Л. э 35 Leto Vin. št. 37 („jutro" xvi., st. 220 a> Ljubljana, ponedeljek 23. septembra I935 Cena 2 Din v. ^aHiuivu. ujuuijana, b-tuUiljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnserat.nl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St. 2455. Podružnica CeJje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št.. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. loo. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-jartnerla Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telet o». St. 3122, 3123. 3124, 3125 tn 3126. PonedeljsKa Irdaja »Jutra« izhaja vsaV ponedeljek zjutraj. — naroča se posebej tn velja po pošt) prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5,- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. NAPETOST V ŽENEVI NA VIŠKU Komunike o sklepih italijanske vlade ne predstavlja kategorične odklonitve ženevskih predlogov za ureditev italijansko- abesinske ga spora Ženeva, 22. septembra, d. Snoči ob 20.30 je bilo izdano naslednje obvestilo: Ob 18.30 se je sestal odbor petih, ki je sprejel na znanje komunike italijanske vlade o predlogih za poravnavo spora z Abesinijo. Da bi mogel presoditi obseg tega komunikeja, je odbor sklenil počakati na oficielni cdgovor italijanske vlade ter na morebitne pripombe, ki bi mu bile priložene. Ta izjava odbora petih jasno označuje nadaljnji razvoj dogodkov. Italijanski delegat baron Aloisi in abesinski delegat Tekle Havariate včeraj še nista predložila oficielnih odgovorov svojih vlad. Šele, ko bo prejel baron Aloisi oficielni cdgovor in ko bo poslala svojega tudi abesinska vlada, bo mogel odbor petih pripraviti poročilo za svet Društva narodov. Italijanski delegat baron Aloisi je predsedniku odbora petih Madariagi izjavil, da se rimski komunike ne sme smatrati kot kategorična odklonitev predlogov za kompromis. Kakor se je zvedelo, je predsednik odbora petih Madariaga vprašal, kakšno podlago bi smatrala Italija kot primerno za nadaljnja pogajanja. To tolmačijo v gotovi meri kot poziv za predložitev italijanskih protipredlogov. Že zaradi tega se more sklepati, da niso podrti vsi mostovi. V Ženevi pričakujejo, da bo ob priliki izročitve oficielnega odgovora svoje vlade baron Aloisi predložil odboru petih gotove predloge za nadaljnja pogajanja s čemer bi se pričela nova faza prizadevanj za spravo bodisi po določbah pakta Društva narodov ali Izven njega. V splošnem prevladuje pesimizem, ker menijo, da do naknadnih pogajanj ne bo prišlo in da bo svet Društva narodov že v teku prihodnjega tedna objavil svoje poročilo, v katerem ima ugotoviti, da prizadevanja za spravo niso uspela. Odbor petih se bo zopet sestal jutri, ker pričakujejo, da bo dotlej prispel tudi abesinski odgovor. Italija pričakuje novih predlogov Rim, 22. septembra AA. Snoči so italijanski krogi takole formulirali stališče italijanske politike: Italija ,ie povedala svoje. Sedaj je vrsta na velesilah* ali pa na Društv u narodov, da postavijo nove predloge,ki bodo bel j ustrezali italijanskim željam. Za tak šne predloge je še vedno čas, ker še ni prišlo do preloma. . . To stališče potrjujejo tudi pristojni italijanski politični krogi. Vtis v Angliji London, 22. septembra. AA. Vtis mučnega iznenadenja, ki ga je včeraj popoldne zbudil v londonskih političnih krogih rimski komunike, so nekoliko ublažila poročila iz Ženeve in Kima, ki poudarjajo, da rimski odgovor nikakor ne pomeni konca nadaljnjih razgovorov. Po teh poročilih rimski odgovor ne pomeni prekinitve in je sedaj odvisno od posameznih držav oziroma od Društva narodov, da izdelajo nove predloge, ki naj bolje ustrezajo italijanskim zahtevam. V Londonu sicer izjavljajo, da je malo verjetno, da bi odbor petih mogel izdelati nove predloge, zadovoljive za Italijo, obenem pa vendarle naglašajo, da je London naklonjen nadaljnjemu proučevanju vseh možnosti za mirno ■ureditev spora. Abesinija ni presenečena Addis Abeba, 22. septembra, d. Kljub temu, da je italijanska vlada odklonili, preiiloge ženevskega odlbora petih, ne pričakujejo splošne italijanske ofenzive pred potekom prihodnjih treh tednov Mogoče je, da bi Italija pričela prodirat, pred tem časom v ogadenski puščavi vendar pa se nima Abesinija s te stram ničesar bati. ker je ob mejah Ogadena zbrala dovolj čet, ki mortejo preprečit, nenadne napade italijanske ekspedictjske vojske v Somaliji. Abesinska taktika zavlačevanja mobilizacije ima namen, dati velesilam. v Ženevi dovolj časa za organiziranje odpora proti agresivnim načrtom Italije. Italijanska od klonitev predlogov odbora petih v Addis Abebi ni vzbudila presenečenja. Po izjavah Mussolinija italijanskemu novinarju Wardu Priceu niso pričakovali drugačne odločitve italijanskega ministrskega sveta. O obrambnih načrtih Abesmije se^ Iе zvedelo, da bo skušala napasti na puscav-sk. ravnini italijanske čete od strani s pobočij kamnite gorske planote. Sestanek delegatov Male antante Ženeva, 22. septembra. Snoči so se sestali v Ženevi zastopniki Male antante pod predsedstvom jugoslovenskega delegata dr. Puriča Na svoji tajni seji so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi italijansko — abesinskega spora. Dr. Beneš, Titulescu in dr. Purič niso o svojem razgovoru izdali nobenih obvestil za tisk. Turške vojaške priprave Atene, 22. septembra, d Kakor poročajo, je zbranih na Dodekanezu 32 velikih italijanskih letal za bombardiranje. Potrjujejo se tudi vesti, da prihajajo na Dodekanez vedno novi transporti italijanskih čet in da kopičijo na italijanskih otokih vedno večje zaloge municijo. V Turčiji se opaža zaradi teh vesti precejšnja nervoznost. Turčija je pričela naglo utrjevati maloazijsko obalo, ki leži nasproti Dodekanezu. Obenem koncentrirajo turško vojaštvo, izpopolnjujejo zaloge mu niči je ter pripravljajo letalska oporišča. Na drugi strani so razvile italijanske oblasti živahno akcijo, da utrdijo predvsem otoke, ki so najbližji maloazijski obali. Koncentracija grškega brodovja Atene, 22. septembra. Grška vojna mornarica, ki se nahaja na obisku v Carigradu, je dobila povelje, naj se takoj vrne v Grčijo. Brodovje se bo zbralo v Salamisu, kjer je najpomembnejše grško mornariško oporišče in kjer bo čakalo nadaljnjega razvoja dogodkov. Posamezne grške vojne ladie patruljirajo окоИ Jonskih otokov. Slovesna otvoritev kongresa pravnikov Kongres je otvoril predsednik vlade dr. Stojadinovič ob prisotnosti kraljevega zastopnika Beograd, 22. septembra, p. Dopoldne je bil otvorjen v Beogradu kongres pravnikov z impozantno manifestacijo slovanske vzajemnosti. Kongresa se udeležujejo tudi ugledni pravniki iz Bolgarije, Češkoslova-ške in Poljske. Otvorjen je bil ob prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, kapetana fregate Grubešiča, bolgarskega poslanika na našem dvoru Kazasova, bolgarskega pravosodnega ministra Karadšoseva, jugo slovenskega ministra pravde dr. Miškulina, ogromnega števila zastopnikov pravnikov iz vseh krajev naše države ter mnogih uglednih gostov. Otvoritveni govor predsednika vlade. Kongres je otvoril predsednik Jugoslovenskega pravniškega društva, ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je v svojem govoru izjavil: Veliko zadovoljstvo čutim, ker morem predsedovati skupščini tafeo elitnih članov naše družbe, skupščini 7. kongresa prav-nikov kraljevine Jugoslavije. Minilo jo celih 10 let od časa, ko je septembra 1. 