S
BURSKEkozkezrodovnikom,prodam. Telefon 031823-820.	61Š BIKCA simentalca, težkega era 80 kg, prodam. Telefon 041836-398. 62Š PRAŠIČE za zakol in odojke za nadaljnjo rejo, prodam. Zorko, Babno 19b, Celje, telefon 492 70 40 ali 041 741-028. 4n
PRAŠIČA za zakol težkega okrog 120 kg, prodamo. Telefon 041 276-602. 66š
PRAŠIČE, težke od 120-150 kg, za zakol, prodam. Telelon 040 718-088. 238
kupim
BREJO kozo kupim. Telefon 041 530485.L 66
BIKCA, mesnate pasme, stare do 21 dni, kupim. Telefon 051 235-747, (03) 5730471.	66L
[tijski
IDELKI
OREHOVA jedrca, domača sfivovko in vino za diabetike prodam. Telefon 5829-179.
307
VINO, rdeče ali belo, po izbiri, prodam.
Telefon 031 559-946.	316
OREHE, večjo koteno, očiščene, prodam. Dro-
fenik Nežika, Olimje 12, Podčetrtek, telefon 031680-325.	341 ŽGANJE - slivovko in breskovo žganje prodam. Telefon (03) 5412-356. 407
f, ostalo
prodam
HOLANDSKO kdo v dobrem stanju, daljnogled,
gramofonske plošče, dvosed, prodam. Informacije telefon 5451 -703. 372K GARAŽO v Vrančevi ulici v Celju 13 m', prodom za 1.000.000 SIT. Telefon 041 610417.	387K
KRZNENO jakno številka 44, prava koža, prodom. Telefon 541-9642. 322 ŠIVALNI stroj Bagat, v omarici, več gobelinov s prejko, prodom. Telefon 040 796-341.	323
DVA prašiča, 120,100 kg, možen zakol in domače žganje, jabolčni kis, prodam. Telefon 5794-409.	š40
RABLJEN otroški avtosedež, za težo od 0 do 13 kg, prodam. Telefon (03) 574-0476, 031 794-294.	Š41
VSE vrste košev poceni prodam. Franc Ža-berl, Gornja vas 7a, Šentvid pri Grobel-nem, telefon 5794-236. 317 OTROŠKI voziček, kombiniran, s torbo in pokrivalom za mraz, prodam za 10.000 SIT. Telefon 041 515-678. 331 CENTRALNO peč, malo rabljeno, special l.v. Maribor 24 kw in bojler za centralno -1001, prodam. Telefon 5417-675. 351 MALO rabljeno vrtno kosilnko Stiga in toplotno izolacijo tervol, debeline 10 cm, 84 m', prodam. Telefon 5738-215, po 15. uri.	339
7 MESECEV brejo telico in plug !2tofposavt Telefon 041522-463.	338
PREDSETVENIK1,80mwine,tehtate 200 kg, prašiča 170 kg in transporter dolžine 4 m, prodam. Telefon 041920416. 28
	Comtron d.o.o.
	^02 3003 500
lîlf fjrffi	
MaMRl	
Podjetje Comtron d.o.o. je na področju informacijske tehnologije	eno od najuspešnejših
povečanega obsega dela vabtmo k sodelovanju več mladih stn pnea ujemopi^^m^^^ aganaaap te oklepi, z	okovnjakov, od katerih poslimo
Prodajalec(ka) računalniške opreme - delovno	mesto v Celju
	
• vozniški izpit B-kategorije.	
Serviserja(ko) računalniške opreme - delovno mesto v Celju ■ vsaj V stopnja izobrazbe tehnične smeri (računalniški, strojni tehnik. •	odlično poznavanje računalniške strojne opreme; •	poznavanje dela s MS Office programskim paketom. - vozniški izpit B-Kategorije. •	možnost opravdanja pnpravništva.	
Delovno razmerje, oz pripravništvo bomo sklenili z izb določen čas 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za ned	animi kandidati za
	
	
ali po elektronski pošti	
maloprodaja@comtron.si	
Vse prijave bomo obravnavali zaupno	
HLADILNO komoro $ kompresorjem, skoraj
novo, zelo ugodno prodam. Telefon 8395-026.	355
NOVO okno termopan 140-120 za 12.000 SIT in klodo mesarico, novo, prodam. Jelene Anton, Mojstrova 7, Šentjur, telefon 5743-576.	360 BIKCA sivca in f rizijke, motor Moto guzzi nevada klub 750 cm3, bukove deske 33 mm, hrastove plohe 80 in 50 mm terslivovko, prodam. Telefon 041 815-081.
72L
SATELITSKO anteno in klavirsko harmoniko Melodija, 96-basno, lepo ohranjeno, s kovčkom, prodam. Telefon 041 994-512.	404
PEČ na petrolej, turbo 880, novo, prodam po polovični ceni. Telefon 5717-517.	37Ž
PUJSKA cco 150 kg, domača krma in gume z alu platišči nove 175 7013, prodam. Telefon 031 390-221.	?x
TELEFON CT-780, centrala in prenosna slušalka, domet cca 2 km, prodam. Telefon (03) 5718-080.	39ž
SMUČI fisher pol carving 190 cm in atomic 170 cm, navadne, prodam. Telefon 051 350-282.	418
PUJSKE, stare 9 tednov in yugo koral 45,
prodam. Telefon (03) 5823-182. 378 DELE za avto Daihatsu sharade, bukova
drva, pluge, prodom. Telefon 041 617-074.	381K
kupim
DELNICE Zdravilišča laško kupim. Telefon
040697-128.	302
DIAT0NIĆN0 harmoniko, rabljeno in prikolico za kampiranje Adria kupim. Telefon 031 664-896.	319
zmenki
UPOKOJENEC, pošten, nekadilec, nealkoho-
lik, z domom in malo zemlje na deželi želi spoznati gospo do 50 do 62 let, dobrih navad, da bi se preselila k meni. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro BLIŽA SE P0MUD. 299 MOŠKI, star 59 let z manjšo kmetijo na Kozjanskem želi spoznati žensko od 40 do 50 let. Lahko je vdova ali ločena, za skupno življenje. Ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro: KO DREN ZACVEH. 343 FANT, star 40 let išče resno in pošteno žensko do 40 let. En otrok ni ovira. Telefon 041 842-071,	L 59
McDonald's Celje
Cvelbar d.o.o, Celje
HOČETE ZAČET! OD ZAČETKA AU ZNOVA?
