OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 1, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 106
Uspešen shod treh podružnic SANSa v Slov. nar. domu
Henry A. Wallace je s posebno poslanico spodbudil slovenske Američane, naj nadaljujejo z delom za progresivno Ameriko
v nedeljo popoldne se je pod avspicijo treh SANS-ovih podružnic, št. 39, 48 in 106 vršil v Slovenskem narodnem domu shod, na katerem so nastopili številni govor-Riki. Eden teh govornikov, direktor narodnostnega odbora Oove politične stranke Arthur Kahn je prinesel posebno poslanico Henry A. Wallacea slovenskim Američanom.
Pri nroeramu so sodelovali*
programu so tudi naši pevski zbori "Jadran," "Slovan" in "Zarja," ter solisti-^je Sophie Elersich in Florenc Unetich.
Program je vodil tajnik po-^fužnice SANSa št. 48 Joseph ^••Durn, začel pa se je z ameriško himno, katero je zapela zna-"la solistinja Sophie Elersich.
Takoj zatem je kot prvi govornik nastopil predsednik ^ANSa Fred Vider, ki je z ozi-''ojn na vedno bolj trpko kampanjo strahovanja pozval slovenske Američane, naj še bolj strnejo svoje vrste in naj ne dovolijo, da bi se cepilo enotnost progresivno mislečih Slovencev 'ti Slovenk. V svojem govoru je (la kratko orisal zgodovino SANSa in vlogo, ki jo je ta organizacija vršila za časa vojne in takoj po vojni. Obenem pai je tudi poudaril nove naloge, pred katerimi se nahaja SANS, ki je narodnostna organizacija ^edinjenih držav, ki je podprla kandidaturo Henry A. Wallacea. Prisotni poslušalci, od kate-1 ^ih so mnogi prišli iz zunanjih naselbin, so govor glavnega Predsednika SANSa večkrat prekinili z odobravanjem.
^evski zbori s svojo udeležbo doprinesli pestrosti programa
Ze omenjeni pevski zbori so ® svojo udeležbo znatno prispevali pestrosti programa in z iz-^Canimi pesmami izpolnili intervale med posameznimi govo-Po nastopu * mešanega zbora Jadrana" in solo petju Sophie Elersich pa je nastopil govor-nik, ki je vzbudil veliko zanima-njfr—direktor narodnostnega '^dbora nove stranke Arthur
Kahn.
Kahn je najprvo prečital '^sebno poslanico Henry A. Wal-'acea slovenskim Američanom. (Besedilo Wallaceove poslani-je prlobčeno v celoti na dru-Sem mestu današnje izdaje Enakopravnosti").
V svojem govoru pa je Kahn, ^i je prišel iz New Yorka, orisal ; progresivno vlogo Američanov slovanskega pokolenja pri delavskem in političnem gibanju ^ Ameriki. Trpko je napadel po-
Posetniki prispevali nad $500 za WaUaceovo stranko
Za časa desetminutnega odmora je bila prirejena kolekta za financiranje ohijskega odbora "Wallace for President." Občinstvo se je radodarno odzvalo in velikodušno prispevalo za ta namen; v najkrajšem času je bilo nabrano čez $500.
Drugi del programa se je začel s petjem mešanega zbora "Zarja." Kot Jadranovi, so tudi pevci in pevke Zarje želi viharen aplavz.
Druga solistinja na programu Miss Florence Unetich je izvrstno zapela par pesmi in tudi ob tej priliki potrdila, da se razvija v eno naših najboljših sopranov.
Kristan zopet imel ognjevit in borben govor
Kot nadaljni in poslednji govornik je nastopil častni predsednik SANSa Etbin Kristan.
Govor tega prvoborca za delavske in ljudske pravice, ki je kljub svoji visoki še vedno poln mladostne ognjevitosti so prisotni večkrat prekinili z aplavzom in odobravanjem.
Etbin Kristan je govoril o današnjem političnem položaju v Ameriki. Ozrl se je tudi na pretekle boje med silami reakcije in silami napredka in dejal, da reakcija nikoli ni mogla zmagat in da ne bo zmagala niti danes.
"Ko sem bil mlad," je rekel Kristan, "so mi nasprotniki žugali, pa se nisem bal. Ali naj se bojim danes, ko sem star?"
Viharen aplavz je bil odmev na to tipično Kristanovo izjavo, izjavo človeka, ki daleč v,eč kot pol stoletja pogumno zagovarja in se bori za bolj pravični svet.
Program se je zaključil z nastopom odličnega moškega pevskega zbora "Slovan," ki je vsestransko zadovoljno občinstvo obdaril s par slovenskimi pesmami.
*
Zborovanje izvršnega in • I širšega odlwra SANSa
Kot smo omenili, se je od pre-
Severnemu zapadu pretijo poplave
Iz Oregona in Washingtona poročajo, da je nenavadno gorko vreme, vsled katerega je začel kopneti sneg, povzročilo naraščanje številnih rek in potokov, vsled cesar prebivalstvu v mnogih krajih pretijo poplave.
Včeraj se je pod pritiskom na-rastle vode zrušilo dvoje jezov na reki Columbia severno od Portlanda v Oregonu, naraščanje reke Coweeman v državi Washington pa je več sto prebivalcev v mestih Kelso in South Kelso prisililo, .da so zbežali iz svojih domov.
Oblasti so danes zgodaj zjutraj objavile svarilo na 12,000 prebivalcev v ogrožanih krajih, da se pripravijo na beg iz svojih domov.
^kuse, da se strahuje tiste, ki teklega petka-in do nedelje opol-
čutijo, da so sedanji vodi-''^iji dveh strank zavrgli sraer-"^ice Rooseveltove politike med-^arodnega sodelovanja in se Vsled tega oklenili nove politič-^ stranke. (Govor Arthurja 7^hna bomo v celoti priobčili
jutri).
2a Kahnom je govoril tudi Louis Adamič. Ker je pre-'^bložen z delom v zvezi z novo Politično stranko Anibrike, ni ■^damič mogelj ostati dalj časa nami. Kljub temu pa se je ^'leležil nedeljskega zborovanja ANSa in pri popoldanskem l^^ogramu našel par trenotkov, je mogel s krepkimi beseda-
dne vršilo v Clevelandu zborovanje izvršnega in širšega odbora SANSa, na katerem zborovanju se je začrtalo politično akcijo, ki jo bo ta organizacija slovenskih Američanov v najkrajšem času še bolj poživela.
Na zborovanju so bile sprejete in odobrene številne resolucije, kot resolucije proti Mundt-Nixonovi postavi, resolucija glede kandidature Henry A. Wallacea in nove politične stranke, resolucija glede mo-narhističnega terorja v Grčiji, resolucija glede nedavne izmenjave pisem med Henry A. Wal-laceom in sovjetskim premir-
pravnosti" v najkrajšem času, kakor tudi bolj natančno poročilo o samem zborovanju).
Bilo je podano tudi poročilo glede otroške bolnice, odnosno sklada v znesku nad $165,000, ki je bil ustanovljen s pomočjo ameriških Slovencev. Nakup opreme za bolnišnico je v polnem teku, večji del aparatov in inštrumentov je že kupljen in soglasno s poročilom se bo pri koncu tekočega meseca, ali pa začetkom julija celotno opremo poslalo v Ljubljano.
Ker je šele v petek bila obelodanjena vest, da se tudi SANS, skupaj s številnimi organizacijami nahaja na seznamu "prevratnih' Qcgaxiizacij _tako^ zya; nega "Loyalty Review Boarda," je na zborovanju bilo odločeno, da se s strani organizacije poda posebno izjavo, ki bo v najkrajšem času obelodanjena.
Večji del zborovanja je bil posvečen diskusijam glede nove politične stranke, organizator-skim vprašanjem in politični akciji, ki jo bo SANS, kot organizacija Američanov slovenskega porekla, podvzel v prihodnjih mesecih.
Na zborovanju je bilo tudi oddano zasluženo priznanje neu-trudljivemu Ludviku Medveše-ku s tem, da so člani glavnega in izvršnega odbora soglasno odobrili predlog, da se ga imenuje za dosmrtnega častnega člana SANSa.
*
Poslovilni večer Ludvika Medveška
Včeraj se je v Slovenskem narodnem domu. na St. Clair Ave. vršil poslovilni večer za Ludvika Medvešeka, našega znanega in neutrudljivega javnega in kulturnega delavca. ,
Veliko število prijateljev in številni govori posameznih predstavnikov raznih slovenskih društev in ustanov so bili najboljši dokaz, kako priljubljen je Ludvik Medvešek med našimi ameriškimi Slovenci,
Ludvik Medvešek se bo v najkrajšem času podal v novo Slovenijo, svoj rojstni kraj, kjer se nahaja večji del njegove družine.
Z njegovim odhodom se bo čutilo praznoto v vrstah naših naprednih organizacij. Prav gotovo bo težko najti moža, ki bi ga mogel nadomestiti in vršiti s toliko potrpežljivostjo in vztraj-
14 LET STAR DEČEK PRIZNAL UMOR DEKLICE
CHICAGO, 28. maja — Roy Adams, star 14 let, je danes priznal, da je včeraj popoldne zadušil osem let staro Nancy Schubert, potem ko se je spri z njo glede takozvanih "comics" magazinov.
Kakor je dečel izpovedal pred policijo, ki ga je zajela na neki postaji podcestne železnice, je deklico, ki stanuje v isti apartment hiši kakor on, pokril z blazinami, potem pa nanje naložil knjige in stole.
Mladi morilec je po umoru deklice zbežal in se vozil s pod-ulično železnico, dokler ga ni zajela policija.