1925 zasedala v Beogradu prva skupščina ,pravfflxčškega kongresa, ko se je prvič manifestiralo edinstvo našega pravništva. Deset let je minilo( od kar je kongres pravnikov, ustanovljen na zborovanju v Zagrebu^ začel svoje delovanje. Moje zadovoljstvo je tem večje, ker vidim zbrane tu ugledne zastopnike pravne vede in pravne prakse iz vseh krajev naše države. Ni ga kraja, ki ne bi bil poslal na to slovesno skupščino po več svojih uglednih prvakov. Kot predsednik. kongresa vas prisrčno pozdravljam. In ko pozdravljam vas^ pozdravljam obenem tudi vse tovariše, ki iz raznih vzrokov niso mogli priti na to zborovanje. Posebno sem naposled zadovoljen tudi zato, ker vidim med prisotnimi tudi več odličnih prvakov iz sosednih in bratskih držav, iz Bolgarije, Poljske in češkoslovaške. število bolgarskih tovarišev je letos manjše kakor lani. Prepričan sem, da je temu edini vzrok gospodarska kriza. Odsotnost naših starih prijateljev in sodelavcev gg. Bobčeva in dr. Fadenfista se bo opazila, toda za uteho so bolgarski tovariši poslali to pot svoje odlične tovariše na čelu s šefom bolgarskega pravosodstva g. Karadžosovim, ministrom za pravosodje. Tudi Poljska nam je poslala svoje učenjake: dr. Stanislav Rav-nioky in dr. Stanislav Dorowsky se nista ustrašila truda ne izgube časa in sta kot odposlanca poljskega pravništva prišla na današnjo skupščino. Češkoslovaška nam je poslala starega prijatelja dr. Cirila Barinko in druge. Razen njega predstvaljajo češkoslovaško pravništvo gg Karel Pražak in dr. Reiman ter dr. caslovsky. Ko pozdravljam naše drage goste iz Bolgarije( češkoslovaške in Poljske jim želim da bi se prijetno počutili med svojimi jugoslovenskimi tovariši in da odneso iz našega prestolnega Beograda najlepše spomine. Pravniški kongresi so se že od nekdaj odlikovali s svojo pozornostjo do splošnih problemov, ker so jih postavljali nad svoje stanovske. Po svojem položaju poklicani, da bolj ali manj vodijo državno upravo v administraciji in sodstvu, so pravniki že od nekdaj živahno sodelovali v javnem življenju svojih držav in mu po navadi stali na čelu. Od tod izvira njihova želja in trud( da rešijo vsa vprašanja javnega življenja, da poiščejo pravilno ureditev in pravično rešitev vseh teh javnih potreb. Odtod je važnost njihovih kongresov za široke sloje prebivalstva in zanimanje javnosti za vprašanja, s katerimi se ti kongresi bavijo^ ter za ureditve, ki jäh predlagajo. Med problemi, o katerih bo razpravljal kongres pravnikov, stoji po svojem po- menu na prvem mestu brez dvoma vprašanje jamstva sodne neodvisnosti. Ne samo sodniki, ne samo odvetniki in profesorji prava, tudi vsi drugi družabni sloji vse naše države so zainteresirani pri tem vprašanju. Avtoriteta sodnih razsodb je v glavnem odvisna od avtoritete, ki jo uživajo sodniki v svoji okolici. In na avtoriteti sodnih razsodb je temeljil, temelji in bo temeljil pravni red vsake države. Tudi salomonska razsodba ne more imeti željenega učinka, če narod nima zaupanja v sodnike, ki jo izreko narod pa verjame svojim sodnikom samo tedaj, kadar je prepričan, da so neodvisni. Zato je dolžnost varovati in dvigati avtoriteto sodnikov, to se pa more doseči pravno le z zagotovitvijo popolne sodne neodvisnosti. Kongreß pravnikäv, p as najširši pravniški forum, je brez dvoma poklican, da da meritorno sodbo o tem vprašanju. Ni dvoma, da so tudi druga vprašanja, ki bo o njih kongres razpravljaj velikega po-mena in interesa. To so n. pr. vprašanja pogodbenega zavarovanja, o kazenskopravni odgovornosti uradnikov denarnih zavodov, o pravicah zagovornikov med pripravljalnim postopkom. O vseh teh vprašanjih boste imeli priliko poslušati, meni pa dovolite, da se vam na kancu še enkrat zahvalim, ker ste se vabilu svojega društva v tako lepem številu odzvali. Končam z željo po popolnem uspehu pri zasedanju sedanjega kongresa, z željo po enako plodnem in dostojanstvenem delu, kakor so se z njim že od nekdaj odlikovali vaši kongresi, kakor edino gre nosilcem reda in zakonitosti v državi, kakor se spodobi zmerom budnim varuhom pravice, na katere temeljih mora počivati vsaka država. Proglašam otvoritev 7. pravniškega kongresa, preden pa začnete zasedati vas prosim pooblastila, da pošljemo pozdravno brzojavko v imenu kongresa tistemu, v čigar imenu se pravica izreka, Nj. VeL kralju. Konec govora predsednika vlade dir. Stojadinoviča so vsi navzočni sprejeli z dolgotrajnim in viharnim plosk a m' Zatem je govoril minister pravde dr. Miškulin ki je vsa svoja izvajanja posvetil vprašanju sodniške neodvisnosti in sodnega prava sploh. Poudaril je, da stoji absolutno na stališču popolne sodniške neodvisnosti, ker se more pravica samo tedaj izrekati, če sodniki ne bodo odvisni od nobenega vpliva. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi bili sodniki žoga, ki bi jo bilo mogoče premetavati z ene strani države na drugo, bodisi iz kakršnihkoli razlogov, najmanj pa iz političnih. Bolgarski pravosodni minister Karadžosov je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, лег more pozdraviti pravnike iz bratskih slovanskih držav. Poudaril je, da predstavljajo jugoslovenski in bolgarski pravniki verigo, ki spaja dva bratska naroda. Pozdravi ostalih Nato so pozdravili kongres zastopnik češkoslovaških pravnikov dr. Barinka iz Bratislave, podpredsednik poljskega združenja sodnikov dr. Stanislav Ravnicky, za beograjsko Akademijo znanosti univ. prof. dr. Toma Živanovič, za beograjsko pravno fakulteto univ. prof. dr. Ivan Spasojevič, za beograjsko občino predsednik vlade Ilič, za jugoslovanske pravnike dr. Drago-ljub Arandjelovič, za jugoslovenske sodnike kasacijski sodnik Rusomir Jankovič, za beograjsko odvetniško zbornico pa odvetnik Sveta Simič. Po pozdravnih govorih so bile izvoljene sokcije, ki imajo razpravljati o raznih referatih. 