Priprava in prodaja proizvodov v restavraciji
Pričakujemo: - da imate končano osnovno šolo
Vodenje
Pričakujemo: -
izmene
da imate V. stopnjo izobrazbe (prednost bodo imeli kandidati z končano gostinsko šolo) vodstvene sposobnosti
Za informacije nas lahko pokličite na tel.številko040 613 015.
53-lelni direktor - visoka izobrazba, želi prijateljico do 50 let, lahko si močnejše postave. Resna veza. Telefon 090 7442, klicati z navadnim telefonom. Agencija ALAN Žarko Prezelj s.p. Kraigherjeva 11, Celje.	369
60-letna dobra gospodinja želi prijatelja do 78 let. Resna veza. Telefon 090 7442, klicati z navadnim telefonom. Agencija ALAN Žarko Prezelj s.p. Kraigherjeva 11, Celje.	369 MOŠKI s hišo, 53-letni, želi spoznati prepro slo žensko, Slovenko ali neslovenko do 53 let, za skupno pot. Telefon 041 248-647. 369 60-letna urejena, išče moškega od 60-65 let. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: BODI DOBER. 392
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Pokličite 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., S«k> 7, Velenje.
967
PRODAJALCA na potujoči prodajalni (kombi), z vozniškim izpitom C-kategorije, zaposlim. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Marjan Budiša s. p., Cesta na kmetijsko šolo 2,3230 Šentjur.
276
VOZNIKA s C in E-kategorijo za mednarodni
transport - Zahodna Evropa zaposlimo. Pogoji: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj, izpit C in E kategorije. Branko Kolene s. p., Ipavčevo 12,3000 Celje. Telefon 4930-346.	281
mo. Vozniški izpit najmanj dve leti, poznavanje Celja 1er veselje do dela s strankami. Informacije po telefonu 031 418-546. Taxi Simby, Terezija Apat s. p., Kersnikova 52, Celje.	240
ZAPOSLIMO 4 nove sodelavce, prodajalke ali prodajalce. Pokličite po telefonu 041 914-231, Fantom International d.o.o., Grevenbrokh 13, Celje.	n
AVTO ŠKORJANEC PE CELJE
zastopnik in serviser vozil KIA in Daihatsu, prodaja rezervnih delov
flposiinwwWwff
1.	prodajalec delov
2.	avtoklepar
- ustrezna izobrazba IV. ali V. stopnje
vozniško dovoljenje B ali C kategorije 3odatni pogoj pod točko 2.:
pet let delovnih izkušenj
Informacije in prijave Alojz ŠKORJANEC s.p.. Mariborska 115. Celje. Pridržujemo si pravico ne izbrati kandida-
STAVBNEGA kleparja s probo, kot vodjo
skupine, pomožnega stavbnega kleparja in tesarja za ostrešja, s prakso, zoposlimo. Boris Čater s. p., Zadobrova 100, Škofja vas, telefon 041 620-862.
202
SKLADIŠČNIKA, viličarista v trgovini z gradbenim materialom, zaposlimo Telefon 041 617-220. Roman Pešec s. p., Cesta na Ljubečno 43, Celje.	301
DELAVCA v orodjarni (rezkanje, struženje), zaposlim. Možnost priučitve delo. Miroslav Jakop, s.p., Zavrli npd Dobrno 10, 3204 Dobrna. Telefon 7818-033. 332 ZARADI širitve posla za nedoločen čas zaposlimo komercialista. Prednost imajo kandidati iz okolice Laškega. Informacije na telefon 041 249-767. Novela, d.o.o., Cesta Maršala Tita 86,4270 Jesenice, n DELAVCA lesarsko-krovskih del zaposlimo. Lesodekor Anton Plohi s.p., Ločica ob Savinji 56i, Polzela. Telefon 041 703-039.	345
POTREBNO je poiskati načne, kako se obrnili stran iz pustega vsakdana in čas kar najbolje izkoristiti. Več vam bomo povedali po telefonu št. 041 417-277. Ani-star, Anica Špoljar, s.p., Vojkova ulica 7, Celje.
NATAKARICO, dekle ali študentko z veseljem do dela v gostinstvu zoposlimo. Gostilna JUG Jožica s.p., Ulica Skl. Ipavcev 18, Šentjur, telefon (03) 7492-310. 370 KAVA bar Hribar zaposli dekle za strežbo v okolici Šentjurja. Telefon 041 540-213. Mesnka in trgovina Hribar, Cvetko Hribar s.p., Šmiklavško cesta 2,3202 Lju-bečna.	53Š
PODJETJE s parmanentnim poslom prejme osebe za redno ali honorarno delo. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8.-10. in 12.-17.Telefon (03) 4282-071, M.and link d.o.o., Podjavorškovo 1, 3000 Celje.	377
Ml smo si izboljšali svoj standard, izboljšaj ga še ti. Sprejmemo prvih 30 klicev. Informacije od 8.-10. in 12,-17., telefon (03) 4282-071, M.andUnk d.o.o., Podjavorškovo 1,3000 Celje. 377 URGENTNO! Podjetje zaradi širitve poslovanja sprejme 8 oseb. Začetek takoj. Inlor-mocije od 8.-ih do 10,-ih in 12.-ih do 17.-ih, telefon (03) 4282-071, M.and Link d.o.o., Podjavorškovo 1,3000 Celje.
