ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) COBISS ® 0087633 leta Simona fantka ŠTEVILKA 12, LETNIK 18 14. 06. 2007, CENA 1,13 €/270 sit TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje LAIBACH 07.07.2007-OB 21:21 STARI GRAD CEDE www.videorots.org Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. a v t o h i sa - krzi s m' k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mazoa Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti do 1.500 EUR* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela in opreme Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. IALITÄTS REPORT 2006 Mazda je številka 1 po kakovosti. mm 0 m šj Morate prebrati: Uspešno poslovanje Zasavskega gospod« V Zagorju mednarodno o Coaehingu Plodno leto Župan in podžupan trboveljski Naša šola -eko šola Veselo trboveljsko popoldne Mladi raziskovalci o Zagorju nekoč 9. Downhill Javor 1007 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sm, polletna 13,52 EUR <3.240.00sit». Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. IV8BHI! Kadar se nam že vnaprej tresejo kolena, ker obstaja možnost, da jih bomo fasali po gobcu, potem je črno na belem, da se pri polni zavesti in z vso odgovornostjo zavedamo svojega početja. 1 Ljubi moji, se čudite tem folklornim izrazom? Pa se 1 ni prav nič treba, kajti vsi smo krvavi pod kožo in smr-' kavi pod nosom. Nobena svetla izjema nisem, če se kdo ' ' najde, potem lahko le rečem, da potrjuje pravilo. 1 Gobcanje se ob gofljanja zelo razlikuje in je vedno oseb-'j \ nostno obarvano. Kadar mulci gobcajo, ker je ata ukazal od-( 1 nesti smeti - in to I popolnoma druga-(ko možek, ki pride Jne z rožicami, da ne )in mu okrog glave v (brenčijo čebelice, /mevajoče bitje, ki ga Ss kosilom in se mu /začne gobcati (tako Jmožički) o nekakšnem takoj, zdaj - zveni 1 če, kot v primerih,1) domov v rožicah (in ' bo nesporazuma)) soju svetniškega sija) popolnoma nerazu-t čaka celo večnost) menda reče žena, pas pravijo temu ljubi/ redu in razumevanju in) (treznosti in... o pijanih prascih, kamor bojda spada orožcana krea-1 /tura. Hja, takrat je gobcanje vse kaj drugega kot blagoglasna muzika )za nežna ušesca. (O, seveda, tudi mačkasti, zjutraj čisto nerazumno zgodaj vstali ga-) )rači, znajo biti veliki gobcači, ampak šele po prvem šusu, ko se jim) (korajža povrne in gobcajo na veliko o šefih, ki jim bodo baje gobec) (razbili, če kakšno zine o alkoholiziranosti na delovnem mestu - s/ )to razliko, da tega ušesa, ki jim gobcanje pritiče, tega nikoli ne) (slišijo, saj so te vrste gobcači ena velika gobezdala. (Tole moje umovanje je eno samo nakladanje, si mislite. Ne,( (pa ni! Si pač moram olajšati dušo in še kaj, ker me spravi S (ob živce in me mine vsakršna razumevajoča potrpežljivost/ lob anonimnih pismih.Torej ob vseh silnih trditvah, pa-/ )metovanju in skratka gobcanju, pod katerega se avtorf sne upa podpisati in tako stati za tistim, kar pravi/ Ja, to je pa res, da je treba za to imeti...o, ne^ \niso dovolj le jajca, treba je imeti zelo razy /vit čut za razlikovanje med gobcanjem in/ gobcanjem. sSe vam vsem, ki se podpišete, pri-J /družuje \LIrednica Marta MSLEMUČSEMfMlO 2?. 200? 0 pisma mim Zadnja postaja? »Kako kaj Dušan? Recite mu, da ga lepo pozdravljam«, mi vedno reče kdo od sosedov, ko me vidijo, da odhajam od doma. Vsem je namreč jasno, da hodim na obisk k možu na Izlake v Dom starejših občanov Polde Eberl-Jamski. Zaradi možganske kapi je na negovalnem oddelku. Da so domovi za starejše varovance zadnja postaja, tako včasih pravijo ljudje, je res? Mislim, da so te postaje vsepovsod, lahko doma ali kje zunaj - tega nihče vnaprej ne ve. Vem pa jaz, da imajo varovanci na Izlakah vse, kar potrebujejo. Čistoča je v tem domu na najvišji ravni, hrano imajo odlično za zdrave in bolnike. Medicinske sestre, negovalke, terapevtke in terapevti so zelo prijazni do varovancev. Njihovo delo ni samo strokovno zahtevno, je tudi težaško, posebno pri negi nepokretnih varovancev. Na hodniku sem videla jokati užaljeno varovanko, ki ni imela obiska. Medicinska sestra jo je božala in tolažila. Kot mati otroka, kadar je nesrečen. Na negovalnem oddelku so varovanci bolni in nemočni kot otroci. Za njihovo boljše počutje pa poskrbi zato šolano osebje. Mislim, da pripada zasluga tudi vodilnim, ki skrbijo za to 170 člansko družino. Justina Lazič, Trbovlje Izziv za bralce: Spoštovani! Od vsega začetka sem vaš naročnik, vendar v zadnjem času nisem več zadovoljen z vsebino časopisa.Vse preveč se v njem obravnava samo občina Zagorje, zato se mi zdi, da bi bilo boljše, če bi se preimenovali v Zagorjana. Izjema je seveda zadnja (II. št.-op.ur.), za kar pa je verjetno razlog občinski praznik v Trbovljah. Prosim, da mi pošljete še preostale plačane številke - za vnprej pa dajem odpoved na naročnino... LP Miran Miran Zmrzlak Zelo bi se razveselili mnenja ostalih bralcev Zasavca - uredništvo prav lepo prosi, da se odzovete z nekaj vrsticami in nam sporočite svoje mnenje. Vedno v pripravljenosti Gasilska zveza Trbovlje in Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje mesto sta bila organizatorja Gasilskega tekmovanja članic, članov, starejših gasilk in starejših gasilcev. Tekmovanje je bilo organizirano ob 120. letnicidelo-vanja PGD Trbovlje mesto in Občinskem prazniku Občine Trbovlje (I. junij) v soboto, 09.06.20-07, na zelenici za gasilskim domom na Savinjski cesti in je potekalo v naslednjih tekmovalnih disciplinah in sicer: I .Vaja s hidrantom 2.Vaja raznoterosti V r, J zJ CD W O v Kern Je res fep o V letošnjem Cetu je iz našiH pevskih vrst prerano, a za vedno odšla naša pevka Anica, k} je med nami širila neizßrisne zglede negovanja ljudskega prepevanja... Le njej v čast, spomin, poklon in zahvalo žeCimo 40,0 St. družb Št. zaposlenih Neto čisti Št. Neto pri družbah dobiček družb podjetnikov podjetnikov dohodek □ Hrastnik □ Trbovlje □ Zagorje Slika: Rezultati poslovanja po občinah Irena Murne, vodja izpostave AJPES Trbovlje OTROCI, SPOZNAJ N O ČEBELO - projekt In razstava v Radečah Z otvoritvijo razstave v sredo, 30. maja, in je bila odprta do 8. junija, v prostorih Knjižnice Radeče, se je končal projekt z naslovom Otroci, spoznajmo čebelo, ki je potekal od 10. do 18. maja 1007 v enoti ČIRA ČARA tukajšnjega vrtca. Projekt je nastal na pobudo predsednika Čebelarskega društva Radeče Gregorja Bregarja in v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije s ciljem »razvijanja spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave«, v omenjenem primeru do čebele in njihovega produkta medu in »razvijanja spretnosti, spoznavanja, raziskovanja ter eksperimentiranja in izražanja z umetniškimi sredstvi«, so zapisali v svojem vabilu. Projekt so hkrati izvajali na petnajstih mestih po Sloveniji v okviru ČZS za vrtce. »Med razstavami, ki sem jih do sedaj videla, se vaša še posebej odlikuje, skratka, zelo mi je všeč«, je pohvalila organizatorje, vzgojiteljice in malčke ter ostale sodelujoče v pozdravnem nagovoru predstavnica Čebelarske zveze oziroma predstojnica njene svetovalne službe Andreja Kandolf, podžupanja Občine Radeče Rafaela Pintarič in tajnica občinske uprave Brigita Stopar pa sta jim ob čestitkah zaželeli izpeljavo še mnogih podobnih projektov in obljubili pomoč s strani občine kot je vedno doslej storjeno. Posebne zahvale s priložnostnimi darili so bili deležni Gregor in med. sr. Joži Bregar, A. Kandolf, vodja vrtca Cvetka Hudoklin in sedem vzgojiteljic, vodja knjižnice Veronika Drašček, čebelar Ludvik Kos, gozdar Jože Prah, mizar Franci Muri, družine Oblak, Plevanč in Lazar, vsi za opravljeno prizadevno, pomembno in uspelo delo in razne prispevke. Besedilo in slike: :Jože POTRPIN Dva idiota Simona Tanska Simona lanska, uspešnega slovenskega direktorja fotografije, smo v zadnjem «asu kar pogrešali. Čas od IS. decembra 1006 do IS. aprila 1007 je preživel v Beogradu, kjer je snemal film Ljubav i ostali zločini režiserja Stafana Arsenijeviea. Zdaj pa bomo lahko občudovali njegove fotografije pod imenom Dva idiota, ki jih bo razstavljal v galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik od 20.junija do 30 julija 2007. In zakaj Dva idiota? »To je posebna zgodba,« je povedal Simon Janšek iz Hrastnika. »Scenograf filma je bil Nemec Volker Scha-efer in ob nekih ogledih v decembru me je opozoril na poslov- no stavbo Genexa. Dve neestetski ovalni betonski gmoti, ki ju zgoraj povezuje most. Povedal mi je, da so Beograjčani zgradbo poimenovali Dva idiota...« Simonu se je zdelo ime duhovito in šinila mu je ideja, da bi v naslednjih štirih mesecih fotografiral pare, dvojice, takšne in drugačne... No, na fotografijah bo tudi nekaj impresij iz Novega Beograda. Besedilo: Fariči Moljk Fotograf je : Simon Tanšek Prišli in zmagali V petek, I. Junija 1607, je bil v Tivolskem gradu v Ljubljani zaključek letošnjega 17. likovnega natečaja »Otroci odraslim«. Družba Petrol je vse, v likovnem natečaju sodelujoče šole, vrtce in druge vzgojno-izobraževalne zavode povabilo na Zabavna prireditev Na dogodku so namreč »slavili« prav nagrajeni otroci iz devetih slovenskih regij, tudi iz Zasavske regije, ki jo je zastopal Pediatrični oddelek Splošne bolnice Trbovlje in to prvič ter odnesel tudi nagrado. V prihodnje si organizator natečaja želi še bolj intenzivnega sodelovanja z vrtci, osnovnimi šolami in drugimi vzgojno-izob-raževalnimi zavodi, zato otroke in njihove mentorje letos prvič poziva k soustvarjanju teme oziroma slogana natečaja Otroci odraslim 2008. Najbolj izvirni predlogi, ki bodo do septembra 2007 prispeli na naslov Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana ali na elektronski naslov otrociodraslim@pe-trol.si, bodo tudi nagrajeni. MoH V Zagorju mednarodno o Coachingu Sklad dela Zasavje je v petek 8. junija v prostorih Regionalnega centra za razvoj (RCR) v Zagorju pripravil enodnevno mednarodno konferenco o coachingu, ki se jo je udeležilo 85 domačih in tujih udeležencev. Konferenca je bila ena zadnjih aktivnosti v okviru projekta S coachingom do varne starosti, ki ga vodi zasavski sklad dela in v katerem sodelujeta še poljska in italijanska partnerska skupina. Predstavniki iz Italije (v prvi vrsti) in Poljske (v drugi vrsti).V prvi vrsti skrajno desno mag. Tatjana Dragovič, skrajno levo Dragan Kneževič. Za njimi domači udeleženci. Vodja poljske partnerske skupine Lech Kunc, med drugim tudi predsednik poljske obrtne zbornice. Cilj tega projekta je preprečevanje prehoda starejših delavcev v odprto brezposelnost, poteka pa pod okriljem sporazuma Mobility, kamor so vključeni še francoski in grški partnerji. Sporazum Mobility je nastal v okviru programa Equal, ki ga 100-odstotno financira EU. K temu programu spada še sporazum April, ki ga je Sklad dela Zasavje podpisal skupaj z italijanskimi in španskimi partnerji. Izsledki projekta S coachingom do varne starosti bodo objavljeni na spletnih straneh programa Equal in RCR. Po predstavitvi projekta S coachingom do varne starosti je bila predstavljena analiza raziskave o coachingu v Sloveniji.V njej se je odločilo sodelovati 34 izmed 100 po dobičku najuspešnejših slovenskih podjetij. Izkazalo se je, da je med sodelujočimi podjetji 44 % takšnih, ki za razvoj kadrov ne uporabljajo coachinga. Sledilo je predavanje dr.Aleksandre Gregorič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani na temo vlaganja v razvoj človeških virov in družbene odgovornosti podjetij. Naslednji sklop je bil namenjen modelom in dobrim praksam, razvitim skozi ta projekt, ki so jih predstavile poljska, italijanska in slovenska partnerska skupina. Slednja je predstavila izvajanje projekta v podjetju Kovikor iz Šmartnega pri Litiji, ki izdeluje kovinske vezne elemente za avtomobilsko industrijo. Zadnji del konference je bil namenjen posamičnim poglavjem iz coachinga. Mag.Tatjana Dragovič z Giotte Nove je udeležence seznanila s t. i. NLP coachingom, ki temelji na metodi nevrolingvističnega programiranja (NLP). Angležinja Pam Welsby, coachinja, ki že desetletje deluje v Sloveniji, je predstavila orodje coachinga SDI (Strenght Deployment Inventory), hrvaški coach Dragan Kneževič pa lastne izkušnje s coachingom na Hrvaškem in Nizozemskem. Izkušena coachinja Pam Welsby iz Velike Britanije. Po besedah moderatorja konference mag. Francija Čeča, vodje zasavskega sklada dela, je bil glavni namen konference informirati kadrovske managerje o koristih coachinga za poslovno učinkovitost njihovih podjetij. Na ta način so jih poskušali spodbuditi k uvajanju coachinga v prakso razvijanja človeških virov zaposlenih. Dodal je, da si prizadevajo prispevati k dolgoročni uveljavitvi coachinga v Sloveniji. Ta dejavnost je eden najhitreje rastočih poslov na svetu, zato iščejo nove možnosti za njegovo promocijo, saj je pri nas v zvezi z njim še veliko predsodkov. V ta namen je Sklad dela Zasavje med drugim pridobil projekt Job coaching. Njegova ciljna skupina so težje zaposljive oziroma hendikepirane osebe, usmerjen pa je k izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti s pomočjo coachinga. Še letos naj bi pričel delovati tudi Inštitut za coaching, ki se bo trudil za večjo prepoznavnost coachinga pri nas. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z . m g možnostjo sponzoriranja (ostanitg DtCLH 1 trženje in produkcija za gospodarsko L- e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ^ . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Grafex, grafično podjetje d.o.o., Izlake Smo uveljavljeno storitveno podjetje na področju grafičnih izdelkov in agencijskih storitev z dolgoletno tradicijo. Zaradi širitve obsega poslovanja vabimo v dinamičen in kreativen tim novega sodelavca: STROJNIKA (m/ž) za posluževanje dodelavnih strojev v tiskarni Pogoji: • izobrazba IV. stopnje strojne, elektro, grafične ali druge ustrezne smeri • smisel za delo na strojih in v timu Nudimo: • dobre delovne pogoje in možnost napredovanja • stimulativen zaslužek • uvajanje (priučitev) v delo in možnost izobraževanja • možnost redne zaposlitve Dodatne informacije je moč dobiti na 041/347 902 Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe na naslov: Grafex d.o.o., "Za razpis" Podlipovica 31, 1411 Izlake ali po e-pošti na matej.seslar@grafex.si Ž&cUuvltJui' oL^uLsjoti/ ^llniüeAßa/ V šolskem letu 2007/2008 VPISUJEMO V PROGRAME ♦ BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, 8. in 9. r ♦ Srednješolski programi: trgovec, gostinska dela (kuhar - natakar), voznik, bolničar- negovalec, elektrikar energetik, ekonomski tehnik, prometni tehnik ♦ Nacionalne poklicne kvalifikacije: voznik v cestnem prometu, maser, socialni oskrbovalec na domu ♦ Višješolski strokovni programi: STROJNIŠTVO, KOMUNALA, PROMET, ELEKTRONIKA (Višja strokovna šola, ŠC Novo mesto, študijski center Trbovlje) ♦ Visokošolski strokovni program: VISOKA POSLOVNA ŠOLA (Ekonomska fakulteta Ljubljana, študijski center Trbovlje) ♦ TEČAJI TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, ruščina) ♦ RAČUNALNIŠKI TEČAJI (Word, Excel, PowerPoint, digitalna fotografija, oblikovanje spletnih strani) INFORMACIJE:®“ 03 56 31 190 ali 03 56 55 120 @ zluni-trbovlje@guest.arnes.si NUDIMO BREZPLAČNO INDIVIDUALNO SVETOVANJE V SVETOVALNEM SREDIŠČU, UGODNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA NA OBROKEI OBIŠČITE NAS NA: www.zlu-trbovlje.si ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI k za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe «J POmNIŠKA ---------- Podjetniški kotiček Irene Hetere Z INOVATIVNOSTJO DO GLOBALNEGA TRGA - PRIMER SLOVENSKE SPLETNE PROMOCIJE WINDOVSVISTE Nov Microsoftov operacijski sistem Windows Vista so v Sloveniji predstavili prek najbolj oprijemljive izkušnje z blagovno znamko - z izdelkom. Spletno mesto, ki je postalo neposredna izkušnja z Windows Visto, je zaživelo konec letošnjega januarja. V prvem tednu ga je obiskalo 25 tisoč uporabnikov. Za predstavitev značilnih lastnosti Windows Viste in drugih vsebin so uporabili kar operacijski sistem - z vso njegovo grafično uporabnostjo in funkcijami. Spletno mesto je tako postalo neposredna izkušnja z Windows Visto. Spletno mesto www.windowsvista.si je zasnovala družba Ren-derspace, ki si je ob spletni komunikacijski podpori uvajanja novega operacijskega sistema na trg postavila dva glavna cilja. Prvi je bil čim boljša obiskanost spletnega mesta in čim bolj množično sodelovanje na natečaju Windows Vista Frix (za splošno javnost), drugi pa promocija nove Microsoftove tehnologije WPF/E (po novem Silverlight) za oblikovanje in razvoj spletnih strani (za strokovno javnost). Izziv je bil čim bolj neposredno predstaviti najpomembnejše prednosti slovenskim uporabnikom, ki po večini novega operacijskega sistema ob njegovem prihodu na slovenski trg še ne bodo imeli na svojih računalnikih. Kako torej najbolje prikazati izkušnjo z izdelkom Windows Vista na spletu? Kot izhodišče so si postavili koncept, da spletno mesto postane kar Windows Vista. Dodatek k temu je bil natečaj Windows Vista Frix, ki spodbuja ustvarjalnost v digitalni dobi - tako kot to dela splet 2.0 in kot to dela Windows Vista. Rezultati spletne promocije novega operacijskega sistema so bili dobri. Spletno mesto je bilo objavljeno 29. januarja 2007. Že v prvih dveh dneh ga je obiskalo več kot pet tisoč uporabnikov, v prvem tednu pa je število naraslo na 25 tisoč. Obiskanost spletnega mesta med februarjem in sredino parila, ko je potekala glavnina dejavnosti na spletnem mestu (natečaj), je presegla I 10 tisoč obiskov. V prvih dveh tednih se je na natečaj Windows Vista Frix registriralo 250 ljudi, ki so objavili kar 200 svojih del. Digitalni talenti so tako tekmovali v petih kategorijah - fotografija, video, grafika za majico, glasba in «gadget«. Čeprav je bilo spletno mesto namenjeno predvsem slovenski javnosti, je zaradi inovativne rabe tehnologije doživelo odličen odziv tudi v tujini.Več kot 50 strokovnih blogov po vsem svetu je objavilo dobre kritike že v prvem tednu objave in v prvih treh tednih je bilo več kot 20 % obiskovalcev spletnega mesta tujcev. CE RAZMIŠLJATE O GRADNJI NOVEGA POSLOVNEGA OBJEKTA Najprej se pozanimajte o najemu obstoječega ali celo obnovi starega objekta, kajti gradnja novega objekta na lokaciji, ki nima izvedbene dokumentacije je lahko dvorezen meč, saj se poslovni dogodki razvijajo danes zelo hitro, in še preden dobi podjetnik dovoljenje za gradnjo, so potrebe že lahko drugačne. Minimirati stroške in tveganje je za podjetnika najpomembneje, da ostane prilagodljiv novim razmeram. Posebej zanimivi in obenem potencialno nevarni so obstoječi, starejši objekti, ki se v nekaterih primerih zaradi propadlih lastnikov prodajajo po izredno ugodnih cenah. Ti objekti so lahko velika priložnost, saj že obstajajo in jih je za usposobitev treba le prilagoditi potrebam aktualnega podjetnika.V tem primeru je dovolj le lokacijska informacija, na podlagi katere se lahko rekonstruira objekt, torej ni nobenih stroškov in izgubljenega časa s papirnato vojno. Ob tem je treba biti zelo pozoren na obstoječo dokumentacijo o teh objektih, predvsem o tem ali imajo uporabno dovoljenje. Če ga imajo, sta nakup in rekonstrukcija smiselna, sicer pa lahko tak nakup postane nočna mora, kajti v poslovnem prostoru - predvsem proizvodnem obratu - brez uporabnega dovoljenja ne morete opravljati dejavnosti. Pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj lahko sproži zahteve dajalcev soglasja po sanaciji infrastrukture, kar pomeni veliko stroškov, dela in izgubljenega časa - če je vmes še kaka nerešena lastninska ovira, je lahko zadeva v pat položaju vrsto let, to pa pomeni finančno izgubo za naložbenika. Pri nakupu še nepozidanega stavbnega zemljišča pa velja vezati poplačilo celotne kupnine na rok izdaje gradbenega dovoljenja. Če je lokacija obdelana v sprejetem lokacijskem načrtu, ni bojazni, da gradbenega dovoljenja ne bi dobili, zato je nakup take lokacije gotovo najbolj varen in časovno učinkovit in ga ni treba vezati na izdajo gradbenega dovoljenja. Poslovno-obrtne cone so zasnovane tako in nakup poslovnega prostora v teh conah je gotovo zelo varna naložba. Na drugih lokacijah je treba paziti na morebitne negativne vplive na okolico, predvsem na stanovanjske zgradbe in na utečeno življenje stanovalcev. Čeprav študije vplivov na okolje dokazujejo, da je vse v redu, lahko kljub temu pride do konfliktov z okolico, kar za nikogar ni dobro. Pred kakršnokoli odločitvijo pa mora naložbenik zelo dobro premisliti, za kaj potrebuje nepremičnino: le zaradi opravljanja poslovne dejavnosti ali tudi kot naložbo kapitala v nepremič-nino.V prvem primeru bo najem prostorov hitra in ekonomična rešitev.V drugem primeru je potrebno več previdnosti, saj lahko nepremičnina iz določenih razlogov in razvoja dogodkov bistveno pridobi ali pa bistveno izgubi vrednost. Pri poslovnih objektih je tisto drugo bolj običajno, še zlasti če se bo v zemljiški politiki obrnilo po zgledu na evropsko prakso in bo ponudba večja. IM Športne društvo Senožeti slavilo 10-letnico Športno društvo (ŠD) Senožeti je v soboto 9. junija na igrišču v Šentlambertu proslavilo 10-letnico uradnega formiranja. Uspehe zadnjih 20 let in obdobja pred tem so dostojno proslavili v okviru osrednje prireditve ob krajevnem prazniku. Uvod v dogajanje so pomenile popoldanske revijalne malonogometne tekme mladinskih, članskih in veteranskih ekip iz Sentlamberta,Tirne in Colnišč. Za posladek je bila članska tekma, v kateri je moštvo Sen-tlambert/Gamsi premagalo slovenskega prvoligaša v futsalu Živex Celje, ki je v minulem državnem prvenstvu osvojil končno 3. mesto. Domačini so bili boljši z rezultatom 3:1. Brane Omahne: »Če boste zagnani, vam bo Občina Zagorje še naprej pomagala.« Športno merjenje moči je ob 19. uri zamenjala uradna slovesnost. Na njej je kot prvi spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Senožeti-Tirna Matej Groboljšek, slavnostni govor ob športnem jubileju pa je imel predsednik ŠD Senožeti Marjan Ocepek. Orisal je zgodovino športa v Šentlambertu in okolici, ki sega krepko v čas pred ustanovitvijo društva. Začelo se je z nogometom in smučanjem, ki sta še danes glavna športa. Za nogometno infrastrukturo so poskrbeli, pred dvema letoma pa so pričeli z modernizacijo smučišča, ki bo predvidoma zaključena do leta 2010. Ocepek je zagotovil, da se bodo članice in člani ŠD Senožeti še naprej trudili, da upravičijo pričakovanja vseh simpatizerjev športa in rekreacije v njihovem okolišu ter vseh, ki podpirajo njihovo dejavnost. Nadaljevali bodo s “predanim in uspešnim delom na tekmovalnem, organizacijskem, gradbenem in drugih področjih.Trdno smo odločeni slediti našemu sloganu: Do novih zmag!’’ Članstvu se je zahvalil za prizadevno delo, donatorjem pa za finančno pomoč pri izvedbi športnih prireditev in izvajanju programov društva. Kot glavnega donatorja je omenil Občino Zagorje, ki je bila tudi generalni sponzor jubilejnega dogodka. Direktor zagorske občinske uprave Brane Omahne je čestital ŠD za njegovo zagnanost in uspehe. Dejal je, da bo zagorska občina še naprej podpirala njegova prizadevanja. “Če boste imeli voljo do uresničevanja projektov, vam bomo še naprej stali ob strani.Vaš optimizem in želja po novih zmagah gresta namreč z roko v roki z usmeritvijo Občine Zagorje v zagotavljanje čim boljše kakovosti življenja občank in občanov.” Medijska pokrovitelja slovesnosti sta bila lokalna televizija ETV in Radio Snoopy. Sledile so čestitke in izročanje priložnostnih daril. V imenu Prostovoljnega gasilskega društva Šentlambert je ŠD obdaril njegov predsednik Janez Groboljšek. Izrazil je željo, da ostanejo gasilci in športniki še naprej tako tesno povezani kot doslej. Prijateljske vezi je z darilom potrdil tudi predsednik ŠD Čolnišče Alojz Vozelj, medtem ko je Aleš Klopčič predal darilo v imenu vaščanov Zavšenika. Marjan Ocepek:« Predano bomo delali še naprej.« V kulturnem programu je z recitacijami in zborovskimi pesmimi sodelovala podružnična osnovna šola Senožeti. Predstavil se je harmonikar Nace Klančišar ter plesalki hip-hopa Kristina Drnovšek in Maja Razboršek. Po uradnem delu se je prijetno druženje nadaljevalo ob zvokih ansambla Ajda. Že naslednji dan je ŠD Senožeti organiziralo otroški turnir v malem nogometu. Med 13 ekipami so največ znanja pokazali igralci NK Rudarja iz Trbovelj, drugo mesto je pripadlo ŠD Mlinše, tretje pa DreamTeamu iz Zagorja. Besedilo: Boštjan Grošelj Sliki:Aleš Klopčič © mšwm H rast niški turisti v Čečah Člani Turističnega društva Hrastnik so v nedeljo, dne 17.5.1007, organizirali tradicionalni pohod Hrastničani spoznavamo svoj domači kraj. Ob 8.00 uri se je zbralo na tržnici 26 udeležencev in krenili so v smeri Boben, Ravne, Goveji potok in Zadružni dom Čeče. Demonstracija plezanja v Bobnu Postregla jim je Vesna Babič iz Bobna Počitek na kmetiji..? V soteski Boben je bil prvi postanek, kjer so jim plezalci plezalne sekcije PD Hrastnik demonstrirali plezanje po urejeni plezalni steni. Aleksander Stopinšek, njihov mentor, je povedal, da bi rad to dejavnost oživel, saj so na teh stenah vadili že ekstremni plezalec, o čemer pa zelo malo vemo. Plezanje sta demonstrirala dva mlajša plezalca . Veseli pohodniki lame Preden so zavili čez potok Boben proti Ravnam, jih je nepričakovano ustavila in pogostila s svojimi dobrotami članica društva Vesna Babič. Pod Ravnami pa jim je gozdar Andrej Kovač povedal nekaj besed o lovstvu na tem območju in kako so pripeljali v te kraje muflone. Pot so nadaljevali do kmetije Žagar, kjer ima najemnik Vladimir Petek okrog 30 lam. V Laškem ima namreč registrirano ekološko kmetijo NATURE in tudi vzrejo ter prodajo lam. Na kmetiji Grebenc so si ogledali fazane in noje, domačini pa so jih pogostili s suhim, prekajenim nojevim mesom. Pohodniki so se vrnili čez Goveji potok do Zadružnega doma Čeče, kjer so jih v gostinskem podjetju Alfa-mikra d.o.o. pogostili z domačim želodcem in domačim kruhom, kar je značilno za Binkoštno nedeljo. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv TD d guflvaw @1 Konjeniški pohod hrasiniškega društva Konjeniki z Dola in Hrastnika, ki imajo svoj sedež na Kovku, so se tudi letos odpravili po poti, začrtani po meji hrastniške občine. Pridružilo se jim je še nekaj konjenikov iz Sevnice, Laškega, s Kuma in iz Trbovelj. Njihov pohod je trajal dva dni, začeli pa so ga na Kovku v soboto zjutraj, 26. maja 2007, kjer je krajane in konjenike - 22 jih je bilo, pozdravil župan Miran Jerič. Jože Cafuta - najstarejši konjenik Preden so konjeniki odšli na v konjenici nosi hrastniško kosilo, so najprej poskrbeli za zastavo svoje konje, za katere so potem kasneje med kosilom skrbeli ostali člani društva. Nadaljevali so pot proti Brnici, Hrastniku, Dragi in Prapretne-m,potem na Plesko.Ostenk, Sv. Katarino, Čeče, Mrzlico in na Kal, kamor so prišli ravno na kosilo. Potem so odjezdili proti Marnem in na Kopitnik, na zadnjo postojanko prvega dne. Naslednje jutro so se odpravili v smeri Gore in dospeli na Kovk v času kosila. Kontrolne točke na tej poti so pri kmetiji Do-beršek in Homšek, Gorenc, planinski dom na Kalu, Strmljan in Tomažič. Na poti so imeli prvi dan v Retju tudi konjeniške igre, kjer so se pomerili v spretnostnem jahanju. Največ znanja je pokazala Ana Markelj. »Naš konjeniški tabor je lepo uspel in brez problemov sta dva dni jezdila tudi najmlajši, 13 - letni konjenik Anže Rovšek in najstarejši, 72- letni Jože Cafuta iz Malečnika,« je povedal Matej Pust, predsednik kluba. Konjenica na Kalu Konjenico sta vodila Ana Markelj in Igor Drgan, pomagal pa je tudi Andrej Ocvirk. Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv KK Šola varne vožnje Svet za preventive in vzgojo v cestnem prometu občine Hrastnik že tretje leto zapored organiziral kondicijski trening za motoriste. Pred začetkom motoristične sezone je šola varne vožnje, oziroma kondicijski trening za motoriste, potekala v soboto, 12. maja 2007. »Treninga varne vožnje, ki je potekal pred dvorano Dolanka na Dolu pri Hrastniku.se je udeležilo 21 motoristov, predvsem članov moto kluba Schlossberg iz Hrastnika,« je povedal Aleš Ve n ko, vodja sveta. Izvajalec programa Avtošola Ko le rat iz Ljubljane je program, ki ga je izvedel zelo kvalitetno, razdelil na dva dela. »V prvem delu so udeleženci v mali dvorani Dolanke poslušali teoretične napotke in razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti vožnje z motornim kolesom, ki je nujno potrebno za vožnjo v najrazličnejših vremenskih pogojih.V drugem delu pa so izvajali praktične vaje za izboljšanje tehnike vožnje,« je še dodal Aleš Venko. Besedilo : Fanči Moljk Slika: arhiv moto kluba Plodne leto Medgeneracijske društvo Upanje Trbovlje že sedmo leto redno izvaja program »Trboveljska prostovoljska mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost in boljše odnose med generacijami« Znotraj njega so naslednji programi: osebno medgeneracijsko družabništvo s sta-rim človekom, medgeneracijske skupine za kakovostno starost, skupnostna skrb za ozaveščanje celotne krajevne javnosti, ohranjanje prostovoljske kondicije, medgeneracijski piknik in strokovna ekskurzija. Preko 50 prostovoljcev, aktivnih članov društva, se redno tedensko druži s starimi ljudmi v občini Trbovlje, v mrežo je skupno vključenih okoli 300 uporabnikov. Junij tudi v dejavnostih društva pomeni zadnji mesec pred poletnimi počitnicami, ko se prostovoljske dejavnosti za dva meseca prekinejo, prostovoljci pa si naberejo novih moči in energije za delo v »novem šolskem letu«. In kaj se je v društvu dogajalo v minulem delovnem letu? »Že takoj na začetku šolskega leta smo se udeležili velikega, že četrtega medgeneracijskega piknika, ki ga za svoje članice - lokalna medgeneracijska društva, organizira Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije. Gostilo nas je ‘najmlajše’ in zadnje priključeno Medgeneracijsko društvo Komenda, ki je pripravilo pester celodnevni program s pogostitvijo in prikazom makete novega medgeneracijskega središča, ki ga bodo zgradili v občini v prihodnjih letih V predstavitvi posameznih društev so s svojim prispevkom sodelovali tudi prostovoljci našega društva. V začetku koledarskega leta je izšla 6. številka letnega glasila Pozdravček. Glasilo obsega približno 100 strani in je bilo razdeljeno vsem prostovoljcem, starim ljudem in zainteresiranim svojcem, ne le v trboveljski mreži, tudi v širšem slovenskem prostoru. Skozi celo leto je društvo na različne načine skrbelo za ohranjanje prostovoljske kondicije. Se naprej so se mesečno srečevale intervizijske skupine prostovoljcev, zagotovljena jim je bila strokovna literatura in predavanja oz. strokovna srečanja. V maju smo tako organizirali strokovno predavanje o samoobrambi v starosti, ki je bilo odprto tudi za širšo javnost. Že tradicionalno je v maju Območno združenje Rdečega križa Trbovlje za stare ljudi, člane skupin in njihove voditelje organiziralo izlet, tokrat na Debeli Rtič. Prav tako tradicionalna je bila strokovna ekskurzija, ki jo kot skromno nagrado za prostovoljsko delo enkrat letno organizira Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije. Odpeljali smo se proti Olimju, si tam ogledali dobro znane znamenitosti, se posladkali, ogledali muzej na prostem v Rogatcu in zaključili dan ob poznem kosilu. Strokovni del ekskurzije sta bila ogleda dveh domov za stare ljudi - Pegazovega doma v Rogaški Slatini in pa doma v Šentjurju pri Celju. Oba sta novejša in sprejem ter prikaz življenja v domu sta prostovoljce resnično navdušila. Tekom let delovanja je Medgeneracijsko društvu Upanje ustvarilo stabilno mrežo neformalne pomoči in zadovoljevanja nematerialnih potreb starih ljudi. Tudi v sosednji občini zelo uspešno deluje malo mlajše — Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje, ki ima zelo aktivne člane in se njegove dejavnosti pozitivno širijo v okolje. O vsem je sproti in več slišati tudi v sredini oddaji Upokojenci med nami, v »Minutkah za kakovostno starost«, kjer bomo vse zainteresirane kmalu povabili tudi na novo usposabljanje za vse tiste, ki si želite prostovoljsko delati s starimi ljudmi in tako storiti nekaj lepega za druge in hkrati zase. Besedilo in slike: Mateja Eržen Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje KOLONIJA I. MAJA 21,1420 TRBOVLJE Tel./faks: +386 3 565 33 00, mobi: 031/260-623 (Mateja) www.zveza-medgendrustev.org/trbovlje.html e-pošta: mateja.erzen@gm a/7. com mßMNO 0 4. občinski otroški parlament »Trbovlje danes« Društvo prijateljev mladine Trbovlje je ob prvojunijskem prazniku v sodelovanju z Občino Trbovlje organiziralo tradicionalni občinski otroški parlament na temo »Trbovlje danes«. Zasedanja se je udeležilo 21 otrok iz vseh štirih trboveljskih osnovnih šol. Prisotne sta pozdravila podžupana Občine Trbovlje Mitja Rozina in Metod Kurent. Mladi delegati so svoje predloge o razvoju Trbovelj podali vnaprej. Mnenja so, da je kraj do sedaj že precej napredoval, predlagali pa so, da se več vloži v turizem, konkretneje so predlagali uvedbo raftinga na Savi, sprehajalnih poti, kolesarskih stez, obnovitev muzeja in rudarskih kolonij, posodobitev trgovin, izgradnjo zimskega bazena, urejanje igrišč v okolici šol. Prav tako so bili mnenja, da nam primanjkuje športnih objektov in rekreacijskih centrov. Želijo si tudi več projektov namenjenih mladim. Danih pa je bilo tudi precej pohval, predvsem za urejenost in dogajanje v mestnem parku in obnovitev cest. Zelo Občni zbor DPN Trbovlje V srede, 31. maja popoldan /e potekala programsko volilna seja Občnega zbora Društva prijateljev mladine Trbovlje. Članom društva je bilo predstavljeno poročilo dela v letu 2006, iz katerega je razvidno, da je bilo njihovo delo uspešno. Vsako leto se trudijo, da program še dopolnijo in naredijo še več v dobro trboveljskih otrok. Prav tako so bili člani seznanjeni tudi s planom dela za letošnje leto, ki bo še bolj zanimiv in inovativen. V tem letu je potekel mandat predsedniku društva Marjanu Frelihu. Njegovo delo v preteklem mandatu je bilo ves čas aktivno. Sodeloval je na vseh projektih, ki jih je društvo pripravilo za otroke in mladostnike in pokazal veliko mero veselja pri delu z otroki in spoštljiv odnos do prostovoljcev. Svoje delo je jemal odgovorno in premišljeno, v društvo pa je prinesel tudi obilico dobre volje. Vsekakor si želijo, da tudi vnaprej ostane aktiven član društva. Kandidacijska komisija DPM Trbovlje je predlagala za novo predsednico društva Miri Krajšek. Predlog je bil soglasno sprejet. S svojim večletnim prizadevnim delom je veliko storila za dobrobit trboveljskih otrok. Zadnja leta je vodila Svet za letovanje in prosti čas, v okviru katerega deluje tudi Klub prostovoljcev. Predvsem njena strokovnost na področju dela z otroki in mladostniki, pozitivnost, odkritosrčnost in poznavanje delovanja društva so pripomogli k odločitvi kandidacijske komisije, da jo predlaga za prevzem funkcije predsednice društva. Posebej so poudarili, da je za kvalitetno delovanje društva pomembna strokovnost, kar nova predsednica DPM Trbovlje Miri Krajšek vsekakor v veliki meri premore. Za DPM Trbovlje sekretarka Lavra Izgoršek zadovoljni pa so bili tudi z letošnjo zloženko prireditev, ki jo je Občina Trbovlje posredovala vsem gospodinjstvom. Vsi pa so se strinjali, da naš kraj težje pokaže svoj napredek, predvsem zaradi vandalizma, ki je ves čas prisoten. Otroški parlament ob trboveljskem občinskem prazniku Sprejet je bil sklep, da se na naslednjem otroškem parlamentu obravnava tema »Vandalizem«. Besedilo in slika: DPM Trbovlje, sekretarka Lavra Izgoršek Vzgoja dišavnic in zelišč in njihova uporaba V četrtek, dne 24.5.2007, je TD Hrastnik pripravilo v prostorih poslovne dvorane ljubiteljem hortikulture in kulinarike predavanje Vzgoja dišavnic in zelišč ter njihova uporaba. Iztok Gumzej in Damjana Napret Čeperlin Najprej je o zeliščih in dišavnicah govorila vrtnarka Damjana Napret Čeperlin, o rabi v kuhinji pa je spregovoril kuhar Iztok Gumzaj. Povedal je nekaj preprostih nasvetov, česar v raznih kuharskih knjigah ne najdemo. Zanimivi so bili razlogi, zakaj nekatere rastline režemo, druge sekljamo in tretje trgamo. Besedilo: Fanči Moljk, slika : arhiv TD Ob občinskem prazniku v Trbovljah: Župan trboveljski Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent Tiskovna v znamenju mešanih občutkov - med uspehi in razočaranji Na letošnji tiskovni konferenci, ki jo je prav na občinski praznik Trbovelj, I .junij, sklical župan Bogdan Barovič in na kateri je s svojimi sodelavci predstavil delo občine in uprave od I. I. do 31.5.1007, smo izvedeli kar precej novosti, ki so se zgodile v Občini Trbovlje. Poleg predstavitve uspešnega dela vseh zaposlenih na občini in v občinski upravi, so napovedali še nekaj smelih projektov, ki naj bi se udejanjili v letih od 2007 do 2010. Gre predvsem za pridobitev novih delovnih mest v proizvodnji, obnovo cest in izgradnjo štiri krakega križišča. Precej pa so nezadovoljni z državo oz. s počasnimi odločitvami vlade pri črpanju evropskega denarja za postavitev novih tovarn. Kot je povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe Dušan Strašek, bosta Občina Trbovlje in Republiška direkcija za ceste v juliju nadaljevala z naložbami v štiri krako križišče med rudniško upravo in nekdanjo upravo Rudisa v Trbovljah. Vrednost naložbe je okrog 1,2 milijona evrov, od katerega bo večinski, 66 odstotni delež prispevala država, razliko, 34 odstotkov, ali v denarju 402 tisoč evrov, pa občina Trbovlje. Prispele ponudbe za izvajalce bodo na občini odpirali v torek, 3. julija 2007, z deli pa naj bi pričeli že konec meseca julija.Ta naložba bo, kar zadeva vrednost, druga največja po izdelavi krožišča, ki je bila ovrednotena na 1,3 milijona evrov. Sicer pa bo novo semaforizirano križišče, za katerega so na Občini Trbovlje samo za potrebno dokumentacijo odšteli blizu 180 tisoč evrov, predali v uporabo prometu maja leta 2008. Po tiskovni konferenci, smo poprosili župana Bogdana Baroviča in podžupana Metoda Kurenta za nekaj odgovorov. Bistvenega pomena so bila njuna mnenja o »prihodu« novih delovnih mest in podjetij ter iskanje možnosti v novi regiji. Zupan Bogdan Barovič, ste zadovoljni s svojim in z delom svojih sodelavcev letos? Sem! Ugotavljam, da je uresničitev naših obljub 90 odstotna v času prvega mandata in tudi v drugem mandatu uresniču- jemo s terminskim oz. časovnim planom to, kar obljubljamo. Prepričan sem, da bomo do leta 2010 vse naše obljube prav tako vsaj v 90 % izpolnili. Najbolj sem vesel današnje pridobitve, to je otvoritve tovarne Plobird, kar je mogoče nek nov začetek za Trbovlje. Prepričan sem, da je tovarna Plobird z njenim lastnikom gospodom Andreom Cardinettijem začetek velikega uspešnega podjetja. Tako razmišlja tudi lastnik podjetja. Sem pa žalosten, kot tudi SNS, da tujci, ki imajo ogromno kapitala in bi se lahko šli proizvodnjo kjerkoli, kakorkoli in kadarkoli, pridejo v Slovenijo, medtem ko domači, slovenski investitorji, bežijo na vzhodne trge. Obljubljajo eno - delajo drugo - iščejo profit brez dela. Zaradi tega sem izredno žalosten, obenem pa sem vesel, da se je gospod Cardinetti odločil za ta projekt. Druga velika pridobitev bo, upam, do junija 2008 uresničena izgradnja druge faze krožišča, t.j. štirikrako križišče v centru mesta. S to novo in sodobno pridobitvijo je tretja faza, ki sledi, torej podhod, tako rekoč in v narekovajih, malenkost, tako da bo do leta 2010 tudi ta projekt končan. Obstaja možnost, da se z lastniki zemljišč RTH dogovorite glede lastništva in odkupa? Poglejte, mi se vedno pametno dogovarjamo. Zadaj, za našimi dogovori, pa je lastnik - država, ki seveda govori eno, v žepu drži pa figo. Pogovarjal sem se leto dni, dobil nešteto obljub, ki niso bile uresničene, dejanja pa kažejo prav v nasprotno smer kot so bile dane obljube.Tako sem po dolgih pogovorih ugotovil, da bom šel svojo pot, tisto ki je pomembna za Tr-boveljčanke in Trboveljčane. Žalosti me, da država našo zemljo, ki jo je 200 let izkoriščala, mirno predaja v last skladu kmetijskih zemljišč, nam vTrbovljah pa, ki jo potrebujemo, ne da ničesar.To je zelo žalostno in grdo od države, Ministrstva za gospodarstvo, od Vlade, od vseh. Kajti, 200 let izkoriščati našo trboveljsko zemljo in jo potem mirno predati nekomu, da jo bo čez 10 let po dva sli trikratni ceni prodajal občini nazaj, to je lastniku, je presedan brez primere. Podžupana Metod Kurenta smo povprašali, kakšen je njegov pogled na dosedanjo prehojeno pot v tem letu v Občini Trbovlje. Sam sem prežet s optimizmom.V mesecu maju smo dosegli številne dogovore z ministrstvi, z vladnimi službami, ki bodo privabili v Trbovlje investitorje in pripeljali nekaj denarja z ministrstev. Skupaj ga bomo oplemenitili z občinskim denarjem in pričeli z investicijami. Pravkar smo v fazi izbire izvajalcev na področju gradnje infrastrukture.Tako cest kot vodovodov se bo letos delalo ogromno. Seveda se bodo določene investicije nadaljevale še v prihodnjem letu, zaradi velikosti in zahtevnosti projektov in jih ne finančno ne fizično ni možno izvesti v pol leta. Začeli bomo z intenzivno izgradnjo novih parkirnih prostorov in izgradnjo otroških igrišč. Poleg tega bomo skrbeli za vse - od najmlajših pa do najstarejših. Se vedno ostajamo občina prijazna upokojencem in invalidom, obenem pa bomo še več naredili za mlade in začeli načrtno skrbeti za to, da bomo preprečili beg možganov. To pa tako, da bomo začeli z izgradnjo poslovnih subjektov, ki bodo omogočali, da bodo tudi višje izobraženi kadri ostali doma, seveda, če jim bomo nudili dobre pogoje za življenje na področju rekreacije, turističnih površin, varnosti v cestnem prometu in omogočali šolanje ter kvalitetno prebivanje in preživljanje prostega časa. Zato bomo delali na vseh segmentih.Trenutno smo v fazi urejanja prostora in drugo leto, ko bo zakonodaja urejena in ko bomo začeli sprejemati ureditvene načrte, mislim, da bomo prišli do novih kvalitetnih površin - tako za področje turizma, rekreacije kot tudi varnosti v prometu in obenem poskrbeli za številne ustanove, da bodo lahko nadgradile svoj program, razširile asortiman ter bo lahko vsakdo vsakršne starosti in razmišljanja v naši občini našel nekaj zase. Koliko lahko ta najmanjša regija v Sloveniji - če špekulirava - Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter morda še kdo v tej tretji razvojni osi in ostalih ponudbah pridobi? Najprej bom rekel tako: bolje je imeti svojo najmanjšo regijo, kot pa biti privesek večje regije. Zato jo jaz vsekakor podpiram.Tretja razvojna os je ena izmed temeljnih in ključnih priložnosti za regijo Zasavje, še bolj konkretno za Trbovlje in Hrastnik. Kajti občina Zagorje konec koncev ima priključek na avtocesto, mi pa ga imamo zgolj preko občine Zagorje in preko občine Prebold. Če bi uspeli s tretjo razvojno osjo, kar pa ne pomeni samo tunel, ki pomeni povezavo z avtocestnega odseka Latkova vas do Zidanega mosta oz naprej proti Trebnjemu, Krškem ali Zagrebu in Novemu Mestu, bi to pomenilo veliko priložnost za investicije v gospodarstvu. Gospodarstvo je v situaciji, ko pazijo na vsak strošek. Zelo pomemben strošek pa je tudi transport, čas in kilometri prevoza na delo. Očitno je, da v Zasavju nimamo dovolj kadra in v primeru postavitve kakšnega večjega gospodarskega subjekta vTrbovljah ali v Zasavju moramo računati na to, da se bodo delavci, kot je v Evropi tudi že normalno, vozili do sto kilometrov daleč. S tunelom bi jim to pot skrajšali po km in tudi časovno. To je velika priložnost za Trbovlje, bojim pa se, da bi zgradili zgolj tunel in ne bi nadaljevali s priključkom proti Hrvaški. V tem primeru bi dobili zgolj tranzit za samo mesto... Dolge vasi si v Trbovljah verjetno ne želimo. Zato moramo stati, ne zgolj za tunelom, temveč, za celovito rešitvijo tretje razvojne osi. Kot vemo, se pripravlja železniški križ petega in desetega koridorja, ki bo potekal delno tudi preko Zasavja. Glede na to, da ima pri nas SZ kar nekaj industrijskih tirov, bi lahko slednje uporabilo zasavsko gospodarstvo. Ste že imeli kakšne pogovore s vodstvom SŽ? S SŽ smo se enkrat že pogovarjali, trenutno tečejo pogovori z vodstvom termoelektrarne o tem, da želimo zgraditi prekladalno rampo, ki bo omogočala pretovarjanje premoga. Tako bi s cest, kjer trenutno poteka tranzit od železniške postaje do deponije premoga Lakonca, ta premog preselili na tekoče trakove, ki bi vodili po tunelu do Lakonce.To bi precej zmanjšalo obremenitev cest, ogromna pa bi bila finančna pridobitev za TET. Stroške transporta bi tako znižali za cca 5 dolarjev na tono, kar pomeni pri letni proizvodnji, potem ko bo RT H zaprt, cca 600 tisoč ton krat 5. Iz tega je razvidno, da bi se taka investicija povrnila v nekaj letih. Dogovarjamo pa se tudi o prestavitvi tirov zaradi nove investicije, ki se bo zgodila v elektroenergetiki in zaradi ureditve parkirnih razmer na železniški postaji Trbovlje. Pogovarjamo se tudi s Holdingom SŽ kin z Agencijo za železniški promet Republike Slovenije. Tako sta kratko orisala dogajanja v prihodnjih mesecih župan in podžupan občine Trbovlje. Besedilo: Rudi Špan Praznovanje v Domu upokojencev Franc Salamon Svečana prireditev v počastitev trboveljskega občinskega praznika je 5. junija proti večeru privabila obiskovalce - stanovalce doma, njihove svojce in prijatelje. Direktorica DUFS Danica Hren in župan Bogdan Barovič sta povedala veliko vzpodbudnih besed. Nista pozabila poudariti kako pomembno je dobro počutje in vzdušje v domu ter kako smo ponosni na svoj kraj. Trboveljski župan - stik generacij V kulturnem programu sta sodelovala Otroški pevski zbor OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj in Ženski pevski zbor Svoboda Dol pri Hrastniku, ki jima dirigira Karmen Lindič ter stanovalci DUFS, ki so prebrali nekaj pesmi domačih avtorjev. Program je spominjal na nekdanje dni, saj so bile zapete pesmi, ki so obiskovalce vračale v mislih na trenutke življenja, ki so pustili svoj neizbrisen pečat. Domski ustvarjalci proslave Nestanovitno vreme je prekrižalo načrtovano prireditev pred domom, a ni pre- Dobro se počuti med svojimi ljudmi gnalo dobrega razpoloženja, ki ga znajo ustvariti v DUFS. Ob zaključku je Bogdan Barovič zapel Kam plujemo, skupaj z obema zboroma. To dokazuje, da so generacije še vedno tesno povezane in da ne živijo vsaka zase. V preddverju doma je bila odprta razstava slik stanovalca doma Stanislava Leskovška, ki ustvarja v različnih slikarskih tehnikah. Besedilo in slike: Irena Vozelj »Naša šola - eko šolan Osnovna šola Tončke Čeč Iz Trbovelj kot eko šola deluje že deseto leto. Eko zastavo je šola pridobila leta 1908, za njeno potrditev pa moramo vsako leto sodelovati v najmanj petih aktivnostih v sklopu nacionalnih kriterijev programa eko šola kot način življenja. »Tako smo v letošnjem šolskem letu sodelovali v natečaju izdelave eko voščilnic, eko kvizu Raziskovanje okolja Evrope za osnovne šole ter pri drugih aktivnostih.« je zapisala avtorica članka, učenka 9. b, Jana Crnkovič. OŠ Tončke Čeč je eko šola »Ena izmed pomembnejših dejavnosti, v katero se vključujemo vsi učenci, pa tudi učitelji naše šole, je sodelovanje v projektu družbe Tetrapak, družbe Slopak in eko šole - ločeno zbiranje kartonske embalaže za tekočine. Za zbiranje praznih tetrapakov vseh velikosti imamo pred šolo velik zbiralnik. Letos smo zbrali že kar 1560 kg tetrapakov. Zbiramo tudi star papir, na mesec ga zberemo približno 2 toni, v celem šolskem letu se ga je nabralo 24 ton. Ločeno zbirajo odpadke Poleg tega zbiramo tudi stare izpraznjene baterije.V letošnjem šolskem letu smo jih zbrali že 410,5 kg. Za baterije imamo na šoli manjši zabojnik, ki ga izpraznimo večkrat na leto. Zbrane tetrapake in baterije nam odvaža Javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o., s katerim uspešno sodelujemo že vrsto let. Odpadni papir odpelje podjetje Surovina iz Trbovelj, odpadne kartuše in tonerje, ki jih zbiramo že drugo šolsko leto, pa podjetje Bitea iz Dramelj. Zbran odpadni papir in tetrapaki so namenjeni predelavi (reciklaži), kartuše in tonerji ponovni polnitvi in ponovni uporabi, stare baterije pa se strokovno uničijo. V teh letih eko šole smo poleg zbiranja odpadkov izvajali še različne druge aktivnosti. Leta 2001 smo sodelovali v natečaju za poslikavo vozila za odvoz odpadkov, leta 2004 smo ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, poslikali velik zbiralnik za odpadke s sončnicami in pripravili skupaj s Komunalo Trbovlje, d. o. o. eko razstavo v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah. Več let smo sodelovali na eko bazarju v Ljubljani, vsako leto pa prehodimo ekološko pot Trbovlje - Hrastnik. Eko kotiček Vsaka razredna skupnost v svoji učilnici oblikuje eko kotiček. Tam so nameščeni eko izdelki iz odpadnih embalaž, ki jih izdelamo učenci. Navadno je v kotičku tudi eko mapa, v kateri se hranijo vsi eko prispevki učencev.To so razne eko zgodbe, pesmi, risbe, smešnice oz. anekdote in »umazane fotografije«, kjer so prikazani odvrženi odpadki na nepravem mestu, najpogosteje kar v naravi. Učenci pa izdelamo tudi eko koše, v katerih se v učilnicah zbira odpadni papir, ki nastane kot odpadek pri pouku. Vsako leto je izbrana druga tema, na katero se še posebej intenzivno izdelujejo izdelki in pišejo zgodbe. Letošnja tema je nasilje. Učenci četrtih razredov so sodelovali na natečaju Ekologija odnosov in izdelali različne izdelke. V letošnjem šolskem letu smo v šolo prinesli tudi razne lončnice in z njimi popestrili naše učilnice oziroma okenske police. Vse te dejavnosti se tudi točkujejo in tako razredne skupnosti zbirajo točke.Točkuje se prinašanje baterij, tetrapakov, papirja, kartuš, tonerjev, oceni se eko mapa s prispevki, število novih lončnic ... Nekaj dodatnih točk prinese tudi Eko bralna značka, ki jo je mogoče opraviti. Pri tej vrsti bralne značke prebiramo knjige z vsebino o okolju. Nekajkrat na leto se sestanemo predstavniki vseh razredov, mentorica Marjana Ovnik in zunanji sodelavci. Pogovorimo se o opravljenem delu in si začrtamo pot za naprej. Tri razredne skupnosti, ki zberejo največ točk, so ob koncu šolskega leta nagrajene. Prigarane nagrade navadno porabijo na ekskurziji za kakšen priboljšek. S knjižnimi in drugimi praktičnimi nagradami pa so nagrajeni tudi tisti učenci, ki zberejo največ posameznih vrst odpadkov.« Jana Crnkovič, 9. b Gregor tretji V času od I. do 3. junija 1007 se je 6 članov izlaškega klana karate klub Pon-Do-Kwan Izlake, pod vodstvo Srečka Rozmana, s slovensko reprezentanco v kikboksu udeležilo velikega tekmovanja za svetovni pokal v Salsamaggiore Terme Italija. O ■ KICKBOXING ™ |^\ WAKO 1 IflEEH&l-2-3»02007 M, Salsomaggiore Terme • Italy _ Na tekmovanju je bilo zastopanih 23 držav iz Evrope in Severne Amerike. Kot je omenjeno že v naslovu, je v kategoriji mladink šemi kontakt do 65 kg, s konkurenco pometla Neva Ocepek. Otvoritveno borbo z Italijanko je zmagala z najboljšim možnim rezultatom, to je 10 proti nič. Nasprotnico s Hrvaške je v drugem kolu ugnala s 7 proti 5. Borba z Madžarko Viviano je bila zopet zaključena predčasno, zaradi razlike desetih točk, ki jo je dosegla Neva. Kot se spodobi, jo je v finalu čakal najtežji izziv - članica znane madžarske ekipe Kirley team. Nevina nasprotnica se je pobližje spoznala z njeno nogo in zato predala borbo. rin<£ ring E. T R ERI/ (euriclie *.r.l. Buzzeul i V EC IV.ERIA Dl C lannovo I mi ilcttnche i.t.i. K uspehu Izlačanov je svoj delež prispeval tudi perspektivni mladenič Gregor Razpotnik, ki je v kategoriji mladincev do 57 kg osvojil odlično 3. mesto in s tem točke za svetovni pokal. Prva dva nasprotnika iz Italije je s svojo superiorno nožno tehniko ugnal relativno lahko. Zataknilo se mu je v polfinalu, kjer je klonil proti Madžaru Veresu, ki je bil spretnejši pri izmikanju in uporabi ročnih tehnik. Dobro koncentracijo in obilo spretnosti je prikazal Nusmir Bajraktarevič, ki je prvega nasprotnika »povozil« z I I proti I. Drugo kolo je šel naprej in se nato v naslednjem kolu boril z Norvežanom Torom in z malo smole izgubil s 6 proti 7. Ob koncu je tako dosegel 16. mesto. Podobno se je dogajalo tudi Milošu Rozmanu, ki je v prvi borbi pokazal bogate izkušnje in gladko zmagal, nato pa klonil proti Grku in tako na koncu osvojil 23. mesto. Pretežno na izlet v Italijo sta se peljala Tilen in Jure, ki sta kljub uspešnima borbama zaradi neugodnih spletov okoliščin izgubila mesti na stopničkah. To tekmovanje je bilo za Izlačane pomembno še posebej zato, ker so tokrat prvič oblekli nove trenirke in jih pokazali javnosti. Nakup le-teh so omogočila podjetja Kovit projekti, NLB Banka Zasavje, Aki Izlake, l-net in Grasit. Za to se jim vsi lepo zahvaljujejo in ob enem upajo, da bodo dolgo lepi v novih trenirkah. IRH Veselo trboveljsko popoldne Sobota, 9. junij 1007, od Kovinarskega do Muzeja, glasba in ples in...Kohšiht Vse dobre stvari so tri: glasba in ples In... ja vreme! Zdržalo je, čeprav se je nekaj sivilo in godrnjalo, a le ni upalo kaj več. Saj, le kako bi, pri tolikih »pleh muskah« ? Promenadno so koncertirali kar na štirih točkah in to Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, Godba Cerknica, Pihalni orkester občine Duplek in Delavska godba Trbovlje. Delavska godba Trbovlje -ja,je navdušila,je trboveljska! Trboveljska delavska godba je trboveljska in pika, aja, klicaj! Ampak, lepo po vrsti gre pa takole: Promenadni koncert pred Gradičem Promenadni koncert pri Gradiču je pritegnil pozornost gostov in bližnjih stanovalcev, V mestnem parku Folklora!!! Tem tudi v mestni park ni bilo potrebno, da bi videli stojnice z medom, sladkorno peno, klekljarice, Perkmandelca, Folklorno skupino in ne nazadnje poslanca v bikerski opravi. Promenada na Sallauminesu Verjeli ali ne, pod zelenim kostanjem se trlo jih je - trbovskih pleharjev. Mažoretna revija Občutljiva dušica zazna lepoto in jo mahne na Rudarja... Osvajanje mesta od parka do muzeja Da je vsake pesmi enkrat konec, se ve, vendar mimohod mažo ret in pihalnih godb skozi trboveljsko dolino - vsaj osrednji njen del, je napovedal drugače - dobili so se pred muzejem... pa tudi to še ni konec. Vsak pošten Trbovc ima enkrat na leto nohšiht - tokrat z Malibujem na Kipah. Vmes pa - seveda, vedno je še nekaj vmes. Torej vmes med vsem tem dogajanjem je v telovadnici OS Trbovlje že od dopoldanskih ure potekala Breakcance BiTka - druga po vrsti. Ob vragolijah in akrobatskih likih, ki so jih izvajali ob zelo dobri glasbi, ki že sama zahteva gibanje, lahko rečem le: Stoj in glej! Besedilo ip slike: MaH VOXHUMANA ALEKSANDER ŠILES Razstava “pozdrav različnosti” Za teden dni, od 1. do 9. junija 1997 se v avli K< DD Zagorje svoja dela na ogled postavili zasavski likovniki in umetniki Boris Bea, Nikolaj Beer, Vesna Drnovšek, Jože Dvnik, Simon Sernec, Aleksander Šiles, Samo Šiles, Simon Tanjšek, Severina Trošt Šprogar in Antonio Živkovie. Pesmi za dobre voljo Letni koncert, ki so ga dolske pevke poimenovale Pesmi za dobro voljo, je bil v sredo, 30. maja OJ, v kinodvorani, kjer so morali prinesti številnim obiskovalcem še nekaj dodatnih sedežev. V prvem delu so pele same, v drugem pa so vključile še pevce skupine UN s Trboul, ker so po scenariju zborovodkinje Karmen Lindič rabile moške glasove za pevski skeč.To pomeni, da so s petjem odgovarjali na njihova vprašanja ali jih komentirali. Dogajanje pa so duhovito popestrili z rekviziti iz kmečkega življenja. Pesmi so bile v glavnem ljudske - od Prekmurja in Koroške do Vipavske in Rezijanske pokrajine. »S pevci sem že sodelovala, zato sem vedela, da se bodo lepo vključili v naš pevski zbor,« je povedala Karmen Lindič. Kot navadno jih je na harmoniko spremljal FrancVrtačnik, program pa je povezovala Mojca Dolinšek. Besedilo: Fariči Moljk Slika: Branko Klančar Prejemniki Zlatega ključa na GŠ Hrastnik Glasbena šola Hrastnik je na eni od zaključnih prireditev ob koncu šolskega leta - v torek, 5. junija 2007, podelila priznanja Zlati ključ najboljšim učencem v tem šolskem letu. Na fotografiji Kaja Štojs-flavta, Silvija Gregorčič-flavta, Jerica Velikonja-klavir, Nadja Mičič klavir, s svojimi mentoricami in ravnateljico Polono Kovač na desni. Besedilo: Fanči Moljk Slika: arhiv GS Hrastnik Pozdrav mojemu mestu Učenci Glasbene šole Trbovlje so imeli v pozdrav svojemu mestu promenadni koncert pred Delavskim domom. Prireditev je postala tradicionalna v sklopu praznovanja trboveljskega občinskega praznika in je uvod v razstavo likovnih del učencev OŠ Tončke Čeč Trbovlje v Galeriji D D. MoniK 10 zmmm Mladi raziskovalci o Zagorju nekoč V šolskem letu 1006/07, ki sta ga Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo in šport razglasila za Leto kulture, so sodelovale zagorske osnovne šole in knjižnica Mileta Klopčiča pri projektu Zagorje nekoč. Na podlagi tega sodelovanja je nastala knjižica z enakim naslovom, ki jo je zagorska knjižnica izdala s pomočjo donatorjev, v njej pa so objavljene tri raziskovalne naloge. Predstavitev v prostorih knjižnice Tudi zaplesali so Kulinarične dobrote iz njega dni Učenci osnovne šole Ivana Skvarče so skupaj z mentorico Mileno Zupančič raziskovali življenje akademskega slikarja Franca Kopitarja. Na osnovni šoli Toneta Okrogarja so skupaj z mentoricama Darjo Klukej in Kristino Renko prečesali zgodovino Toplic, predvsem Okrogarjeve kolonije. Izlaški učenci so skupaj z mentoricami Alojzijo Drnovšek, Sonjo Pevec in Romano Poglajen primerjali kako je bilo na Izlakah nekoč in danes. Svoje izsledke in knjižico so mladi raziskovalci predstavili 5. junija v prostorih knjižnice. O starih časih so po pripovedovanju dedkov in babic napisali spise in narisali risbe učenci nižjih razredov. Skupaj z mentorico so izbrali nekaj spisov, ki so jih prebrali številnemu občinstvu. Delo peric in likaric so predstavili v plesni točki. Kot se ob takih trenutkih spodobi, so zaigrali učenci Glasbene šole Zagorje s kvartetom flavt in harmonikarjem. Kuharski mojster Silvo Laznik iz gostilne Pr’ ribčih je pripravil za pokušino domače dobrote iz časov, ki so jih učenci proučevali. Besedilo : Irena Vozelj, Slika: fotoarhiv Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Da bi mladi vzljubili knjige Bralna značka rima že 40-letne tradicije. Ves čas se knjižničarke in učiteljice trudijo, da bi otrokom in mladim olajšali in polepšali stik s knjigo, želijo si, da bi postala njihova najboljša prijateljica. Letošnjo bralno značko je v litijski in šmarski občini zaključilo 1444 