1 Nova Mussolini]eva izjava Dokler Italija ne bo imela bogatih kolonij, ne bo mirovala London, 22. septembra, d. Mussolini je sprejel rimskega dopisnika »Morning Poste«, kateremu je izjavil, da so bila vsa njegova prizadevanja za pretres abesinskega vprašanja z Veliko Britanijo preprečena, zaradi česar mu ni preostalo ničesar drugega, kaikor da sam poišče njegovo rešitev. Po italijanskem poslaniku v Londonu, je dejal Mussolini, sem obvestil 29. januarja t. 1. angleško vlado, da bi hotela moja vlada skleniti z njo posebne sporazume za razvoj italijanskih in angleških interesov v Abesiniji. Angleško zunanje ministrstvo je odgovorilo neodločno ter se izogibalo opredelitvi. Preostalo mi ni ničesar drugega, kakor da sam poskrbim za rešitev tega vprašanja. Kljub temu sem bil vedno pripravljen za pogajanja tudi na konferenci v Stresi. V skupni resoluciji je bilo tedaj rečeno, da so »zatopniki vlad Italije, Francije in Velike Britanije na tej konferenci proučili- evropski položaj.« Jaz sem dodal besedo »evropski«, ker sem hotel poudariti, da je bil afriški položaj izločen. Angleška vlada je po konferenci v Stresi skušala v Ženevi zapostaviti vsakršno upravičeno zahtevo Italije. Tedaj sem 1. maja t. 1. pozval po italijanskem poslaniku v Londonu angleško -vlado, da bi pričeli prijateljske razgovore o abesinskem vprašanju ter spravili v sklad medsebojne interese. Razgovori, ki so se zatem pričeli, so ostaii brez uspeha. Ker mi ni bilo mogoče pojasniti italijanskega stališča, sem moral sam pričeti delo. Italija bo torej sedaj sama rešila vprašanje svojega položaja v Afriki, ki se tiče varnosti i.n ekspanzije. Na vprašanje, kaj more Ženeva ukreniti v tem pogledu, je Mussolini odgovoril: Pobuda L»ruštva narodov z nedoločenimi aluzijami o razdelitvi sirovin ter odstopu zemlje od strani drugih koloni-jalnih sil, so stvari daljne bodočnosti. V vsakem primeru bo doživel vsak mednarodni poizkus, da se rešijo gospodarska vprašanja, usodo svetovne gospodarske konferenca iz «1933 Ali si moremo misliti, da bi kaka kolonijalna sila odstopila kako svojo kolonijo ? Vsekakor je gotovo, da je ne bo, in vprašati se je tudi treba, zakaj naj bi jo odstopila ? Te kolonije so jih veljale milijone denarja, tisoče človeških žrtev, mnogo dela in podjetnosti, pa naj bi sedaj vse to odstopile drugim ? S te strani ne moremo pričakovati rešitve vprašanja italijanske ekspanzivnosti. Italija mora zato pod-vzeti samo ukrepe praktičnega značaja, da se zavaruje in da se razširi. Sedaj imamo v vzhodni Afriki 200.000 vojakov in dosedanji stroški Italije za tamošnjo akcijo znašajo 2 milijardi lir. Tega nismo storili za šalo in je prepozno da bi se ustavili. Italija doslej ni mogla razviti svojih kolonij v vzhodni Afriki zaradi vpadov divjakov iz soseščine. Ko bodo kolonije sposobne za delo, se bodo tamkaj naselili mnogi vojaki in fašisti. Tudi Portugalska, Belgija in Nizozemska imajo bogate kolonije, pa tudi Italija jih mora dobiti, čim bomo dobili take kolonije, bomo ostali konzervativni in bomo v lastnem interesu sodelovali z drugimi kolonijalnimi silami, dokler pa Italija ne bo imela takih kolonij, ne bo mirovala. Na vprašanje, ali bi Italija pristala na mandat kot rešitev spora, Mussolini ni odgovoril, pač pa je dejal: Vojna ni odvisna od mene, temveč od Abesinije in Društva narodov. R.azen tega je pristavil, da ceni prijateljstvo Velike Britanije in da smatra spor z njo kot absurden. Diplomatski sotrudnik »Morning Posta« pripominja, da vsebujejo Mussolinijeve izjave mnogo netočnosti. Točno je, da je italijanski poslanik v Londonu pozval angleško vlado k razpravi o abesinskem vprašanju, vendar pa ni bilo rečeno, da je potrebna nujna rešitev. Angleška vlada je morala predvsem konzultirati svoje kolonijalne upravnike. Ni minilo niti teden dni po pozivu italijanskega poslanika angleški vladi, ko se je že pričela mobilizacija v Italiji. Kar se tiče konference v Stresi, so prišli tjakaj posebni strokovnjaki angleške vlade za abesinske zadeve, vendar pa je zbudilo začudenje, ker se Mussolini ni dotaknil vprašanja Abesinije. V Ženevi je bil dogovorjen sestanek v Stre-. si zaradi oboroževanja Nemčije ter se ni moglo zato razpravljati o abesinskem vprašanju, pač. pa se je zahtevalo, naj se obravnava na prihodnjem sestanku. Kar se tiče neuspešnih pogajanj po 1. maju 1.1. o katerih govori Mussolini, so se vršila med njim in Edenom v Rimu. Eden je takrat dejal Mussoliniju, da angleška politika sedaj ne brani več angleških kolonijalnih interesov, temveč mir v Evropi in avtoriteto Društva narodov. Za nov tiskovni zakon Predsednik Jugoslovenskega novinarskega udruženja o prizadevanjih za uveljavljenje novega tiskovnega zakona Zagreb, 22. septembra. Pod predsedstvom predsednika Jugoslovenskega novinarskega udruženja Slave Jutriše je oila danes v Novinarskem domu konferenca članov zagrebške sekcije JNU o računskem stanju sklada Novinarskega doma in o novem tiskovnem zakonu. Po izčrpnem poročilu člana uprave sklada Novinarskega doma in blagajnika sekcije Steve Stojanoviča so na konferenci soglasno odobrili važne in odločilne sklepe up~a-ve sklada Novinarskega doma ter se bodo na predlog podpredsednika sekcije dr. Sokoliča takoj začeli izvajati po vrstnem redu, kakor so jih sprejeli na konferenci. Predsednik udruženja g. Jutriša je nato poročal o dosedanji akciji, ki jo je centrala uprave JNU začela za uveljavljenje novega tiskovnega zakona. Na seji centralne uprave v Zagrebu prejšnji mesec so določili predloge in zahteve novinarjem glede izpremembe dosedanjega tiskovnega zakona, ki ne ustreza, in so te predloge, izpopolnjene s predlogi in mnenji predsednika odvetniške zbornice v Zagrebu dr. Politeja, poslali Centralnemu presbiroiu, kjer se sedaj izdeluje novi tiskovni zakon. G. Jutriša je kot predsednik ce.irra'ne uprave JNU izročil predsedniku vlade dr. Stojadinoviču posebno vlogo JNU o pripombah k dosedanjemu zakonu z zakonsko novelo iz L 1929 in s predlogi za nov tiskovni zakon, prav tako pa tudi s predlogi glede na sedanji tiskovni režim U'cr.-zuro), ki ga je treba ukiniti in z novim tiskovnim zakonom odrediti, da se razen tega zakona ne sme predpisati nika* drugi (izjemen) tiskovni režim. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je obljubil, da bo novinarske predloge proučil, nato pa je Sporočil, da se pravkar izdeluje načrt novega tiskovnega zakona in da pričakuje tudi od najbolj prizadetih činiteljev in njihove organizacije, od novinarjev, da prav tako predlože načrt tiskovnega zakona. Ker je ta političen zakon velikega pomena ne samo za tisk, temveč za vse naše politično življenje, je JNU rade vo'je prevzelo pobudo za sodelovanje pri tem delu, ter je kakor doslej nadaljevalo proučevanje gradiva. Tudi Zveza grafičnih podjetij kraljevine Jugoslavije in zastopniki , grafičnih delavcev, oba foruma, ki sta prav j tako zelo in neposredno prizadeta pri tem vprašanju, bosta sodelovala pri sestavljanju načrta tiskovnega zakona. Konferenca jc odobrila, da naj se v čim krajšem roku skliče anketa zainteresiranih činiteljev, da se bodo čula vsa mnenja in predlogi in da se na podlagi rezultatov te ankete s sodelovanjem strokovnjakov izdela liberalne jši in koristnejši tiskovni zakon in predlogi kraljevski vladi, od katerih pričakujejo novinarji in drugi prizadeti či-nitelji, prav tako pa tudi vsa naša javnost pravilno ureditev tega vprašanja, da se zagotovi svoboda tiska, .določena po ustavi. Zahteve Ciamaca Beograd, 22. septembra, p. Po tridnevnem zasedanju je bil danes zaključen kongres Ciamaca z izvolitvijo nove uprave, ki ji na-čeluje zastopnik češkoslovaških invalidov S когУ. Pred zaključkom kongresa je bila sprejeta resolucija o vseh vpraašnjih. ki so ee razpravljala na njem. Pomembna je v njej zahteva glede oa italijansko-abesinski spor. naj ee za vsako' ceno spoštuje pakt Društva narodov in naj se proti napadalcu, pa naj bo kdorkoli, uporabijo sankcije, ki jih določa. Nadalje Bshteva resoluciia, naj predsedništvo poskrbi, da bodo v Ciamac vstopli zastopniki invalidov in bojevnikov tudi iz drugih držav, zlasti iz Sovjetske unije. Končno poudarja potrebo izpolnitve .zahtev za gmotno zasiguranje invalidov in invalidskih sirot. Potovanje predsednika vlade v črnogoro Beograd. 22. septembra, p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je nocoj odpotoval na daljše potovanje po črni gori in v druge kra-je. Potovanje bo trajalo približno 10 dni. Ministrski predsednik bo poeetil Sandžak. Črno goro. južno primorje ter se bo po obisku nekaterih mest v Hercegovini in Bosni vrnil v Beograd. Nova jugoslovenski konzulat?» Beograd. 22. septembra, p. Z odlokom zunanjega ministra bosta 25. t. m. otvorjena nova jugoslovenska konzulata na Krfu in v Tomišvaru. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 22. septembra. Ugašajoče poletje se je od nas poslovilo z nenavadno lepo solnčno nedeljo. Bil je res zlat solnčen dan, ki so ga zlasti temeljito izkoristili ljubitelji prirode, saj so bili današnji izletniški vlaki spet natrpano polni. Zjutraj se je veliko turistov odpeljalo proti Trbovljam, da prisostvujejo slovesni otvoritvi novega alpskega hotela na Sv. Planini, a popoldne se je odpeljalo več sto Ljubljančanov tudi v Kranj, kjer jih je mikala tombola z bogatimi darili. Kdo bi pač ne imel rad ličnega avtomobilčka, ki je vreden svojih 45 jurjev? Potovanje naših železničarjev v Nemčijo Sinoči ob 20.50 se je odpeljalo preko Jesenic v München 31 železniških uradnikov ljubljanske železniške direkcije. Ogledali si bodo znamenito železniško razstavo o priliki proslave 100-letnice nemških železnic, v Nürnbergu. Nato se odpeljejo v Berlin, kjer si ogledajo vse moderne prometne naprave, muzej in zanimivosti Berlina, ki jih je spričo prihodnje olimpijatle v Berlinu pač dovolj, odtod pa pojdejo v Hamburg, kjer velja zanimanje pristaniškim napravam. Zatem si ogledajo še razna druga mesta, nato pa se preko Avstrije vrnejo v Ljubljano. Potovanje bo trajalo do 2. oktobra, vodi pa naše železničarje g. Jenko. Zbor skavtov Danes ob 10. se je vršila v glavni dvorani 0'UZD skupščina zmajevega stega, na kateri je bil podan obračun dola v preteklem letu. Iz poročil posameznik funkcionarjev je izzvenel klic po večjem zanimanju s strani odraslih in pa zahteva po večji podpori s strani merodajnih oblasti. Predsednik dr. Bevk je prisrčno pozdravil številno skavtoko družino in je bila poslana vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju, ministru za telesno vzgojo Komnenovi-ču pa pozdravna. Igralci Zmajev steg si je lani postavil na velesejmu nov ličen dom, ki je sicer še močno zadolžen, vendar ga marljivo in požrtvovalno članstvo točno odplačuje. Načelnik stega Mitja Švigelj je poročal, da je bilo vse delo v prvem letu Zmajevega obstoja koncentrirano harmonijo članstva, v drugem letu za zgradbo lastnega doma, у tretjem pa, da se članstvo tehnično in moralno vzgoji in izpopolni. Po poročilu nadzornega odbora je bila staremu odboru po dana razrešnica, v novo upravo pa so bili izvoljeni: prof. dr. Bevk, stegovodja Mitja švigelj-, njegov-pomočnik je dolgoletni član Saša Bleiweis, četovodje pa so Marjan Vovko, Danilo Tavčar ж Stane- Gor-šič. Voditeljica Volčičev in čebelic je ostala ko doslej ga. Kunaverjeva. Živahna je bila volitev ostalih administrativnih odbornikov, ki jih je spričo vel.ikega dela potrebno še mnogo. Skupščina je na koncu predlagala v odlikovanje nekater* zaslužne skavte in skavtske delavce. Požar na Rudniku Menda jc že tradicija, da gori skoraj sleherno soboto na Barju. Tudi to pot je izbruhnil nevaren ogenj v gospodarskem Poslopju invalidove vd-ove Angele žuijeve, ki ima več otrok. Ogenj je. -skoro popolnoma uničil kozolec, in hlev.. Neke eiučaj-nG mimoidoče ženske so opozorile gasil, ce, ki&o prihiteli z Rudnika na-Barje in Po napornem gašenju preprečili, da se ofenj ni razširil tudi na eosednja poslopja. Vse kaže, da je nekdo ogenj podtaknil, zlasti, k er'-stoji-pozotec^otr-cestirUbo^ ga -vdova ima -okrog 25.000. Din škode, zavarovana je bila pa le ža 15.000' Din. Nevarni vlomilski tolpi na sledu Pred dnevi je stražnik prijel nevarnega vlomilca, ki je izdal še celo vrsto svojih sokrivcev in tako Je Prišla policija na sled nenavadno Podjetni' vlomilski tolpi, ki je" prav v~ zädnjam Času izvršila serijo drznih vlomov. V interesu preiskave čuva policija vsa imena v tajnosti.--- vsaj črnega kruha Današnja socialna slika slovenskega igralca Ljubljana, 22. septembra Danes cioPoidne je bil v operi stanovski zboir gicaauskin igralcev. V oPeri! živo si predstavljate: gospoda gledališki igralci m lepe uame so se razmestili po ložah, kjer drugače posedeva gospoda, ln gospod predsednik je prišel v fraku na razsvetljeni oder in je v vznesenih diti. rombih slavil pomen in smotre gledališke umetnosti. Ali — gledališka umetnost, ki ji mi vsi tako zahtevni in drzni zremo v lice, ima svoje žalostno naličje. Tam пеј^је 'na koncu opernega poslopja so skromna vrata, vijugaste stopnice vodijo v veliko sobano, kjer je nekaj skromnih omar visoko ob stenah, na obešalnikih ne-kaj obleke in kostumov, klavir na pustem lesenem odru. Korcpeticijska soba opernega zbora. Majavih stolov je premalo- Tu so danes dopoldne zb0rovali gle-oališki igralci iz opere in drame. Vemo," da je včasih na takšnih zborih bilo пшо-go živahnosti, tudi prepira, da, celo smeha in komike. Današnji zbor v operi pa je podal sliko velike tragi komedije, ki jo preživlja igralski poklic. Pa hvala Bogu, tudi tesne tovariške vzajemnosti. Naša javnost marsičesa ne ve, kar se skriva za od'rom in onkraj desk, ki pomeni, jo svet. Naša javnost niti tega ne ve, da mora današnji igralec hoditi Po petkrat do šestkrat na mesec v obrokih po svoj prejemke, in če je bilo šestkrat-premaLo, gre sedemkrat. Poglejte vi lepo balerino na odru, ki vam pleše in jo občudujete. Pa ne veste, da nabere sirota vsega skupaj cel mesec le 700 Din, vsak mesec