primorske novice Koper, 27. marca URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA Št. 10 VSEBINA Občina !zo!a — ODLOK o komuna!nih taksah v občini Izola Občina Koper — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper — ODLOK o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Koper — ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve v občini Koper — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah občin Koper — ODLOK o proračunu občine Koper za leto 1981. — ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Koper — SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji proizvodno-trgovsko podjetje Center Koper — TOZD storitvene dejavnosti Koper — SKLEP o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v SOZD Timav — DO hoteli in gostinstvo Sežana — TOZD hoteli Triglav Koper Občina Postojna — ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih organov na po- dročju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene. * — SKLEP o soglasju k spremembi sklepa cen komunalnih storitev Občina Sežana — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov — ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve — ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Sežana za leto 1981 — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za izgradnjo objektov srednješolskega centra v Sežani Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Hirska Bistrica — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana in aneksa Samoupravnega sporazuma Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985 — SKLEP o stopnjah, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav občine Ilirska Bistrica v okviru Samoupravne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za leto 1981 Samoupravna komunalna interesna skupnost, Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje z zemijišči, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP o oblikovanju delovne skupnosti strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Koper Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP o prenehanju delovanja delovne skupnosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — POPRAVEK samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985 Občinska skupnost sociainega skrbstva Koper - PRAVILNIK o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Koper OBČINA IZOLA Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/b5, 7/70, 7/72) in 204. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 198! sprejela ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČIN! IZOLA L člen V občini Izola se uvajajo in plačujejo komunalne takse po tarifi o komunalnih taksah, ki so sestavni de! tega odloka: 1) za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa), 2) za uporabo javnega pločnika oziroma prostora, stalno ali prilož., 1) za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, 4) na vitrine, v katerih se razstavlja blago izven poslovne stavbe, 5) za uporabo javnega prostora za parkiranje (rezervacija parkirnega prostora — avtotaxi), 6) za uporabo trgov in drugih prostorov za razstavljanje predmetov, za prirejanje razstav in drugih komercialnih zabavnih prireditev. Komunalna taksa po 1. in 6. točki se ne plačuje, če gre za organizirane turistično-zabavne prireditve v občinskem merilu in za reklamiranje teh prireditev. 2. člen Taksni zavezanec je organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, oziroma skupnost, zasebna pravna oseba ali posameznik, ki uporablja določene predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. 66 URADNE OBJAVE 27. marca 1981 ^ŠJt. 3. člen Komunalno takso p!ačujejo taksni zavezanci v gotovini vnaprej, (e taHsm^zavezanec ne plača takse vnaprej, se mu p!ači!o takse predpiše s posebno odločbo. 4. člen Komunalne takse, ki se pobirajo po tarifni številki 1 taksne tarife, ki je sestavni de! odloka o komunalnih taksah (turistična taksa) so namenjene za dodatno financiranje vlaganja v turistično infrastrukturo in za financiranje splošne turistične propagande. Za financiranje splošne turistične propagande se nameni 50% prihodkov od komunalnih taks po taksni tarifi številka 1 in se ta sredstva usmerijo neposredno kot prihodek turističnega društva Izola. Preostali de! prihodkov komunalnih taks iz taksne tarife številka 1 se usmeri za naložbe v turistično infrastrukturo, ki je vezana na morje. 5. člen Prisilno izterjavo komunalnih taks se opravlja po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov. Pravica do izterjave komunalne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana. * 6. člen Kontrolo obračunavanja in plačevanja komunalne takse izvaja občinska uprava za družbene prihodke. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Določbe o višini turistične takse, ki so navedene pod 1. točko tarifne številke 1, se uporabljajo od 1. 1. 1982. 8. člen. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o komunalnih taksah na območju občine Izola (Uradne objave, št. 22/74, 19/75, 2/76 in 9/79). §t.: 423-3/80 Izola, 5. marca 198! Predsednik BRUNO PODREKA, l.r. TAKSNA TARIFA ODLOKA O KOMUNALNIH - TAKSAH V OBČIN! IZOLA Tar. ŠL ! Za vsak dan začasnega prebivanja na območju občine Izola se plača turistična taksa in sicer: — tuji gostje 20.00 — domači gostje 12.00- — otroci do 7. leta starosti so oproščeni plačila turistične takse, če ne koristijo samostojnega ležišča. Lastniki počitniških stanovanj in počitniških hiš ter člani njihovih družin plaču jejo turistično takso za čas bivan ja na območju občine po tej * tarifni številki. Opomba: 1. Člani Počitniške zveze. Zveze taborniških organizacij. Telesno-kulturnih organizacij. Planinske zveze ter društva upokojencev, ki prebivajo v počitniških domovih, kopijah ali v taborih, plačajo takso v višini 3.00 dinarjev dnevno. 2. Takse po tej tarifi ne plačujejo: a) vojaški vojni invalidi, delovni invalidi.<č!ani zveze slepih in zveze gluhih ter otroci in mladina na okrevanju, če prebivajo v zato specializiranih ustanovah oziroma domovih. b) Osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini, če ima stanodajalec stalno bivališče na območju občine Izola. 3. Osebe, ki želijo koristiti olajšave po L in 2. točki opomb, se morajo izkazati z ustreznim potrdilom, iz katerega mora biti razvidno, da imajo pravico uveljavljati navedene olajšave. 4. Turistično takso po tej tarifni številki pobirajo gostinske in druge delovne organizacije, počitniški domovi, zavodi, društva in zasebniki, ki oddajajo sobe ali nočitve v avtocampih. 5. Za turistično takso je treba sestaviti poseben obračun, ki ga je dostaviti upravi za družbene prihodke občine Izola najkasneje do 5. v mesecu /a pretekli mesec. Prav tako so dolžni zavezanci do 3. v mesecu za pretekli mesec nakazati pobrano takso v korist računa, ki ga določi uprava za družbene prihodke občine Izola. Tac. št. 2 Za posebno uporabo javnega pločnika oziroma prostora se plača taksa ' * ) , ' a) Za namene gostinstva, turizma od 1.5. (Kil. Ml. in trgovine do 30. 9._____do 3(1. 4. dne\noodkv^mt 1.3(1 UMI b) Za namene gradbeništva pri novograd- ,njah,.YSehiVr$t.objektav in adaptacijah poslovnih prostorov dnevno od kv. m. 2.30; 1,50 c) Za namene gradbeništva pri adaptacijah ! stanovanjskih objektov in prostorov *<* - , <. . dnevno od kv. m. ^ ! <00 Opomba: Taksa se ne plačuje ob zasedbi javne površine pri izvajanju gradbenih de! pri prenovi starega mestnega jedra. Tar. št. 3 Za reklamne napise, objave in oglase, ki so trajno postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni izven poslovnega prostora oglaševalca, se plača taksa: din mesečho a) za oglasne table do vel. 2 kv m; * 30.00 b) za vsak nadalnji kv. m. ,„23,0(1 Opomba: L Taksni zavezanec je uporabnik (lastnik) reklamnqfable ali oglasa. 2. Za postavitev stalnih reklamnih tabel si mora zavezanec pridobiti dovoljenje upravnega organa SO Izola, pristojnega za komunalne zadeve. ^ . 3. Zavezanec, ki je tablo postavi! brez dovoljenja in si je zanjo naknadno pridobi! dovoljenje, plača taksno tarifo v dvojnem zneskq,, Tar. št. 4 Za razstavljanje blaga izven poslovne stavbe mesečno din od kv. m. razgledne površine — vitrine Zavezanec si mora za postavitev vitrine pridobiti posebno dovoljenje upravnega organa SO Izola, pristojnega za komunalne zadeve. Tar. št. 3 Za uporabo javnega prostora za parkiranje: mesečno din a) parkimiprostornamenjenzaavtotaxL 4, ,1 . po ! parkirnem mestu 2(!