Domače vesti
Poroka
V soboto sta se poročila Miss Jeanne Schweitzer, hči Mr. Henry Schweitzer iz 12524 Woodside Ave., in Mr. Stanley Ivancic, sin Mr. in Mrs. Frank Ivancic iz 1241 E. 61 St. Mlade-
<	V	V
mu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Novi uradniki
Pevski zbor "Abraševič" je na svoji letni seji, izvolil sledeče uradnike za tekoče leto: Predsednik Albert Kleps, podpredsednik Alex Todorovich, tajnica Leona Malnar, 1001 E. 74 St., tel.: EN 4371, blagajnik Albert Lusich, nadzorniki: Helene Kleps, Peter Shimits in Frank Movrich.
Himen
Poročila sta se v soboto Miss Eleanor Dragolich, hči Mr. in Mrs. Frank Dragolich iz 17904 Brazil Rd., in Mr. Richard For-.lenbaugh. Poročna slavnost se je vršila zvečer v Kunčičevi dvorani. Novoporočencema naše čestitke!
Izropan s prevaro
Včeraj so prišli na dom nekega moškega na 2225 E. 81 St. trije moški, ki so se predstavili kot "federalni agentje," nakar so v prisotnosti lastnika vlomili v njegovo varnostno blagajno in zbežali s $4,000. Oropani moški jp bil znan v okolici, da je svoje prihranke imel ^oma namesto da bi jih naložil na banki.
Krožek št. 3 Prog. Slov,
članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se v sredo večer ob pol-osmih udeleže redne mesečne seje v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Podano bo poročilo o konvenciji in ukrepalo se bo o drugih zadevah.
Besedilo poslanice Henry A. Wallacea slovenskim Američanom
40-letnica poroke
Danes obhajata 40. letnico svojega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Jack Žagar iz 15824 Grovewood Ave. K čestitkam družine in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slavij encema želimo vse najboljše, da bi zdrava in vesela dočakala zlati jubilej.
Justični taifiilfr Clark je 32 skupin označil za "prevratne"
Kakor se poroča iz Washingtona, je justični tajnik Tom Clark objavil imena 32 skupin, katere je na priporočilo takozvanega lojalnostnega odbora, ki ga je imenoval predsednik Truman, označil za "subverzivne" ali "prevratne."
S tem se je število organiza-*
spodbuditi navzoče poslušal-1 jem Stalinom, itd. (Vse resolu k se bolj vnetemu delu. cije bodo priobčene v "Enako- znanje.
cij, ki se nahajajo na tem seznamu, zvišalo na 122, kajti že pro-šlega novembra je bila objavljena slična lista z imeni 90 organizacij.	*
Vsekakor je jasno, da gre tu za politično potezo Trumanove administracije, da bi se preplašilo napredne organizacije, ki so aktivne v gibanju nove tretje stranke, kajti vse te skupine brez izjeme podpirajo predsedniško kandidaturo bivšega podpredsednika Zedinjenih držav Henry A. Wallacea.
' Zato je povsem umevno, da so na tem seznamu zlasti organizacije, sestoječe iz državljanov slovanskega ozjroma jugoslovanskega porekla, ki se nahajajo v Wallaceovem taboru, med njimi tudi Slovensko ameriški narodni svet, Anieriški slovanski kongres, Združeni odbor jugoslovanskih Američanov, Vi-dovdanski kongres. Hrvatsko narodno vijece. Ameriška zveza za obnovo Jugoslavije, itd.
Uradni namen tega seznama je, da se članom prizadetih organizacij odkloni zaposlitev v službah, s katerimi razpolaga zvezna vlada, oziroma da se odslovi one, ki so zaposleni v kakem uradu zvezne vlade.
Med tem, ko je justični tajnik Clark objavil ta seznam, pa je nostjo vso ogromno delo, ki ga bivši podpredsednik Wallace poje vršil on sam.	^tom svojega zastopnika iz New Hvalevredno je, da se je v Yorka poslal vsem naprednim znak priznanja priredilo ta po- Slovencem, ki so člani SANSa slovilni večer za Ludvika Med- svoje osebne pozdrave in jim iz-vešeka. Ce kdo, je prav on za- j rekel' svoje priznanje za njih služil, da se ga ob priliki njego- deZo kot lojalni in napredni drve vrnitve v staro domovino po- Pavijani Zedinjenih držav. časti in mu odda zasluženo pri-' Med drugimi, progresivnimi
ameriškimi organizacijami, ki
ki so bile dane na seznam "prevratnih" organizacij, ker podpirajo Wallacea, so tudi sledeče:
Ameriški odbor za zaščito tu-jezemcev. Ameriški svet za demokratično Grčijo, Ameriška liga za mir in svobodo, Ameriško-ruski institut, Californijska delavska šole v San Franciscu, Cal., Centralni svet ameriških hrvatskih žena. Svet za zaščito državljanov. Kongres za civilne pravice v Milwaukeeju, Kongres ameriških žena. Svet za pan-ameriško demokracijo. Nemško ameriška republikanska liga. Mednarodna delavska obramba. Ljudski židovski odbor. Liga ameriških pisateljev, Zamorski odbor za delavsko zmago, Mirovno gibanje Etiopije, Ljudska izobraževalna zveza v Los An-gelesu. Ljudska univerza. Ljudska šola, Ljudski institut za praktično verstvo. Združena organizacija najemnikov in kon-zumentoV v Harlemu, Konferenca za socialno zakonodajo v
Wisconsinu stična liga.
in Mlada komuni-
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja podr. št. 14 SŽZ v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Napredni slovenski časopisi v imeriki zagovarjajo interese lašega delavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti bi ijih obstoj ne bil mogoč. Pri pevajte tudi sedaj za njih obrambo!
Ob priliki zborovanja glavnega in širšega odbora SANSa, ki je bilo zaključeno z velikim shodom treh SANSovih podružnic, št. 39, 48 in 106, v SND na St. Clair Ave. v nedeljo dne 30. maja, je predsedniški kandidat nove politične stranke Amerike Henry A. Wallace poslal potom svojega zastopnika Arthurja Kahna sledečo poslanico ameriškim Slovencem:
Slovenski Američani so vedno bili na strani ljudstva v borbi za civilne svobodščine v Ameriki. Iz dežele svojega porekla so s seboj prinesli slavno tradicijo stoletja stare borbe za neodvisnost in svobodo.
Slovenski Američani so i plemenito prispevali za I ,obrambo naše dežele. Za ča-' jsa vojne proti Hitlerjevi Nemčiji so pospešili svoje napore v naših premogovni-jkih, tovarnah in na farmah. I Njih fantje in dekleta so se I hrabro borili v uniformah i naše oborožene službe. Vdani podpiratelji našega velikega pokojnega predsednika F. D. I Roosevelta, slovenski Ame-Henry A. Wallace ričani so se—kot drugi slovanski Američani—zbrali okrog njega pri njegovih naporih, da se zgradi boljši svet, blagoslovljen s trajnim mirom. Danes so Američani slovenskega porekla, skupaj z ostalimi demokratičnimi in miroljubninli Američani, v skrbeh zaradi zavračanja politike Franklina Roosevelta. Bankirji in generali, ki so po njegovi smrti prevzeli upravo dežele, so njegovo politiko mednarodnega sodelovanja in dobre	zamenjali s ciničnim dr ven jem v vojno.
Pri demonstraciji svoje mržnje in sumničenja je naš državni oddelek celo prepovedal Američanom jugoslovanskega pokolenja poset dežele njihovega porekla, da bi obnovili zveze s svojimi dragimi preko morja. V skrbeh za profite ameriških monopolov ti dvostrankarski politiki trošijo milijarde za obnovo militarističrie Nemčije, dočim istočasno odrekajo pomoč herojskim deželam vzhodne Evrope, ki so tako plemenito in s tolikimi žrtvami prispevali svoj delež v vojni proti Hitlerju.
Kot veste, sem jaz za pomoč pod pokroviteljstvom Združenih narodov vsem državam, ki so trpele zaradi nemške agresije v sorazmerju z razdejanjem, ki je bilo povzročeno na njihovi zemlji.
Tu doma, kot del svoje vojne gonje in držeč se zahtev za razširjenje profitov naših monopolov, so dvostranski politiki ustanovili Taft-Hartleyev zakon, da bi zlomili moč strokovnih unij. Poskušali so strahovati vse dobre in dostojne državljane, ki se zoperstavljajo njihovi uničevalni politiki. V tej kampanji so za svoj posebni napad izločili Američane v narodnostnih skupinah nesramno vztrajajoč, da se le tiste, ki podpirajo politiko dvostrankarjev, lahko smatra za dobre Američane.
Toda ameriški državljani, ki so ponosni na demokratične pravice Jeffersona, Lincolna in Franklin D. Roosevelta in na borbo svojih prednikov preko morja proti svojim domačim izkoriščevalcem in zunanjim zatiralcem, ne bodo zniedeni vsled te dvostrankarske kampanje strahovanja.
Vem, da bodo slovenski Američani, ki sq v zgodovini naše dežele tako dolgo in tako dobro dokazali svojo lojalnost, sedaj prišteti k ostalim poštenim svobodoljubnim državljanom v našem ljudskem pohodu za mir, za očuvanje naših civilnih svobodščin in za bodočnost upa in obilice.