pa potroši po ene baletne copate, ki jo stanejo 00 Din, in da je to zanjo hudo, sila hudo! Ali vse bi se potrpelo, saj kdor se je omočil za oder in za rože, se je moral vnaprej odločiti tuidi za trnje, žal so udarci od leta do leta hujši. Vprav zadnji čas —-— Ne belega kruha — črnega prosimo! je nekje na koncu zborovanja, med slučajnostmi, mimogrede, bliskovito rekel predsednik Lojze Dre no vec. Pövedal je bridko in iskreno resnico. že deset let krmari Lojze Drenovec ljubljansko sekcijo- Neverjetno spretno jadra med Scilo in Karibdo. Uspehi so neoporečni, a kakšni bi šele bili, ko bi časi bili pametnejši! Virtuozno je vodil tudi današnji zbor. Sicer pa tudi zvesti njegovi tovariši in tovarišice niso opustili prilike, da mu ne bi vsaj s skromnim spominčkom izkazali svoje ljubezni in hvaležnosti. Poročila Predsednik DTenovec se je v nagovoru toplo spominjal Viteškega kralja in mladega vladarja, potem pa je posvetil pietetne besede Radu železniku, odličnemu tovarišu, prijatelju, discipliniranemu članu. Letos je gledališka organizacija zaključila dobo, ki je bila kljub mnogim razočaranjem kronana z uspehom. Eno je razveseljivo: Dolgoletno vztrajanje je rodilo sad z zdravimi koreninami. Pokojninski sklad, v katerem je zavarovano vse neprevedeno umetniško osobje vseh gledališč v državi, je pričel obratovati 1. aprila letos pod vodstvom igralcev in kontrolo ministra prosvete. Nobena igralska organizacija v Evropi nima enakega. 2e v prvih mesecih je sklad podprl nad 50 starih članov in članic. « Organizacija poudarja^ da ni in ne bo nikdar podpirala nediscipline in zanikrnosti med člani, pač pa je in bo branila interese in pravice svojega članstva, branila jih pred vsemi šikanami s katerekoli strani. Tajnik Jerman je poleg mnogih podrobnosti o delu odbora navedel; v marcu je združenje stavilo ministru prosvete konkretne predloge za novo službeno pogodbo. Proti koncu sezone je minister Cirič predpisal formular te pogodbe za vsa gledališča v državi. Z novimi pogodbami smo dobili v roke važen instrument za zaščito svojega umetniško ekonom-, skega položaja. V tesni zvezi s pogodbami je naša borza dela ki naj se je članstvo v. lastnem interesu poslužuje pri sklepanju pogodb. Pooblaščena koncertna poslovalnica je v pretekli sezoni angažirala Rhene Batona, v tej sezoni pa Ta-licha in za pomlad koncert z ruskim di-rigeantom Malkom. Poslovalnice se članstvo žal doslej ni posluževalo. Kongres igralcev je bil letos od 4. do 8. julija v Sarajevu. Glavno delo kongresa je bilo posvečeno zagrebškemu gledališču, odnosno upravniku Konjoviču, ki je vodja kar-tela upravnikov. Odbor ni opustil nobene prilike, da se ne bi zavzel za pravice članstva za popravo težkega gmotnega položaja.- V mnogih' primerih se je marsikaj doseglo, do radikalnega izboljšanja pa ni prišlo, ker ni bilo sredstev, a kakor kaže jih bo v prihodnosti še manj. Položaj' je za "igralce brezupen."Začeli* smo se resno bati, kaj bo z našo kulturo, z našim gledališčem? Umetniškim etičnim ali kakšnlmkoli pomislekom o upravičenosti obstoja našega gledališča se je pridružilo kot zanesljiv grobokop obubožan je tistega slovenskega človeka, ki je gospodarski nosilec vse naše kulture. Prosimo članstvo, da v teh resnih časih ohrani največjo - disciplino in da dela složno za skupno stvar slovenskega igralca in njegovega gledališča! Slednjič je podal podrobno blagajniško poroiftlo g. Mencin. Prometa je bilo nekaj nad 120.000 Din, od tega je šlo samo iz bolniškega fonda nad 15.000 Din. Priznanje zvestemu vodniku Ko so tako bila' podana poročila, je predsednik poročal o posetu pri -upravniku Župančiču. Honorarji za'dvojne predstave na dan eo "že dve leti v zaostanku. Uprava avideva, da jih je treba i i-plačati. — Samo nič ne plačal — se glasi .tiha pripomba. _ Verujmo, da se bo denar v par mesecih dobil. Predložite seznam za dve sezoni nazaj, kolikokrat ste imeli po dve predstavi na dan. Našel se bo studenček, ali Rakor zupanüiö pravi: špranjica. Dalje imajo gledališki igralci svoje zahteve glede šminke. Veak--član dobi 150 Din. In tako naj ostane. Potem glede delovnega časa: že več let So borbe zanj. V drami je. ta stvar urejena, pač pa balet in zbor še nimata prostega dne v tednu, kakor bi bilo človeško- Treba je fiksirati dnevni red, da se bo~ vztrajno delalo od 9Г aH pol 10."do" pol 14. ure, p o Poldan pa naj bo prost za vse članstvo, da se mu olajša delo, da bodo vsi za -nastop .vedno zbrani. Ko je revizor Erklavc izpričal, da je našel blagajno у .vzornem redu in ko je bila blagajniku izražena topla zahvala ter odboru soglasno podana razrešnica, je tajnik Jerman lep0 povzel: Lani je minilo petnajst let po-stanka organizacije. Njene koristi so' očitne,- gledališki igralci v Ljubljani imajo cel niz institucij, - s katerimi se marsikatera druga stanovska organizacija ne more ponašati. Imajo pokojninski fond, podporni, fond, borzo dela, umetniško Posredovalnico in še to in ono. Deset let že dela Lojze Drenovec z živo aktivnostjo» fizično" m duseVnp, lev- ji del zaslug pripada njemu. . . Ob toplem odobravanju je Jerman poklonil predsedniku ličnega bronastega zmagovalca. In predsednik Drenovec je, kakor red. kokdaj, dobil tremo. Res je, je dejal, dolgo let sem med vami, bridke in vesele ure delim, toda besede hvale so pretirane. Dobri sodelavci v odboru in discipii-riirani" člani, to je lahko predsedniku največje zado-jenje. časi so dovolj trdi, zato držimo skupaj, da ohranimo slovensko gle. dališče na sedanji stopnji. Ali ne, treba je naprej, kajti ostanek na isti stopnji je že zaostanek. Bodiimo di-sciplinirani in znali se bomo poleno in složno boriti pr0ti vsem, ki bi hoteli slovenskega igral ca ubiti! V prid stanu in članom Bolniški fond še močno črpa. Zato je odbor stavil predlog, da se rodbinskim članom igralcev zviša mesečni prispevek od 13 na 20 Din (vsak redni član plača 35 Din). Računi za zdravila so taki, da jih ne bi vzdržala nobena bolniška blagajna. Predlog je bil soglasno sprejet, pretresli pa so se različni nasveti, kako naj se povečajo dohodki fonda izven članstva. Morda naj bi se — poleg običajne letne predstave v korist bolniškega fonda, ki pa naj ne bi bila kaka zastarela opereta in njena stota predstava — priredil ples- v operi ali originalen bohemaki večer. O vsem bo odbor razmišljal. Iz posebnega fonda daje sekcija svojim članom posojila. Dovolj je, če ponovimo Jermanove besede: Tabela posojil je nema slika stanja slovenskega igralca. Soglasno je bilo sprejeto, da bo novi odbor v teku šestih mesecev sestavil nova pravila glede bolniškega fonda in bo tudi predpisal pravilnik o poslovanju s fondom za posojila. Koncertna poslovalnica — nujno jo je treba koristiti. Zastonjkarstvo menda ni nikjer tako razpaseno kakor v Ljubljani. Cankar je