377
LOKALNA firmo s stalnim poslom išče ženske in moške z željo po večjem zaslužku. Izobraževanja, bonusi, nagradna potovanja. Pokličite takoj! Informacije od 8.-ih do 9.-ih in ll.-ih do 16,-ih, telefon (03) 4282-071, MandUnk d.o.o., Podjavorškovo 1,3000 Celje. 377 SANTANA Coffee Shop v Poslovnem centru v Šentjurju zaposli dinamično, atraktivno dekle za strežbo. Zaželene izkušnje. Telefon 041 334-400, Dejan Belej s.p., Kolodvorska 6,3230 Šentjur. 416
(QM| SIGMANOVA
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE d.0.0.
Smo podjetje za proizvodnjo in montažo inštalacijski sten in dimnikov Za uspešno izvajanje montaže iščemo:
VODJO MONTAŽE
Od kandidata pričakujemo:
daje najmanj inženir strojništva ali gradbeni inženir
-	daje komunikativen in sposoben vodenja skupine monteijcv
-	da pozna obračun in način organizacije dela na gradbiščih
-	da ima 3 leta delovnih izkušenj
Ponujamo:
-	primeren osebni dohodek
-	možnost dodatnega izobraževanja
-	osebni avtomobil
Prednost bodo imeli kandidati, ki so podobno delo že opravljali in imajo strokovni izpit.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in
ustreznimi dokazili pošljite do 6. februaija 2004 na naslov:
Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega Tabora 20,3310 Žalec
Bil si mi bratranec, boter in porotna priča. Sedaj počivaš z mojo ženo in
najinimi starši. Nekoč se vam bom tudi jaz pridružil. (Jože)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi
JANEZ - VANC KOSEC
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali
cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala g. Pergerju za cerkveni pogreb, pogrebni službi Raj, za organizacijo pogreba ter ge. Ivici Kos za poslovilni govor.
Posebna zahvala tudi Domu upokojencev Celje, kjer je lepo preživel svoja zadnja leta življenja.
Žalujoči: bratranec Jože Jure s hčerkama Jožico in Darjo z družinama.
Namesto sedmine smo darovali v sklad za izgradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani.
PODJETJE M.ond Unk d.o.o., Podjavorškovo
1,3000 Celje, zaposli komercialno tajnico za nedoločen čas s poskusno delovno dobo. Osebni dohodek je 150.000,00 SIT netto. Vse informacije no telefon št. (03) 4282-070, ali 041 329-302, vsak dan od 8.-ih do 16.-ih.	377
POTREBUJEMO dekle za pomoč v dnevnem baru za nadomeščanje porodniškega dopusta. Vse informacije 49214 20 ali 051 303-167. Pišek Peter s.p., lopata 17,3000 Celje.	417
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share, d.o.o., Mariborsko 7, Celje.
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno: Gorenje, Elektrolux, Whirlpool, Indes». Anion Ki lek s. p., Kosaze 107 g, Petrovce, telefon 714-0116,041 767-862,041 632-660, 031 632-660.	66
KNJIGOVODSKO računovodski servis zo d. 0. 0. in za s. p. z izkušnjami, sodobnimi in konkurenčnimi cenami. Telefon (03) 781-0091,041 242-800. AS D Jereb d. 0.0., Teharje 36,3221 Teharje. 160 SPUŠČENI stropovi, predelne stene, izolacije, po ugodnih cenah. Monling, Renato Vodeb s. p., Ul. 1. celjske čete 27, Šentjur.
228
BAGAT servis šivalnih strojev in parnih likal-nikov. Prodaja šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. Ž23
POŠTENO in zanesljivo osebo za varelvo S-letnega fantka, iz Žalca ali okolice, iščem. Telefon 031 528-833. Ž27: KOMPLETNE adaptacije kopalnic in slano-1 vanj v celjski regiji. Telefon 041 922-1 466, Gradbeništvo Klemen«, Partizanska 15 Velenje.	357] CENJENE stranke obveščamo, da bo podjetje Rolo sistemi Vidov« Aleš s.p. Kersnikova 10, 3000 Celje, z dnem 11. februar 2004, prenehala s poslovanjem. NUDIMO prenočišča v: odprlo 24 ur na dan. Telefon 5778-415, Lešnik Franc, Hlomše 24. 34Ž1 INŠTRUKTORJA za nemški jezik iščem. Tel» 1 fon 040 318-628. 4u
KRČME ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
PLESKAMO stanovanja, brusimo in lakiraj mo parket z eko laki, naročila 10% popusta. Pleskarstvo Podpečan s.p., Velika Pirešica 27, telefon 5728-418,031 696164.	40ž
V trajno uporabo oddam družinski grob na celjskem pokopališču. Telefon 041 281-
015.
348
Vedeževanje 24,
> 090 44
117)
GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah
izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, pre mog, olje. Garancija peči 5 let. Aplenc Anton s.p., Prekolje 29a, Telefon 5415-011.	416
NW
DELOVNI CAS ZA STRANKE
ZADNJI DAN za oddajo oglasov in zahval za Novi tednik, ki izide v istem tednu, je vedno PONEDELJEK!