Henry A. Wallace
Nov grob
JOHN ZAVRL
Snoči ob 7:45 uri je nagloma umrl vsled srčpe kapi splošno poznani John Zavrl, star 65 let, stanujoč na 6528 M e 11 a Ave. Doma je bil iz Zgornjega Beseniča, pošta Kranj na Dolenjskem, kjer zapušča več polbratov in sestra. V Ameriki se je nahajal 37 let in je bil član
društva Naprej št. 5 SNPJ ter delničar SND. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Čarman, doma iz Zabukovja pod sv. Joštanom na Gorenjskem, sina Josepha v Zanes-ville, O., hčer Mrs. Mary Dol-jack, vnuka, dve vnukinji in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. junija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

UDEJSTVOVANJE AMERIŠKEGA DRŽAVLJANA
Čezdalje jasneje postaja, da je svet v kakršnem živimo in dežela kakršno želimo, nekaj, kar je v dobršni meri odvisno od tega, da Američani jemljejo resno svoje državljanstvo. A,meričani, ki nastopajo kot odgovorni državljani, se poslužujejo z zavednostjo demokratičnih procesov vlade in prakticirajo demokratična načela, na katerih Je bila ustanovljena in zgrajena njih dežela.
Ta ideal odgovornega državljanstva, je ideal večine Američanov. Mnogo pa jih je, ki čutijo, da se ne morejo v tem pogledu udejstvovati v polni meri, ker imajo morda druge poklicne in družinske odgovornosti in jim ne preostaja časa za vršenje državljanskih dolžnosti, ki se izražajo v javnem udejstvovanju. Vsekakor pa naj bi to ne veljalo za otroke državljanov, ki sami ne morejo najti časa in prilike za tako udejstvovanje. Mladina ima danes pred seboj veliko večjo odgovornost in naloge, ki so del državljanstva, nego jih je imela recimo prejšnja generacija. Uva-žujoč vse to in s ciljem nudenja vežbanja v demokratičnem vodstvu, je sklenila organizacija "American Ethical Union of New York," da letošnje poletje, kot že dve prejšnji,-priredi nekakšen počitniški državljanski natečaj v Riverdale, New York, na severnem robu mesta New Yorka.
Ta natečaj imenovan "Encampment for Citizenship," je eden od večjih počitniških projektov, ki privede skupaj iz vseh krajev dežele okrog 150 mladih ljudi obeh spolov v starosti od 17 do 23 let, da preživijo v skupni igri in učenju šest tednov počitnic. Na 14 akrov obsegaj očem prostoru Fieldstone šole se ti mladi ljudje nauče razumevati nekaj temeljnih problemov demokracije ... ali teh problemov se ne uče spoznavati s pomočjo knjig, pač pa potom prakse. Imajo namreč načrt samouprave in se tako uče demokracije v vsakdanjem življenju projekta.
Med mladimi počitnikarji lansko poletje so bili Američani, ki so potomci prvotnih naseljencev, dalje Američani tujerodnega ozadja, ameriški Indijanci, japonski Američani in drugi, ki vsi skupaj v pogledu veroizpovedi predstavljajo protestante, katolike in druge vere. Nekateri so bili iz mest, drugi iz farm in podeželja. Med njimi je bilo 21 veteranov.
Ti mladi ljudje so torej spravili v tek načrt samouprave. Spisali so lastno ustavo, sestavili in uvedli pravila za skupno življenje v letovišču ter so tudi postavili sodišče za one, ki bi kršili pravila, obenem pa so porazdelili delo in dolžnosti tako, da je sleherni od njih doprinesel svoj delež k delu čiščenja, kuhe in postrežbe v jedilnici.
Malo počitniško kolonijo obiščejo veščaki v civičnih, političnih, farmskih in poslovnih ter trgovskih zadevah in kot gostje nastopijo z govori.
Letošnje poletje bo poglavitni predmet študij pomen demokracije, dalje vir ameriškega človeškega in naravnega bogastva, kot tudi ekonomska in politična demokracija, mednarodne zadeve, ter ameriška zunanja politika. Mladi taboriščniki bodo posečali natečaje za govornike, politične organizacije, medplemenske in druge slične zadeve in učili se bodo oblikovanja zunanje politike. Med zabavo tega svojevrstnega letovišča spada šport, narodni plesi, dramatika, zborno petje in izleti k bližnjim new-yorskim. muzejem, obiski koncertov in podobno.
Lansko poletje je prišlo v ta počitniški kraj več kot polovica fantov in deklet po priporočilu ali s sodelovanjem kolegijev, dijaških zvez, strokovnih unij, farmskih zadrug, 4-H klubov, agencij, ki delujejo med ameriškimi manjšinami in mestnimi ustanovami.
Med drugimi važnimi počitniškimi projekti za mlade Američane so pletne kempe, ki jih vzdržuje "American Friends (Quakers) Service Committee." To so nekakšna delovna letovišča—dečki in deklice iz višjih šol in kakršnega koli verskega, rasnega ali narodnostnega ozadja se zberejo v skupine, ki pomagajo tekom počitnic z gradnjo ali popravo kake šole, mostu, itd. S tem pomagajo kakemu kraju, ki si hoče vzpostaviti to ali ono lokalno malo ustanovo v korist prebivalcev.
So še druge organizacije, ki oskrbujejo počitniške kempe za šoloobvezne otroke in dijake. Ena zelo uspešna Camp Willowemoc v severnem delu države New York, kjer je bilo lani na počitnicah 50 mali črhčkov in 48 belih. Med njimi so bili katoliki, protestantje in židje. Izgleda, da
UREDNIKOVA POSTA
v nedeljo 13. junija velik piknik.
Na zadnji seji krožka št. 3 je bila velika udeležba članic in ukrepale smo veliko glede konvencije, ki se je vršila 16. maja v SDD. Na tem zborovanju sem bila tudi jaz navzoča. Veseli me sporočati, da se je ukrenilo dosti dobrega v prid naše organizacije.
Reči morem, da že dolgo nisem videla zbranih skupaj toliko članic, kot nas je bilo na konvenciji Progresivnih Slovenk Amerike. Saj so prišle zastopnice naprednih žena iz vseh večjih slovenskih naselbin v Ameriki iz česar je razvidno, da ženstvo v Ameriki čimdalje bolj napreduje.
Le tako naprej Progresivne Slovenke Amerike!
Po končanem zborovanju se je vršil velik banket in tu so pokazale naše kuharice in članice svoje gospodinjske zmožnosti. Čim smo se okrepčali z neštetimi telesnimi dobrotami, so nam pa zapele naše članice-pevke lepe in pomembne pesmi, katerih so nam morale več dodati, ker ni bilo ploskanju občinstva ne konca ne kraja. Tudi dobre govornike smo imele tako, da je bilo res prav lepo.
Toda sedaj naj preidem nazaj k ukrepom naše seje glede piknika, katerega bo imel naš krožek na nedeljo 13. junija na farmi naše članice Jean Krain-cic v Willoughby, Ohio, in ne v Chardon, kot je bilo zadnjič napačno poročano.
Naše progresivne članice vabijo vse občinstvo od blizu in daleč, da nas obiščete, ker vas zagotavljamo, da boste vsi prav dobro postreženi z vsemi dobrotami. Nihče se ne bo kesal, ako nas poseti. Torej vsi ste nam dobrodošli v nedeljo 13. junija na Kraincicevi farmi v Willoughby, O.!
Med drugim nam je naša podpredsednica poročala, d a imamo tri članice na bolniški postelji in sicer našo predsednico Albino Vesel, ki se po prestani operaciji zdravi doma, Jean Remec, ki se je po par mesecih v bolnišnici, vrnila na svoj dom, 921 E. 185 St. in Mrs. Dolšak na E. 200 St. Vse tri se nahajajo doma pod zdravniško oskrbo in članice so pro-šene, da jih obiščejo, krožek št. 3 Progresivnih Slovenk pa jih prav lepo pozdravlja in vam vsem želi hitrega povratka ljubega zdravja!
Naš krožek tu v Euclidu kar lepo raste in uspeva naprej. Vedno dobimo nove članice in upamo, da bo šlo kar tako naprej, da bomo lahko čim več dobrega storile v prid naše organizacije in ciljev, v katere ve rujemo.
Sedaj imam pa še eno proš njo in sicer, da naj pridejo vsej članice gotovo na prihodnjo sejo v sredo 2. junija, ko bomo vse potrebno sklenile in uredile, kako čim bolje posti jžemo naše goste na pikniku. Moje geslo je, da mora biti vse prvovrstno ! Kaj pravite pa ve ? Odgovor boste dale z veliko ude-
ležbo na tej seji in kajpada tudi z vašimi dobrimi nasveti, na kak način bi bolje postregle našim številnim prijateljem, ki nas bodo gotovo obiskali na imenovani dan.
Vabimo tudi naše bližnje krožke, da nas gotovo posetijo in kadar boste ve druge kaj priredile, vam bomo pa me vrnile. Dolžne vam ne bomo ostale, to vam zagotavljajo "Progresivne Slovenke" od kr. št. 3.
Torej dobrodošli na našem pikniku 13. junija pri Krainci-cu v Willoughby, Ohio!
Vera Potochnik, poročevalka.
Seja in zabava
Jutri večer se vrši redna mesečna seja društva Carniola Hive št. 493 L, The Maccabees v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave.. Seja se bo pričela ob 7:30 zvečer. Prijazno vabimo vse članice, da se v polnem številu udeleže, ker sejo bodo posetili tudi uradniki Centralnega odbora organizacije The Maccabees.
Kot posebnost po seji se bo serviralo okusno, doma narejeno potico in sendviče. Zabava bo prijetna in v prijateljskem krogu boste članice imele priliko spoznati se z drugimi članicami in uradniki naše organizacije.
Prijazno se vabi vse na obilno udeležbo, jutri večer ob 7:30 uri v navadnih prostorih.
Odbor.