svoj čas pisal o njem, a to je pozabljeno. Treba je ljudem, ki venomer zahtevajo pomoči in sodelovanja dramskih ali opernih umetnikov dopovedati, da so to profesionalni umetniki, da jim je grlo in talent njihova eksistenca in edini zaslužek. Dalje: gre za pravičen plasman pri sodelovanjih, zlasti tudi pri radiu, in za pravičen zaslužek. Profesionalni umetniki morajo započeti borbo proti diletantizmu. Zahtevajo lahko, da bodi vsaj tretjina importiranih gramofonskih plošč jugoslovenska. Zvočni filmi naj se sinhronizirajo v našem jeziku. V Nemčiji ali v Italiji, kjer so gledališki umetniki hudo prizadeti z brezposelnostjo, so tako našli vire lepih dohodkov. — Poglejte program radijske nedelje! — je pripomnil nekdo. Nobenega gledališkega umetnika na sporedu. Ljudi, ki jih ne moreš plasirati na odruj lahko plasiraš v vsemiru. Volitve Predlog v koncertni poslovalnici je bil soglasno sprejet. Vobče je bilo soglasje v vsem, posebno pa se je manifestiralo pri volitvah! Država odlikuje svoje ministre kadar jih pošlje v pokoj. To je hotel nase obrniti tudi Drenovec z zmagovalcem. Pa mu ni uspelo. Morat je kloniti na odločno zahtevo tovarišev in z njim bodo vodili usodo stanovske organizacije: Neffat, Janko, Jerman, Jan, Mencin in Ribič, revizorja pa sta Cesar in Erkläre. „Slučajnosti" • • • Med slučajnostmi se marsikod na občnih zborih ohravnavajo malenkosti in čenče. Pri gledaliških igralcih je bil vsak zahtevek, vsaka želja in pritožba na mestu. Postavim, gospa šaričeva se približa prav v ospredje in pojasni kruto resno; »Treba je rešiti vprašanje toaletnih pri-spekov. Ni mogoče, da bi si jih sami kupovali. Osebnega luksusa ne uganjamo. Saj lahko vse, kar se za predstave nabavi ostane gledališču. Ali pa naj se repertoar uredi tako, da zahtevki za igralce ne bodo prehudi.« Režiserji terjajo zaostanke. Morda jih ne bodo nikoli dobili, ali dokler jib njim ne izplačajo, ni treba klicati inozemskih režiserjev, ki odnesejo tisočake. Izjema je samo dr. Gavella. — Ali moramo res petkrat in šestkrat na mesec prejemati gaže? — vpraša Cesar. Vsi vemo, koliko je ravno on vprežen v drami. — Ta rana nas boli že tri leta — pojasnjuje predsednik. 350.000 Din mesečno znašajo gaže, 250.000 Din pa je povprečno mesečnih dohodkov gledališča. — Ali vendar naj se uredi tako, da bomo vsaj samo dvakrat na mesec hodili po denar. Termin naj dajo, pa nam je vseeno, če gremo sleherni teden ali pa makar dobivamo kakor dnevniičarji. Saj smo itak dovolj proletarizirani. Da je treba več smotrnosti v gledališkem gospodarstvu^ so se čuli poudarki. Od 18. avgusta so igralci letos že na mestu, a prilike niso bile dovolj izkoriščene. Zlasti ne ob deževnih dneh. Igralci menijo, de. bi se ob nedeljah in praznikih priredile predstave popoldne in zvečer z vstopnino od 15 Din navzdol. Le tako bo uradnik še mogel v gledališče in le tako bo gledališče dobilo občinstvo in denar. Saj konec koncev vendarle mora veljati, da sta opera in drama v Ljubljani — narodno gledališče. S toplo zahvalo . za udeležbo .je predsednik zaključil zbor. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Film ZKD. Danes ob %3. poje slavni tenor Richard Tauber v fvhnu »Pesem pomladi«. Dvorana: Elrtni kino Matica. Vstopnina 330, 4.50 5.50 in 6.50 Din. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danee ob 4., 7 % is Sl/4 uri rusko — sovjetski velefilm GOSPODA G0L0VLJEVI V. R. G A R DIN / Film svetovnega slovesa Kranjski avto je dobil delavec Kranj, 22. septembra Kako priljubljene so tombole v Kranju, je pokazala tudi današnja, saj se je zbralo na prostranem Glavnem trgn okrog 10.000 gledalcev. Med temi jih je bilo najmanj polovico iz bližnje okolice, ostali pa iz Ljubljane ter iz vseh krajev Gorenjske. A prišli so seveda tudi Štajerci. Fortuna je bila to pot naklonjena res najbolj potrebnim, saj so vse glavne . dobitke z izjemo enega pobrali sami de- I lavci in jih žarečib obrazov odpeljali ali pa odnesli domov. Najbolj srečen je pa gotovo bil tovarniški delavec Franc Kusterle z Blejske Dobrave, uslužben pri KID. Tako je bil vesel lepega avtomobila, ki zanj predstavlja ogromno vrednost — saj ga cenijo na 45.000 Din, da od samega veselja skoraj ni mogel podpisati prevzemne listine. Med Kranjčani in tudi okoličani je veliko zadovoljstvo, da je prav delavec dobil glavno darilo. Strašna smrt neveste Maribor, 22. septembra- Snoči se je pripetila na cesti med Slovensko Bistrico in Slov. Konjicami strašna smrtna nesreča: tovorni avtomobil je povozil in usmrtil kmetico in vola. Ko je včeraj okoli 19. ure vozil na cesti 1 kilometer od Slovenske Bistrice proti Konjicam posestnik Mohorko s tovornim avtomobilom, je privozila nasproti 28-letna kmetica Gradišnikova s parom volov, Mohorko ni niti slutil, da se bo na popolnoma odprti cesti pripetila tako strašna prometna nesreča. Kakor bi bilo zakleto je vol tik pred avtomobilom potegnil na levo stran in nesreča je bila neizogibna. Kljub temu, da je bil Mohorko do skrajnosti duhaprisoten in je v zadnjem trenutku hotel nesrečo preprečiti, toda ni bilo več mogoče, kajti avtomobil je že treščil z vso silo v vola, ki je obležal na mestu mrtev s polomljenimi nogami, na to pa je vozilo samilo mlado Gradišnikovo v čelo, da je obležala z zevajočo rano in je nekaj trenutkov po nesreči izdihnila. Ves prestrašen je Mohorko, ki je bil namenjen v Polskavo domov, javil strašen karambol oblastem v Slovenski Bistrici, ki bodo uvedle preiskavo. Vse prebivalstvo je pretreseno in sočustvuje z mlado, komaj 28 let staro kmetico, ki je na tako tragičen način končala svoje življenje. Tragika je še tem večja, ker je nameravala v kratkem stopiti z ženinom pred oltar. Mariborska kronika Maribor, 22. septembra. Krasen sokolski nastep-je bil danes popoldne na Tezenskem telo* vadišču. Ob pol 14. so krenila mariborska sokolska društva in sicer Maribor matica, Maribor I„ П., III. in Studenci proti tekmam. .Vse točke sporeda so se izvajale brezhibno in gladko, za lepo uspelo prirediiev, ki je nudila ponoven dokaz sokolske moči v Mariboru in okolici, pa si je stekel glavne zasluge vrli in agilni tezenski pripravljalni odbor. * Kriza v mariborskem kovinarstvu Težke razmere, v katerih živijo naši kovinarji, so dale povod mariborskemu združenju kovinarjev, da je včeraj v soboto zvečer sklicalo p'"i >Novem svatu« članski sestanek, na katerem sta izčrpno poročala združenjski podpredsednik F. Kumerc, ki je zlasli govoril proti šušmarstvu in konkurenci, ter tajnik okrožnega odbora obrtnih združenj g, Novak, ki je povdarjal moment stanovske zavesti in složnosti. Tri blagoslovitve so bile na današnjo nedeljo. Škof dr. Toma-žič je blagoslovil prenovljeno kapelo na Kalvariji, navdušeni planinci pa so se v velikem številu zgrnili na Pohorje, kjer je bila blagoslovitev prenovljene kapelice sv. Antona Paduanskega, pa tudi na Kozjak, kjer so ob meji blagoslavljali razgledni stolp pri sv. Penkraciju. Vlomilci ne dajo miru Še ne izsledeni zlikovci so se splazili v mlin Ferda Bratuše v Zg. Sv. Kungoti t?r odnesli nekaj vreč koruze, pa tudi posestniku Ivanu Folmajerju v Selnici ob Dravi niso prizanesli,-Spravili so se v hlev in odnesli razne obleke in odeje. V Mislinjski dolini pa so vdrli -v gostilno Marije Debela-kove in ji odnesli gotovine za 1.600 dinarjev. Inženjer v obmejni šumi Na avstrijski meji so prejeli naši obmejni organi v ceršaški šumi SOletnega inženjeria Pavla Kevšena. 