(MJ(M b) od rezerviranega parkirnega prostora za od 1.5. od ). !(!. motorna vozila pred poslovnim prosto- do 3(1. 9. do 3Q..4u roni . 10(1.0(1 60.(10 Tar. št. 6 " Za uporabo trgov in drugih javnih površin za razstavljanje predmetov. prirejanja razstav in drugih komercialnih zabavnih prireditev.se plača dnevno: Dneypo din "2<)P 230 30(1 a) za zavzeto javno površino do 20 k v. m. , b) za zavzeto javno površino od 20—K) kv. m. c) za zavzeto javno površino od 40—80 k v. m. č) za zavzeto javno površino od 8(1— ! 20 k v. m. d) za zavzeto javno površino od 12(1—200 kv. m. e) za zavzeto javno površino nad 200 kv. m Opomba: — če vzame prostor v najem za 5 do 10 dni. se tarifa zmanjša za 10% za vsak dan od 3. do 10. dne. 40(1 8(1(1 1000 — če vzame prostor v najem nad 10 dni. se plačilo najemnine zhižfhj&a za2()%zavsakdanod lO.dnedalje. ' f!., o. H! — taksni zavezanec je po tej tarifni številki, uporabnik prostora. OBČ!NA KOPER Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74,5/76, 31/76 in 8/78) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI KOPER 1. člen V tretjem odstavku 6. člena odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 9/74, 2/75, 3/75, 2/76, 2/77, 18/77, 7/78 in 8/79) se stopnja 5% nadomesti s stopnjo 10%. , 2. člen Za 6. etenom se dodajo trije novi čteni. ki se glase: 6 a. člen Davek od kmetijstva po dejansko doseženem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo s farmsko rejo perutnine (reja brojlerjev, kùr nesnic, puranov), če gre za dejavnost, ki ni vezana na obdelavo zemljišča. 2Ì. marca 1981 — Št. 10 URADNE OBJAVE 67 6 b. člen Zavezancem iz 6 a. č!ena se pri ugotavljanju dohodka pHzhavaj&vsi dejanski stroški iz 75., 76. in 70. člena zakona o davkih občanov vključno z izplačili za dopolnilno delo drugih po pogodbi o delu, če ne gre za dela v tekoči proizvodnji. Priznava se tudi amortizacija po predpisih o amortizaciji. 6 c. člen Zavezanci iz tega člena morajo voditi knjigo prihodkov in odhodkov, ki je podlaga za ugotovitev davčne osnove in pa knjigo osnovnih sredstev za ugotovitev osnove za amortizacijo. 6 č. člen Davek od kmetijstva po dejansko doseženem dohodku (6 a. člen) se plačuje po naslednji progresivni stopnji: od osnove dinarjev po stopnji nad do 30.000 15 % 30.000 60.000 18 % 21 % 60.000 100.000 100.000 150.000 24 % 150.000 200.000 27 % 200.000 30% 6 d. člen Davčne olajšave za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo iz 82. člena zakona o davkih občanov veljajo tudi za zavezance iz 6 a. člena tega odloka 3. člen 11. člen se spremeni in se glasi: Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu * davek iz obrtnih dejavnosti*) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek, določen po 10. členu zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah od osnove dinarjev po stopnji nad do 30.000 28% 30.000 60.000 33% 60.000 100.000 37% 100.000 150.000 41% 150.000 200.000 45% 200.000 300.000 49% 300.000 53% 4. člen ' "r Drugi odstavek 12. člena se spremeni in se glasi: Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takimi dejavnosti m glavni poklic, plačujejo davek od osnove, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 25 %. 5. člen Na koncu 13. člena se dodasta dva nova odstavka, ki se glasita: Davek po 4. točki prvega odstavka tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo storitve za krajevne skupnosti, hišne svete ter društva oziroma po zakonu o društvih. , Izjemoma se ne plača davek po odbitku od izplačil honorarjev in drugih prejemkov oseb, ki bodo v letu 1981 izplačani za delo pri popisu prebivalstva. Na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 2*7/% 39/74 in fl/79) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. marca 1981, sprejela 1 IJ!:!' ) i .. - . t ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČIN! KOPER L člen V 3. členu odloka o davku na promet nepremičnin v občini Koper (Uradne objave, št. 19/75 in 9/76) sc spremeni davčna lestvica pod c) in se glasi : c) na promet z gradbenimi objekti Če znaša prometna vrednost ! m* uporabne tlorisne površine dinarjev nad do 3.000 3.000 5:000 360 din + 5.000 7.000 680 din + 7.000 10.000 1.080 din + 10.000 13.000 1.800 din + 13.000 17.000 2.610 din + 17.000 3.810 din + znaša davek 12% 16% od presežka nad 3.000 din 20% od presežka nad 5.000 din 24% od presežka nad 7.000 din 27% od presežka nad 10.000 din 30% od presežka nad 13.000 din 33% od presežka nad 17.000 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 421-1/81 Koper, 25. marca 198! Predsednik MARIO ABRAM,!, r. t Na podlagi 14., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77,61/78,26/79, 5/80,63/80 in 3/81) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI KOPER * 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Koper (Uradne objave, št. 1/73, 22/73, 9/75,2/76,10/76,8/77 in 3/78) tarifne številke 2 se v opombi pod 2 k tarifni št. 1 spremeni tretja alinea in se glasi: — če od dneva pridobitve vozila nista pretekli dve leti. 2. člen V prvi alinei tarifne št/2 se stopnja *2,00 din* nadomesti s stopnjo *4,00 din« od litra. V drugi alinei iste tarifne št. se stopnja *5,00 din* nadomesti s stopnjo *8,00 din* od litra. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja! pa se bo od 1. aprila 1981. Št.: 421-2/81 Koper, 25. marca 1981 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. 6. člen 23. člen se spremeni in se glasi: t Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu *davek na dohodke od premoženja*) se plačuje po stopnjah, ki so v 11. členu tega odloka predpisane za davek od obrtnih dejavnosti. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja! pa se bo od 1. januarja 1980. Št.: 422-4/8! Koper, 25. marca 1981 . Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65,7/70 in 7/72) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KOPER 1. člen V tarifni št. 2 odloka o komunalnih taksah v občini Koper (Uradne objave, št. 2/67, 23/67, 5/72, 2/77 in 8/79) se spremeni besedilo pod a) in b) in se glasi: 68 URADNE OBJAVE 27. marca 1981 — Št: 10 a) tuji gostje 20,00 dinarjev b) domači gostje 12,00 dinarjev 2. č!en Prihodki od turističnih taks se odstopajo za pospeševanje turizma v občini in sicer: — Turističnim društvom Koper, Hrvatini in Šmarje; — Obalno-kraški turistični poslovni skupnosti Portorož; — Krajevnim skupnostim. Višina odstopljenih sredstev posameznim društvom in skupnostim iz prejšnjega odstavka se opredeli z vsakoletnim dogovorom, ki ga sklene izvršni svet občinske skupščine s temi društvi oziroma skupnostmi na osnovi programov za pospeševanje turizma. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Določbe 1. člena se uporabljajo od 1. januarja 1982, določbe 2. člena pa od 1. januarja 1981. Št.: 423-2/81 Koper, 25. marca 1981 Predsedmk MARIO ABRAM, 1. b. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb vb družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 329. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1981 1. člen S proračunom občine Koper za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Koper v letu 1981. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 162,800.000 dinarjev. Prihodki občinskega proračuna se razporedijo: 1. v posebnem delu proračuna 2. za tekočo proračunsko rezervo 3. sredstva izločena na posebno partijo — za blagovne rezerve in kompenzacije — izločena sredstva turistične takse — prihodki uprave za družbene prihodke in drugih organov 148,614.858 din 1,325.142 din 4.560.000 din 2.300.000 din 6,000.000 din Preg!ed prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni de! splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 odstotek izloča v sredstva rezerve občine Koper. Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve in sicer: — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) o uporabi sredstev rezerve do višine 800.000 din v posameznem primeru za namene iz 1. točke 39. člena zakona navedenega v prejšnji alinei. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se razporedijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, ce z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine Koper ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med skupščino občine Koper in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev, ni drugače določe- 5. člen Izvršni svet skupščine občine Koper (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so razporejena v posebnem delu občinskega proračuna, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini oziroma če dohodek v gospodarstvu narašča počasneje kot je predvideno z resolucijo o družbenoekonomskih odnosih v občini Koper v letu 1981. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Koper in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov. Ce se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 8. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziropia sklada skupne porabe. 9. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 10. člen : * Vse prihodke, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, uporabijo za sredstva za delo. Prihodki, ki jih pridobiva uprava za družbene prihodke z izterjavo prispevkov za samoupravne interesne skupnosti so sredstva te uprave in se porabijo za njen napredek. 11. člen Izvršni svet skupščine občine Koper je nosilec sredstev za dejavnost skupščine in izvršnega sveta, negospodarske investicije, socialno varstvo in zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, intervencije v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve. Nosilec sredstev za dejavnost ljudske obrambe je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 12. člen Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se razporedi na posamezne krajevne skupnosti zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Koper, v skladu z njihovim namenom ter po kriterijih in merilih, ki jih sam sprejme. 13. člen S sredstvi za nagrade a 15. maj« razpolaga odbor za nagrade. 14. člen Sredstva za delo skupščine obalne skupnosti izvršnega sveta in upravnih organov razporedi skupščina obalne skupnosti s proračunom, ki ga sprejme v skladu z določbami L, 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 15. člen Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 16. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in v celoti financirajo iz občinskega proračuna. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1981. $t.: 400-12/80 Koper, 25. marca 1981 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. 27. marca 1981 — Št. 10 URADNE OBJAVE 69 PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER IN NJIHOVA RAZPOREDITEV ZA LETO 1981 I. PRIHODKI Vrsta Prihodki Znesek v dinarjih 01 Davek na dohodek in davek od osebnih dohodkov 60.600.000 02 Prometni davek, davek na premoženje in na doho- dek od premoženja 77.100.000 03 Takse 9.400.000 05 Prihodki po posebnih predpisih 9.700.000 06 Drugi izvirni prihodki 6.000.000 SKUPAJ PRIHODKI 162.800.000 II RAZPOREDITEV PRIHODKOV Gtavni namen Razporeditev prihodkov Znesek v dinarjih 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 87.684.344 02 Dejavnost tjudske obrambe 9.119.600 03 Dejavnost družbenopotitičnih organizacij in društev 8.629.700 04 Negospodarske investicije 16.654.500 08 Sociatno skrbstvo 11.683.500 09 Zdravstveno varstvo 35.000 !0 Komunatna dejavnost 3.256.400 t ! Dejavnost krajevnih skupnosti 5.785.000 !6 Intervencije v gospodarstvu 4.043.140 17 Obveznosti iz prejšnjih tet 95.674 !8 Iztočena sredstva rezerve 1.628.000 19 Nerazporejeni prihodki !4.!85.!42 SKUPAJ RAZPOREDITEV PRIHODKOV 162.800.000 Na podtagi tretjega odstavka 2. etena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Ur. tist SRS, št. 13/74) in 40. čtena zakona o raztastitvi in o prisitnem prenosu nepremičnin v družbeni tastnini (Uradni tist SRS, št. 5/80) ter 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejeta ODLOK O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE IN STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. čten S tem odtokom se dotočajo vrednosti etementov za izračun varotizi-rane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja po dotočitih 2. čtena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Uradni tist SRS, št. 14/74) in v smitu dotoči! pravitnika o enotni metodotogiji za izračun varotizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Ur. tist SRS, št. 13/80). 2. čten Povprečna gradbena cena za 1 kv. m koristne stanovanjske površine znaša 9.835 dinarjev. 3. čten * Povprečni stroški za komunatno ureditev zemtjišča znašajo: — za komunatne naprave individuale potrošnje 7,60% — za komunatne naprave kotektivne potrošnje 13,00% — skupaj za komunatne naprave 20,60% od povprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka. 4. čten Za dotočitev osnovne vrednosti stavbnega zemtjišča za teto 1981 ostane v vetjavi odtok o dotočitvi odstotka od povprečne gradbene cene kv. m stanovanjske površine, ki stuži za dotočitev koristi za raztaščena stavbna zemtjišča, objavtjen v Uradnih objavah št. 29/80, november 1980. 5. čten Ta odtok začne vet jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-191/80 Koper, 25. marca 1981 Predsednik MARIO ABRAM, !. r. Na podtagi 617., 622., 628. in 631. čtena zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ, št. 53/76), 9. in 10. čtena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS, št. 32/80) in 238. čtena statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78) je skupščina občine Koper na seji družbe-nopotitičnega zbora dne 23. marca 1981, na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejeta SKLEP O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE »CENTER« KOPER — TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI KOPER 1. Skupščina občine ugotavtja, da so v detovni organizaciji Proizvodno trgovsko podjetje »Center« Koper — TOZD storitvene dejavnosti Koper nastopiti raztogi iz 619. čtena zakona o združenem detu, na podtagi katerega se šteje, da so nastopite bistvene motnje v samoupravih odnosih s tem, da ta temetjna organizacija združenega deta postuje brez postovodnega organa. 2. Na podtagi ugotovitve iz prejšnje točke se v detovni organizaciji Proizvodno trgovsko podjetje »Center« Koper — TOZD storitvene dejavnosti Koper imenuje začasni organ, ki prevzame vse pravice in dotžnosti individuatnega postovodnega organa. Začasni organ se imenuje do imenovanja individuatnega postovodnega organa po razpisu, vendar najdatj za dobo enega teta. Za začasni organ se imenuje Ivo Marinič, iz Kopra, Nazorjev trg 2. 3. Začasnemu organu se dotoči nadomestito osebnega dohodka za čas opravtjanja te funkcije po vetjavnem samoupravnem sptošnem aktu TOZD storitvene dejavnosti Koper v višini nadomestita osebnega dohodka individuatnega postovodnega organa. 4. Imenovanje Iva Mariniča kot začasnega organa ter njegova poobta-stita se vpišejo v sodni register. 5. Začasni organ je dotžan vsake tri mesece poročati skupščini občine Koper in njenemu izvršnemu svetu o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva. 6. Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Obraztožitev Na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov in odbora samoupravne detavske kontrote detovne organizacije Proizvodno trgovsko podjetje »Center« Koper - TOZD storitvene dejavnosti Koper z dne 16. januarja 1981 je Družbeni pravobraniteesamou-pravtjanja Koper dne 19. februarja 1981 predtaga! skupščini občine Koper sprejem začasnega ukrepa družbenega varstva zoper detovno organizacijo Proizvodno trgovsko podjetje »Center« Koper — TOZD storitvene dejavnosti Koper, v kateri so nastate bistvene motnje samoupravnih pravic in izredno huda kršitev 9. točke 619. čtena zakona o združenem detu. V zvezi s predtogom Družbenega pravobranitca samoupravljanja je poda! pozitivno mnenje tudi izvršni svet skupščine občine Koper dne 19. marca 1981. Iz dokumentacije, ztasti pa iz zapisnika 11. redne seje detavskega sveta TOZD storitvene dejavnosti Koper z dne 12.8.1980 in iz preverjanja dejstev v sami TOZD namreč izhaja, da je TOZD storitvene dejavnosti Koper že nad eno teto in po! brez postovodnega organa, razpisi so biti izvedeni, vendar so biti neuspešni, bodisi zaradi napake v postopku, bodisi ker kandidati niso iz-potnjevati razpisnih pogojev. Tudi zadnje imenovanje vršitca dotžnosti individuatnega postovodnega organa dne 12. 