Listje in cvetje
Modrost v  pregovorih, domačih in tujih.
Gospodinja
Skrbna gospodinja hiSi tri ogJe podpira.
Dobra gospodinja je najboljše hišno orodje.
Slaba gospodinja je kakor kokoš; več ko ima, veC razkopa.
Gospodinja lahko v predpasniku več iz~ nosi, kot more mož z vozom privoziti.
Dekla se vrze po gospodinji, ne gospo-dinja po dekli.
Ena domovina, ena gospodinja.
Gost. (Gostije.)
Gost v hišo, Bog v hišo. (Gostoljubnost ima poseben blagoslov božji.)
Goste je treba pogostiti.
Ne vabi veC gostov, kot jih moreš po-gostiti.
Če ti gost ni ljub, ga nikar ne vabi.
Redki gost je dobrodošel.
Gost pričakovan je dobro negovan.
VeCkrat je vabljen gost, ki ni zaželjen."
Gost naj ne pozabi, kdaj je trcba do-mov.
fiko hočeš biti dober gost, odhajaj, ko te radi imajo, in prihajaj, ko te željno pri-čakujejo.
Kdor je rad gost, mora biti tudi rad gostitelj.
Gost si misli svoje, gostitelj svoje.
Kakršen gost, taka gostija (taka klo-basa).
NajslabSi gost dobi včasih najboljše pre-nočišče.
Ce je gostov preveliko število, ne diši najboljše jedilo.
Gostje, ki pridejo popoldne, radi preno-Cijo. (Ako začne popoldne deževati, navadno ne preneha hitro.)
Reki: Gosta z besedami nahraniti.
S tcm ne privabiš nobenega gosta.
Za take goste taki stoli.
Z gosti na kosti. — Kjer so gostije, tam je blizu glad. — Gostije praznijo mošnje.
Nove knjige in listi.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar priCela razpoSiljati družbene knjige za leto 1915. Družbeniki prejmejo letos na-
slednji dar: 1. Koledar za leto 1916; 2. Mesija, II. zvezek; 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.; 4. Zgodovina sloven-skega naroda, V. zvezek; 5. Slovenske večernice, 69. zvezek; 6. Presveta Evha-ristija (molitvenik). — Posebno se odliku-jeta tudi Ietos lepi knjigi: Mesija jn Zgo-dovina slovenskega naroda. Času pri-merna je Zgodovina c. in kr. peSpolka št. 17 in obširni opis svetovne vojske v koledarju; razveselil bo bogoljubne Sloven-ce molitvenik, ki podaje primernih naukov o najvcčji skrivnosti in dobroti šv. katoliške Ccrkve, o presvcti Evharistiji.
Kratkočasnice.
Koliko je vredno ime. Katehet je razlagal v šoli nauk o sv. krstu ter vpraša potlej dečka: »flli bi bil ti prišel v nebesa, ko bi bil umrl prcd sv. krstom?« — »Ne!« — >Zakaj pa ne?« — »Zato, ker šc imena nisem imel.«
Kmctica: »Oprostite, gospodična, mo-ram brž domov, danes smo vola zaklali.« — GospodiCna: »Kako? kaj pri vas kar ce-lega vola zakoljete naenkrat?«
Junaštvo. »V bitki pri Waterloo sera nekemu Francozu odsekal obe nogi!« se je pobahal flnglež. — »Zakaj pa ne glave?« ga vpraša poslušalec. — »Je ni več imel<, pojasni ponosni junak.
Rebus.
(Vprašanje in odgovor.
Fr. Ostrž.)
Šaljivo vprašanje.
(Priobcil Internus.)
S čim se prične kašelj in naduha? (Rešitcv in imena rešilcev v prihodnji številki.)
nVrtcc" izhaja  1. dne vsakcga meseca in stane s prilogo vred za vse lcto 5"20 K, za pol leta 2-60 K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo St. 9 v Ljubljani.
Izdaja druStvo ,,Prlpravniškl dom".  -    Urejuje Hnt. Kržič.  —  Tiska Katoliška TisKarna v Ljubljani.
184