Konvencija nove politične stranke za državo Ohio se bo vršila v Clevelandu
Iz ohijskega "Wallace for President" odbora, katerega sedež se nahaja v Clevelandu, 3751 Prospect Ave. (Tel. UT 1-0470), nam je administrativni direktor N. R. Zahn poslal za priobčitev sledeči poziv na dvodnevno ustanovno konvencijo nove politične stranke:
V'
Dvodnevna konvencija, na kateri se bo ustanovilo novo stranko, se bo vršila v Clevelandu 19. in 20. junija. Konvencijo prirejajo podpiratelji Henry A. Wallacea iz 46 ohij-skih okrožij, zaključila pa se bo v nedeljo zvečer 20. junija s velikim shodom v Public Audi-toriumu, katerega, kot se pričakuje, se bo udeležilo do 9,000 ljudi.
Senator Zedinjenih držav Glen H. Taylor, ki je Wallaceov so-kandidat, b o govornik na shodu. Ako bo dvorana polna.
•kot to organizatorji konvencije pričakujejo, bo to največja plačana udeležba v mestni zgodovini političnih shodov.
Taylor bo v teku konvencije imel še dva druga govora. Prvega pri posebnem banketu za njegovo počastitev v soboto zvečer, drugega pa zbranim delegatom in opazovalcem pri nedeljski popoldanski seji.
Konvencija se bo pričela z registracijo delegatov v soboto opoldne v hotelu Hollenden, kjer je glavni stan konvencije.
"Wallace for President" odbor Cuyahoga okrožja pripravlja prenočišča za 500 zunanjih delegatov in isto število opazovalcev.
Nova stranka bo podpirala neodvisno Wallace - Taylorovo kandidaturo v Ohiu, čeprav se ji ne bo dovolilo, da predloži polno glasovnico, dokler ne zadosti strogim volilnim zakonom Ohio.
M. lljin:
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)
"Trikrat devet narodov"
V nenavadno deželo so zašli sovjetski učenjaki, ki so prišli v afganistanske gore. Tam je vse nenavadno: hiše, ljudje, njihov jezik in običaji.
Popotniki so našli mesto, ki se ne razprostira v dolžino in širino, marveč v dolžino in višino. V tem mestu ni hiš, marveč so namesto njih votline, in sicer celih dvanajst tisoč votlin, razvrščenih na šestih policah. Vse vznožje gore je razdejano—votlina je ob votlini, nekatere so prirodne, druge umetne. Od police do police vodijo v skalo vsekane steze. Dve votlini sta mnogokrat večji od ostalih. Teh dveh niso izsekali v goro za ljudi, marveč za bogove. V vsaki se dviga prav do svodov, v vsej višini mesta, velikanski kip Bude; eden je večji, drugi manjši. Večji Buda je visok 53 metrov.
Popotniki so našli vas, ki je podobna osjemu satju. V njej so razvrščene na kole oprte le-
imajo ameriški otroci vsako leto več prilik, da žive in se igrajo skupaj v času poletnih počitnic.
Prej omenjeni taboriščni natečaj za državljanstvo je pa nemara za zdaj še edini svoje vrste, ker polaga posebno važnost na dejstveno učenje odgovornosti, ki jo nalaga posamezniku državljanstvo.
V drugih mestih z mešanim prebivalstvom bi ustanovitev "taborišč za državljanstvo" pomenilo, da bi imeli mladi ljudje priliko razviti medsebojno razumevanje in slogo, ki bi šla mimo barve polti ali razlike v veri in narodnosti. Kakor v New Yorku, bi te vrste natečaji praktičnega učenja državljanskih odgovornosti dali bodočim državljanom Amerike priliko spoznanja skupnih odgovornosti. Take skupine bodo v doglednem času tudi nudile deželi voditelje, ki so nam potrebni oziroma nam bodo v bodočnosti potrebni bolj kdajkoli—iz takih skupin se bo razvilo vodstvo kakršnega svet od Amerike pričakuje.
—Common Council
sene zgradbe v nadstropjih druga nad drugo. Od nadstropja do nadstropja, od ulice do ulice vodijo stopnice. Te vasi od spodaj ni mogoče opaziti. Ko so se ji popotniki približali, je sprva niso zagledali. Če jo hočeš videti, moraš nagniti glavo nazaj. Vas visi visoko na rebri, kakor da so jo tja zanesle ptice.
Svojevrstna so mesta in vasi v tej deželi. In tudi ljudje so svojevrstni. Prehodiš nekaj ur in vse se spremeni: jezik, noša, hiše in celo barva kože, oči ter las pri ljudeh. Ruska pravljica pripoveduje o "trikrat devetih deželah." Tu pa imamo "trikrat devet" narodov v eni deželi.
T\i je na primer vas, v kateri 'so vse hiše lesene in razvrščene v nadstro|)jih. V sosedni vasi pa imajo hiše kamnite temelje in ilovnate stene. V tej vasi govorijo jezik "farsi," v drugi jezik "puštu," v tretji jezik Kafirov. V prvi imenujejo sonce "avtub," v drugi "jelmar," v tretji "sun." : Prebivalci dveh sosednih vaši se med seboj ne razumejo in so tudi po zunanjosti različni: eni so po belih obrazih in plavih bradah podobni Evropejcem, drugi pa so črni kakor Črnci. Eni nosijo pisane halje, široke hlače in turbane na glavah, drugi hodijo kakor praljudje okoli v kozjih kožah, ki nimajo rokavov, marveč samo luknje.
Kako je prišlo do tega, da so se znašli v istih gorah ti različni narodi z različnimi jeziki in običaji? Kdo je pognal v gore teh "trikrat devet" narodov?
Pregnali so jih osvajalci.
Oddavnaj so bile afganistanske gore in stepe vrata, skozi katera so prehajale trupe osvajalcev. Po tesnih gorskih dolinah so se pomikali v neskončnih sprevodih zdaj bojni vozovi Asircev, zdaj čete partskih
strelcev z dolgimi loki, zdaj pehota Aleksandra Macedonskega v težkih bakrenih bojnih opravah, zdaj Džingiskanovi stepni jezdeci na kosmatih konjičih.
Pred osvajalci so bežala v gore, v nedc"' opne soteske, plemena, ki so živela po ravninah ob vznožju gora. in tam v novi domovini za visokimi gorami so ohranila svoje stare običaje, svoj jezik, svojo nošo. Ohranila so tudi tiste jastline, ki so jih gojila v prejšnji domovini.
Hudo je bilo poljedelcem med skalami in prepadi. Vsak najmanjši prostorček so si prizadevali očistiti in spremeniti v polje. Imeli so polja, ki so obsegala samo po nekaj kvadratnih metrov.
Tako se je naseljevalo v gorah pleme za plemenom kakor na stopnicah lestve. Vsako je živelo samo zase, ločeno od drugega. Niti sosedje se niso med seboj obiskovali—težavno je bilo lesti čez gorske prelaze, povrhu pa so se begunci bali zlesti iz svojih brlogov. Prebivalce sosedne vasi so imeli v drugi vasi za razbojnike.
In v te vasi, podobne gnezdom, brlogom in ulnjakom, so se odpravili sovjetski raziskovalci.
Majčkene njivice, zeleni otočki v dolinah ob gorskih potokih so kakor nalašč zanje ohranili rastline davnih poljedelcev.
Domovina žita
Tako so sovjetski raziskovalci končno našli domovino mehke pšenico.
Za visokim zidom gora so spoznavali po dolinah in po obronkih kar naprej nove in nove vrste pšenice. Pri eni vrsti je klasje rdeče, pri drugi belo, pri tretji modro, pri četrti črno. Z enega klasa šršijo prst dolge rese, drugi ima kratke rese, tretji jih sploh nima. Ta klas je nežen in mehak, drugi raskav in krhek; ta je pokrit z žametnim puhom, oni pa je gol. Tudi zrna so najrazličnejša: ta so dolga, ona jajčasta, tretja so skoraj okrogla, ena so velika, druga srednja, tretja majhna, ta so bela, ona rdeča.
Na enem in istem polju je po petnajst do dvajset vrst. Pritlikave pšenice, ki velja za zelo redko rastlino, so bila tu cela polja.
Zbirka raziskovalcev se je neprestano spopolnjevala z novimi vrstami, ki jih učenjaki še niso I poznali in za katere je bilo treba izmisliti imena, slovesna latinska imena kakor pristoji rastlini. Dobile so na primer imena:
Triticum vulgare Cabulicum Vav.
Triticum, vulgare Heraticum Vav. et Kob.
Triticum vulgare Badachani-cum Vav. et Kob.
V teh imenih so spojene besede treh narodov in treh vekov.
Triticum vulgare se imenuje mehka pšenica v jeziku starih Rimljanov.
Kabul, Herat in Badahšn so imena afganistanskih mest in pokrajin, ki so ohranile še do današnjih dni srednjeveški obraz.
Vav. in Kob. sta kratici za imeni sovjetskih učenjakov Va vilova in Kobeleva.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W, Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanske ga konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—Sth Ave. New York 22, N. Y.