8. 1980 je že presegto rok 6 mesecev, zaradi česar je podana kršitev tretjega odstavka 510. čtena zakona o združenem detu. Gtede na to da TOZD storitvene dejavnosti Koper ne more posto-vati brez postovodnega organa, je bito odtočiti, kot je navedeno v izreku tega sktepa. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pti sodišču zruženega de!a SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa. ^ §!.: 023-2/81 Koper, 25. marca 1981 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list, SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78) je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1981, na seji zbora združenega dela^ri na'šeji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V SOZD TIMAV — DO HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA — TOZD HOTELI »TRIGLAV. KOPER 1. V drugi točki sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v SOZD TIMAV — DO Hoteli in gostinstvo Sežana — TOZD Hoteli,»Trig!av« Koper (Uradne objave, št. 25/80) se rok trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva »šest mesecev« nadomesti z rokom »eno leto«. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Obrazložitev i ir !t /!i. Izvršni svet skupščine občine Koper je 5. marca 1981 poda! skupščini občine Koper predlog za podaljšanje časa trajanja ukrepov družbenega varstva v TOZD Hoteli »Triglav« Koper še za nadaljnjih šest mesecev. V zvezi s predlogom izvršnega sveta je 20. marca 1981 poda! mnenje tudi Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper. ' Na podlagi predloga izvršnega sveta in mnenja Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper je mogoče ugotoviti, da še niso odpravljeni vsi vzroki, ki so narekovali izrek začasnih ukrepov družbenega varstva v tej temeljni organizaciji združenega dela. Tako še zlasti niso bile opravljene naloge iz 7. točke sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Hoteli »Triglav« Koper glede sprejema vseh manjkajočih samoupravnih splošnih aktov ter glede razpisa nalog in opravi! individualnega poslovodnega organa, za katere je bi! dolžan poskrbeti začasni organ. Ugotavlja se, da navedene naloge niso bile opravljene zlasti zaradi preskopo odmerjenega časa trajanja začasnih ukrepov Glede na to, da so v TOZD Hoteli »Triglav« Koper še vedno neod-pravljene bistvene motnje v samoupravnih odnosih, je nadaljnje trajanje začasnih ukrepov družbenega varstva utemeljeno in je bilo odločiti, kot je navedeno v izreku tega sklepa. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa. Št.: 023-22/79 „ . , Koper, 25. mare. 1981 MARIO ABRAM. ). r. OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 67. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene (Uradni jst SRS št. 20/80) in 166. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1981 sprejela * ODLOK O PRAVICAH [N DOLŽNOSTIH OBČINSKIH ORGANOV NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN TER O NAČINU URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA PRI OPRAVLJANJU NALOG OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CENE I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja skupaj z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakonjin zakonom o pravi- cah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) pravice in dolžnosti organov Skupščine občine Postojna na področju družbene kontrole cen ter organizacije in pristojnosti skupnosti za cene občine Postojna. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Postojna opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občine. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Postojna lahko sklepa z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevaniu družbenega plana v posameznem letu. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin v določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. . 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Postojna lahko sklepa z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblasti! in drugih pravic. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Postojna. ^ ' 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga skupščini občine Postojna, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev. ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov ali storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z tfkrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 9. člen Izvršni svet nastopa zato, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja skupnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 10. člen Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti oziroma, da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko izvršni svet predpiše neposredne kontrole cen. 11. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cen so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti skupščino občine Postojna. 12. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če sc nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. It + 3 27. marca 1981 —Št. 10 URADNE OBJAVE 71 ')n.'3KU!^OST'kA CENE OBČINE POSTOJNA č!en , :! š - izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Postojna ustanovi skupnost za cene občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene). Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne prganizapije in skupnosti,,ki ga sklenejo v Medobčinski gospodarski zbornici občine Postojna. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnosti za cene v občini Postojna, ki ga sklenejo izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica za Notranjsko,'bbcinska konferenca SZDL Postojna, občinski syet ZSS Postojna ter potrošniški sveti. Naloge in dela, ki jih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela po-$pbnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij ip skupnosti, ki jo ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. * 14. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene; ... , * - < . j i , . . 2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh de! in nalog; 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora; 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene; $. temelji organiziranosti skupnosti za cene; 6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pra-vicej dolžnosti in odgovornosti; način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov; '8. način sprejemanja delovnega programa; P. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene; '10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene. 1$. člen Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela in naloge: 1. skupaj z Republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodelujejo pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. 2; predlaga ukrepe za izvajanje politike cen; 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge ih dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazu-mdvàhjù'Ì!V družbenem dogovarjanju; 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občin* 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov; ' 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve;* 9. sodeluje z Republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi ,< ", ? n*" À /-nemalo skupnostmi za cene 16. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto skupščini občine Postojna in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen. 17. člen Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. 18. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 13. ip 14. člena tega odloka na delo škupnošti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: šve(). . i . , Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 19. člen Svet ima 21 članov. < Dva člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij. Medobčinska gospodarska zbornica za Notranjsko območje delegira v svet skupnosti 14 članov iz vrst SIS družbenih dejavnosti, iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti obrtnega združenja iz območja občine Postojna, tako da so zastopani delegati praviloma vsake dejavnosti oziroma panoge, za katere je družbena kontrola cen v občinski pristojnosti. Občinska konferenca SZDL Postojna, Občinski svet ZSS Postojna in sveti potrošnikov delegirajo po enega člana. ut r. 20. člen Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj z Republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen; * ? / 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Medobčinske gospodarske zbornice za Notranjsko območje v zvezi z razčlenitvijo meri! in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 3. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašan jih,'glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti za cene; 9. sprejema letni delovni program skupnosti za cene; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene ; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi; 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo; 13. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene v soglasju z izvršnim svetom; 16. voli in razrešuje predsednika sveta; 17. si predpiše poslovnik o svojem delu. * 21. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 22. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo izvršnega sveta SO Postojna ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti za cene. 23. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Predsednik mora biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 24. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin z občinskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 23. člen Predsednik zlasti: — predlaga akte, ki jih sprejema svet !! URADNE OBJAVE 27. marca 1981—Št. 10 — določa predlog poročita o deiu skupnosti za cene — predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegdvo izvrševanje — koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta — organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in de! na p Iročju cen in skrbi, da se opravijo — opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktih v njegovi pristojnosti. 26. člen (e predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali s splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. (e svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet. f27. člen Skupnost za cene ima statut. S statutom skupnosti za cene so urejeni, notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti za cene potrdi skupščina občine Postojna. IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen iz občinske pristojnosti na območju občine Postojna (Ur. objave 15/73). 29. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. $t. 38-5/80 Postojna, 27. februarja 1981 Predsednik ZVONE NASTRAN,!, r. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 24/75 in 13/77), 22. člena zakona o vodah (Ur. list SR§ št. 16/74), v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Območne vodne skupnosti Primorske za obdobje 1981—1985 (Uradne objave št. 3/81) in 166. čl. statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1981 sprejela SKLEP O SOGLASJU K SPREMEMBI SKLEPA CEN KOMUNALNIH STORITEV 1. Skupščina občine Postojna daje soglasje k sklepu Skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Postojna, sprejetega na seji dne 26. 2. 1981 o spremembi sklepa cen komunalnih storitev. 2. Tabela cen, objavljena v Uradnih objavah št. 22/79 z dne 17. 8. 1979, se spremeni: — cena vode za vse potrošnike, razen za Kmetijsko zadrugo Postojna, Perutninski kombinat Pivka, Tovarno mesnih izdelkov Postojna in kmete kooperante, znaša 17 din za kub. m porabljene vode. — Cena vode za Kmetijsko zadrugo Postojna, Perutninski kombinat Pivka, Tovarno mesnih izdelkov Postojna in kmete kooperante znaša 15,50 din za kub. m porabljene vode. — Cena kanalščine znaša za vse uporabnike 4,90 din za kub. m porabljene vode. 3. Vodni prispevek za porabljeno vodo plačujejo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ip občani, ki opravljajo obrtn?in drugo gospodarsko dejavnost ob ceni vode Območni vodni skupnosti Primorske. Ostali porabniki vode plačujejo vodni prispevek Komunalnemu podjetju Postojna, ki je vključen v ceno vode 4. Nove cene začnejo veljati s 1. aprilom 1981. OBČtNA SEŽANA , ... '.n ,- . , '1. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,št.21/74,39/74,5/76,10/76,3!/76in 8/78), 155.in 159.č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) in 30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 25. marca 1981, dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen V drugem odstavku 5. člena odloka o davkih občanov občine Sežana (Uradne objave, št. 2/76, 18/77, 4/78 in 8/79) se stopnja: *20%* nadomesti s stopnjo: *24%*. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: * Zavezanci na območju Brkinov so za posekan les, ki je bi! poškodovan po žledu, oproščeni tega davka za obdobje 1981—1985*. 2. člen V 6. členu odloka se stopnja: *6 %* nadomesti s stopnjo: *10%*. 3. člen Za 12. členom odloka se doda novo poglavje, ki se glasi: *H/A Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 12.a člen Davek od kmetijstva po dejanskem doseženem dohodku plačujejo občani, ki se ukvarjajo s farmsko rejo perutnine (reja brojlerjev, kur-nesnic, puranov in drugih živali), če gre za dejavnost, ki ni vezana pretežno na pridelavo krme na kmetiji. Občani, ki opravljajo navedene kmetijske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice, na podlagi družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Dejanski dohodek se ugotavlja samo pri zavezancih, ki vzredijo v turnusu povprečno nad 9000 brojlerjev oziroma 4500 jarkic in petelinov. 12.bč!en Zavezancem — občanom iz 12. a člena se pri ugotavljanju dohodka priznavajo vsi dejanski stroški iz 75., 76. in 78. člena zakona o davkih občanov, vključno z izplačili za dopolnilno delo drugih po pogodbi o delu, če ne gre za delo v tekoči proizvodnji. Priznava se tudi amortizacija po predpisih o amortizaciji. Za člane kooperante pri temeljni organizaciji kooperantov, se dejanski dohodek ugotavlja po normativno priznanih stroških, oziroma je dejanski dohodek normativno priznano lastno delo, ki ga za vsako leto posreduje organizator proizvodnje, zmanjšan za obresti od kreditov za osnovna sredstva. 12. cčlen Zavezanci iz prejšnjega člena morajo voditi knjigo prihodkov in odhodkov, ki je podlaga za ugotovitev davčne osnove in knjigo osnovnih sredstev za ugotovitev osnove za amortizacijo, razen zavezancev iz drugega odstavka 12. b člena. Vsi zavezanci, ki se jim ugotavlja dohodek, so dolžni vložiti davčno napoved po preteku leta, v rokuin na obrazcih, ki veljajo za zavezance davka iz obrtnih dejavnosti. 12.d člen Davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo občani od osnov, ki presegajo osebni dohodek, ugotovljen na podlagi družbenega dogovora, po naslednjih stopnjah: 5. Z dnem uveljavitve novih cen prenehajo veljati cene vode, objavljene v Uradnih objavah št. 22/79 in cene kanalščine, objavljene v Uradnih objavah št. 28/78. 6. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. §t.: 38-3/78 P..,.,na. 27. februar,a 19S. NASTRAN "r. od osnove dinarjev nad do 30.000 30.000 60.000 60.000 100.000 100.000 150.000 150.000 200.000 200.000 po stopnji 15% 18% 21% 24% 27% 30% ** * 27. marca 1981 — Št. 10 URADNE OBJAVE 73 12. eč!en Davčne olajšave za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo iz 82. čiena zakona o davkih občanov, veljajo tudi za zavezance iz 12. a č!ena tega odloka. 12. f č!en Zavezancem davkov iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki proi- zvajajo v novo zgrajenem gospodarskem objektu in so na novo začeli s poslovanjem se odmerjeni davek zniža: V prvem odmemem letu za 100% V drOgem odmemem letu za 80% V tretjem odmemem letu za 60% V četrtem odmemem letu za 40% Do teh oiajšav so upravičeni !e tisti zavezanci, ki so člani temeijne organizacije kooperantov in imajo z organizatorjem proizvodnje skle-njeno daljnoročno proizvodno pogodbo v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti temeljne organizacije kooperantov. V kolikor pride do enostranske prekinitve pogodbe s strani zavezanca, se mu znižani davek ponovno predpiše«. 