1'ri zaslišanju je odkril vso dolgo in peslro zgodbo svojega življenja. Izjavil je, da je leta 1925. prišel iz Amerike od svojega očeta, ki živi v Chicagu, nakar se je podal v Pariz, kjer je diplomiral za rudarskega inženjer ja. Nato se je podal v francoske kolonije v Maroko. Tunis, Sirijo, in se vrnil nazaj v Pariz. Preko Švice je prišel v Avstrijo, v Briicku ob Muri ja bil zaposlen, toda ker ni imel dovoljenja za bivanja, je moral v Gradec, od koder so ga orožniki prepeljali do meje in ga nato poslali v našo domovino. Velik vlom v Studencih Danes ob 16. so še neizsledeni neznanci izrabili odsotnost grt- tolničarke Škerle>-čeve na Poljanah v Studencih ter s ponarejenim ključem vdrli v gostilniške prostore, od koder so odnesli večjo količino cigaret in večjo vsoto denarja, tako da znaša škoda več tisoč dinarjev, škoda še ni točno ugotovljena. Orožniki so takoj pričeli vlomilce zasledovati. Domnevajo, da sta storilca znana vlomilca Košanjte in Hajman, ki sta te dni prišla spet iz Avstrije in ki ju je že snoči iskala policija. Huda nesreča Na koroškem kolodvoru se je pri nakladanju desk na vagon hudo ponesrečil 40-letni strugar Henrik Veber. Ko je stopil z vagona po končanem delu, so mu padla na glavo težka hrastova vrata vagona ter ga močno poškodovala na glavi. Prepeljali so ga nezavestnega v mariborsko bolnišnico. Roparski umor v Samoboru Žrtev je zagrebški gostilničar Ferdo Mlinaric Ves Zagreb in njegova bližnja okolica sta pod vtisom groznega roparskega limora, ki je bil izvršen v petek zvečer v Samoboru in katerega žrtev je postal ugledni zagrebški gostilničar Ferdo Mlinaric. Okrog 21. je javila orožniška postaja v Samoboru policiji, da je nastal ogenj blizu železniške postaje in da bo treba pozvati gasilce na pomoč. Na kraj požara se ej odpeljala policijska patrola na kolesih, ki je ugotovila, da gori senik posestnika Imbre čitaroviča sredi polja in blizu železniške postaje. Ker ni bilo velike nevarnosti, da se ogenj razširi, gasilcev niso pozvali na pomoč. Policija in orožniki so začeli razmetavati goreče seno, ko so nenadoma naleteli na vse ožgano človeško truplo. Takoj je bilo jasno, da gre za zavra-ten zločin. Neznancu sta zgoreli že obe nogi in bil je tako ožgen, da niso mogli ugotoviti njegove identitete. V teku preiskavo so pa naleteli na pollitersko steklenico bencina, ki je ležala blizu zažganega senika in s tem je bilo nesporno dokazano, da je postal neznanec res žrtev zločina. Ko so pregledali truplo, so videli na levi strani vrata globoko rano, ki je bila najbrž zadana* s sekiro." Vrat je bil presekan do vretenc,- truplo samo je ležalo v mlaki krvi. Truplo je razširjalo neznosen smrad po pečenem mesu. Včeraj zjutraj so ugotovili, da je umorjenec identičen z zagrebškim gostilničarjem Ferdom Mlinaričem iz Tkalčičeve ulice 12. Mož je bil precej petičen in zato je bila upravičena domneva, da gre za -roparski umor. Obvestili so njegovo ženo Faniko, ki se je takoj z avtomobilom odpeljala v Samo-bor. Čim se je malo umiaila, je pove- dala, da je bil njen mož v poslovnih stikih s kmetom Fran jem Dubičem iz Kladja. Oba skupaj sta nakupovala slive v samoborski okolici. Dubič je bil Mlinariču dolžan okrog 60.000 Din. Žena je izpovedala še celo vrsto zanimivih stvari, ki bodo za nadaljnji potek preiskave velike važnosti Dubič je baje nedavno nagovarjal Mlinarica naj fingirata roparski napad nekje v Samoboru. »Žrtev« naj bi bil Dubič, ki se je na ta način hotel iznebiti obveznosti do svojih upnikov. Zagonetno je pa pri vsej stvari to, da slovi Dubič kot precej premožen kmet. Da je pa on zločinec, govore še druge okolščine. Po pripovedovanju Mlinaričeve žene je prišel Dubič v petek popoldne k njenemu možu ter se z njiim delj časa tajno pomenkoval, naj pride z večernim vlakom v Samobor, da mu izroči neke važne listine oziroma zadolžnice, nato se pa lahko z naslednjim vlakom vrne v Zagreb. Dubiču je bilo precej neprijetno, da ga je videla Mlinaričeva žena. Nesrečni Mlinaric je res šel v nastavljeno mu past. Zaman ga je čakala skrbna žena vso noč in njena temna slutnja, da možu grozi nevarnost se je izpolnila: zjutraj je izvedela, da je umorjen. Policija je ugotovila, da je morilec svojo žrtev izvaibil na samotno poljsko pot in jo spravil do senika, kjer jo je pobil s sekiro na tla, nato je pa truplo vrgel v seno ter ga zažgal. Mislil je, da bo mrlič popolnoma zgorel, toda na pol suho seno in detelja sta le slabo gorela in takoj je prišel zločin na dan. Dubič je po. zločinu izginil brez sledu. Okrog 9. zjutraj ga je videlo več kmetov, ko je šel preko polja proti Savi. Doslej morilca še niso prijeli. О J Kvalifikacijske tekme za državno prvenstvo Neodločeni rezultat v Ljubljani ne bo ko ristil ne Iliriji ne Primorju — Zmaga enega ali drugega moštva nam bi bila ljubša — Visoka zmaga Gradjanskega — Tudi v Beogradu remis Včerajšnjo nedeljo je bil popoln program kvalifikacijskih tekem za vstop v ligo. Nič manj kot 16 klubov se je borilo za to, da bi v prihodnji sezoni sodelovali v državnem prvenstvu. Z velikim zanimanjem pričakovana tekma v Ljubljani med Ilirijo in Primorjem je ostala neodločena, kar napram zagrebškima kluboma, ki sodelujeta v naši skupini ni v korist niti belo-zelenim, niti огпо-belim. Prva ljubljanska bitka za kvalifikacijo v državno prvenstvo je Lila. kakor je bilo pričakovati. zelo privlačna. Tembolj, ker je bil prvo nedeljo na sporedu domač derby. in je ljudi imela radovednost, kako je pravzaprav sedaj med Ilirijo in Primorjem, kar se tiče medsebojnih moči; saj se nista že tako dolgo srečala v borbi za pike. Na teren j*» tako prišlo okoli 1.500 gledaicev, ki sicer niso videli izredno lepe igre, pač pa so prisostvovali težki in napeti borbi, ki prav do poslednjega trenotka ni dala miru živcem. Tekmo je sodil sarajevski sodnik g. Rakič razen par pogrešk dobro, imel je pri tem zelo težko nalogo, ker so mu igralci v danem položaju skušali venomer uhajati na zabranjena pota V zaslugo mu je šteli, da je borba končala brez incidentov. Moštvi sta se nui predstavili v teh formacijah: Р&погје : Ilirija 1:1 (0:0) Primorje; Logar — Jug, Bertonc^lj I. — Kukanja, Slamič, Boncelj — Janežič, Pupo, Berloncelj U., Vihovnik, Uršič. 