Pišete lahko v plovenskcm, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
JOSIP VIDMAR
preds. Prezidija Ljudske skupščine LRS in preds. lOOFS
je po poklicu književnik. Pr® vojno je bil dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani literarni kritik, ki se je že tedaj z vso poštenostjo in svobodO' ljubnostjo svojega peresa boO proti temu, da bi nekdanje reakcionarne politične klike si" vensko kulturo in umetnost za pregle v protiljudski politic'^' voz. Takoj po okupaciji se je čelu slovenskih kulturnih d® lavcev odzval pozivu stične partije Slovenije, ki slovenski narod pozval v bo 3
proti okupatorju. S skupino
slo-
vanskih kulturnih delavcev se je udeležil ustanovnega sestan ka Osvobodilne fronte, na ka terem je bil izvoljen za pr sednika Izvršnega odbora bodilne fronte. Spomladi leta je z ostalimi člani Izvršn® ga odbora Osvobodilne fron ^ odšel na osvobojeno ozemlj® Dolenjsko. Tu je s slovenski ^ partizani doživljal vse napo^^ partizanskega vojskovanja, lil s slovenskimi borci vse rP 1 jen je in vso radost. Poziwi ta 1944 je bil n a zasedan)^ SNOS-a v Črnomlju izvoljen ^ njegovega predsednika. Z oS_ ^ limi tovariši iz izvršnega o ra OF je ves čas osvobodilni boja vodil Osvobodilno ki je s svojo pravilno in nio politiko slovenski narod vito prepeljala v svobodo.
(SANlW*^'
90 LETNA STARKA BO DOBILA 37 LETNEGA
v 26-BRUSHTOWN, N. Y.,
maja. — Mrs. Eliza
stara 90 let, in Clarenca
Gee, ki je 37 let star, sta da
povedala, da se nameravata
ročiti. Mrs. Murray je moža prošlega februarja tri sinove in tri hčere.
izmed sinov je 69 let star-kla je, da so se njeni borili v civilni vojni. McG®® je samec.
V "Enakopravnosti"
vedno sveže dnevne novici o godkih po svetu in doma!
Rokoborba
•i; sVOJ" Nocoj bodo poskusi"
- "	'	.. v cen'
spretnost v rokoborui „j(j; tralni orožarni sledeči nepoznani rokoborec ^ 0 y Lee Henning ter 0'Toole in Pete Peterson,
bodo štirje skupaj rili za zmago. Poleg ^eg stopa bodo kratkočasi sledeči rokoborci':
Henry iz Tenn., in.Ba^l in dy iz Canade; Fred ^ tel" Pat Flanagan iz Bos o ^ Jack Moore iz Calif^r Jack Page.
!■ junija 194o.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
"Pružajte nam rake, mi smo ona deca..
Levo od Slivnice se pod hri-bom dviga iznad košatega drevja ponosen grajski stolp. Skrit zelenjem košatih platan, ftečih bukev in temnih smrek, 36 hotel ostati umaknjen vaš-očem. Skušal se je oviti v bujno zelenje, potuhnjen v ko-pod hribom, miren in ven-ohol na robu Dravskega po-'ja. Grof Slivniški — Nemec — vlastodržec. Oče dvainosemdesetih nezakonskih otrok — go-^dujoč tiran. Kdo dvomi v Oglejmo si grad- Na oru-%Giielih stenah vse polno kam-"itih svetnikov, pod njimi oz-okna ječ. Nekje v stavbi za-&dan prostor, kamor so skozi ^0 v stropu spuščali uporne ^Gte. Toda, kaj bi pravili o Danes vrh stolpa vsa bla-in dobra čuva svobodo rde-peterokraka zvezda.
"In tam v parku — otroci? bi jih grof pregnal in napodi" sem se zbala v strahu, da ^ jih zapazil. Le za trenutek ^ mi je vzbudila stara boja-Vedela sem, da leži njego-^0 truplo v grobnici poleg gra-Izdajalec slovenskega na-foda — nemški parazit, je pre-zasluženo kazen. Pravična Partizanska roka ga je ob pri-neke njegove odkrite izda-za vselej iztrebila z naše linije.
, Drobne ročice se stegujejo love veliko žogo. Sredi bele-dvorišča se poigrava z nji-in plane zdaj enemu, zdaj .•^gemu v objem. Malega Mišo J® ravnokar zvrnila v pesek. ^ oje gugalnic niha ob bazenu, travo se smehlja rdeča tulipanov. Celo te cvetke,
ki so iti
se mi zdele nekoč ohole ponosne so videti danes skromne in dobrohotne. Z gla-^^i kimajo kot bi se dramile Čudile: "O, glejte, koliko ve-^iih otrok je tu na vrtu! Koii-I let jih še nismo videle." Oho.
je zdrknila morda tudi z ^•■^jskih zidov. Star, orumenel, ^Sruje devetdeset sirot, devet-^®Set malih Bosančkov, devet-®set živih prič grozotne vojne. ®Dinopolti obrazi — otroci staršev. Petletno Macico ^ pred štirimi leti rešili pol ži-s kupa mrličev sredi bosan-Vasi. Z medaljončka, ki ji ^ Visel na prsih so razbrali nje-"o ime — drugega nič. Z veči-ostalih je isto. Najdenčki — sirote. Ne vedo dneva ^^'ojega rojstva, niti svojih ipra-
He
imen. Ne poznajo matere
Očeta, jih.
le redki imajo koga
vendar imajo nekaj, česar vsak. V očeh jih sije, v trepete, v gibih se opa-^ le njim lastna samozavest, /bo vznikla v borbi za življe-je. Vzgaja jih v jeklene, sa-<^stojne ljudi, v trde borce za '^vico, v maščevalce svoje in J^^je domovine preteklosti, v ^jboljše, neizmerno blago, v '^Pnosti živeče tovariše. ^ tem zelenem kotičku slo-ske zemlje sem prvič v živ
preko grajskega dvorišča, zajela v objem vse te ljube male. Mesto odgovora sem jih vprašala: "Katero vzgojiteljico imate najraje?" Spogledali so se. Djuro je prvi mehko izrekel: "Upravnica Diana je vrlo dobra." "I Stana!" je vzkliknil Milorad. "I Vida, i Milka, i Tatjana i Anica!" so prepričljivo hiteli ostali trije.
Spoznala sem, da gojijo do vseh vzgojiteljic izredno ljubezen in hvaležnost. Pozneje mi je postalo jasno, zakaj je Djuro najprej imenoval upravnico kot svojo najljubšo. Ona sama mi je pravila: "Ah ta naš Djuro! ta je bil še nedavno zelo poreden. Živ kot poper nemiren — nagajiv. Zapretili smo mu, da bo moral iz zavetišča. Zapustiti Dom pomeni zanje največjo kazen. Drugi dan pride mali k meni — sam. Bled od žalosti me gleda in poprosi odpuščen je. Morala sem se obrniti v stran, da skrijem nasmeh, ki mi je silil v lica. Misleč, da mu tako v stran okrenjena ne mislim odpustiti je planil k meni. Skozi solze je s kesanim glasom obljubil: "Bit čem dobar!" Kaj sem hotela. Z Doma ga tako ali tako ne-bi pustila. Poznam ga kot otroka z izredno dobrim srcem. Skoro mi je bilo žal, da smo ga tako preplašili. Dala sem mu teden časa za poboljšan je. Danes je Djuro med najboljšimi."
Zadovoljno je Diana izrekla zadnje besede in le za spoznanje dvignila lepo temnolaso glavo. Starejša sicer, a dovoljno mero energična je tedaj z utrujenim glasom dodala: "Ah, da, so pa bile težave — res. Če pomislim, kakšne otroke smo me sprejele? Drug drugega niso marali. Nekateri so celo tepli — a molili so skoro vsi. Nekatere večinoma kmečke družine. Tam smo imele nekaj časa pri sebi so jim bili za hlapčiče in pastirje. Oni pa, ki so jih vzgajale mestne družine so prišli nekateri tam razvajeni, da je na primer ena od deklic zahtevala trikrat dnevno menjati svoje obleke.
'je:
,Gju spoznala dušo Bosne. Pr-

je po grajski stezi prišel ®proti mali Djuro. Njegove-^ nasmehu je miška odnesla j ^k. Nič za to, zrasel bo nov l"! fantek se bo še lepše smeh-Njegovi nerazdružljivi: Mi-Rade, Rudi in Osman so il' kmalu poleg. Sedli smo na ki je ležal vzdolž široke ^^jeke poti. Nastavili smo ^aze soncu in srkali njegovo j^Ploto. Hotela sem jih raVno Vprašati, kako žive v Do-1 a živahni Djuro me je pre : "Nas mnogo obiščejo.
ki
"Nas mnogo dejal. "I vi ste došli k nam
stat
'mai
čete kod nas, jeli?" , je izpod čela, kakor bi J?*-®! tako potrditi svoji želji-^^j^®niehnila sem se, objela ,, |na rokama njegovo malo glavico, podižala dlanmi njegov okrogel, . "^Hopolt obrazek in bilo mi j®> bi razširila roke tja daleč
Takih napak sedaj seveda ni več. Med njimi vladata tovarištvo in brezmejna ljubezen. O tem se prepriča vsak, kdor ostane le nekaj ur pri nas.
Prepričali so tudi mene, saj sem. v nekaj urah ujela med njimi neštete dokaze tovarištva in dobre vzgoje.
Tako sva s tovarišico Stano, mimo vrste vzorno urejenih sob z novimi, lepimi posteljicami, snežno belim perilom, mehkimi, volnenimi odejami, dospele do bolniške sobe, kjer je najmanjši Boško z Jurčkom zlagal kocke v obliko tovarne. Prijazna, ljubeznjiva dečka, razumnih obrazov in lepih oči, sta mi pogumno segla v roko. Precejšen prehlad in vročina sta mučila Boškota, kateremu je ta dan že zelo odleglo. Skupaj z Jurče-tom, ki mu je prijateljsko krajšal čas, sta poleg tovarne sezidala tudi gimnazijo. Zaupala sta mi, da pojde Jurček, ko odraste v tovarno. Boško pa v gimnazijo. Kmalu za tem je hotel tudi Jure v gimnazijo, Boško pa v tovarno.