4. člen V 14. členu se osnove in stopnje spremenijo in nadomestijo z naslednjimi novimi osnovami in stoppami: od osnove dinarjev po stopnji nad do 30.000 28% 30.000 60.000 33% 60.000 100.000 37% 100.000 150.000 . * 41% 150.000 200.000 : -i ' 45% 200.000 300.000 49% 300.000 53% 5. člen Na koncu 15. člena odloka o davkih občanov se stopnja: *24 %« nadomesti s stopnjo: *27 %«. 6. člen V 21. členu za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi: *5. Davka po odbitku ne plačujejo občani in delovni ljudje, ki priložnostjo opravljajo storitve za krajevno skupnosti in hišne svete terza kulturno, telesnokulturna in športna društva. Občani in delovni ljudje, ki bodo v letu 1981 sodelovali pri popisu prebivalstva in bodo za to prejeli dohodek, so prav tako oproščeni plačila davka po odbitku « 7. člen V 26. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Davka po odbitku ne plačujejo občani in delovni ljudje, ki priložnostno opravljajo storitve vadite! iev in trenerjev; kulturnim, telesno-kulturnim in športnim društvom « 8. člen 29. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po osnovah in stopnjah, ki so predpisane v 4. členu tega odloka « 9. čletl Za drugim odstavkom 30. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »V primeru, da so prodane premičnine osnovna sredstva vodena po poslovnih knjigah zavezancev davka od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, se dohodek od premoženja ugotavlja ne glede na to, koliko časa je preteklo od pridobitve premičnine in sicer tako, da se od ugotovljene prodajne vrednosti odšteje neodpisana vrednost, razlika pa predstavlja osnovo za odmero davka. Osnove in stopnje se uporabljajo iz 4. člena tega odloka « 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1981, razen določb 1., 2., 3., 4., 5. in 7. člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. januarja 1981. dalje. Št. 422-13/74-5 Sežana, 25. marca 1981 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi četrtega odstavka 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75,58/75,7/77,61/78,26/79,5/80,63/80 in 3/81), 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78 in 30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 25. marca 1981, dne 25. marca 1981, sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V tarifni številki 2 tarife, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 18/77 in 1/78), se prva in druga alinea 1. točke spremenita tako, da se glasita: dinarjev od litra »— od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4,00 — od penečega vina 8,00 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. Št. 421-16/72-5 Sežana, 25. marca 1981 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 30/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 25. marca 1981. ODLOK O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ, POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ IN VREDNOSTI STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1981 1. člen Poprečna gradbena cena za en kvadratni meter stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti znaša 7.515 din. 2. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč za III. stopnjo opremljenosti (skupna 2.) znašajo za kv. m: — za individualno opremljenost: 11 % od vrednosti kv. m koristne stanovanjske površine — za kolektivno opremljenost: 9 % od vrednosti kv. m koristne stanovanjske površine. 3. člen Osnova za izračun vrednosti stavbnega zemljišča se določi v odstotku, ki ne more biti manjši od 0,6 odstotka in ne večji od 1,2 odstotka od poprečne gradbene cene stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Sežana za leto 1980 (Uradne objave, št. 22/80). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-13/81-3 ...... Predsedmk BORIS BERNETIČ, 1. r. Sežana, dne 25. marca 1981 74 URADNE OBJAVE 27. marca 1981 — št. 10 Na podlagi 154. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 3C/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA IZGRADNJO OBJEKTOV SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V SEŽANI 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za izgradnjo objektov srednješolskega centra v Sežani (Uradne objave, št. 5/76) preneha veljati. 2. člen Sredstva v znesku 141.223,50 dinarjev, ki se dne 25./3-1981 nahajajo na žiro računu sklada za izgradnjo objektov srednješolskega centra, se prenesejo Vzgojnoizobraževalnemu centru Srečko Kosove! Sežana. Vzgojnoizobraževalnemu centru Srečko Kosove! Sežana se tud! nakažejo sredstva, ki se bodo po 27. 3. 1981 zbrala iz naslova vplačanega samoprispevka, kakor tudi vse ostale terjatve in obveznosti. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 022-1/76-1 Sežana, 25. marca 1981 Predsednik BORIS BERNETIČ, 1. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST OBC!NE !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi 11. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bsitrica, je skupščina SKISa na svoji 11. redni seji dne 23. februarja 1981 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana in aneks samoupravnega sporazuma samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981 —1985 SKLENJEN L Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana in aneks samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje I981--1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini — udeležencev sporazumevanja. 11. V skladu s samoupravnim sporazumom se ta sklep objavi v uradnih objavah. Štev. 46-8 ! Datum: 23. 2. 198! Samoupravna komunalna interesna skupnost občine 11. Bistrica Predsednik skupščine DOLGAN JOŽE, ! r. Na podlagi 11. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine 11. Bistrica, ter 8. 9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981 —1985, je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica na 11. redni seji dne 23. 11. 1981. UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav občine Ilirska Bistrica, v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za leto 1981 I. Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana in aneks Samoupravnega sporazuma Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Itirska Bistrica, bodo vietu 198! združevati nastednja namenska sredstva: — za potrebe solidarnosti in vzajemnost! na področju obnove m vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Ilirska Bistrica po stopnji 2,55 % na osnovi BOD nepovratno iz dohodka. II. Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1981. Štev. 48-81 Samoupravna komunalna Datum: 23. 2. 1981 interesna skupnost občine Ilirska Bistrica Predsednik skupščine: DOLGAN JOŽE, 1. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA ENTERESNA SKUPNOST, SAMOUPRAVNA ENTERESNA SKUPNOST ZA GOSPODARJENJE S STAVBNEM! ZEMLJEŠČ!, SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE KOPER Skladno z določili od 400. do 408. čl. Zakona o združenem delu ter na podlagi 16. čl. Statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti Koper, 12. čl. Statuta Samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Koper in 12. čl. Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na svojih sejah — Samoupravne komunalne interesne skupnosti, dne 26. 12. 1980 — Samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, dne 26. 12. 1980 — Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, dne 19. 12. 