Male oglase, zahvale, čestitke, osmrtnice in druga obvestila sprejemamo:
NA OGLASNEM ODDELKU V CEUU, TELEFON 4225-144
od ponedeljka do petka od 7.30 do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
[ novi tednik

45
71nje srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A spomin nate, vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
LEOPOLDINE MEKE
iz Vojnika (16.11.1931-20.1.2004)
se iskrepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala dr. Alenki Rak za lajšanje bolečin in tolažilne besede, gospodu župniku Antonu Pergerju, za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Mileni Jurgec, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni.
Naj tvoja vsa me prepoji svetloba in ko zaprem poslednjikrat oči, mi bodi lučka, ki za večne dni
ZAHVALA
ŠTEFAN PISANEC st.
Iz Ulice frankolovskih žrtev 5 v Celju (2.6.1910-18.1.2004)
Ob slovesu dragega očeta, tasta, dedija in pradedija, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam lajšali bolečine, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Veking za opravljene pogrebne storitve, gospodu GajŠku za poslovilne besede, pevcem iz Kompol za zapete žalostinke, odigrano Tišino in gospodu župniku Vinku Čonču, sv. Duh, za lepo
opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Posebej hvala gospe Silvi Pohorc, sosedi gospe Jožici Požek in družini Krauthaker. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
V globoki žalosti: sin Štefan - Sašo z ženo Danico in vnukinja Saška z družino.
Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
V SPOMIN
IVAN ZALOKAR
(7.1.1927 -1.2.2003)
MATILDA ZALOKAR
(10.3.1938-9.10.2002)
Vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke in poklonite lepo misel, najlepša hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
KAROLÍNĚ KRAJNC
(1921-2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebno se zahvaljujemo g. patru Robertu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj in pevcem. Hvala patro-nažni službi, ge. Cvetki in ge. Zvonki, Centru za pomoč na domu, dr. Veninšek-Kajba in sestri Darinki. Hvala ge. Jožici za pomoč pri negi naše mame.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, brat, stric in svak
STANISLAV-SLAVKO ZOBIČ
(15.7.1940-22.1.2004) iz Gosposke 9A v Celju
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutku ločitve stali ob strani. Posebna zahvala Mišu Jeliču za vso skrb in pomoč. Žalujoči: Žena Dušanka s sorodniki in vsi njegovi.
Ljubezen, delo. skrbi in trpljenje, tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok si nam srečo tkala.
Le srce in duša vesta, kako boli, ko Za vso dobroto in ljubezen, mama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ROZALLIE VRHOVŠEK
iz Male Breze 13
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, za darovano pomoč, cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
16.	1: Rejhana MAŠIČ iz Velenja - dečka, Jerica DIVJAK iz Vojnika - deklico, Natalija BREČKO iz Celja - dečka.
17.	1.: Terezija JAVORNÍK iz Grobelna - dečka, Leoni-da ARZENŠEK iz Liboj - deklico, Sabina HORVAT iz Ponikve - deklico.
18.	1-: Mihelca VERBLAČ iz Celja - deklico, Irena JAKOP iz Vitanja - deklico, Zorislava VERHOVŠEK iz Sv. Štefana - deklico.
19.1.: Darja LESJAK iz Bistrice ob Sotli - deklico.
20. 1.: Urška KOVAČ JUR-ČENKO iz Škofje vasi - dečka, Dušana JAZBINŠEK iz Šmartna ob Paki - deklico, Jana MEH iz Velenja - deklico, Vildana HALIETA iz Celja - deklico.
21.1.: Suzana ZUPANC iz Žalca - dečka, Helena ŽVE-GLIČ iz Zabukovja - deklico, Damira JUKIČ iz Celja -dečka, Petra GLEŠIČ iz Šentjurja - deklico, Veronika MARINŠEK iz Slovenskih Konjic - deklico, Dragica PEJA-ZIČ iz Žalca - dečka.
22.1.: Dušanka MURKO iz Šmarja - dečka, Karmen GAJ-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre
DANICE KOS
rojene SNEDIČ iz Drapšinove ulice 13 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ZB, Mestni četrti Dečkovo naselje in podjetju Aero Celje, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu Gajšku za lep govor, pevcem ter podjetju Veking za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Vili ter hčerka Nuša z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, sestre in tete
ALOJZIJE - SLAVKE ROMIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom ter znancem
za tolažilne besede, za darovane sveče in maše. Lepa hvala gospodu župniku, pevcem, govornici ter pogrebni službi Žalujka.
Žalujoči: hčerka Hedvika - Olga z Astrid, sestri Nada in Dragica z družinama ter Marijanka z možem.
Ž 55
ŠEK iz Celja - dečka, Romana AJDIČ iz Celja - dečka.
poroke
Celje
Poročila sta se: Admir KERANOVIĆ iz Celja in Er-na OMIĆ iz Velenja.
