—   256   «— STRIC PAVEL
Z delom se učimo.
(Dalje.)
ilgovori o jajcu:
Na pcdclž prerczunem, v trdo kulranem jajcu prav lahko dolcčimo njegove dclc. Zunaj ga zastira trda l u p i n a, fokI njo ie še tanka k o ž i e a\ belia trda snov je b e 1J a k, v katerem tiči bolj all manj okrogli rumenjak. — Pomenimn se o posaimeznih delih, kakor so nam jih pcjkazaii poizkusi!
a) O I u p i n i pravimo, da ie apnenast a. Spoznali smo. da je resnicai, zaksj ko smo ulili nanjo žvepleno kislino. so se napravili mehurčki. kakor se nam je zgodilo, ko siho polili kos apnenca. A veino o lupini še več; v kraarcu vode so se napravili na po-vrjju jajčne lupine mali niehurčkj, ki niso bili nič drugega kakor zrak ki se je nicrala umikati iz jajca \odi, ki je silila vanje. V Jajcu. da je bil zrak? Bil, bil — in na prerezanem, v trdo kuhanem jiiiou smo našli tudi prostor i!jego\ena bivanja: beljak se odzunaj ni lupine tako trdb tiščal, rtašli smo vanj glcboko vdolbino, kjer je hiJ zrak. »A voda ga je pregnala?« vpra-šujete. Kavno voda in silila je v jajce skozi luknjice v lupini. Ne verja-mete? No, dnbro! Saj jih poznste velikcnočric pisanke ali pirhe — mati jih da v rdečo prežiliko, raztopljeno v vodi, a barva se ni prijela jajca le odzmiaj; ko s>te pisanko olupili, 'K bila lupina tudi znotnaj rdečepikčasta. 1'rcžiljka je zlezla skozi luknjice v lupini za lupino saino. O va/.nosli icli luknjie Rovoriitio še pozneje; omeniti moramo le še, da pa zastirai ro|-4)lncnia beljak spodnja tanka kožica, ki je tako gosta, da spušča pot !c zrakn. (Seveda se drugih plinov tudi ne more ubraniti).
b)  Obrnirao se k b e ! j a k u ! Ko smo ga segrevali. nam je s k r k-11 i I ; tia zraku pa. kjer je vi;da izhlarpelai. nam je ostala le steklen:»si[a snov I) e ! i a kc v i n a, ki je bila vzrok skrktijeniu v tor.loti. Taka ic nam-reč niena lastnost. 0 njei sumi pa povejmo, da tvorifc vse beljakoviiiic glavni del živalskega in rastlinskega trupla in da so torej tudi za vsako truplc p r e i m e n i t n o h r a n i 1 o.
c)  Kakor telfak je skrknil v toploti tudi ruraeniak, kar nam kaže zopct na to, da se naliaja beljakovina tudi v njem, a vendar je ni tcJiko kot v beljaku, kjer smo dogiutli lc njo in vodo. Poizkusa g in h staj nain povedala s tem, da fe srcbro počrnilo v obeli slučajili, kar se zgodi pri žveplu, da smemo sklepati nanic tudi v rumeniaku. Poleg še nekatcrih drugili snovi je v njem tudi precej maščobe, in s tem smo določili njego-ve glavne sestavine.
S tem pa smo tudi dognali, da ie iajce zaradi teh sestavin (vode, beljakovitie in maščobe) preimenitno hranilo. To v«do (tudje prav dobro
—~m   257   «-—              ____
in Vam, dragi moji, Vaša mainica gotovo privoSči dobro jajčno jed, pri-rejeno tako ali tako, kadar vidi, diai je treba Vašemu truplu še prav po-sebno dosti redilnih snovi.
Skoro da mi ni treba praviti, odkod da dobivamo jajca. Največ rabimo kurja, a ne zametujemo prav nič ne račjih ne gosjih. Kot posebna dobrota se uživajo pribina jajca (cd ptiča »priba« aili »vivek«), jajca ribe jesetra pai prihajajo naprndaj pod itnenom »kaviar«.
Kakor pa si radi privoščimo vse tc jedi s slastnim pečenjakom vrcd. vendar ne boino mislili, da neseoo kure, race, gosi in vsi drugi jajca kar jiam v hrano. Ze to, da se ne meniino, da bi uživali jajca vseh ostalih ptic, rib, žuželk iu še mnogo, mnogo drugih raenovrstiiiih živali, nam pri-povednje, da imajo vsa ta izležena jajca v prinodi svoj posebni tiainen. Nc motiino se; saij vemo, da nasadi gospodinjBt, k« hoče dobiti piščance, koklji jajca, iz katerjh se izvale v treh tednih piške. Vsa jajca sio izležena zafo, da pridejo iz njih na svet mlade živaJce, in vsa hranila &o nakopičena v njili le zalo, da &e pita z njimi živalca, preden odpre lupino in pride na svetlo.
Zdaj nam bo pa tudi jasno, kakšen pomen imajo luknjice v lupini: mlada živalca v lupini potrebuje zraka in skozi te priliaja do njili od zu-naj. Oe pa hočemo mi jaica liraniti, so nam docela odvcč, ziikaj z zrakoni prihajajo v jajce tudi snovi, ki provzročajo Knilobo. Da se to prcpreči, jo treba luknjice zadelati, kar se zgodii lahko nai različne načine.
VIII. P o i z k u s i  o  m e s u :
Ker iinajo naslednji poizkusi namen spoznavanjo, k a j j e meso in kakosepripravljaza iiživanje, jili razdeliino na dva dela: A. p<»-izkuse o mesu, B. opazovanja pri pripravi.
A.  a) Košček sirove lni&te (rode) govedine tiamakai 24 ur v alko-holu ter loči potem na njeni mišicc in vlakna, t. j. po nitkah, ki jih vidiš.
b)  Oglej si te, kolikor moreš s prostim očesoiu ali, če moKoče, s po-večevalnim steklom!
c)  Drobno sesekljano pusto ffovedino polij z malo mrzle vode, deni namočenu meso v cuniico, precejaj in opazuj, kaj ti je ostalo!
č) Pristavi košček puste govedine v nirzli vodi k ognju in opazui, kaj se godi!
d)  Tekočino, dobljeno pri c), počasi segrevaj in jo kuliano ter ohla-jeno precedi!
B.  a) Oglej si meso raznih živali!
b)  Opazuj: 1. kako inati meso pere; 2. kako ga seklja; 3. kako ga pristavlja za mho!
c)  Opazuj na iuhi plavajoče sive pene!
č) Kako pripravlja mati pečenko?                          , .
d)  Kako pripravlja divjačdno?
e)  Kako pripravlja ribe?          .                                        (Dalje.)