1980 sprejele enotno in v enakem besedilu naslednji * SKLEP O OBLIKOVANJU DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KOPER I. Oblikuje se Delovna skupnost strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti Koper (v nadaljnem besedilu: delovna skupnost). II. Delovna skupnost ima ime: Delovna skupnost strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti Koper oz. skrajšano ime DS SS SIS gospodarskih dejavnosti Koper. Delovna skupnost ima sedež v Kopru. III. Delovna skupnost opravlja administrativna — strokovna in finanč-no-računovodska opravila: J — Samoupravno komunalno interesno skupnost Koper, — Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Koper, — SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Koper. Dejavnost delovne skupnosti se podrobneje določi v Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe, določitvi medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti med SIS gospodarskih dejavnosti občine Koper in delovno skupnostjo. ^ IV Delovno skupnost zastopa in predstavlja BOGDAN BIRSA kot v. d. vodja delovne skupnosti do konstituiranja delovne skupnosti, vendar najdlje za dobo šestih mesecev. V. Delovna skupnost se oblikuje iz Delovne skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti Koper, delno iz delovne organizacije za urejanje stavbnih zemljišč * AR« Koper in z delavci, ki opravljajo dela in naloge za Samoupravno komunalno interesno skupnost Koper. S prenosom de! na novega pooblaščenca se prenesejo tudi sredstva za delo (mize, stroji,...) in sredstva sklada skupne porabe pripadajoča delavcu izhajajoč iz pravic iz delovnega razmerja. VI. Samoupravne interesne skupnosti iz III. tč. tega sklepa in delavci delovne skupnosti sklenejo skladno z določili 15., 401. in 404. čl. Zakona o združenem delu Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne stro- 27. marca 1981 — Št. 10 URADNE OBJAVE 75 Itavne slutžbe, določitvi medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti med $15 gospodarskih dejavnosti občine Koper in de!ovno skupnostjo, kjer uredijo zlasti: strukturo in pravni položaj delovne skupnosti, — vrsto in obseg de! in nalog delovne skupnosti, — organizacijsko strukturo delovne skupnosti, — temeljne pogoje glede strukture de! in nalog ter odgovornosti delavcev delovne skupnosti, — osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti. — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje de! in nalog in način reševanja medsebojnih sporov, —. uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v delovni skupnosti VII Skupščine skupnosti S!S gospodarskih dejavnosti iz !H. tč. tega sklepa pooblaščajo Izvršilne odbore skupščin skupnosti $1$ gospodarskih dejavnosti, da imenujejo komisije za izvedbo primopredaje med sedanjimi izvajalci de! in Delovno skupnostjo SS SIS gospodarskih dejavnosti Koper po zaključnem računu na dan 31. 12. 1980. Vlil. .Skupščipe skupnosti S!$ gospodarskih dejavnosti iz 111. tč. tega sklepa pooblaščajo Izvršilne odbore skupščin skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti, da določijo do konstituiranja Delovne skupnosti dela in naloge v.d. vodje delovne skupnosti in določijo podpisnike za finančna sredstva za posamezno samoupravno interesno skupnost. IX. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana. Uporablja se od 1. 01. 1981 dalje. Koper, 26 12. 1980 Predsedniki skupščin SIS za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči DRAGO KOCJANČIČ !. r. Samoupravna komunalna interesna skupnost DUŠAN BARBIČ 1. r. * , Samoupravna stanovanjska skupnost ANTON TROHA 1. r. Ti delavci sklenejo delovno razmerje v delovni organizaciji »Center« Koper skladno s sporazumom iz II. točke tega sklepa s 1. 1. 1981. IV. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana. Uporablja se od 1. 1. 1981 dalie. Koper, 26. 12. 19&0 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ANTON TROHA Na podlagi 60. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. marca 1981 sprejela SKLEP O UGOTOVITVI VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1981—1985 1. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper sta na svoji 11. redni seji dne 24. marca 1981 ugotovila, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985 pristopilo 77 % delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter 70 % občanov v krajevnih skupnostih z območja občine Koper in je s tem samoupravni sporazum veljaven. 2. Na podlagi 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje 1981—1985, delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo 3,86 % na podlagi bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOPER Na podlagi 32. čl. Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper in čl. 36. Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper in v zvezi z 2. čl. Statuta Delovne skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti Koper je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na predlog Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koperzdne 17. 12. 1980 sprejela na svoji seji dne 19. 12. 1980 naslednji SKLEP ! Delovna skupnost strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Koper preneha z delom dne 31. 12. 1980. Dejavnost gospodarjenja s stanovanjskim skladom, poslovnimi prostori in dela s področja finančno-računovodskega vezanega na stanovanjski sklad in poslovne prostore se prenese na delovno organizacijo CENTER KOPER s ì. 1 1981 II. Z delovno organizacijo »CENTER« Koper, n. sol. o. se sklene sporazum o dolgoročnem opravljanju de! in nalog na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom in poslovnimi prostori, kiso v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, najkasneje do 31. 12. 1980. III. Delavcem, ki so v Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper opravljali dela in naloge na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom in poslovnimi prostori Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, preneha delovno razmerje v Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper z 31. 12. 1980. 3. Na podlagi 15. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana, delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo 0,84 % na podlagi bruto osebnih dohodkov iz dohodka za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper. 4. Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana, delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo 0,295 % na podlagi bruto osebnih dohodkov, iz dohodka za potrebe solidarnosti na ravni republike, od tega je namenjeno: — 0,003% za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij, — 0,292 % za gradnjo domov za učence in študente. 5. Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo 0,025 % na podlagi bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Obračun sredstev iz točke 2 — 5 se izvrši pri obračunu osebnih dohodkov in izdvaja na posebne žiro račune pri SDK Koper. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki do objave tega sklepa niso izdvajale navedenih sredstev, opravijo poračun pred izdelavo periodičnih obračunov za prvo trimesečje leta 1981. 6. Ta sklep velja takoj in se uporablja od 1. 1.1981 dalje. Sklep se objavi v Uradnih objavah. Koper, 24. marca 1981 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ANTON TROHA, 1. r. 76 URADNE OBJAVE 27. marca 1981 —Št. 10 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE P!RAN POPRAVEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981—1983 1. V 9. č!enu Samoupravnega sporazuma o teme!jih p!ana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran, ki je bi! objav!jen v Uradnih objavah št. 8/81 z dne 13. 3. 1981, se črta besedo . ..*Padema* ... 2. Prva aiinea 2. točke I. pogtavja Ugotovitvenega sk!epa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe sohdarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za !eto 1981, ki je bi! ob-jav!jen v Uradnih objavah, št. 8/81 z dne 13. 3. 1981, pravdno g!asi: * — po stopnji 2,7 % na BOD iz čistega dohodka za !astne potrebe v OZD. OBČINSKA SKUPNOST SOCJALNEGA SKRBSTVA KOPER Na pod!agi 13. č!ena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. !. SRS, št. 35,79) je skupščina Občinske skupnosti socia!nega skrbstva Koper na seji dne 19. februarja 1981 sprejeta PRAVILNIK O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČINI KOPER I. UVODNE DOLOČBE 1. č!en V skrbi za socialno varnost občanov zagotav!jajo de!avci, delovni ljudje in občani, združeni v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Koper (v nada!jnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materiato pomoč (v nada!jnjem besedilu: materiata pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v sk!adu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa ta pravilnik. S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Koper, pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči, in druga vprašanja v tej zvezi. Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. H. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČ! * 2. člen Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Koper (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanje oz. jim pomagati na drug ustrezen način. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. V izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Koper, če pridejo na območje te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna. 3. člen Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili fiSlt-tv v Občani, ki so mlajši kot 65 let, in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo z mnenjem zdravniške komisije, v kolikor že ni dala svojega mnenja invalidska komisija pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali Skupnosti za zaposlovanje ali komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjnenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oz. če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oz., ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starosti in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati. 5. člen Če ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. 6. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživli-jati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtuji! in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrni! vse izplačane zneske materialne pomoči. 7. člen Če občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oz. ukrepa v skladu z 55. ali 56. členom tega pravilnika. 8. člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo. so samo iz jemom. upravičen! do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti. 27. marca 1981 — Št. 10 URADNE OBJAVE 77 — če so zaš!i v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov; — če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoji za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka; — če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni; — če zaradi nizkih dohodkov in nasploh slabih gmotnih razmer ne morejo sami kriti stroškov nabave ozimnice in kurjave ali šolskih potrebščin za otroke; — v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkrana, oz. v težjih primerih začasna. 9. člen Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna. Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike. 10. člen Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika. Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku, (revizija materialnih pomoči) HI. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI 11. člen Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so: 1. Denarne pomoči: — stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje; — dodatek za pomoč in postrežbo; — denarna pomoč družini; — začasna denarna pomoč; — enkratna denarna pomoč. 2. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih; 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini; 4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini; 5. plačilo ali doplačilo k stroškom izvajanja nege oz. pomoči in postrežba občanov na njihovem domu ter plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu; 6. plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina občinske skupnosti letno s sklepom določi: 1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje, vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo; 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči; 4. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada ob- čanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu in drugim upravičencem; 5. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini ter nege celotne oskrbe občana na njegovem domu oz. postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen). A DENARNA POMOČ Splošne določbe 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki. 14. Člen Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd ), ne izhaja kaj drugega. 15. člen Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v prime-, rih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oz. v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ, (svet) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč 17. člen Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oz. iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna. Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas. Stalna denarna pomoč kot edini vir preživljanja 18. člen Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam. Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem članu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. in 30. člena tega pravilnika. 19. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati in ki živi sam, je upravičen do stalne denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena). Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam temveč v skupnem gospodinstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, piu pripada praviloma za do 25 % nižja denarna pomoč kot če bi žive! sam. 20. člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oz. drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pri- 78 URADNE OBJAVE 27. marca 1961 10 stojni organ (svet) občinske skupnosti pa !ahko izjemoma dodeli pomoč po tem č!enu tudi v primerih iz 7. č!ena tega pravilnika. Stalna denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 21. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oz. povprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oz. če za predšolske otroke ne dosega do 50% tega zneska. (e je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka tronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oz. če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca oz. partnerja, s katerim živi občan, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, starše oz. otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu 23. člen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov (dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine in vse že dodeljene socialno-varstvene pomoči) dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd., treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek se štejejo tudi sub-venije. do katerih je upravičen občan ali člani njegove družine. V dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo. 24. člen (e je v dohodku poleg dt ugih dohodkov vštet še katastrski dohodek, se le ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskih in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. člen V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka. ker niti zakonec niti otroci občana in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: — bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva — večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževalnih članov kmečkega gospodinjstva; — posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike. 26. člen Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarce pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oz. povprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO 27. člen Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova in če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo in njene višine se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidnega zavarovanja. Pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oz. v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oz. zakoncem in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo. Denarna pomoč družini 28. člen Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ki so nesposobni za pridobitno delo tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika) in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če povprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe23. člena do 25. člena tega pravilnika. Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti^dloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pase za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd ), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka določbe o dodelitvi denarne pomoči družini, oz. se izda posebna določba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, kisb začasno nesposobni za delo, oz., ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česa jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. (^as, za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.