osnovnošolcev. Za prizadevno branje med šolskim letom so bili učenci nagrajeni z ogledom filma Garfield 1. Za najmlajše je Knjižnica Litija pripravila pravljični natečaj na katerem je sodelovalo 221 otrok iz vrtcev WZ Litija, enota Taček iz Hotiča, skupini Zajci in Metulji litijske enote Medvedek, I. in 3. razred OS Litija, 2., 3. in 5. razred OŠ Gradec, I. in 2. razred podružnične šole Štangarske Poljane, podružnična šola Primskovo. Zgodbo o Škratu Puhcu so otroci spoznali v vrtcu, šoli ali v knjižnici. Škratek živi med knjigami, ima rad vlakce in otroke. Brezmejna otroška domišljija je bila podlaga, da so napisali svoje zgodbice ali jih naslikali. Med prijavnicami so izžrebali 50 otrok, ki so jih povabili, da 2. junija poiščejo zaklad Škrata Puhca okoli turistične kmetije Blaj v Dragovškem nad Štangarskimi Poljanami. Od vabljenih se jih je udeležilo 41, nekatere so spremljali starši. Besedilo: Irena Vozelj, slika: fotoarhiv Knjižnica Litija _________»OET©| Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje: Podelitev bralnih priznanj Tončka ^ Knjigoljuba Leto je naokoli in Tonček Knjigoljub je otrokom zopet delil priznanja za začetke branja. Tonček Knjigoljub že kar nekaj let skrbi za to, da otrokom približa čudoviti svet pravljic, starše vzpodbuja, da svojim otrokom berejo in se z njimi pogovarjajo, hkrati pa jih vabi v knjižnico, kjer si lahko izbirajo in izposojajo različne knjige in obiskujejo pravljične ure ter ustvarjalne delavnice. Otroci so skupaj s starši pridno brali, vzgojiteljice in učiteljice v Trbovljah pa so preverjale, katere knjige oziroma pravljice so otroci prebirali in katere pesmice so se naučili. Letos je priznanja Tončka Knjigoljuba za začetke branja prejelo 170 trboveljskih otrok.Ti prihajajo izVrtcaTrbovlje in trboveljskih osnovnih šol.Tako so v predšolski bralni znački sodelovale starejše skupine Vrtca Trbovlje v enotah Pikapolonica, Mojca, Ciciban in Metuljček. Za bralno priznanje so tekmovali tudi prvošolci OŠ Tončke Čeč, OŠ Trbovlje in njene podružnice OŠ Alojza Hohkrauta. Na prireditvah 29.maja in 4.junija, ki ju je Knjižnica Toneta Seli- škarjaTrbovlje priredila v gledališki dvorani Dom svobode smo skupaj s Tončkom Knjigoljubom in Muco Copatarico otrokom podelili bralna priznanja, hkrati pa so se predstavili tudi otroci sami skupaj s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami. Pripravili so odlične pevske, plesne in recitatorske točke. Drugošolci iz OŠ Tončke Čeč, OŠ Trbovlje in podružnične šole Alojza Hohkrauta, ki jim je Tonček Knjigoljub zlezel pod kožo in ga kar ne morejo zapustiti, so po priznanja prišli na mladinski oddelek naše knjižnice, kjer smo zanje pripravili tudi pravljično uro. Čestitamo vsem otrokom, ki so osvojili priznanja Tončka Knjigoljuba! Čestitamo njihovim staršem za preživljanje prostega časa v družbi otrok in knjig! Zahvaljujemo se vsem vzgojiteljicam in učiteljicam za sodelovanje! Za Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje: Simona Solina Bogdan Novak v litijski knjižnici Bogdana Novaka ali katerega od njegovih sorodnikov z enakim priimkom poznajo po njihovih številnih delih mladi in malo manj mladi bralci. Vsi se radi pohvalijo, da so bili zelo povezani s knjigami, ki so bile v njihovi družini enako nepogrešljive kot sta kruh in voda. Na literarnem večeru 29. maja so se obiskovalci srečali z Bogdanom Novakom, se z njim pogovarjali predvsem o zgodovinskem romanu Pasja grofica, kjer je nanizal zgodovinska dejstva in usodo Emilije Kraus, Idričanke, ki je živela v Napoleonovi senci. Zvedeli so nekaj o njegovi družini, o njegovem produktivnem delu, kjer so med drugim nastali tudi Zvesti prijatelji. Obiskovalce je popeljal v Prekmurje, ki mu je obarvalo značaj in dušo, na Primorsko od koder izvira njegova mama, pod Rožnik, kjer mu je tekla mladost. Članica Študijskega krožka Beremo z Manco Košir, Magda Omahen, je pripravila nekaj zanimivih pogledov o njegovem ustvarjanju. Bralci bodo segli po prvem slovenskem epu Pesmi o Kralju Matjažu, ki je po večletnem pisanju izšel pred kratkim, pripravlja pa tudi izid obsežnega kuharskega leksikona za vse ljubitelje kulinarike in dobrih okusov. Jošt Gombač, Nina Nenadovič in Petra Jantol, učenci Glasbene šole Litija Šmartno, so pripravili prijeten kulturni program. Besedilo: Irena Vozelj, slika : fotoarhiv Knjižnica Litija ANK Feštajn Konec leta 1006 so na Izlakah ustanovili društvo Avto moto klub Feštajn (kratica: ANK Feštajn). Njihov namen je združevati in povezovati občane, lastnike, voznike in nasploh ljubitelje avtomobilov in motociklov z željo, da bi v klubu gojili avtomobilizem, avto-moto turizem ter športno dejavnost na področju avto-moto športa. AM K Feštajn se zavzema za prepoznavnost Zasavja kot regije, saj društvo združuje prebivalce vseh treh občin v skupnem interesu dosegati uspehe v avto moto športu.Vozniki so v letu 2006 (pod okriljem drugih društev) dosegli izredne rezultate v državnem prvenstvu in sicer: 2. mesto avtokros (divizija 2), 3. mesto avtokros (divizija I A) in 2. mesto krožno in gorsko hitrostne dirke (divizija I do 21 let). Društvo pa ne predstavljajo le uspešni vozniki, ampak so v ozadju tudi ekipe strokovnjakov tehničnih strok (mehaniki, kleparji, ličarji...) in aktivni upravni odbor, ki omogoča ekipam dobre pogoje dela. Ne gre prezreti dela vseh ostalih članov, ki po svojih zmožnostih in znanju pomagajo pri različnih aktivnostih društva in pripravi tekmovalnih ekip. Delo kluba, dogajanje v klubu, rezultate tekem, aktivnosti kluba, novosti, sponzorje in donatorje si boste lahko ogledali na spletni strani kluba www.amk-festajn.com. Člani društva želijo sodelovati tudi pri različnih aktivnostih v družbenem življenju za krepitev prometne kulture in promocijo avto moto športa. V sezoni 2007 AM K Feštajn sodeluje v kategorijah avto moto tekmovanj: avtokros, krožno in gorsko hitrostne dirke. Dosegli so že naslednje rezultate: 15.4. 2007 na krožno hitrostni dirki v Melku (A) je Luka Kro-pivšek dosegel I. in 2. mesto; 29. 4. 2007 na avtokrosu v Sopotnici je Metod Knez dosegel obakrat 2. mesto v dveh kategorijah; 20. 5. 2007 na gorsko hitrostni dirki v Sevnici je Luka Kropiv-šek dosegel 2. mesto; 27. 5. 2007 na avtokrosu na Planini je Metod Knez dosegel 2. mesto in je trenutno vodilni državnega prvenstva. AMK Feštajn vabi vse ljubitelje moto športov, da si ogledajo naslednjo krožno hitrostno dirko 24. 6. 2007 na Rogli in avtokros 1.7. 2007 v Tunjicah. Prijazno vabijo tudi k včlanitvi v njihov klub. UO AMK Feštajn Čolnišče spet v znamenju Gamsov Prvi konec tedna v juniju je bilo središče zasavskega malega nogometa v Čolniščah. V petek I. junija je bil veteranski turnir, na katerem je med šestimi moštvi zmagala Pekarna Leniči pred L’Muhy in Skoti. V soboto in nedeljo se je pestro dogajanje nadaljevalo s članskim turnirjem za 4. Memorial Jožeta Pavška.To je bil hkrati prvi izmed štirih turnirjev, ki štejejo za novoustanovljeni Pokal Občine Zagorje. Gamsi iz Sentlamberta so v konkurenci 22 ekip ponovili uspeh izpred dveh let, potem ko so v finalu, odločenem šele po streljanju 7-metrovk, premagali domačo ekipo. Za 3. mesto se ni igralo, ampak so ga odločili samo streli s 7 metrov. Mladi levi iz Trbovelj so premagali Bar Slavi iz Kisovca. Pokal za najboljšega strelca je bil podeljen Sergeju Zibertu (ŠD Čolnišče),za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Marjan Horvat (Mladi levi). Organizacija je bila zgledna, edinih očitkov, tudi s strani igralcev domače ekipe, je bila deležna odločitev tekmovalne komisije glede podelitve pokalov za najboljšega strelca in vratarja. Številni gledalci in igralci so namreč menili, da bi moral iti vsaj eden v roke članu zmagovitih Gamsov. Kljub temu se je nogometno druženje na igrišču Ravan zaključilo v prijetnem športnem vzdušju. REZULTATI (članski turnir); polfinale -ŠD Čolnišče : Mladi levi 3:0, Šentlambert/ Gamsi : Bar Slavi/Tref 11:10 (0:0); finale za 3. mesto - Mladi levi : Bar Slavi/Tref 4:3 (po 7-m.), finale za I. mesto - Šen-tlambert/Gamsi : ŠD Čolnišče 7:6 (1:1). Vrstni red - I. Šentlambert/Gamsi, 2. ŠD Čolnišče, 3. Mladi levi, 4. Bar Slavi/Tref. Besedilo: Boštjan Grošelj Slika: Ivo Vrtačnik ______&PCT© 9. Downhill Javor 100# Zmagovalec Downhrilla Javor 1007 v združeni moški kategoriji je Jure Logar pred Janom Cestnikom in Matejem Drnovškom. Pri mladincih Denis Paradiž, pri veteranih Sebastjan Zmrzljak, pri dekletih Rebeka Barlič, pri amaterjih Gašper Klemenčič. Drnovšek prevzel vodstvo v Pokalu Slovenije (neuradno). Deveta izvedba “Downhilla Javor” nad Trbovljami je pritegnila rekordno število tekmovalcev v slovenskem pokalu v spustu, saj jih je v polfinalu nastopilo 109. Jure Logar Jan Cestnik Razmere na progi so bile blizu idealnega - v polfinalu je bilo ponekod v gozdu še malce mastno, drugje pa že suho in zbito z dobrim oprijemom. Ob progi se je v sončnem vremenu, ki so ga občasno “ugasnili” temni oblaki, nabralo tudi precej glasnih gledalcev. V polfinalu je bil najhitrejši Jure Logar, ki je letos že zmagal na prvi pokalni dirki v Grašišču na Hrvaškem, z le devetimi stotinkami sekunde prednosti pred Matejem Drnovškom, tretji čas je dosegel Čeh Patrik Kotrla. S 4. časom je presenetil veteran Boštjan Felc. V finalnem nastopu so vsi svoje nastope še stopnjevali in drug za drugim popravljali čase. Končalo se je z neverjetno vožnjo Logarja in novim rekordom proge - več kot 7 sekund hitrejšim od lanskega zmagovalnega časa Drnovška na skoraj povsem enaki progi. Pokal Slovenije v spustu se bo nadaljeval čez mesec dni, za- dnjega junija in prvega julija, v Črni na Koroškem. Divja jaga bo letos štela tako za pokalne točke kot za naslove državnih prvakov. Matej Drnovšek Sebastjan Zmrzljak Rebeka Barlič Člani in članice MTB Trbovlje so se razvrstili: združena moška kategorija 2. Jan Cestnik (MTB Trbovlje Cult) +1.41 3. Matej Drnovšek (MTBTrbovlje Cult) +4.52 4. Andraž Jeršin (MTB Trbovlje Cult) +7.06 10. Žiga Živoder (MTB Trbovlje Cult) +13.51 ženske 1. Rebeka Barlič (MTBTrbovlje Cult) 3:38.06 mladinci 2. Jan Lovše (MTB Trbovlje Junior) +4.17 5. Rok Košnik (MTB Trbovlje Junior) +13.34 masters 1. Sebastjan Zmrzljak (MTB Trbovlje Cult) 3:04.55 3. Boštjan Felc (MTB Trbovlje Cult) +9.55 amaterji 2. Matjaž Starina (MTB Trbovlje junior) +1.13 Par podatkov o progi: Dolžina proge: 2500m Višinska razlika: 350m Predviden čas vožnje: 3 minute Sestava proge: 9,7% makadam, 30% traktor, pot, 60% pešpot, 0.3% asfalt, 50% hitri odseki, 50% počasni tehnični odseki Povzeto po virih MTB Slike: Grega Stopar Trboveljčanom šest medalj na ekipnem državnem prvenstvu v Oplotnici V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo, 3. junija 1007, v Oplotnici potekalo ekipno državno prvenstvo, tako v katah kot športnih borbah, v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalna komisija pri Karate zvezi Slovenije se je odločila, da letos prvič izvede ekipno državno prvenstvo v katah in športnih borbah skupaj. Pokazalo se je za dobro potezo. Skupno se je pomerilo 146 ekip iz 32 slovenskih klubov. Trboveljčani so imeli tokrat precej smole, saj zaradi bolezni, mature in poškodb, niso mogli sestaviti ekip v športih borbah, tako kadetske, mladinske kot članske. Glede na to, da ekipno državno prvenstvo slovi, kot eno najbolj prestižnih uradnih tekmovanj, so se Trboveljčani vedno zavzeto in motivirano pripravili na to tekmovanje. Zadnjih 15 let so bili vedno med najboljšimi, nekajkrat pa tudi najuspešnejši klub ekipnega državnega prvenstva, nazadnje pred dvemi leti z Malčice ekipno druge dvemi zlatimi in dvema bronastima medaljama. Trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ sta v Oplotnico pospremila kar osem ekip, šest v katah in dve v športnih borbah, v glavnem samo v otroških kategorijah. Skupno so trboveljski tekmovalci osvojili šest medalj in dve nehvaležni peti mesti. Z osvojenimi medaljami moramo biti zadovoljni, vendar je kljub vsemu ostal malo grenak priokus, saj nobeni ekipi ni uspelo zmagati. Zelo uspešna je bila spomladanska sezona, v kateri so trboveljski tekmovalci do sedaj osvojili že 103 medalje na državnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih.V več kot 35-letni zgodovini trboveljskega karateja jim še ni uspelo osvojiti preko 100 medalj v spomladanskem delu. Do počitnic je še nekaj pomembnih aktivnosti, zadnja klubska pokalna tekma in »mega piknik«, ki se ga je v lani udeležilo preko 160 članov in njihovih družinskih članov. Konec junija bodo tekmovalci nastopili še na mednarodnem turnirju v Salzburgu v Avstriji. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Alpinistične in planinske novičke: Vzpon po mladinski smeri na Storžič V soboto, 26. maja 2007, se je plezalska naveza Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik iz Raven na Koroškem odpravila v severno steno 2132 m visokega Storžiča v Kamniško-Savinjskih Alpah. Sobotno jutro je bilo nenavadno toplo, ko sta vstopila v 600 m visoko Mladinsko smer z oceno težavnosti IV/III stopnje. Oba plezalca je ob vstopu v smer presenetil sneg, kar je dalo slutiti dodatne težave. Plezanje s plezalniki po snegu ni le težavno, pač pa tudi nevarno zaradi možnega zdrsa.Tudi to oviro sta uspešno obvladala in varno preplezala.V nadaljevanju sta plezala le po suhi skali. Razmeroma lep plezalni vzpon sta uspešno zaključila na vrhu Storžiča. Po krajšem oddihu in okrepčilu ter rokovanju ob doseženem uspehu sta se vračala po Škarjevem robu v dolino.Vzpon sta končala dobro in oba sta bila s tem zadovoljna. Majsko srečanje zasavskih planincev na Kopitniku Meddruštevni odbor zasavskih planinskih društev ter Planinsko društvo Rimske Toplice sta organizirala 24. maja ob I 1.00 uri vsakoletno majsko srečanje starejših planincev oz. zaslužnih planinskih delavcev od Brežic do Litije in Laškega.Tokrat je srečanje potekalo na Kopitniku (914 m) ob navzočnosti 70 udeležencev. Uvodni pozdrav je imela predstavnica PD Rimske Toplice, sledil je daljši nagovor predsednika Meddruštvenega odbora Boruta Vukoviča, potem pa so mladi planinci iz Osnovne šole Antona Aškerca iz Rimskih Toplic pripravili program z recitacijami in petjem ob harmoniki.V drugem delu srečanja pa so potekali številni pogovori udeležencev - starih znancev iz planinskih poti. Tabor mladih planincev tudi letos Mladi planinci iz Planinskega društva Trbovlje se bodo tudi letos lahko udeležili tabora mladih planincev, ki bo od 8. do 15. julija na Podljubelju.Tokratni tabor bo že 27. po vrsti. Nosilci tabora bodo iz PD Litije, PD Trbovlje pa že vrsto let velja za soorganizatorja. V PD Trbovlje zbirajo prijave za udeležbo do 15. junija v društveni pisarni. Plezalni vzpon v Kalški gori V soboto, 2. junija 2007, se je plezalska naveza Sebastijan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Veronika Viltužnik, alpinistka iz Raven na Koroškem, lotila plezanja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Vreme je bilo oblačno, ko sta se odpravila v severozahodno steno 2058 m visoke Kalške gore. Na poti proti Cojzovi koči na Kokr-skem sedlu ju je dodobra namočila ploha in vsa premočena sta prišla do zimske sobe v tej koči. Potem ko sta se nekoliko posušila in ko se je dež izlil, se je pojavila močna svetloba in postalo je prav prijetno toplo. Odločila sta se, da vstopita v steno. S plezanjem sta pričela ob vstopu v tako imenovano smer Nejlon kratka z višino 145 m. Znova je začelo deževati, vendar sta s plezanjem nadaljevala, ker skala ni bila premokra, ozračje pa ne prehladno. Po dobri uri sta izplezala iz smeri na vrh gore. Smer je ocenjena sVI/lll stopnjo težavnosti. Kljub slabemu vremenu sta bila zadovoljna, da sta s plezanjem uspela. Po krajšem postanku vrh gore ter običajnemu rokovanju sta nato varno sestopila v Kamniško Bistrico. Tine Lenarčič Zasavski fr ker IZSILILA PREDNOST Dne 22.05.2007 ob 15.00 uri je bila PPTrbovlje obveščena o prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami na lokalni cesti iz Marnega proti Brdcem, kjer je 29-letna domačinka zaradi nepravilnega prečkanja vozišča povzročila prometno nesrečo in izsilila prednost mopedistu. Pri tem je bila peška hudo telesno poškodovana. NEPRAVILNA VZVRATNA VOŽNJA Dne 24.05.2007 ob 14.15 uri se je na območju Hrastnika pripetila prometna nesreča z večjo materialno škodo. Vzrok prometne nesreče je bila nepravilna vzvratna vožnja voznika, ki je trčil v nasproti vozeče vozilo. Nastala je materialna škoda v višini 3000 EUR. Zoper povzročitelja, 23-letnega Hrastničana, sledi obdolžilni predlog. PREBLIZU DESNEMU ROBU Dne 4.6.2007 ob 09.40 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila v Gozd Reki. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik tovornega vozila zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča z vozilom zapeljal desno izven vozišča in se prevrnil v potok. Pri tem je iz vozila pričelo iztekati gorivo, zato so bili na kraj poklicani gasilci, ki so prečrpali gorivo. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini približno 5.000 EUR voznik pa se je lažje telesno poškodoval. Kazniva dejanja DRZNA TATVINA Dne 21.05.2007 ob 14.05 uri so bili policisti obveščeni o drzni tatvini v trgovini na Dolu pri Hrastniku, kjer je neznani storilec na eni blagajni plačal kupljene izdelke, na nezavarovani blagajni poleg, katere predal z gotovino je bil odprt, pa je pred odhodom odtujil denar v višini 120 EUR in odšel neznano kam. Za neznancem še vedno zbirajo obvestila. TATIČA SO UJELI Dne 25.05.2007 ob 14. 25 uri se je zgodila tatvina dveh denarnic iz stanovanja na območju Zagorja ob Savi. Policisti so z zbiranjem obvestil prišli na sled 2 9-letnemu litijanu, katerega so prijeli, denarnici vrnili oškodovanki, zoper osumljenega pa podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. S PUŠKO V KOLENO ZADEL SOSEDO Dne 25.05 2007 ob 15. 53 uri so bili policisti obveščeni o streljanju s puško vTrbovljah. Na kraju so policisti ugotovili, da je 34-letniTrboveljčan streljal z zračno puško, pri tem ni bil pozoren in je naboj zašel ter pri tem v koleno zadel bližnjo sosedo. K sreči telesne poškodbe niso nastale. Zoper strelca sledi kazenska ovadba. ODTUJIL ZA 500 EUR ORODJA Dne 27.05.2007 ob 12. 15 uri so bili policisti poklicani na območje Zagorja ob Savi. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec vlomil v prtljažni prostor osebnega avtomobila in odtujil različno orodje v vrednosti okoli 500 EUR. Za neznanim storilcem še poizvedujejo. VLOMILIV BENCINSKI SERVIS Dne 01.06.2007 okoli 01.40 ure so policisti pohiteli na Izlake, kjer so neznani storilci vlomili v bencinski servis tako, da so z večjima kamnoma razbili vhodna vrata in iz notranjosti odtujili cigarete različnih znamk. S tem dejanjem so lastnika oškodovali za okoli 2000 EUR. Storilci iz Pirana, Ankarana in Ljubljane so bili naknadno odkriti in prijeti ter privedeni pred preiskovalnega sodnika. 7 I -LETNA TATI CA Dne 07.06.2007 ob 10.20 uh v trgovini na območju Trbovelj, je bila pri tatvini pršuta zalotena 71-letna občanka Trbovelj, zoper katero so policisti podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. KIKOMIČNO 0 Kršitve javnega reda in miru PIJAN OBLEŽAL Dne 21.05.2007 ob 22.03 uri so bili policisti obveščeni, da je na travniku sredi Zagorja ob Savi obležal neznan moški. Na kraju so policisti ugotovili, da se je na travniku ulegel močno pijani 53-letni Zagorjan, kateri je bil na svoje početje opozorjen. BIVŠI PARTNER JO JE PRETEPEL Dne 26.05.2007 ob 01.40 uri je policiste 31-letna občanka Zagorja obvestila, da jo je pretepel bivši partner in se je pred njim zatekla pred prostore PO Zagorje ob Savi. Nasilnežu so policisti izdali plačilni nalog. PRIDRŽALI SO GA Dne 02.06.2007 ob 04.50 uri so policisti do iztreznitve pridržali 36-letnega kršitelja javnega reda in miru, ki je v diskoteki vTrbovljah pijan napadel varnostnika lokala, po prihodu policistov na kraj pa ni upošteval zakonitega ukaza policista, da s kršitvijo preneha. Pri tem pa je policiste tudi zmerjal. PREPOVEDANA DROGA Dne 23.05.2007 ob 18.40 uri so policisti PPTrbovlje 20-letnemuTrboveljčanu zasegli snov, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo.V kolikor bo preliminarni test pozitiven, mu bo izdana odločba o prekršku. Dne 04.06.2007 ob 13.00 uri pa so policisti zasegli snov, za katero prav tako sumijo, do gre za prepovedano drogo in sicer 26-letni Trboveljčanki. V kolikor bo preliminarni test pozitiven, ji bo izdana odločba o prekršku. ALKOHOL POSPEŠIL SMRT Dne 27.05.2007 ob 09.00 uri so bili policisti obveščeni, da je pred svojim stanovanjem obležal 53-letni Zagorjan, kateri je umrl ponoči pri odpiranju vhodnih vrat stanovanja. Ugotovljena je bila velika prisotnost alkohola, ki je pripomogla k odpovedi srca. ODPOVEDALO MU JE SRCE Dne 01.06.2007 ob 22.30 uri so bili policisti obveščeni o najdbi trupla na cesti v Trbovljah. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je 60-letnemu pokojniku iz Trbovelj odpovedalo srce. POŠTENA NAJDITELJICA Dne 31.05.2007 je občanka Trbovelj našla 250 EUR, katere je izgubil starejši občan iz Trbovelj in jih prinesla na PP Trbovlje. Denar je bil s strani policistov vrnjen lastniku. UJELI POŽIGALCA Dne 4.6.2007 ob 17.30 uri so bili policisti obveščeni o požaru na vikendu v okolici Dol pri Utiji. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da gre za požig in na kraju tudi prijeli osumljenca tega dejanja, kateri je pred tem vikend zažgal. Požar so pogasili gasilci PGD Dole in osumljenec. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni približno 3.000 EUR. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih zoper storilca ustrezno ukrepali. 080-1100 “Skupaj proti kriminalu" ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IH ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1100 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si; po_hrastnik.pulj@policija.si; po_zagorje.pulj@policija.si; gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje); bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) © zmeb&u) ČEVLJARSKA NIT OSREDNJI PROSTOR V STARORIMSKIH HIŠAH IRSKA IGRALKA 0'HARA KRAJ, KJER KAJ VTEKA ODGOVOR NA KONTRO SLOVENSKI SLIKAR LOJZE VRSTA ZAVORNEGA SISTEMA NEKDANJI SL ZUNANJI MINISTER ZORAN GORA (FR.) NEUMEN ČLOVEK AVSTRUSKA SMUČARKA WÄCHTER IZBOČENI DEL PODNOŽJA JONSKIH STEBROV SLOVENSKI SKLADATELJ GREGOR GLASBENA OZNAKA ZA ŽIVO ZIDNA OBLOGA PREBIVALCI VIČA IZMET, ŠKART NAŠA ZAHODNA SOSEDA BUKVIN PLOD EMIL ADAMIČ ŽELEZNO- DOBNI PREBIVALEC SVITALUE AMERIŠKI IGRALEC REEVES BARIERA, PREPREKA SLOVENSKI PISATEU KERMAU- NER REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 4 IShar M n 0 T £ 0 P 0 L č A S 6 0 v 0 0 D 0 0 TJ 0 K 6 0 D 0 T J ja. G fn N s K [oj 0 0 A V 1 HlSiŠ- J 0 K |E R 0 K U 0 0 Ly 0 •T G 0 00 \~ u T E Ž m K 1 0 0 S M, OS E v B T J 0 ¥ P R e| P LU R B B A "E" M: L E K 0|= TJ U S 1 B 0 B ’ E R p R šj T 0 SEJ r' [VI A Č :■#! JS. : E T 1 N ■ss A N S N ' E K 0 IV 00 A s D j A N 1 L 0 L 0 K A R SE A R E K A 1 A Z A 0 A 461957283 392 116 8 7 45 5 8 7 ~4r2~ 3 6 9 1 T 6 5 8 7 I 1 I 9 4_3_2_ 2_7_ 1 3 9 2 84 5 | 7 6 7_ 4 AAAl. 91 584^2367 823671954 SUDOKU 8 2 2 7 6 3 7 5 5 2 3 3 9 6 8 1 4 6 2 8 9 1 6 3 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 23. junija 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 11/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje -bon za 20,86 € - Štefan Sapač, Cesta zmage 12a, 1410 Zagorje -bon za 12,52 € - Dolenc Lucija, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje -bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČiCARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Novo novo novo novo Za vse sladokusce Odlične...rahle...slastne...mjami....božanske... Kreme v kozarcih Samo v trgovini jaka v zagorju Po posebni promocijski ceni Od 14.06. do 27.06.2007 1 kom krema v kozarčku razni okusi Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 mmm @1 Ali se prepoznate? Kadar pa Perkmandeljc deli mandeljčke, je zagotovo en poseben dan. In to je tudi bil in tudi vi ste bili tam. Ste se prepoznali? Najkasneje do petka, 22. junija 2007, najbolje pa kar takoj, pokličite Marto na 041 410 734 in povejte, da se prepoznate prav na pričujoči fotografiji.Tako si boste prislužili bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. PIZZERIA ČEBELICA VRflčevid motej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: OS/56-74-157 Palačinke z gobovim ragujem Za 4 osebe potrebujete: • 27Sg moke • 3 jajca • sol, poper • 500ml mleka • 400 g mešanih gob • / čebulo • ISO ml juhe • 100 ml smetane ' malo drobnjaka Naredite testo za palačinke, ki naj počiva 30 minut. Pripravite gobji nadev. Gobe natrite z mokro krpo, očistite in narežite, olupite čebulo in jo na drobno sesekljajte. Segrejte v ponvi I žlico maščobe in stekleno prepražite čebulo. Dodajte gobe in jih med mešanjem popecite, potresite s preostalo moko in jo na hitro zarumenite. Posolite, popoprajte, prilijte juho in smetano ter med mešanjem zavrite. Kuhajte približno 5 minut pri nizki temperaturi. Na preostali maščobi specite tanke palačinke. Drobnjak oplaknite, osušite, narežite na kolobarje in umešajte v gobji ragu. Palačinke nadevajte, prepognite ali zvijte. Postrezite na toplih krožnikih. Okrasite jih lahko z drobnjakom in smetano. Dober tek! T7/mmäT iÄ! m \---------------- Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Vsak človek hrepeni po boljšem, čeprav včasih ne ve, kaj je zanj res dobro.V lepši jutri je verjel socializem, enako velja za kapitalizem.To velja tako za revne kot bogate, moške in ženske, to nas spodbuja k ustvarjalnosti. Poskušati bi morali svetle dogodke v življenju poudariti, temne pa zavreči. Ni lahko, kajti civilizacija, v kateri živimo, je pretirano zaznamovana s črnogledostjo.Toda civilizacijo sestavljamo ljudje, zato je od slehernega posameznika odvisno, v kakšnem svetu bomo živeli teh nekaj kratkih let. Na to naj nas spomnijo tokratne pesmi, tudi Naše mesto, ki sporoča, da je treba z optimizmom gledati v nove dni, ki prinašajo nove priložnosti. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) BOLJŠI ČAS MOJE PTIČKE, NAŠE MESTO LE ZAPOJTE Kako si bil ponosen, Jezero nekoč je valovilo oče, Temna noč v kotlini dolgi tej, na svoj čas, se zdaj poslavlja, potem je polje rodovitno bilo, boj osvobodilni, s tem je konec lepih sanj, zdaj je mesto, glej! partizanski, pesem ptic me je zbudila, na domačijo, ki naznanjajo lep dan. Več kot dve stoletji je minilo, njive, kar se kamen je vžgal, košenine, Moje ptičke, le zapojte, in privabljal je ljudi v dolino, živino, le zapojte in čebljajte, da naš rudnik je nastal. in na nas. nič se nas ljudi ne bojte, A vedno v tem jutru, V dolini je vasica rasla, si nam slikal, v svitu dneva, Zagorje zdaj je mesto že, da boljši prelepa pesem a rudnik črpa se in stara, šele pride. naj odmeva. zato tovarne se grade. Zdaj je tu, z demokracijo, Tudi jaz bom vstal in pel, Da nam mesto ne ovene, globalni, tudi jaz z vami bom vesel, da raste, cvete še, vražje zavozlani; z vami bom vesel, da rodovi še v bodoče kot ti svojega, ker tako lepo se mi je v dolini kruh dobe. nekoč, z vašim petjem dan začel. razdiramo ga Maks Marinčič in gradimo Andrej Režun in upamo in hrepenimo, USTVARJALCI PROZE, da tisti, BREZ BESED RUBRIKA LIST ČAKA boljši, NA VAŠE PRISPEVKE! šele pride. Brez besed bova našla se nekje, Odprti smo za vaše dragocene Vlado Garantini z roko v roki šla naprej. stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Vzemi moj drugi jaz, “Dobre ideje nimajo starosti, le ti ga poznaš, Pošljite jih na naslov: imajo le prihodnost.” brez besed za hip Uredništvo Zasavca. bodiva to, kar sva, Cesta zmage 3. (Robert Mallet) brez besed, brez laži. 1410 Zagorje ob Savi. Nekdo Odpor do drugačnosti je že naravno pogojen. Mladič, ki po barvi, velikosti ali kako drugače izstopa, je od svojih živalskih bratov in sester običajno odrinjen. Podobno je v človeški skupnosti, kar je dokaz, da še veliko naše živalskosti čaka na preobrazbo v človeškost. Človek je namreč bitje, ki se lahko v polnosti uresniči šele takrat, ko preseže strah. Prav strah je glavni odsev živalskosti. Toda živali se bojijo drugačnosti zaradi nagonskega delovanja, medtem ko ima človek pamet. Ima potencial za preseganje boječih nagibov, kadar ga slednji omejujejo, treba si je samo še prizadevati, da ga čim bolj izkoristi. Človeška bitja se bojimo stvari in dogodkov, ki v nas zbujajo občutke nevarnosti, negotovosti, groze, zavrnitve, izgubljenosti. Kako to deluje, si poglejmo na primeru. Janeza so zaradi majhne rasti vrstniki zmerjali s pritlikavcem.To je občutil kot zavrnitev. V njem so se porajali občutki žalosti, tesnobe, jeze in sovraštva do krivičnih vrstnikov. Posledica je bilo naraščanje odpora do njih. Mislil si je:“Čakajte, vam že pokažem, kdo je pritlikavec.” Janeza je “dajanje v nič” spodbudilo k dosežkom, ki jih drugače morda ne bi bilo. Zafrkavanje se je izkazalo za blagoslov. Janez je občutek zapostavljenosti premagal na ustvarjalen način, velikokrat pa se stvari odvijejo po črnem scenariju. Človek, ki je deležen poniževanja, se poistoveti s ponižanjem.To mu zbije samozavest, zato se boji samodokazovanja. Svojo ustvarjalnost vse bolj potiska v nezavedno, kar v njem stopnjuje občutek, da je “zguba”. Prepričan postane, da ni vreden lepega življenja.To prepričanje neguje iz dneva v dan, zato je njegovo življenje vse bolj podobno temu, kar si o njem predstavlja. Živi kot “zguba”. Nenehno se slabo počuti, za svoje trpljenje krivi druge, čeprav je razlog v njegovi slabi samopodobi. Kam to vodi? Običajno v zasvojenost, lahko tudi v samomor. Če pogledamo okrog sebe, hitro opazimo zasvojene so- Aleksi/ Porednih: ČRNE OVCE ljudi. Gostilne so polne, naj bo čas blaginje ali splošnega pomanjkanja. To priča o veliki resnici, da nobeno materialno blagostanje ne zagotavlja zdravega pogleda na življenje in svet, v katerem živimo. Danes je v naši družbi vse več bolnih, čeprav so telesno še v dobrem stanju. Bolezen se namreč ponavadi začne na ravni misli in čustev. Ni treba, da izgle-damo nori navzven.Včasih ima oseba, ki je označena kot nora, bolj zdrav odnos do bivanja. Na tem mestu je treba takoj poudariti, da je pri očitno odklopljenem ‘folku’ prišlo do preloma z družbo. Njim se ‘jebe’ za to, kaj se dogaja okrog njih. Nad svetom so obupali do te mere, da ne želijo več vedeti zanj. Nočejo več trpeti zaradi pritiskov odgovornosti, zato so si izbrali pot popolnega umika. Za družbo so z vidika produktivnosti izgubljeni. V živalskem svetu bi jih čakala hitra smrt, človeška kultura pa je vendarle na stopnji, ko se takšnim osebkom pusti živeti. S to razliko, da se jih zaradi neprilagojenosti na družbene norme zapre v posebne ustanove. Marsikdo jim potiho zavida, najbolj tisti, nad katerega so se zgrnile vse stiske “solzne doline”. V določenem pogledu se lahko od njih veliko naučimo, vsekakor pa nam ne smejo biti zgled popolnosti. Popoln odklop namreč pomeni tudi opustitev vsakršnega ustvarjalnega prizadevanja, saj gre za zdrs v stanje nezainteresiranosti za zunanje dogajanje. Seveda je treba ločiti med popolno in pogojno norostjo. Kdor je popolnoma nor, se mu čisto “žvižga”, ampak norost je lahko tudi ustvarjalna. Poznamo primere filozofov, umetnikov in izumiteljev, ki jih je okolica imela ali jih še ima za “prismuknjene”. V resnici sploh niso nori v pravem pomenu besede, za takšne so jih označili t. i.