"Znaš šta? Hajdmo obojica u gimnazij u in zatim u fabri-ku!" je muhavo razrešil Jurče. Tesno privita v objem sta se mala Cicibana radovala svojega sklepa. Kakor, da ni nikogar v sobi je Jurček Boškotu izjavljal: "Znaš Boškec, ti si sada bolestan. .Ozdraviceš Znaš, igraoemo se na suncu. Tako mi je težko bez tebe. Znaš ja te mnogo volim — kao brata —, kao brata". Še tesneje se je privil k njemu in spet je bila soba polna smeha. Zaslutila sem, da Jurček in Boško nista osamljen primer bratske ljubezni v Domu, ki jih -poleg reda in discipline vzgaja v fizično in duševno lepe ljudi.
Desetar pionirjev je tekaj pregledoval sobe. Opomnil je male, naj ne skačeta po postelji, ker dvigujeta nezdrav prah. Povabil me je, naj si ogledam sobo, ki je prejela prehodno zastavico. Važno je pozvanjal s ključi in mi odklenil spalnico, katere parketna tla so se svetila kakor zrcalo. Res vzorno čista soba, okna, postelje, bele brisače. Soba je upravičeno hranila na steni visoko lepo rdečo zastavico. Resni desetar mi je pojasnil, da imajo sobe imena po mestih: Moskva, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Trst, Jajce, Sarajevo itd., da je v Domu sedem stenčasov, ki se redno izmenjavalo. Na stenča-su osobja sem zapazila 12 zapovedi, ki veljajo prebivalcem Doma. Kot prva jim je zapoved za zbližanje dela z učenjem, za; medsebojno pomoč v učenju in delu za vsestransko graditev socializma. Te zapovedi postajajo meso in kri teh mladih ljudi, ki tekmujejo med seboj v disciplini, se opominjajo in pomagajo drug drugemu. Človek ima med njimi občutek, da živi v tisti lepi skupnosti, ki bi morala preplaviti ves svet, da bi bilo ljudem tako lepo, kot je bilo meni, ko sem bila le nekaj ur med njimi. Na stenčasu je tudi šivilja med drugim razkrila, kako jo v šivalnici čaka cel bataljon raztrganih hlačk, kakor da bi prišle iz turške vojske. Seveda, pionirji delajo — hodijo v gozd — nabirajo zdravilna zelišča in jagode za zimo, telovadijo, se igrajo in tudi hlačke raztrgajo. Potem pa — baguo šivilja.
Nisem mogla mimo pesmi, ki jo je na stenčas pionirjev napisala 12-letna Jelica:
Draga naša Slovenija!
Slovenijo smiljom mirisala, a ti Bosno cvjetom procvjalala. —-Slovenijo, je li tebi težko, .. što nam hraniš staro i maleško? Slovenijo neče ti z zalud biti,
to če Tebi Bosna otplatiti.
Izvila se ptica u višine,
iznad šole pohorske višine,
celi joj se Pohorčani dive, ona pita: "kako ljudi žive". "Tamo su se borile čete partizane za svoj narod tri godine dana".
In Stanič Bojan pravi o borbi grškega ljudstva:
"Mnogo puta nam rugariča priča: kako se grški narod bori za mir i slobodu. Nekad Čuje-mo i preko radija, kako se grški narod bori gol i bos za svoj obstanek.
Mi znamo, kako je to težko, jer smoi sve to sami okusili za vreme narodno - oslobodilačke borbe.
Sad smo i mi pioniri zajedno sa osobljem dali po malo no vaca za krške partizane. Oni pioniri, koji su imali više no vaca, dali so po 100 ili 150. Tako smo skupili 3,500 dinara novaca. Svi pioniri treba da pomognu krš-kome narodu, a naročito oni koji imaju mogučnost."
U zvezi z grškim ljudstvom mi je kasneje pravila upravni ca, da nastajajo čisto novi perd-meti na zahtevo učencev samih. Tako na primer zahtevajo vsak dan poseben referat ali vsaj či-tanje člankov, ki se tičejo borb v Grčiji. Otroci hočejo vedeti za vse osvobojene kraje, za orožje, ki ga zaplenijo grški partizani in še za marsikaj. Ko sem prebirala Pionirski stenčas se je zbralo okrog mene nekaj odraslejših pionirk. Tako sem spoznala pesnico Jelico, ki vsa srečna poseča že prvi razred gimnazije v Mariboru. Svetlolasa. Mika je preko zime spletla svojim tovarišem kar deset lepih, volnenih jopic. Predlagala sem, da jo proglase za udarni-co. Nasmehnila se je skromno: "Saj so jih tudi druge pletle!" Tako vpletajo te male čebelice v svoj kolektiv vidne dokaze
tovarištva.
Nad njimi vsak hip bdi dobra Stana. Iz Bosne je prišla k svojim malim rojakom, da jih vzgaja v domačem jeziku. Bud-
no pazi nanje, tehta njih želje in dejanje.
Otroci jo imajo zelo radi. Kako tudi ne? Pomaga jim pri učenju in jih nauči toliko lepega.
Na dvorišču sva sedeli, ko se je okrog naju sukalo kolo. Sre-čavala sem tople poglede, san-jave, temne in sinje; mehka usteca, svetle nasmehe, nekaj resnih in trpkih potez — slutnje jeklenih značajev.. Bosna.
"Igraj kolo, joj igraj kolo, kozakački Lolo ..."
Mladi' glasovi so se izvijali grlom, se privijali srcu, ovili grad in gozd, se zvili za njim preko travnika do vasi in cerkve, ki počasi skuša doumeti njih nove — divne pesmi.
"Bosno mila, joj Bosno mila, kažu da si mala . . .
Al si mnogo, joj al si mnogo nam heroja dala ....
Druže Tito, joj druže Tito, ljubičice bela ..."
Vključila sem se med nje in še krepkeje smo raznetili pesem tja do konca: "da je kola dostaaaa
Štiriletni Duško rad dekla-mira. Njegov glas pa je še tako mlad. In prav zato, ker se je v tem mehko zamolklem tonu prelivajo tisto, česar ne bi odrasel nikdar posnel, tisto, kar daje pesmi prvotno vsebino, katero si je zamislil le pesnik sam, so mi vso dušo napolnile besede:
"Pružajte nam ruke, mi smo ona deca,
kojih majke nisu bile vragu pokorne
koje bile su tudjincu uporne, kojih otci, peli u krvi . ..."
V grlu me je tiščalo. Skozi solze v očeh sem videla malega Dušana. Enoleten otrok na grmadi trupel. Kriknil je: "Pružajte nam ruke, mi smo ena deca . . . ! Slišala sem Dušana. Dete ječe sredi pogorišča: — "Pružajte nam ruke . . . ! Videla sem mrtva, nabrekla trupla, plavajoča sredi rek. Na bregu stoka mali: "Pružajte nam ruke . . . !
Strah me je postalo teh slik, kajti bile so nenavadno še resnica.
Tu pred menoj pa se je iz teh prividov izjavila nova slika; Živ vrelec mladih življenj je rajal v sončno pomlad. Vedeli so, da je mlada, zelena travica prerasla staro — suho, vedeli smo, da je novi človek in življenje, ki ga' kujejo vredno naporov, žrtvovanja in radova-nja.
Kolo se je razkropilo in kot pisane cvetke so deklice posedle v travo. Nikica, mi je boječe izročila štiriperesno deteljico: "Za uspomenu na naš dom!" In spet je tekla iskat med travo nove sreče. Druga i n tretja, četrta in peta so mi jih prinašale. Cel šopek srečnih deteljic. Shranila sem jih skrbno, da jih ponesem s seboj. S tovarišico Diano, pravim gospodarjem tega doma sva si ogledali nato še gospodarska poslopja, vrtnarijo in ostalo ekonomijo Doma, ki prinaša lepe dohodke. Prašički za mast in kravice v hlevu povedo, da otroci niso lačni, da njih lica ne rude zastonj. Mnoge organizacije in predvsem AFŽ iz bližnjih in daljnih krajev obiskujejo male Bosančke
in jim prinašajo sladkih in drugih dobrot. Otroci čutijo ljubezen in pozornost vseh teh obiskovalcev in so zelo veseli darovanih knjig, katere ljubijo nad vse. Obiski oficirjev so fantičem v največje veselje. Prinašajo jim prelepe knjige bosanskih herojev, po katerih so si za ime svojega Doma izbrali Danka Nitrova. Šestnajstleten je odšel med španske borce in se kasneje v naših borbah zelo odlikoval. Ker je ostal živ in prebiva v Beogradu, so ga pismeno povabili, naj jih obišče 10. avgusta, ko bodo slavili tretjo obletnico ustanovitve Doma. Vesele se obiska in komaj čakajo odgovora na pismo.
Ob mladem sadovnjaku svži srečali ekonoma, ki nam je z energičnim glasom pojasnjeval: "Danes je še težko, da smo samostojni in si moramo zato tudi sami pomagati k izboljšanju. Nič ne pomaga. Iznajdljivost in delo, to nas rešuje. Poglejte Diano, Saj ne morete ugotoviti, ali je upravnica, ali gospodinja, ali učiteljica ali kaj! Mislim, da je kar vse! Z nasmehom se je obrnil proti njej. Nasmehnila se je tudi ona in namignila bližnjim deškom, naj pripravijo drva za kuhinjo. Kmalu za tem je žaga veselo sikala skozi drobne deble.
• "Delo jih bo spremljalo v življenju, zato jih že sedaj vadimo v delu. Kasneje jim bo to lažje", je resno pripomnila in ujela moj odobravajoč pogled.
