RAZSTAVE, DELAVNICE EXHIBITIONS, WORKSHOPS
"JUNGERSKI ŠOMOŠTER" IZ TRŽIČA Razstava ob 100-Ietnici rojstva Andreja Tišlcrja, čevljarskega mojstra in strokovnega učitelja iz Tržiča
V" avli tovarne obutve Peko v Tržiču je bila od novembra 1998 do januarja 1999 odprta razstava Andrej Tišler (1898-1973), čevljarski mojster in strokovni učitelj iz Tržiča, ki sta jo v sodelovanju Zavoda za kulturo in izobraževanje v Tržiču in tovarne Peko pripravili kustosinji Tržiškega muzeja Tita Po rent a in Nadja Gartner - Lenac. Čeprav skromna po obsegu in zaradi kroničnega pomanjkanja denarja, ki pesti muzejske institucije, tudi v oblikovanju, je razstava ob otvoritvi zbudila precejšnje zanimanje domačinov, ki so s pozornostjo spremljali avtoričini razlagi razstavljenega gradiva.
Razstava prikazuje življenjsko zgodbo tržiškega čevljarskega mojstra in strokovnega učitelja Andreja Tišlerja. Vpogled v rodbinsko deblo Tišlerjevc rodbine ponazarja rodovnik. ki ga jc bilo mogoče izrisati s pomočjo matičnih knjig župnijskega urada v Tržiču. Tišlerjev rod izhaja iz Gadove!j pri Tržiču, od koder se je Jožef Tišler leta 1892 preselil v Tržič, se poročil in začel delati kot čevljar. V zakono se mu je rodil sin Andrej, ki se je prav tako kot oče posvetil čevljarski obrti. Sinova odločitev za čevljarski poklic najbrž ni bila težka, saj se je poleg zgledovanja in vajeniške dobe pri mojstru Janezu Zaplotniku ozrl za čevljarsko izobrazbo tudi v okolju, v katerem je živci. Tržič je bil znano obrtniško čevljarsko mesto z bogato cehovsko tradicijo, ki je kasneje prerasla v industrijo obutve. Mesto je premoglo (tako kot veliko drugih večjih krajev) obrtno nadaljevalno šolo, v kateri je svoje obrtniško znanje pridobival tudi Andrej Tišler. Proti koncu prve svetovne vojne je bil mobiliziran in služil kot vojak najprej na Dunaju, nato vCalieiji in Italiji, Po prvi vojni jc nadaljeval šolanje na tržiški obrtni Šoli, se izpopolnjeval na tečajih in se leta 1930 na obrtni šoii tudi zaposlil kot honorarni strokovni učitelj praktičnega pouka - kot "jungerski šomošter". Leta 1933 je pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opravil čevljarski mojstrski izpit. Tudi po drugi svetovni vojni jc vse do upokojitve nadaljeval svoje pedagoško delo na obrtni šoli kot strokovni učitelj. Poleg pedagoškega dela pa se je zanimal tudi za krajevno zgodovino, zato ni čudno, da ga najdemo med člani tržiškega muzejskega društva. Za bodočo muzejsko zbirko je Tišler s sodelavci vestno zbiral čevljarsko orodje, priprave ter pisne dokumente o zgodovini čevljarstva v Tržiču. V lokalnem časopisju in strokovnih revijah je objavljal prispevke o čevljarski problematiki, pedagoškem delu, pisal pa je tudi družbeno angažirane in avtobiografske članke.
Razstave
Po! čevljarskega mojstra Andreja Tišlerja je Lila očitno tako zanimiva, da je kol osebnost postal del tržiške zgodovine. S tem si je tudi pridobil zanimanje muzejskih delavcev, ki so znali ceniti njegova prizadevanja in zasluge za ohranitev tržiške čevljarske dediščine. Poleg rodbinskega debla, ki je na razstavi grafično nazorno prikazano na panoju, so v grafikonih obdelani tudi nekateri statistični podatki o Tišierjevi rodbini (npr. starost posameznih članov, kdaj in s kom so se poročali, število otrok itd.). Na drugih panojih in v vitrinah so prikazani načrti Tišlerjeve hiše in njeni prostori, nekaj mojstrovega delovnega orodja, njegovih tehničnih risb čevljev in učbeniki, po katerih se je v šoli učil o čevljarski tehnologiji. Nadalje so prikazani mojstrovi osebni predmeti, zlasti spričevala in listine o pridobitvi čevljarskih nazivov, osebne fotografije in tudi predmeti iz obdobja med drugo svetovno vojno, ko je bil internirane^ v nemškem koncentracijskem taborišču.
Razstava, ki je posvečena Andreju Tišlerju, zato ne odseva le njegove življenjske poti, ampak posredno prikazuje tudi razvoj tržiškega Čevljarstva in obrtnega šolstva. Z etnološkega vidika nam razkriva TiŠlerja kot osebnost, ki se je znala kljub svoji ozki poklicni usmerjenosti vključiti v ŠirŠe družbeno dogajanje v Tržiču in je do neke mere spodbujala in krepila domoznansko zavest someščanov. V tem smislu je razstava tudi nadvse pomembna /.a današnji Čas - v Tržičanih naj bi krepila lokalno zavest oziroma pripadnost kraju in jih hkrati spodbujala, da bi (udi sami ohranjali in spoštovali čevljarsko izročilo in krajevno zgodovino. Oh razstavi je izšla 3S strani obsegajoča brošura o Tišierjevi življenjski poti, v njej pa je zbrana tudi njegova bibliografija. Publikacijo je izdal Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču.
Andrej Dular