Velenje
Poročila sta se: Jože VOLK iz Velenja in Maja VOVK iz Gornjega Doliča.
smrti
Celje
Umrli so: Anton LOKAR iz Celja, 82 let, Terezija MATJAŠIČ iz Jelc, 74 let, Matilda MULEJ iz Celja , 90 let, Ana OREL iz Radegunde, 80 let, Štefan PISANEC iz Celja, 93 let, Ana TRNOVŠEK iz Celja, 81 let, Matilda VRTAČNIK iz Ljubljane 93 let, Maks ŽUNTER iz Zg. Pobrežja, 93 let, Cecilija VORŠNIK iz Vinske Gorice, 85 let, Štefanija BLAŽINŠEK iz Črešnjevcev, 80 let, Marija ROPAŠ iz Jeronima, 82 let, Milan OBLAK iz Javorníka, 47 let, Jožef TRATNIK iz Hrenove, 56 let, Danica KOS iz Celja, 70 let, Stanislava PENIČ iz Celja, 76 let, Leopoldina MEKE iz Vojnika, 72 let. Karolina KRAJNC iz Celja, .82 let, Mihael KRESNIK iz Kompol, 65 let, Angela MEŠL iz Strmca nad Dobrno, 88 let, Zofija MIRNIK
iz Trnovelj pri Celju, 81 let, Štefan KOŠTOMAJ iz Osen-ce, 83 let, Marija IKOVIC iz Celja, 89 let, Franc LENKO iz Jarmovca, 51 let, Frančiška MUROVEC iz Celja, 88 let, Ida PUŠNIK iz Pariželj, 47 let, Jožefa JAVORNÍK iz Sp.Selc, 79 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton MRAZ iz Olimja, 93 let, Ivanka ŠIVAK iz Šentjurja, 85 let, Mihael ČAKŠ iz Lipovca, 69 let, Kristina LAVRIN iz Rogaške Slatine, 53 let, Marija MLAKAR iz Stopč, 73 let, Miroslav FRIŠEK iz Rogaške Slatine, 70 let.
Velenje
Umrli so: Alojzija ŽEVART iz Velenja, 77 let, Feliks Stanko KURNIK iz Šoštanja, 73 let, Anton TRATNIK iz Velenja, 49 let, Jožef PAVLIČ iz Žalca, 68 let, Marija POZVEK iz Celja, 77 let, Jožef ČERNOŠA iz Koretna, 72 let, Terezija KOVAČ iz Loga, 77 let, Maks SORŠAK iz Vranskega, 74 let, Rozina KEBLIČ iz Celja 75 let.
Laško
Umrli so: Anton KRIŽAN iz Sv. Eme, 73 let, Ivana PRAŠNIKAR, iz Trbovelj, 90 let, Frančiška BRATEC iz Po-lane pri Jurkloštru, 65 let, Marjeta SREŠ iz Zidanega Mosta, 77 let, Štefanija ČEČ iz Jag-njenice pri Radečah, 82 let, Ju-lijana PERSOLJA iz Celja, 75 let, Cirila JAZBINŠEK iz Krškega, 43 let, Ivan LESKOVŠEK iz Polane pri Jurkloštru, 79 let.
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
. »ur*., 1
VULKAN

POMOČ: ANNIS-britanska igralka (Francesca), DEKAPITACIJA-obglavljenje, SAIDA-pristanišče v Libanonu, NEKTARINA-breskev z gladko lupino
HOROSKOP
EBffl^Efl
Ona: Poslovne o na nek način skazile delovni načrt. Toda nikar ne padajte v malo-dušje, ampak držite glavo pokonci. Odidite raje v naravo in se sprostite, za posle pa boste poskrbeli kdaj drugič.
On: Še vedno boste upali na naklonjenost prijetne prijateljice, kar nekomu nebo všeč. Vseeno boste vztrajali in na koncu vam bo uspelo osvojiti ljubezen, ki ste si jo tako želeli. Le tako naprej.
Ona: Partner vas bo pomagal rešiti se iz neprijemega položaja, v katerega ste zašli po lastni nepremišljenosti Poskusite se mu zahvaliti na način, ki ga ima najraje, saj bo prijetno za oba.
Orv Prizadevali si boste osvojiti srce neznanke, ki jo boste srečali med potepanjem po trgovinah, in to vam bo v veliki meri tudi uspelo. Beseda bo dala besedo in hitro se boste znašli natanko tam, kjer si najbolj želite.
Ona: Do prijateljev boste pre cej bolj prizanesljivi, kar vam bc znova odprlo vrata družbe, kat« re del ste nekoč že bili. Obeta s< vam precej živahno ponočevanje ko se lahko zgodi tudi kaj nenačti tovanega.
On: Naveličanost boste poskusili pregnati s krajšo avanturo, toj da kmalu boste ugotovili, da si vse skupaj ne izplača. Veliko vpra šanje pa je, če se bo s tako razlago zadovoljila tudi nasprotna strani
Ona: Poigrali se boste s prijate Ijem, pri tem pa enostavno pozq bili. da ga boste s tem tudi prizae deh. Poskusite odvečno energijo pa rabiti za kaj bolj ustvarjalnega^} Nekdo vas bo prijemo presenetil | On: Pravzaprav se bo vse. kai ste že pred časom načrtovali, zares zgodilo, vendar morate imeti povsem jasno predstavo, za /cajl gre. Predvsem si ne domišljajte nt\ česar, v kar se niste prej tudi pre pričali
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske be-ležnice in majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 5. februarja 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 15. januarja. Prispelo je 1192 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 2
SABATINI, TERMOFOR, ELA, REČI, UNIQUE, NA, SATURATOR, KORELAT, AE, DRST, ORIGINAL, MOSTE, ŠALOMA, GOCART, BBT, MIS, ESK, ARGENTINKA, PITJE, AJAS, TK, KASATA, ITA, VIK, SRNINA, PP. TASSO, STOT, KATRINAS, MRAZOMER, BA, OPAVA, ENOL, REJ, LIPA, AKA.
Geslo: Stvar je toliko vredna, kolikor jo cenimo.
Izid žrebanja:
1.	nagrado - Kuharske bukve Radia Celje II. del in knjigo Mož treh stoletij prejme: Maja Pelko, Velike Rodne 1,3250 Rogaška Slatina
2.	nagrado - knjigo Mož treh stoletij in majico NT&RC prejme: Martina Bevc, Krivica 4,3262 Prevorje
3.	nagrado - knjigo Mož treh stoletij prejmejo: Renato Safran, Ka sa ze 111, 3301 Petrovče, Majda Gospodarič, Pot na Brod 2, 1433 Radeče in Gabi Ferlin, Cesta 11/8,3320 Velenje
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
KUPON
Ime in priimek: Naslov: _
Davčna številka:
Ona: Kaj hitro vam bo uspelo spoznati, v katerem grmu tiči zajec. Potrudite se torej, da uresniá-tezastavljeni načrt, ki vam bo prinesel tako materialne kot zasebne koristi. Izziv je tu, izkoristite ga!
On: Krčevito si boste prizadevali uresnititi svoje ljubezenske namene, kar vam bo na koncu s pomočjo prijateljev tudi uspelo. Poskusite se jim zahvaliti za ponujeno pomoč, kajti brez njih bi šlo
1		2		3		4		5		6	
7		8		9		10		11		12	
13		14		15		16		17		18	
19		20		21		22		23		24	
	25		26		27		28		29		
Ona: Ne skušajte se slepih s praznimi obljubami. Poiščite starega] prijatelja in ga prosite za nasvet, ' Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapom-1 nitesito!
Orv Končno se bo prebudila pomlad tudi v vašem srcu in to zlasti po zaslugi prijateljice, ki bo tokrat pokazala kar precejšnje zanimanje za vas. Odkrito pokažite svoja i čustva, saj vam lahko ovinkarjenje le škodi.
Ona: Dali vam bodo vedeti, da morate včasih poslušati tudi nasvete drugih, saj niso tako neumni, kot si mislite. Torej nikar ne trmoglavite, ampak dobro napni-
koristnega.
On: Malo po malo boste uspeli priti do srca neznanke, ki jo že dalj časa poskušate osvojiti, pa vam to do zdaj enostavno ni uspelo. Tokrat boste zaigrali na pravo karto in vse bo steklo kot r
Ona: To, kar doživljate zdaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato vam malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imejte na umu, da se lahko na koncu opečete zlasti vi, ostali pa se vam bodo samo smejali.
Oru S partnerko se boste dogovorili o neki zadevi, ki je že dalj časa grenila vajino medsebojno razumevanje. Tokrat bosta končno sklenila kompromis, ki bo zadovoljeval želje obeh.
Ona: Če se ne boste zagnali v uresničitev ljubezenskih načrtov, se vam lahko prav hitro zgodi, da
Torej nikar ne čakajte, ampak se raje podvizajte!
On: Očitno je v sedanjosti nekaj, kar vas vse preveč spominja na nekdanjo partnerko, pa boste tako ponovno poiskali stik z njo. Pazite le, da tudi tokrat ne boste naredili podobnih napak kot v preteklosti
Ona: Zaradi novih informacij boste na hitro spremenili ljubezen^ ske načrte in se s tem y zadnjem hipu rešili pred problemi, ki so bili že tik pred vrati. Tako vam bo tudi tokrat uspela rešitev v zadnjem trenutku.
On: Še najbolje bi bilo, če bi se čim bolj posvečali ljubezni in podobnim rečem, kajti pri delu se, boste ukvarjali z nepomembnimi malenkostmi, ob tem pa ne boste imeli nobenega potrpljenja pri realizaciji svojih ciljev.
Ona: Zgodilo se bo tisti ste še nedavno zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi Toda stvar bo prav prijema, še posebej, če jo boste znali do podrobnosti izkoristiti. In za kaj takega ste pravi mojster.
On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam name rava povedati izredno pomembno novico, ki bo v veliki meri spreme nila vaše dosedanje življenje. Pripravite se, da ne boste preveč presenečeni
Ona: Kar nenadoma se bo pokazala odlična priložnost na ljui bezenskem področju, kar vas bo izjemno razveselilo. Nikar se ne obotavljajte, ampak se prepustite vrtincu čustev, ki vas bodo za-, jela.
On: Okoli vas se bo zgodilo' marsikaj nerazumljivega, vendar se nikar ne obremenjujte s skrbmi, saj vam bo vse postalo jasno Še prej, kot si mislite. Raje izkoristite trenutni položaj in uži-
.íMsatssi^řf®»®««»
Kjer So zvezde tlom"
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev 11.30. 13.30. 16.00.18.10. 20.20.22.30 Nasmeh Mone Lise JUL 15.20.17.50, 20.40,23.10 Plačila
12.00. 15.40, 18.00, 20.30.22.50 Trinajstletnici
14.00. 16.30, 18.40. 20.50, 23.00 Reševanje malega Nema 10.30.12.50.17.00 Šefovi hčerka
15.00, 19.20, 21.20.23.20
Zidat
19.00
Čtoveiki madež
14.20. 16.40. 21.10. 23.30 SWAT - Special» 18.30
Legenda o jezdecu kitov
16.20. 21.00,23.40
20.00 Mali svet SOBOTA 18.00 Mali svet 20.00 SWAT-Specialci
NEDELJA 18.00 Mili svet 20.00 SWAT-Specialci
PONEDELJEK 20.00 SWAT-Specialci
ČETRTEK 17.30 Podzemlje
10 Nasmeh Mone Lise
18.00 in 21.00 Profesionalec A
>h Mone Lise
mala dvorana:
10 11. september
22.30
20.30 I
mala dvorana: 16.00 - otroška matineja Frajerske superge 17.45 Profesionalec 20.00 Art kino: 11. september
0 Podzemlje 20.30 Nasmeh Mona Usa
19.30 Rimski ciklus: Lajf po lifeu Profesionalec TOREK
18.00 Nasmeh Mone Lise 20.30 Podzemlje
19.30 Filmski ciklus: Lajf po lifeu Profesionalec SREDA
20.00 Nasmeh Mone Lise
17.30 Knjižnica Velenje
Delavnica z Darjo Huš 18.00 Galerija sodobne umetnosti
Celje_ _
pregledna razstava tržaškega umetnika Franca Vecchiete
19.30 Orgelska dvorana Glasbene
šole Velenje__
večer dijakov Glasbene šole Velenje in umetniške gimnazije Velenje
18.00 Sejna soba Kulturnega centra
Rogaška Slatina _
Ali Rogaška propada?