"Žal mi je, da danes ni učiteljic", je rekla, "ob nedeljah odidejo domov. Znale bi vsem povedati mnogo o učnem življenju v Domu. Učilnice imajo zračne in svetle, kakor ste same videle. Večina se rada uči. Na Dom so navezalni z vsem srcem. Ko sem pred tedni spremenila prvo skupino onih, ki so jih neki sorodniki iz Bosne zahtevali nazaj, so mi otroci sredi travniku zbežali nazaj in se znova in znova poslavljali. Nekaj se jih je zapodilo celo v hlev k teličku in kravam, da sem jih komaj odtrgala od njih. Eden od teh mi je že pisal iz Bosne, da ne more več živeti pri sorodnikih in je kar sam uredil na tamkajšnjem ministrstvu, da pride spet nazaj. To je res volja v teh otrocih. Sedaj ga pričakujemo vsak dan. Toliko nas je že pa verjamite, da še tega komaj čakamo."
"Ni čudno, da si želi nazaj", sem rekla. V takem domu bi želeli živeti vsi!"
Svetlolasi Dolfek iz vasi se je pomešal med razigrane temnopolte bosanske tovariše.
Bosanček je objel okoli vra tu malega Slovenca.
Marica Širca. (SANS—Chicago)
Društveni koledar
6. junija, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
12.	junija, sobota — Piknik Euclid Veterans' kluba na farmi SNPJ
13.	junija, nedelja — Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
13. junija, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na George Krainčičevi farmi v Willoughby, O.
19.	junija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
20.	junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
20. junija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD na Recher Ave. na George Krainčičevi farmi, Abby Rd., Willoughby, Ohio.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
27. junija, nedelja — Piknik društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Elovencev, 6818 Denison Ave.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ
JULIJA
3.	julija, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
4.	julija, nedelja. — Piknik društva Loyalites št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
11. julija, nedelja—Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ v Chardon, O,
11. julija, nedelja — Piknik dram. društva Naša zvezda na George Krainčičevi farmi, Willoughby, O.
11. julija, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
17.	julija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604' SNPJ na farmi SNPJ
18.	julija, nedelja — Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
24.	julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
25.	julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA ,
1. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na fkrmi SNPJ
8. avgusta, nedelja. — Piknik Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—P i k n i k farmskega odbora na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SN-in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd,
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
OKTOBRA
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave.
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Rscher Avenue.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
JUNIJA
5.	junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v Doma zapadnih Slovencev, na SND.
6.	junija, nedelja — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na vrtu 6818 Denison Ave.
6. junija, nedelja—Piknik Klu-ga Istarski Primorci na Mo-čilnikarjevi farmi.
farmi.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam. Itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdIcott07l8
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo In podučno čtivo
p
priljubljene povesti
L

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
"Dobro, dobro, dobro!" — je v mislih^ razbiral Grigorij konjsko topotanje. Noga mu je za trenutek izgubila streme in lovil je opri jem z notranjim strahom, ker je čutil, da ne sedi trdno v sedlu; nagnil se je, ujel trikot, vtaknil vanj nogo, dvignil pogled in zapazil topovsko priprego s šesterimi; na prvi živali se je mrtev jezdec z rokami oklepal konjskega vratu, oblečen je bil v srajco, premočeno s krvjo in možgani. Konj je s kopiti drobil pod seboj hrusta joče telo ubitega drugega. Zraven prevrnjenega zabojčka za strelivo sta ležala še dva, tretji se je bil vznak prilepil na lafeto. Pridirjal je Silantjev in prehitel Grigorija. Skoraj tik pred nosom ga je ustrelil ogrski častnik na krat-korepi kobilici. Silantjev se je dvignil v sedlu, padel, se lovil in z rokami objemal modrikasto daljavo . . . Grigorij je nategnil vajeti, nameravajoč pohiteti z desne, priročne strani, da bi laže zamahnil; ko je častnik zapazil njegovo namero, je ustrelil izpod roke. Izpraznil je proti Grigoriju poln samokres in zgrabil za meč. Tri strašne zamahe je igraje odbil, očivid-no je bil izkušen borilec. grigorij je spačil usta, zamahnil proti njemu četrtikrat, se dvignil v stremenih (njuna konja sta dirjala skoraj vštric in Grigorij je videl pepelnatosiva, napeta, obrita Ogrova lica in številko, prišito na ovratnik suknje), zmotil Ogrovo pazljivost z lažnim zamahom, naglo spremenil smer udarca, sunil s koncem sablje med lopatice, drugi udarec pa nameril na vrat, kjer se končuje hrbtenična vretenca. Oger je povesil roko z mečem in vajetmi, se vzravnal, izbočil prsi, kot bi ga kaj pičilo, in legel na sedlni lok. Grigorij je začutil čudovito olajšanje in ga treščil po glavi. Videl je, kako se mu je sablja do roba zarila v kost nad ušesom.
Silen udarec po glavi od zadaj je Grigoriju vzel zavest. V ustih je začutil slano, pekočo kri in sprevidel, da pada — od nekod z boka je, strašno se vr-
teč, drvela proti njemu s strni-ščem pokrita zemlja.
Zoprn sunek ob padcu mu je za trenutek vrnil zavest. Odprl je oči; zalila jih je mezeča kri. Ob ušesih topotanje in hro-peče konjsko dihanje: "Hap, hap, hap!" Zadnjikrat je od pri oči, zagledal tresoče se rdečkaste konjske nozdrovi in.ško renj, vtaknjen v streme. "Ko nec", — mu je kakor kačica švignila skoz možgane olajšujoča misel. Nato bobnenje in črna praznina.
14
Prve dni avgusta je sklenil stotnik Jevgenij Listnickij pro siti za premestitev iz gardnega Atamanskega polka v kateri koli kozaški armadni polk. Na pravil je prošnjo in čez tri ted ne si je izposloval dodelitev v enega izmed polkov, nahajajo-čih se v bojnem področju. Ko je opravil vse potrebne uradnosti, je obvestil očeta s kratkim pismom :
"Očka, izposloval sem si pre mestitev iz Atamanskega polka v armado. Danes sem dobil re šitev in odpotoval bom na področje poveljnika drugega korpusa. Po vsej verjetnosti vas bo moja odločitev presenetila, toda razložil vam jo bom v naslednjih vrsticah: morilo me je okolje, v katerem sem se moral gibati. Parade, obiski, straže — vsa ta dvorna služba se mi je do vrha priskutila. Vsega tega sem se najedel do sitega in zahotelo se mi je živega življenja in ... če hočete — junaštva. Treba je pomisliti, da se je oglasila v meni junaška kri Listnickih, tistih, ki so, začenši z domovinsko vojno, vpletali lavorike v venec ruskemu orožju. Odhajam na bojišče. Prosim vas blagoslova. Prejšnji teden sem videl imperatorja pred odhodom v glavni stan. Obožujem tega človeka. Stal sem na notranji straži v dvorcu. Šel je z Rodzjankom in ko je prišel mimo mene, se je nasmehnil, pokazal name z of mi in dejal po angleško: "Vi dite mojo junaško bardo. Z njo bom ob svojem času izbil Viljemu karte iz rok." Zaljubljen sem vanj kakor šolarka. Ni me
sram priznati vam to in še celo, ne glede na to, da mi je že osem in dvajset let. Silno zoprne so mi dvorne spletke, ki svetlo monarhovo ime zapreda-jo v pajčevino. Ne verjamem jim in jim ne morem verjeti. Pred dnevi toliko, da nisem ustrelil kapitana Gromova zato, ker se je v moji navzočnosti predrznil nespoštljivo izraziti o njegovem imperatorskem veličanstvu. To je surovo in povedal sem mu, da se morejo samo ljudje, ki se jim po žilah pretaka hlapčevska kri, ponižati do gnusnega spletkarjenja. Ta pripetljaj se je dogodil v prisotnosti nekoliko častnikov. Obšla me je mrzlična blaznost potegnil sem samokres in že hotel sprožiti kroglo v izrodek, toda tovariši so me razorožili. Vsak dan sem teže živel v tej greznici. V gardnih polkih — posebno med častništvom — ni tistega pravega domoljuba — strašna ugotovitev — niti ni ljubezni do vladarske rodovine. To ni plemstvo, marveč sodrga. To je prav za prav razlog za moj prelom s polkom. Ne maram občevati z ljudmi, katerih ne spoštujem. Nu, to, mislim, je vse. Oprostite, če je kaka nejasnost, mudi se mi, moram pripraviti kovčeg in oditi k poveljniku. Bodite zdravi, očka. Iz armade bom poslal podrobnejše pismo.
Vaš Jevgenij."
Vlak v Varšavo je odpeljal ob osmih zvečer. Listnickij se je z izvoščkom pripeljal na postajo. Za njim je v sivkasto-mo-drem svetlikanju luči ležal Pe-trograd. Na postaji je bila gneča in hrušč. Prevladovali so vojaki. Nosač je uredil Listnicke-mu prtljago, spravil drobiž in voščil njihovemu blagorodju srečno pot. Listnickij si je od-pasal sabljo, slekel plašč, razvezal jermen je in razgrnil na klopi kavkaško odevko iz barvaste svile. Na mizico ^od oknom je nek duhoven razpostavil jedilno orodje in se ves mr-šav, z obrazom asketa krepčal. Otrkaval si je iz vlaknaste brade krušne drobtine in ponujal jedi nasproti sebi sedeči drobni rjavkasti deklici v šolarski halji-
— Poskusite no malo. A?
Salvage Engineer's Homework

Le® P. Flood, Salvage Engineer of New York City, auperviies a# Mr«. Flood drains used cooking greaae into a handy used fat can. Last year, Mr. Flood was responsible for the salvage of 465,000 pounds of used fats from city^owned kitchens and institutions. Flood says, "Women in their kitchens can help overcome the serious shortage of fats and oils by saving and selling used fats to ti.sir meat dealers.