“normalni ljudje”. Razlog je v strahu pred drugačnostjo. Gre za “učinek črne ovce”. Ljudje se bojijo takšnih odklopljencev, ker jih spominjajo na njihove slabosti. Ustvarjalen in uspešen človek je dokaz, da se ni treba zapiti, da lahko zadovoljno živimo. Potrebno je biti samo ustvarjalen. Kdor vlaga energijo v nevoščljivost, ljubosumje, posmeh in zamerljivost, v prvi vrsti škodi sebi. Pa je tisti, ki goji negativna čustva, resnično normalen? Dejansko je normalen človek bolj nor kot nekdo, ki je tako označen zaradi svoje drugačnosti. Vendar takšne norce potrebujejo tudi normalni. Tudi normalni se vozijo v vlakih, avtomobilih, letalih, uporabljajo osebne računalnike in svetovni splet, živijo v stanovanjih z elektriko, toplo vodo, dobro izolacijo, poslušajo radio in gledajo televizijo. Nobene sodobne civilizacijske pridobitve ne bi bilo, če ne bi bilo norcev. Vsi izumitelji in drugi, ki so naši civilizaciji omogočili blaginjo, so bili v svojem času označeni za čudake, kar je milejši izraz za norce. V resnici so bili pozitivno naravnani do sebe in sveta, zato so energijo lahko usmerjali v ustvarjalnost. Vsakdo je lahko ustvarjalen, le upati si mora biti črna ovca. mo/omsuLA KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 15.6. ob 18.00 ARTUR IN MINIMOJČKI am.anim.-igrani Sobota 16.6. ob 20.00 OHCET BO IN PIKA am.kom. Nedelja 17.6. ob 18.00 ARTUR IN MINIMOJČKI Ponedeljek 18.6. ob 20.00 OHCET BO IN PIKA am.kom. Torek 19.6. ob 20.00 Film teater: ČRNA KNJIGA ang,- nem.vojni triler Petek 22.6. ob 20.00 ŠTEVILKA 23, am.triler Nedelja 24.6. ob 20.00 ŽIVLJENJEV ROŽNATEM fran. biogr. Ponedeljek 25.6. ob 20.00 SMO ŽE KONČALI am.kom. Torek 26.6. ob 20.00 Film teater: POGUM ZA LJUBEZEN franc.drama KINO IZLAKE Nedelja 17.6. ob 19.15 OHCET BO IN PIKA, ameriški, komedija Nedelja 24.6. ob 19.15 ŠTEVILKA 23, am.triler KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE 15.6. ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta 16.6. ob 10.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta 17.6. ob 18.00 DRKAJVA SKUPAJ športna kom. ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta 18.6. ob 18.00 DRKAJVA SKUPAJ ob 20.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta 19.6. ob 18.00 BRUTALNA MULARIJA drama ob 20.00 DRKAJVA SKUPAJ 20.6. ob 18.00 PIRATI S KARIBOV: Na robu sveta ob 21.00 BRUTALNA MULARIJA 21.6. ob 18.00 BRUTALNA MULARIJA ob 20.00 FAVNOV LABIRINT fantaz.triler 22.6. ob 18.00 FAVNOV LABIRINT petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 23.6. ob 18.00 GLASNIKI ZLA grozlj. ob 20.00 FAVNOV LABIRINT nedelja 24.6. ob 18.00 FAVNOV LABIRINT ob 20.15 GLASNIKI ZLA ponedeljek 25.6. ob 20.00 torek 26.6. ob 20.00 sreda 27.6. ob 20.00 četrtek 28.6. ob 18.00 ob 20.00 KINO HRASTNIK petek 15.6. ob 20.15 sobota nedelja sreda četrtek petek sobota nedelja sreda četrtek 16.6. ob 17.30 17.6. ob 17.30 ob 20.00 20.6. ob 20.00 21.6. ob 18.00 ob 20.00 22.6. ob 20.00 23.6. ob 18.00 ob 20.00 24.6. ob 18.00 ob 20.00 27.6. ob 20.00 28.6. ob 18.00 GLASNIKI ZLA GROZLJIVA ŽETEV triler - grozlj. GROZLJIVA ŽETEV ARTUR IN MINIMOJČKI animir. igr.druž.avant. ŠUTKA dokum. POGUM ZA LJUBEZEN fr. komedija SPIDER-MAN 3- am.zf.akcija SPIDER-MAN 3 ZASTAVE NAŠIH OČETOV am.vojna drama BEANOVE POČITNICE ang.kom. BEANOVE POČITNICE ROCKY BALBOA ČRNA KNJIGA am.triler BEANOVE POČITNICE ČRNA KNJIGA BEANOVE POČITNICE ROCKY BALBOA ZAŠPEHAN NAROD am.kom. drama ZAŠPEHAN NAROD KINO DOL PRI HRASTNIKU petek 15.6. ob 18.00 POGUM ZA LJUBEZEN fr. komedija petek 22.6. ob 18.00 BEANOVE POČITNICE Predsedstvo OZWS Zasavje V soboto, 16. junija ob 11.00 uri osrednja slovesnost na Kumu Ob 16. obletnici vojne za Slovenijo in Dnevu državnosti Slavnostni govornik Matjaž Švagan. ŠESTNAJST LET SAMOSTOJNI - ZMAGOVALCI Na svidenje na Kumu ! Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice z društvi v kraju in KS Zidani most 12. pohod po Aškerčevi poti Sobota, 16. 06. med 7.00 in 8.00 začetek pohoda v Zidanem mostu - zaključek Senožete ob 11.30 - gost dr. Igor Grdina Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik v četrtek, 14. junija 2007, ob 18. uri - za vse, ki radi rešujete uganke, križanke in podobne miselne igre Kulturni center Delavski dom Zagorje Petek, 15. junija ob 21.00 - Jazzagorje-petkovi poletni večeri - Sašo Zver - guitar fingerpickig Ob 20.00 Valvasorjevi večeri - XII.festival komorne glasbe - koncert zbora sv. Nikolaja Litija - v župnijski cerkvi v Zagorju OŠ GABROVKA - DOLE -Podružnica Dole pri Litiji v soboto, 16. 6. 2007, ob 17.00 na šolskem igrišču - proslavo z družabnim srečanjem v počastitev 177 let šolstva na Dolah, 100 let stare šolske stavbe, 16 let od otvoritve nove šole OBČINA TRBOVLJE nedelja, 17.6. ob 22.00 Letni kino v mestnem parku, Poletje v školjki Mestni park Četrtek 14.6. ob 18.00 Osnovna šola Trbovlje Slovo devetošolcev od osnovne šole “Hvala bogu, I am FREE” Sreda 20.6.19.00 mestni park Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje Koncert lovskega pevskega zbora z Revirskimi rogisti iz Trbovelj in MePZ Slavček Delavski dom Trbovlje Petek 15.6. ob 19.00 Moški pevski zbor ZARJATrbovlje Gostovanje pevskega zbora Smetana Slovanka iz Kladna, Češka gledališka dvorana Delavskega doma Trbovlje Sobota 16.6. ob 11.00 Turistično društvo Trbovlje, Srečanje Žabjevaščanov, Žabja vas, Žabjek 18 ob 16.00 KD Svoboda Trbovlje Kulturno društvo Svoboda se predstavi (sodelujejo: mladinsko gledališče, mešani pevski zbor, Un's Trboul, HIŠA) Dom svobode od 17. do 23.6. Društvo revirskih likovnikov RELIK, Pričetek 25. Ex - tempora Trbovlje mali oglasi HiTHAHI Ut SAM$nm ■ IMACOVAKI Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Suha bukova in gabrova drva, kozo z mladičem, vajeno paše, predalnik s tremi predali, lepo ohranjen, star več kot 100 let, prodam. Info.: 03 56 76 310 ali 031 469 279 Kupim Trbovlje — okolica — kupim manjšo hišo ali bivalni vikend. Tel.: 03 56 28 663 Stiki 43-letni samski moški, zaposlen in z avtom, želim spoznati iskreno prijateljico (ne postavljam nikakršnih pogojev). GSM: 040 265 481 - Marjan Za potrebe novega bazenskega kompleksa v Rimskih Toplicah zaposlimo več novih sodelavcev in sicer: - natakarje - kuharje - reševalce iz vode - prodajalce kart - čistilke Delo nudimo tu dijakom in študentom v času poletne sezone. Prosimo, da nam pošljete pismene vloge z osebnimi podatki in kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško ali pokličete 041 322 889 ali 03 56 48 841 Mi OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZASAVJE w »v v£ m KUM 16. JUNIJ 2007 OB 11,00 UW Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 2I mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 8I4 637 Maček Marjan s.p., Vransko II3,3305 Vransko © wmmo Tokrat za spremembo ob kofetkanju trimčkamo s ŠDTRIMČEK .... e MEDOBČINSKI LIGI MALEGA NOGOMETA ZAGORJE ZMAGOVALCI ZIMSKE » VETERANSKE « LIGE 1007: EKIPA MALO PO MALO M Športno društvo Trimček je letos prvič v okviru Medobčinske lige malega nogometa Zagorje v športni dvorani v Zagorju organiziralo Zimsko »Veteransko« ligo, v kateri so lahko nastopili igralci starejši od 3 S let. Že krstna sezona, ki naj bi postala tradicionalna, je bila več kot uspešna, saj je v ligi tekmovalo 12 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, kjer se je igralo po sistemu: vsak z vsakim. V tekmi za prvo mesto sta se tako pomerili ekipi Malo po Malo in Škoti, kjer je bila 3 proti 2 uspešnejša ekipa Malo po Malo, ki je tako kot prva osvojila »prestižno« lovoriko najboljše Veteranske malonogometne ekipe v sezoni 2007. Tretje mesto je osvojila ekipe ŠD Colnišče, ki je s tri proti ena premagala ekipo ŠD Izlake, ki je tako osvojila četrto mesto. Najboljšim štirim ekipam po vrsti sledijo še ekipe: Sepro, ŠD Mlinše, Rigl, Polje, Šentlambert, Udarnik, Za-savc in Mizarstvo Zupanc. Omenim naj še, da se je kot najbolj športna ekipa v tekmovanju izkazala ekipa Mizarstva Zupanc, ki je zato tudi prejela pokal za fair-play. Ker pa so Veterani aktivni tudi poleti je Poletna malonogometna tekmovalna sezona v polnem teku.V skupini A po šestih odigranih krogih trenutno najbolje kaže novincem v ligi, ekipi Pekarne Leniči, kateri sledijo ekipe ŠD Čolnišče/lntegral in Šentlambert. V skupini B je trenutno v vodstvu ekipa Škoti, kateri so za petami ekipi Malo po Malo in ŠD Mlinše. Zmagovalna ekipa: MALO PO MALO Omeniti velja, da je s svojim uspešnim tekmovanjem v Veteranski ligi prenehala nastopati ekipa Edupps/Štulm, ki je bila v tem tekmovanju daleč najtrofejnejša ekipa. Njeno lansko zmagoslavje v ligi je pomenilo že 5. zmagoslavje, saj je bila ekipa Edupps/Štulm najboljša tudi v letih 2001,2002,2003 in 2005. Le v letih 2000 in 2004 je bila v tem tekmovanju uspešnejša ekipa Veteranov Šentlamberta, ki je tako tudi osvojila Veteransko ligo. Časopis Zasavc bo tudi letos ob koncu sezone Medobčinske lige malega nogometa Zagorje podelil » Zlat prstan », ki ga bo prejel najučinkovitejši strelec vseh lig. Po 20. odigranih krogih in pred zadnjima dvema krogoma nam pogled na lestvico pokaže, da je trenutno lastnik Zlatega prstana: RIBIČ NEJC (KMN XXL I) VRSTNI RED ZA ZASAVČEV “ ZLAT PRSTAN “ PO 20. ODIGRANIH KROGIH SEZONE — 2006/07: (opomba: zadetek v prvi ligi je vreden I točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke) 1. RIBIČ N. (KMN XXL I - druga liga) 29,6 točk (37 zadetkov) 2. STARC G. (Škoti/E V J- Bar 7 - prva liga) 25,0 točk (25 zadetkov) 3. VINCEKA. (ŠD Prapreče I - prva liga) 21,0 točk (21 zadetkov) 4. VODENIK I. (Trgovina Čop - druga liga) 20,8 točk (26 zadetkov) 5. POVŠE M. (Šentlambert/Gamsi - prva liga) 19,0 točk (19 zadetkov) WWW.Sd-trimcek.th Gregor Guček 77/ _____________ffgggc ©I Korenine - zmagovalci kmečkih iger v Turju »Tudi letošnje tekmovanje v kmečkih igrah je bilo nadvse uspešno...,« pravijo organizatorji sobotne prireditve v Turju. Pomerilo se je pet ekip in končni rezultati so naslednji: zmagala je ekipa Korenine Praprotno, ki je za eno točko premagala TKI Hrastnik. Ti dve ekipi sodelujeta na igrah že od vsega začetka, zato se je bil med njima najhujši boj. Prvič so tekmovali PGD Dol in Hrastnik mesto ter dosegli tretje oziroma peto mesto. Ekipa Turja je bila četrta. Korenine so dobile prehodni pokal, vsi pa diplome in prvi trije povabilo sponzorjev na pico s pijačo. Igre si je ogledalo preko dvesto ljudi, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, celotno dogajanje pa je posnela tudi RTV Slovenija. Igre sta popestrila mlada harmonikarja s Kovka, organizirali pa so tudi karaoke. Spodbudne besede sta jim namenila podžupan občine Hrastnik Soni in predsednik KS Turje - Gore Tomaž Benko, ki je podelil tudi priznanja. Pomagal mu je predsednik PGD Turje Uroš Peki ar. Še posebne zahvale pa je bila deležna Silva Peklar, ki je vodila organizacijo kmečkih iger do letos od vsega začetka. Fariči Moljk Smo intenzivno proizvodno usmerjeno podjetje, ki proizvaja elektrotehnične izdelke za distribucijo in krmiljenje električne energije. Zaradi povečanega obsega proizvodnje iščemo večje število študentov in delavcev, ki so pripravljeni delati v proizvodnji na normiranih delovnih mestih keramika in kompletirca, v dopoldanski in popoldanski izmeni ter pripravljeni nadaljevati z delom tudi po rednem delovniku. Hkrati pa obveščamo študente višjih letnikov univerzitetnega ali visoko strokovnega študija strojništva, proizvodne smeri in elektrotehnike, smer avtomatika, da imamo razpisane štipendije za naveden študij. Vse zainteresirane vabimo, da obiščejo naše spletne strani www.eti.si, kjer si lahko ogledajo podrobnosti. Vloge pričakujemo na naslov: ETI ELEKTROELEMENT d.d., Kadrovska služba, Obrezija 5, 1411 IZLAKE. © m mme Vpliv sonca na zdravje Sonce ima mnogo pozitivnih učinkov na naš organizem. Predvsem pa se moramo zavedati nevarnosti, ki jih prinaša prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom, saj le ti lahko povzročijo cel spekter bolezni. Večina od nas je že izkusila učinke prekomernega nastavljanja soncu. Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje, katerega del sega v ultravijolična območja A, B in C.Težave povzročajo predvsem UVA in UVB žarki. Slednji ne prodirajo globoko v kožo, zato povzročajo porjavelost kože, lahko pa tudi opekline. UVA žarki prodirajo v globlje plasti kože, povzročajo alergije in pospešujejo staranje kože. Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost na sonce oziroma alergijo na sonce. V večini primerov je to polimorfna fotodermatoza, ki se kaže kot pa-pule, lahko pa tudi kot eritem. Koža močno srbi. Največkrat je prizadeta koža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. Druga oblika alergije na sonce pa so akne, ki jih ne sproži le sonce, temveč tudi razne kreme in losjoni. Sonce je lahko krivo za pojav kožnega raka. Zbolevanje za kožnim rakom je povezano predvsem z žarki UVB. Ljudje, ki se dolgotrajno izpostavljajo soncu, dobijo po več letih tanko in suho kožo s številnimi rjavkastimi in sivimi lisami. Na njej se lahko postopno pojavijo spremembe, ki lahko same po sebi izginejo, pri nekaterih pa iz njih nastane kožni rak. Poznamo več vrst kožnih rakov. S sončenjem je povezan predvsem bazaliom. Največkrat se kaže kot zatrdlina nad nivojem kože, ki že ob manjši poškodbi zakrvavi. Iz nje pogosto nastane razjeda, ki lahko sčasoma prodira v globino. Zelo redko povzroča zasevke v oddaljenih organih. Ta oblika kožnega raka je s pravočasnim kirurškim posegom ali z obsevanjem večinoma popolnoma ozdravljiva. S čezmernim sončenjem je povezan tudi maligni melanom ali črni rak, ki večinoma nastane iz temnih kožnih znamenj. Pogostejši je pri svetlopoltih ljudeh, ki so bili pogosto opečeni, predvsem v mladosti.Ta oblika raka je veliko bolj nevarna, saj zelo hitro zaseva v oddaljene organe. Uspešnost zdravljenja melanoma je precej slabša, v zadnjem času prinaša večje uspehe zdravljenje z interferoni. Sumljiva znamenja za so tista, ki so nepravilne oblike, neenakomerno pigmentirana, obrobljena z rdečim robom ali krvavijo. Velikokrat je težko razlikovati kožnega raka od drugih sprememb na koži, zato presojo o naravi sprememb na koži prepustite zdravniku, vsekakor pa čim prej, ko jih opazite. Zgoraj našteti negativni učinki sončenja ne pomenijo da je sončenje absolutno škodljivo. Dokazano izboljša počutje z delovanjem na serotonin (»hormon sreče«), zmanjšuje stres in uravnava presnovo vitamina D. Slednji se tvori v koži pod vplivom sonca, uravnava nivo kalcija v organizmu in s tem povečuje trdoto kosti. Znanstveniki so potrdili, da vitamin D uravnava tudi rast celic, kar lahko celo za 60 odstotkov zmanjša možnost, da zbolimo za nekaterimi vrstami raka. Kljub temu pa se ne smemo nekontrolirano predajati sončnim žarkom. Ni priporočljivo sončenje med enajsto in petnajsto uro.Vsaj pol ure pred sončenjem se je potrebno zaščititi s kakovostno kremo za sončenje. Če se močnemu soncu ne moremo izogniti, je priporočljivo nošenje pokrival in sončnih očal.V primeru hujših opeklin ali sumljive spremembe na koži se priporoča obisk osebnega zdravnika, ki vas bo napotil k specialistu dermatologu, če bo presodil, da je to potrebno. Maja Knez, dr. med. in Marko Miklič, dr. med. Čofotanje* plavanje in praženje Z enotedenske zamudo so Trboveljčani končno dočakali odprtje bazena. Z velikim veseljem so že v soboto veselo čofotali in plavali v očiščenem, lani tudi obnovljenem in že od nekdaj trboveljskem paradnem konju - odprtem bazenu, ki je včasih tudi malce puščal,ampak...lepšega ni daleč naokoli. Če so se na otvoritveni dan namakali za I evro, pa se bodo druge, navadne dni za malce več denarčka lahko tudi dobro osvežili in razgibali. Cene so letos bolj poenotene in stane celodnevna vstopnina za VSE 3 evre, medtem ko je za popoldansko (od 13.00 do 18.00) treba odšteti 2,5 evra.Večerno rekreativno plavanje po 20.00 oziroma 19.00 uri bo stalo 2 €.Tudi sezonske vstopnice so na razpolago za VSE po 50 €, družinske in sindikalne prenosljive vstopnice so po 60 € in društvene za 10 obiskovalcev stanejo 200 €. Otroci do 4. leta v spremstvu staršev imajo vstop prost. Mogoče je najeti in uporabljati tudi bazen in proge. Ena proga za eno uro stane 13 €, za bazen z osmimi progami za eno uro boste odšteli 85 €, za tretjino bazena za eno uro pa 35 €. Nič ni nemogoče in lahko si privoščite zabavo ali slovesnost kar na bazenu z okolico. Za polovico dneva vaše žurke boste segli v žep po 625 €, za celodnevno zabavo pa odšteli 1.250 evrčkov. Pa mnogo užitka! Za navadne smrtnike bo bazen odprt za kopalce med 9.00 dopoldne in 18.00 popoldne (ob sobotah, nedeljah in praznikih pa do 19.00).Večerno rekreativno plavanje je od 20.00 do 22.00 ure (v avgustu že od 19.00), po tem času pa je bazen na razpolago za zaključene skupine igralcev vaterpola. Ob tradicionalnih prireditvah in plavalnih tekmah bo bazen delno ali ves dan za kopalce nedosegljiv, ob slabem vremenu pa vse tako ali drugače namaka dež. Torej - vse za zdravje - vsi na plavanje - praženju na soncu se izognite s čofotanjem v bazenu! MaH Masa bodočnost KLJUB OAMAŠM/fMV VEDENJU 0 ČLOVEŠKI REPRODUKCIJI JE ROJSTVO ŠE VEDNO ČUOEŠ, Takšnih čudežev je bilo v trboveljski porodnišnici tokrat petnajst - šest fantičkov in devet dekličev. 27.05.2007 Saša Sedej, Kebetova 3, Kranj - sin Tian Mai 28.05.2007 Živana Ilič, Za Savo 9, Hrastnik - hči Eva Potisek 29.05.2007 Marinka Houcke, Cerovica 23, Šmartno pri Litiji — hči Zala Sušnik Houcke 3 1.05.2007 Petra Šramel, Smučidol 3, Izlake, Zagorje — sin Anže 01.06.2007 Marjana Grabnar, Čolnišče 46, Zagorje - hči Nicole Potočnik Naida Salihovič, Novi Log 19c, Hrastnik - hči Adna 02.06.2007 Aleksandra Pistotnik, Trg Franca Fakina 3, Trbovlje - hči Pija 04.06.2007 Janja Tovornik, Velike Gorelce 10a, Laško - hči Eva Šunta 05.06.2007 Barbara Božič, Belovo 4, Laško - hči Tjaša Peklar Apolonija Popelar, Ponikva 35, Ponikva — hči Ula Zabukošek 07.06.2007 Mladenka Grobljar, Pogoni k I, Litija sin Tian 08.06.2007 Jožica Šentjurc, Pot E. Hameršaka 12, Dol pri Hrastniku - sin Taj in sin Bruno Apolonija Kovač, Jesenovo 27a, Čemšenik - sin Miha 10.06.2007 Vesna Blaj, Starograjska ul. 51, Radeče - hči Nika Martinc ISKRENE ČESTITKE! Grafološki kotiček S pomočjo določenih formul in stavkov se lahko iz pisave zelo zanesljivo ugotovi : kakšen je odnos med partnerjema, odnos do družine, nadarjenost za likovno, literarno, glasbeno ustvarjalnost in celo moška ali ženska plodnost Zato zraven besedila, ki ga boste napisali na brezčrtnem listu A-4 pripišite še naslednje ONI NOSEVODU, SANOS SONAS, UŠA kar je potrebno napisati s pisanimi črkami.Tiskanega besedila - stavka grafolog ne bo analiziral. Na vašo pošto čaka grafolog Alojz Jurgec Prosimo, da skupaj s kuponom pošto naslovite na: Uredništvo Zasavca, ZA GRAFOLOGA,Cesta zmage 3, 1410 Zagorje, za informacija pa je grafolog Alojz Jurgec dosegljiv tudi na GSM 041 947 113 ZA GRAFOLOGA Šifra____________ Starost: Spol: Izobrazba: NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:......... Davčna številka: E «T "c >o 2 o c O c I M I M >o O o c 0 > O c s "o5 a o o. o © Mefm/MEpaAiNM Obramba in napad Kaj pomeni imeti dobro obrambo, je bilo zaznati na nogometni tekmi med Romunijo in Slovenijo. Pravzaprav so varovanci selektorja Keka demonstrirali, kako obramba ne sme delovati. Resnici na ljubo je treba povedati, da dobre obrambe brez, vsaj občasnih, napadov sploh ni. Če se vrnemo v čase, ko je našo nogometno elitno ekipo vodil še mojster Srečko Katanec, lahko ugotovimo, da je obramba funkcionirala odlično in prejemala malo golov ravno po zaslugi občasnih a hitrih protinapadov, ki so jih iznajdljivi akterji napada učinkovito zaključevali. Dober obrambni ščit je lahko uspešno funkcioniral, ker je presenečal in uspeval protinapad. Na srečanju G - 8, ki je potekalo pred dnevi v Nemčiji, je Putin presenetil Busha s predlogom o postavitvi obrambnega ščita v Azerbajdžanu, namesto načrtovane postavitve obrambnega sistema v državah EU na ozemlju Poljske in Češke. Ameriški prvi kavboj je obljubil, da bodo Američani ruski predlog temeljito preučili. Putin je Bushu vrgel zajetno kost za glodanje, svetovni javnosti pa sporočil, da si Rusija ne želi nove hladne vojne. Pravzaprav je to kompromisni predlog s katerim Rusija, ne glede na to kako se bodo ZDA odzvale, v vsakem primeru pridobi, ko gre za naklonjenosti svetovnega javnega mnenja, saj s predlogom svetu sporoča, da se je ruska diplomacija sposobna in željna pogovarjati o mirnih rešitvah, ko gre za sporne situacije med dvema velesilama. Pravzaprav je bila poteza ruskega predsednika prefinjena oblika protinapada, ki je sicer dominantne Američane zagotovo spravila v zadrego, saj po eni strani niso pripravljeni postavljati obrambne tehnike na področju, nad katerim imajo še vedno nadzor Rusi, po drugi strani pa bi bilo popolno ignoriranje Putinovega predloga dokaj rizično, vsaj ko gre za nasprotnike ameriške politike, ki pa jih je, kot je pokazalo zadnje srečanje G - 8, vsaj med antiglobalisti, vse več. Napadov in protinapadov smo deležni tudi na našem sicer majhnem, a politično zelo razgibanem ozemlju. Zadnji napadi na tajno službo Sove so zagotovo imeli tudi ali predvsem politično ozadje.Vsi napadi pa so se razblinili po dolgotrajni obrambi napadenih in njihovim protinapadom v obliki informacije, ki je, vsaj za zdaj, povsem »slučajno« prikapljala v javnost. Šlo je za razkritje delovanja nemške tajne službe na slovenskem ozemlju. No, ali je protinapad docela uspel ali ne, še ne vemo, dejstvo pa je, da je tistega dne, ko je informacija prišla v javnost, o Sovi vse tiho postalo. Kaj pomeni dober protinapad in da je ta lahko izveden tudi s seksualnim prizvokom, pa dokazuje poteza LDS-a, ki je javnosti pokazal, menda tudi umsko, zagotovo pa telesno nadpovprečno razvito, lepotico kot možno kandidatko za predsednico stranke na bližnjih volitvah.Tako smo v Sloveniji na eni strani že imeli lepotico in zver, na drugi pa dobili krasotico in LDS. Barbika pa, kljub vse večji lepotni konkurenci na domači politični sceni, še vedno obvladuje, kot potrjujejo anketne obdelave prebivalstva, simpatije slovenstva. Vse skupaj, tako v športu kot v politiki in na drugih življenjsko pomembnih področjih, pa samo potrjuje staro pravilo, da je najboljša obramba še vedno napad. Mefisto OSAMLJENOST!!!!!!! Kronična osamljenost je značilna za današnji čas. Za vse. Starejši se pritožujejo, da nimamo časa za njih, mi se pritožujemo, ker nimamo časa zase. Delamo, garamo in čedalje bolj smo sami. Zdravilo proti takšni osamljenosti iščemo na vse mogoče načine.Tudi zunaj sebe, a ne bo prijelo - žal.... Predolgo že traja to stanje praznega, odkrito praznega. Šla bi k psihiatru. Odločila sem se, da bom čim prej opravila s preteklostjo. Moja preteklost je še najbolj podobna Gaussovi krivulji, kar ni nič posebnega.Takšna je verjetno pri mnogih. Priti do psihiatra, pa še dobrega, je zelo komplicirana zadeva, vsaj za daljše zdravljenje.Včasih sem prepričana, da je moje zapleteno in občasno zamorjeno življenje posledica zgrešenega otroštva in porušenih osnovnih vrednot. Potem pa spet raziskujem po svoji notranjosti. Meljem že kar nekaj časa. Komu naj po detajlni analizi vse skupaj pripišem? Psihiatri smatrajo, da ni treba iskati vzrokov za težave, ampak te raje reševati. Kaj pa vem, mogoče je pa bolje ostati žrtev, kar je seveda bistveno laže kot postaviti nove temelje in zaživeti odgovorno lastno življenje. Razmišljam o novi perspektivi. Vsaj razmišljam. Tudi to je nekaj. Brcam večkrat v temo, mogoče bom pa enkrat le kaj zadela. Le še malo časa nas loči od počitnic, ko večina preživi eno najlepših obdobij v letu. Tudi vibriramo drugače. Ko se z ljubeznijo ozremo po bližnji okolici, smo bolj veseli, sproščeni ali pa nekoliko bolj otožni. Jaz že. Z razlogom. Kriv je praspomin. Nekoč nam je bilo lepše in do danes smo naredili občutno premalo, da bi se bolje razumeli sami s sabo. Se v dneh počitniških radosti in novih resničnosti zbujamo bolj podobni sami sebi? Smo to res najbolj mi? Jaz že ne. Jutro me vrže iz tira, pred mano zija dan, poln obveznosti in srčne tesnobe. Huda osamljenost z dobrim izgovorom...ja, izgovarjam se, ko mi nekdo ponudi roko... Hej, Matjaž! Ali še velja povabilo za nabiranje gob? Res je, da jih ne poznam,tudi našla ne bom nobene... mogoče srečam samo sebe na samotni poti in v okrilju matere narave najdem neke praresnice. Stanislava Prve obhajilo na Dolu V nedelje, 3. junija 1067, so imeli na Dolu ob prazniku sv. Trojice prvo obhajilo, ki ga je dobilo H otrok. Notranjost cerkve so s cvetjem polepšali starši, na dogodek pa jih je pripravil pri verouku župnik Franc Ornik.Tako so se naučili deset božjih zapovedi, pet cerkvenih zapovedi, šest resnic, zakramente in podobno. Pri sveti maši pa je imel Franc Ornik pridigo, ki bi jo lahko poimenovali Kam hitimo. Opozoril je na dejstvo, da starši otrokom ne utegnejo pokazati, da jih imajo radi. Če pa starši že imajo kaj časa, jih peljejo po nakupih, na- Videe festival» Električne podgane sanjajo video sanje mesto da bi se jim posvetili kako drugače. Otrokom bi bilo treba bolj prisluhniti, saj so kritični in znajo povedati, kaj je prav. »Več pričakujejo od svojih staršev in o tem bi morali razmisliti...« je zaključil župnik Franc Ornik. Praznični dan so polepšali tudi pevci cerkvenega zbora. Besedilo: Fariči Moljk Slike : Branko Klančar Celje bo od 6.-8. julija letos gostilo prvi mednarodni video festival »Električne podgane sanjajo video sanje«. Naslov je parafraza naslova romana Phillipa K. Dicka »Ali androidi sanjajo električne ovce«, po katerem je bil posnet kultni film »Blade run-ner«. Organizatorja sta kulturno umetniško društvo 567 in Društvo za ustvarjalnost Filter / Mestni kino Metropol Celje. Zmaga v katerikoli od petih sekcij festivala bo prinesla denarno nagrado in umetniško delo KUDA 567. Festival bo poleg tekmovalnih sekcij sprožil debate, organiziral video delavnico ter pre- davanja na temo prepoznavanja videa kot samostojne umetniške prakse, s koncerti kot spremljevalnimi dogodki. Največji od teh bo zagotovo koncert skupine Laibach, ki se v soboto, 7.7. 2007 po dvajsetih letih ponovno vračajo v Celje, na fantastično lokacijo Starega gradu. Seveda je potrebno omeniti še ostale »obdogodke« festivala, saj bosta v petek, 6.7. v Celjskem mladinskem centru prisotne zabavala Gušti in Polona, za zaključek festivala je izbrana atraktivna lokacija v Spodnjem gradu na Rimski cesti, kjer se ho v nedeljo, 8.7. festival končal z nastopom odlične medf&rodne jazz zasedba Zlatka Kaučiča (Bruno Marini, Cristma Mazza).. (vsi podatki o festivalu na www.videorats.org) v c ti 2^- m Zelo ugodne obrestne mere in darilo do 29. junija 2007*! ten NLB® Skupina m * Ob najemu NLB Osebnega kredita v znesku nad 5.000 EUR in hkratni sklenitvi katerega koli NLB Postopnega varčevanja, vam v času akcije podarimo dank. Ponudba velja le za NLB Osebne kredite in izključuje z BanKredit, kredite iz povezanih poslov. NLB Študentski kredit NLB Kredit na osno« varčevanja mladih. NLB Kredit za študij in NLB Avto Kredit.