18.00 Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice____
Petrina Vake: Od zemlje do ni bes
odprtje likovne razstave 18.00 Plesni Forum Celje_
KOTOSEJ
13.40. 16.10. 18.40. 21.00.23.20
Gospodar Prstanov: Kraljeva vrnite
15.30
Plačilo
19.20, 21.50
Zgubljeno s prevodom
14.20. 16.40. 19.00. 21.10.23.30
Nasmeh Mone lisa
13.50. 16.20. 18.50. 21.20.23.50
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto prestav? so v ;pbg|g m nefoljp
NEDELJA 18.00 Reševanje malega Nema 20.00 Skrivnostna reka
19.00 Kulturni dom Vojnik_
Marjan Marinec: Poročil se bom s svojo ženo
komedija_
19.30 SLG Celje - Dnevi komedije B. Kobal: Dragi Kučan ti pišem (SNG Nova Gorica)
Razstave
Muzej novejše zgodovine - občasni razstavni prostori: razstava Poglej, muzej! Že 40 let ... Lastna občasna razstava, do 9. 2.
Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10.
Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha avtorice Tatjane Kač, do sredine marca 2004.
Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Galerija Volk Celje: razstava reprodukcij na platno znanih slikarjev (Van Gogh, Monet, Klimnt), do 31. 1.
Atelje samorastnika Vlada Parež-nika Mozirje: dobrodelna razstava 160 del, izkupiček za lačne otroke, do 9. 2.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Medicina u antiki, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 31.1.; razstava Slovenski kulturni praznik, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole od 1. do 14. februarja.
Galerija Mozaik: razstava Keramika avtorice 'Mihaele Jezernik.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... (O porušenih celjskih cerkvah), do 30. 4.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: razstava del slikarjev, kiparjev, grafikov in keramikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Anglije, ki so ustvarjali v delavnicah Galerije likovnih del mladih v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu, do 31. 1.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava likovnih del (reliefne slike na kovini) Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31. 3.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
razstava Vodnjaki, umetniške fotografije Francija Horvata iz Celja, do 29. 2.
Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akademskega slikarja Veljka Tomana, do 30. 1.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del Vesne Filipič, do 29. 4.
Galerija Borovo: razstava slik Hra-nislava Kociča-Hranča, do 23. 2.
Medobčinsko društvo prijateljev mladine.
Gledališka 2, Celje
Valentinove delavnice Izdelava čestitk, srčkov in daril za valentinovo, 4. in 11.2. - dopoldan za organizirane skupine po dogovoru ter ob 15.00 za posameznike.
Dvorana Zveze kulturnih društev - Gregorčičeva 6
Literarna delavnica
4. februar ob 18.00, delavnico vodi:
Zoran Pevec
19.30 Kulturni center Laško
Promocija kasete Rečiškega kvarteta
20.00 Kino Metropol _
Zvone Šeruga: Osem mesecev dolga pot po zelo stranskih poteh Azije in Afrike
predstavitev nove knjige z dokumentarnim potopisom filmom
9.00 Knjižnica za mladino Velenje Otroški živžav dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 19.30 SLG Celje - Dnevi komedije M. Hollinger: Svetniki (MGL Ljubljana) 19.30 Dvorana Tri lilije Laško Legenda živi
velik končen Miša Kovača s prijatelji 20.00 Kljub Celje
Velenjski new age traseh metalci Kaoz predstavitev plošče
ff šmoci
Kino klub ŠMOCL Vsak četrtek ob 20.00 in soboto ob 21.00.
vsak četrtek ob 16.30! Italijansko se učimo vsako sredo ob 17.00! Stalnice:
Meditacija: vsak ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: vsako soboto od 15.00
namizni tenis, šah, tarok
vsako nedeljo od 16.00 naprej
.skms.net
V petek od 20.00 do 24.00 v P2: FILMSKI ESEJ. Predaval in prikazoval bo Dimitar Anakiev, režiser in scenarist ter dobitnik nagrade za najboljše dokumentirano delo na 6. festivalu slovenskega filma. Stalnice ŠKMŠ:
-	četrtek ob 19.00 v P2 vadba ten-zegritete
-	sobota ob 14.30 v OŠ Franja Mal-gaja Šentjur rekreacija
20.00 Oderpododrom SLG Celje Dnevi komedije Gregor Čušin: Hagada (MGL Ljubljana)
n
1K.00 lî.ih'i ij.i Volk Celje
Akvareli in pasteli Sava Kure-ta iz Celja
odprtje razstave
Ali obsuj,] skupno jedro vseh religij? Učlovečenje - človekova naloga
predavanje
10.30 in 16.30 MNZ Celje .