—	Hvala vam lepa.
—	Pustite zahvale, vi bi morali pri svojem telesnem ustroja več jesti.
—	Hvala.
—	Nu, nate, poskusite tele sirove kolačke. Morebiti bi jih tudi vi, gospod častnik, pokusi-li?
Listnickij je sklonil glavo.
—	Meni pravite?
—	Vam, vam. — Duhoven se je zavrtal vanj z otožnimi očmi barve somorodnega kamenja in se nasmehnil samo s tenkimi ustnicami pod klavrnimi in redkimi ščetinastimi brki.
—	Hvala. Ne bom.
—	Škoda. Kar pride skoz usta, ne oskruni. Pa menda ne v armado?
—	Da.
—	Bog bodi z vami.
Listnickij je skozi zaveso dremeža kakor od nekod daleč dojemal voljni duhovnov glas, prihajajoč mu na uho, in dozdevalo se mu je, da tega ne govori duhoven s svojim tožečim glasom, temveč kapitan Gromov.
- . . . Družina, saj veste, pičli dohodki. Zato tudi grem za vojnega kurata. Ruski narod ne more živeti brez vere. In leto za letom, veste, se vera krepi. So kajpakda tudi taki, ki odpadejo, a ti so med izobra-ženstvom, kmet pa se trdno oklepa Boga. Da.. . Tako je s to reč jo ... — je zavzdihnil 3as. Nato spet potok besed, ki niso več segle v zavest.
Listnickij je zaspal. Zadnje, kar je jasno dojel, je bil vonj 50 nepresušeni barvi na leseni polici podolgovate oblike in klic pod oknom:
ENAKOPRA\T^OST
—	Prtljažnica je sprejela, meni pa nič mar!
"Kaj je sprejela prtijažnica ?" — se je predramila zavest in nitka se je neopazno pretrgala. Po dveh prečutih nočeh ga je prevzel krepilen spanec. Listnickij se je prebudil, ko je vlak premeril že štirideset vrst od Petrograda. Kolesa so ubrano udarjala, voz se je pozibaval ob sunkovitih potegljajih lokomotive, nekje v sosednem oddelku so poluglasno peli, leščer-ba je metala poševne vijoličaste sence.
Polk, kateremu je bil dodeljen stotnik Listnickij, je imel v zadnjih bojih znatne izgube; umaknili so ga z bojnega področja, ga naglo izpopolnjevali z rezervnimi konji in pojačevali z moštvom.
Polkovno poveljništvo je bilo v večjem trgovskem kraju Bereznjagi. Listnickij je stopil iz voza na nekem brezimenem postajališču. Tamkaj so izto-varjali tudi prevozni lazaret. Listnickij se je pozanimal pri zdravniku, kam je namenjen lazaret, in zvedel, da se premešča z jugozahodnega bojišča na ta odsek in da bo moral prej ko prej kreniti v smeri Bereznjagi — Ivanovka — Krišovinskoje. Zastavni škrlantnordeči zdravnik se je zelo neljubeznivo izražal o svojih neposrednih predstojnikih, zmerjal divizij-sko poveljništvo, si pulil,brado, s hudobnimi, majhnimi o č m streljal iznad zlatega ščipalni ka in izlival svojo jezo in žolč pred svojega slučajnega sobe sednika
—	Ali me morebiti lahko popeljete do Bereznjagov ? — mu je sredi misli segel v besedo Listnickij.
Sedite, stotnik, na dvokoli-co. Popeljite se z nami, — je pritrdil zdravnik, domače zavr-til gumb na stotnikovem pla šču,. iščoč soglašanja in bobne z zadržanim basom:
—	Le kar pomislite, stotnik: dve sto vrst daleč smo se pretresali v živinskih vozovih zato, da bi se tukaj poslanjali brez dela, medtem ko so na tistem odseku, od kodar so premestili moj lazaret, dva dni divjali najbolj krvavi boji, da je ostala množica ranjenih, katerim bi bila gotovo potrebna naša pomoč (zdravnik je s hudobno nasladnostjo ponovil
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih^zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil •z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
"najbolj krvavi boji", poudaril r" in ga po tresel).
—	Kako si razlagate to brez-glavost? — se je iz vljudnosti pozanimal stotnik.
—	Kako? — je zdravnik porogljivo dvignil obrvi iznad šči-palnika in zarjul: — Z nemarnostjo, zarobljenostjo in zabi-tostjo poveljujočega častništva, kako neki! Tam ti sedijo lopovi in povzročajo zmedo. Ni urejenosti, skratka, ni zdrave pameti. Se spominjate Veresajev-Ijih "Zdravnikovih zapiskov" ? Nu! Ponovitev na kvadrat.
Listnickij je po vojaško pozdravil, se pripravil za odhod, razsrjeni zdravnik pa je kroho-tal za njim:
—	Zgubili bomo vojsko, stotnik! Zgubili smo jo z Japonci in se nismo nič naučili. S kapami jih bomo zametali, kakor tudi onikrat ... — in je šel dalje, prestopal luže, lesketajoče se v petrolejskih mavričnih barvah, ter skušeno zmajeval z glavo.
Večerilo se je, ko je lazaret prispel v Bereznjage. Rumeno ščet strnišča j6 vzgibaval veter. Za zahodu so se grmadili in kopičili oblaki. Zgoraj so vijoličasto črneli, malo niže pa zgubljali svojo čudovito barvo, spreminjali lesk in se prelivali s svetlosivkastimi dimastimi odsevi v mračno, neprosojno nebo; na sredi se je vsa ta brezoblična grmada, zgnetena kakor ledene plošče pred jezom ob odjugi, razredčila in skozi vrzel je neoslabljeno lil poma-
Popravljalci ogrodij aviov in barvarji avlo v dobijo delo
Prvovrstni delavci; visoka plača od ure. Počitnice s plačo; nočno delo.
HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E, 17 Si.
Prosimo pokličite po 6. zvečer
Prenovite in moderniziraj le vašo kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC TILE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv. ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd.. HE 6510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd.. EX 7141
rančast snop žarkov zahajajočega sonca. Razpenjal se je kakor odprta pahljača, se prelam-Ijal in drobil, se zapičil navpik, pod vrzel jo pa se spletal v nepopisno pravljično mavrico barv.
V obcestnem jarku je ležal ubit šareč. Na zadnji nogi, nenavadno štrleči nakvišku, se mu je svetila zdrsana podkev. Listnickij se je nagnil z dvoko-lice in si ogledoval konjsko truplo. Z njim potujoči bolničar je pljunil na napeti konjski trebuh in pojasnil:
—	Žita se je prenažrl . . . . prenajedel, — se je popravil, ko je pogledal na stotnika; hotel je še enkrat pljuniti, a je slino iz vljudnosti pogoltnil in si obrisal usta z rokavom suknjiča. — Crknil je, a ne zakoplje ga nihče, vidite, kakšno je rusko ljudstvo. Pri Nemcih gre vse drugače.
—	Po čem pa to veš? — je vprašal Listnickij, brez razloga razsrjen, in isti trenutek ravno tako neutemeljeno in ostro zamrzel ravnodušni bolni-
Dr. "Carniola Hive" St. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1948 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
1. junija 10 ■?.
carjev obraz z odtenkom vzvišenosti in prezira. Bil je siv-kast, dolgočasen kakor septembrsko strnišče na polju; v ničemer se ni razločeval od tiso-čev drugih moških vojaških obrazov; od teh, ki jih je srečeval in dohiteval stotnik poti iz Petrograda na bojišče. Vsi so bili videti nekako izble-deli, pust hlad je bil v sivih, modrih, zelenkastih in drugačnih očeh in močno so spon«' njali na stare, hudo o'oraWj®®® bakrene novce.
(Dalje prlhoanflč)
V najem se odda
veliko opremljeno sobo za ali dva fanta ali dekleti. V okoW St. Clair Ave. Naslov se poizve ^ uradu tega lista.
NUJNO potrebujemo
hišo za eno ali dve družini J bližini E. 185 St. ali v fafi ® • Jeromija. Kdor ima za prodati, » pokliče
IV 7646	^
Da se uredi zapuščino
se proda hišo za dve družni'" eno za eno družino na E. 34 ■ Dve garaži in lota 40x132. $7500.
Pokličite PR
DELO DOBI
dekle ali ženska v trgovini s ste" skim papirjem (wallpaper).
Vprašajte na 805 EAST 185th STREET^
3 ODRASLE OSEBE
IŠČEJO STANOVANJE S 4 AL
5 SOBAMI Ne opremljene sobe. Kdor jih ' za oddati naj pokliče
KE 8790	__^
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms connecting shower and toilet. ^ . are 17 cottages with private sHO and toilet. Central dining g with American-European coo
All sports: golf, dancing, g, and shuffleboard, outdoor g® Cater, to overnight guests.	g
Located in Christiana Lake grove of large trees. 100 grivate playground on US Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, ProP-
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg,	—
Undo Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive and be well rewarded with financial security ten years from now.
p. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
M
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE _____		
	In 1 Year	In 5 Years	In 10 Y*«i_
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,8^
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45^ 4,329^0^
7.50	390.00	2,009.02	
12.50	650.00	3,348.95	7,2iyfg^ 10,82B7^
18.75	975.00	5,024.24	
qg America^ Securify is YOUR Securify
ENAKOPRAVNOST
V. S. Tr,.«.Tf	unj,r mu.pIc.m oI	Atr.rthM
Tbit U JIB
J