Demonstracija obrtnika - fri-
19.30 SLG Celje - Dnevi komedije Petar Miloš: Butec za določen čas (gledališče Šibenik)
17.00 SLG Celje-Dnevi komedije Alan Ayckbourn: Dame v škripcih (Teatar u gostima Zagreb)
Občina Slovenske Konjice: slikarska dela Milana Lamovca - Didija.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: slikarska dela Alojza Tomšeta.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: slikarska dela Zlatka Praha.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje - galerija: slikarska dela Joteta Sve-
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Leonardo da Vincija, Cezanne, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar in drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo.
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker: stalna postavitev
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
18.00 Dvorana Zveze kulturnih
društev Celje_
Bralni večer Celjskega literarnega društva
Klub a Smeh
Stalnice:
delavnice modnega oblikovanja
ponedeljek ob 13.00 gledališke delavnice sreda ob 13.45 pomoč pri učenju
četrtek od 11.30 do 15.30
i manr m/mm srni ' srnerm m ccije
Stanetova 17/a, Celje (pri kinu Metropol) Galerija Stane: Razstava Droga ni moda, Magdalena 2003 Do 10. februarja 2004 Internet Stane: Odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00 Napovedujemo otvoritev Cyber fight room Stane i.filter-sbvenia.org
Patriot Slovenske Konjice
Rekreacija:
vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton 18.00-19.00 odbojka 19.00-20.00 košarka 20.00-21.00 vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje 19.30-21.00
6. kulturni teden KŠDD ' Okrogla miza - mladinski turizem v Dravinjski dolini ponedeljek ob 17.00 Filmski večer
Gosta: Franci Kek in Matjaž Šmalc torek ob 19.00 Literarni večer sreda ob 19.00
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica
Predšolski in mlajši šolski otroci vsak
otroci vsak torek od 16.30 do 17.30
Starejši šolski otroci vsak torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci vsako sredo od
16.30 do 17.30
Oblikovanje gline
Šolski otroci .vsako sredo od 18.00
do 19.30
Kulturnica Velenje Pravljične ure v Kulturnici - v<
ko soboto od 10.30 do 11.15
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.628 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Pokiič. Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik. Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
STE BIU POŠKODOVANI
PORAVNAVA V PROMETNI ^rV NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PB CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 0801314
lin«
Še ena poroka posebej za Celjane
Za vse tiste, ki si štirideset milijonov vredne poroke Jureta Jankoviča in Vesne Dolenc, bogatega sina in lepotice na kvadrat, niso mogli ogledati v živo, je očka Zoran Jankovič, sosed vseh sosedov, v Celju pripravil prireditev, na kateri smo lahko videli vse, kar sta malo nazaj v Mariboru doživela tudi Jure in Vesna. Ognjemet, Petra Graša, številne eminentne goste in nasmejane obraze.
Očka Zoran je namreč v četrtek na Hudinji svečaho odprl povsem nov nakupovalni center, novo Meko za potrošnike, kjer je moč najti tudi pet kinodvoran in pet razlogov za vojno z Mirkom 1\tšem. Da je bila mera polna, se je pri nas začelo tudi evropsko prvenstvo v rokometu v veličastni dvorani, ki stoji le nekaj metrov stran od novega Mercatorjai ki namerava s konkurenco obračunati kot Terminator. Ali še boljše, kot Gladiator. Kakorkoli že, začela se je še ena poroka. Kdo bo imel več otrok, pa se bo pokazalo že čez nekaj mesecev. Jure in njegova Vesna sta tekmo vzela resno, saj bo očka Zoran čez nekaj časa postal ponosni dedek.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Na levi imate kralja slovenske vlade, na desni pa carja Pivovarne Laško. Usodna kombinacija, ki lahko obrodi velikanske količine hmelja. In obema je ime Tone, le da se levi piše Rop, desni pa Turnšek. Glede na resnost sta oba spila premalo piva.
Aleš Zupane, direktor Klime, in Boris Kugler, podjetnik, ki je poskrbel za pleskanje in barvo novega trgovskega centra, sta bila na četrtkovi svečani otvoritvi izredno dobre volje. Kako tudi ne, ko pa ju je osvajala postavna Alenka, sekretarka jeseniškega Gradisa.
Celjski šerif Robert Mravljak in njegov dober prijatelj Stanislav Br-glez, zvezda naših kriminalistov, za »rešetkami« nista delovala nič kaj navdušeno.
Molitve Boruta Pahorja so bile uslišane. Slovenski goli so leteli kot po tekočem traku.
Jure Jankovič, lastnik najdražjega in najbolj vidnega plašča v Sle niji, je ves čas skrbno pazil na svojo Vesno, resno kandidatko za rr nosečnic 2004.
Simpatična Etolovca Ivan Ferme in Zdene Podlesnik je šel pri molitvi še za korak dlje od Boruta Pahorja in Zdenko Zanoški sta bila tako kot se je z Bogom dogovarjal kar preko mobilnega telefona. Upamo, da mu vedno nerazdnižljiva. Očitno formu- je svetoval tudi kak ugoden nakup delnic pri svoji Celjski borzno pola, ki v poslovnem svetu deluje! sredniški hiši. Gospod vsemogočni zadnje čase svoj denar namreč vlaga izredno neumno.
Če bi Dalmatinec Goran Karan, v živo sicer zelo majhen možakar, kdaj p« pomoti izgubil pevske sposobnosti, bi se lahko po obleki sodeč kot zt šalo pridružil slovenski rokometni reprezentanci in svoje oboževalki navduševal s staro slavo.
200x90 cm
37.990 »»°i<>™«
^ ali 3x13.330
pesmna
? PC leveč, Leveč 18,5301 Petrovce
S	tel.: 03 426 75 86
lesnina ORTOPEDIC