'iirija: Herman — Svetic, Luce — Uuter-reiter, Sočan, Jenko — Ice. Lah, Pikic, Slapar, Jug. Ta borba ni bila s športnega stališča nič posebnega. Že mnogo je bilo na ljubljanskih tleh važ»ih tekem, ki so se odigrale na višjem športnem nivoju, tudi srečanj med lokalnima rivaloma je bilo precej, ki so potekla v boljših igrah. Grešili sla obe moštvi. V obeh je bilo precej zelo šibkih mest, in igra se kar ni hotela in ni mogla razviti v pravo smer. Že običajno začetno nervozno tipanje se je zavleklo preko srede prvega ]>olčasa, in ko je bilo prvega polčasa konec, ne da bi bil prinesel eui ali drugi strani uspeh, se je lahko napravila malo vesela rekapitulaeija: par poskusov, zdaj na eni, zdaj na drugi struni," da bi vnesli nek sistem, nekaj smotra v igro, ostalo pa je pri raztrganem nabijanju od obrambe do obrambe, dasi je bilo tudi nekaj Sans, pred iliiijanskim golom več kot pred prinior-janskim. Prvi so vsaj za silo uredili svoje vrste črno-beli in so sredi polčasa prešli v ralilo ofenzivo, ki jih je parkrat privedla v opas-rio bližino nasprotnikovega gola. Toda če* cialje bolj se je odkrivala slabost črno-oeie napadalne petorice, ki je prihajala naprej samo sunkoma in s težavo ter z veliko pomočjo svojega ozadja. Nasprotno pa je belo-zeleni napad zlasti proti koncu polčasa našel prehod v prijetne kombinacije, s katerimi je uveljavil terensko premoč, ne da bi bil kos nasprotnikovi obrambi. Belo-zeleni so prišli na polje s tisto prijetno zavestjo, da nimajo ničesar zgubiti, pač pa lahko kaj dobijo Odnesli so težko prigarano piko in lahko ta polovični uspeh vrednotijo mirne vesli kot popolen uspeh. Imeli so solidno obranilo, ki sicer ni imela opravka s pretežkim napadom, toda svoj posel je opravila uspešno. Herman je imel dober dan. V prvem delu igre sicer ni stal pred bogve kako težavnimi nalogami, v drugem poicasu pa je imel dovolj prilike, da dokaže svojo hladnokrvnost in je žoge lovU sigurno. V situaciji, iz katere je rezuitiralo iz-emačenje, je pretvegano zapustil vrata in s tem bistveno pripomogel k enajstmetrovki; Branilca sta se pa otepa vala nasprotnika brez rokavic in rezolutno ter uspešno. V srednji vrsti že ni bilo vse tako rožnato. Stranska krilca sta videla edino svojo nalogo v držanju obeh kril in sta svoji nalogi ostala zvesta do konca, tudi precej uspešno. V ostalem pa je Ы1 Jenko precej šibka postojanka. skupaj z Unterreiterjem sta prav malo pomagala napadu. Sočaii v sredi je bil [irvi polčas, sicer malo prerobat, za kar je moralo moštvo vtakniti nekaj prostih strelov,, loda zelo agilen in je posvetil prvenstveno svojo pozornost napadu V drugem polčasu ga je precej zmanjkalo, v ostalem so isto »sodo delili po večini skoro vsi njegovi soigralci. Napad je inral en polčas, in še tedaj se je prav razigral v drugem delu polčasa. V drugi polovici igre pa je povsem klonil: v začetku je imel prav lepo šanso, takoj zatem je uspešen predor prinesel vodstvo. tik pred koncem pa ie bila izredna prilika za zmago; ves ostali del drugega polčasa pa je telo-zeleni napad kar zginil s polja. Kljub vsemu pa bi bilo moštvo lah ko odneslo vsaj pičlo zmago, čeprav je i>° drugi strani dalo nasprotniku- možnost, da bi bil lahko parkrat realiziral. Dokler so bili belo-zeleni pri močeh, so prekašali na sprotnika v startu in mu z njim razbili marsikatero zamisel, zaostali so pa za njim v kondiciji. Neodločen rezultat so iz borbe zasluženo izbili in so lahko z njim prav zadovoljni. Kar velja za enega, ne drži pri drugem: črno-teli so dali nepričakovano šibko igro. Cisto v redu ni bilo v nobenem delu moštva. Obramba se je sicer držala še najbolje, morala pa je prestati uvodne težave, ki so se očitovale v precejšnji nervozi, ki je trajala skoro pol ure. Potem pa je delala precej brezhibno. Imponiral je s svojo mirnostjo Jug. ki je bil od začetka do konca še laj-bolj zanesljiva opora v obrambi in v moštvu. V srednji vrsti je bil prvi polčas prav dot er Boncelj. pa se je proti koncu igre zgubljal, defenzivno je sicer še držal, napad pa ni imei več toliko koristi od njega. Zelo slab je bil Kukanja . Slamič je zgubil živce in že ni bil več običajni Slamič Bitko je zgubil napad, odnosno je ni. dobil. Dobre igre ni v napadalni petorici dal nihče, poleg vsega pa ni nihče pokazal odločnosti pred golom, a kar je bilo pozicij, so vse zastre Ijali. ker ni bilo niti enega strelca. Kakor je remis za moštvo skoro blamatel. si lahko vsi manejo zadovoljno roke, da ni bilo huiše. Kako so tekli dogodki Belo-zeleni otvorijo proti solncu, že od začetka forsirata obe strani oster tempo, k> ga ne bosta vzdržati niti do konca polčasa. Tudi igra je ostra, zagrizena, pri tem pa zelo nervozna. Vrstijo ее na ohph * straneh nai>ake. ki zelo motijo. Igra gre v ostalem od obrambe da obrambe».ja'atarja. nimata posla. Mnogo je prostih -strelov, tudi v bližinah golov, vendar brez posledic. V" 12. "nin. ima Logar priliko, da se izkaže, po- gumno se vrže Lahu pod noge in reši. Potem je za dobrih 10 min. Primorje v premoči, si izdela par zelo lepih stvari pred golom, a ostane samo pri njih Zadnje četrt ure napneio telo-zeleni svoje moči iii potisnejo nasprotnika v obrambo, vendar preko (»ranilske črte pr'haiajo redko in težko. Do polčasa je še vedno 0:0 Začetkom drugega polčasa je v 2. min. izredno težak napad 11. pred Logarjem, žoga gre za las mimo. Potem pritisne primor. janski napad vse je na polovici belo zelenih. Slaba taktika! V 6. min dobi Jug dolg predložek, uspešno prenese nepokritemu Pikiču in ta z neposredne bližine sigurno pretvori, 1 : 0 za Uirij;», kar pozdravi severna plat z umljivim aplavzom. Odslej se Črno-beli zagrizejo v posel in potisnejo nasprotnika zopet v njegovo polovico. C^le čelrt ure »kuhajo« nekaj pred Hermanovim golom, dvakrat je izredno opasno. V 21. min. je zopet vroče pred belo zelenim golom. Herman se brezuspešno zažene iz gola. žogo dobi Pupo in opali naravnost v prazen gol, toda na črti je še Luce, ki z roko zaokrene preko: 11-nietrovko Slamič ostro plasira, • rezultat je 1 : 1 in sedaj je seveda tribunska stran na vrsti, da hrupno izrazi svoje zadoščenje. Igra se za čas odpre, preide v začetni živahen tempo, toda telo-zeleni kmalu popustijo in se odslej igra pretežno na njihovi polovici. Črno-beli si priborijo serijo kotov. V zadnjih treh minutah nenadoma oživi belo-zeleni napad, izbije dva kota iz zadrege, eno minuto pred koncem pa gre žoga zopet za las mimo Logarjevega svetišča, kakor tri-četrt ure pred tem. To je bila obenem poslednja kočljivcst. Takoj potem konec. Hajduk (Sarajevo) : Hajduk (Split) 2 :1 (1:0) Hajduk (Split) : Slavija (Sarajevo) 3 : O BSK : Jugoslavija 1 :1 (O : о ) Gradjanski : Hašk 6 : 1 (2:1) BASK : Vojvodina 2:0 (1:0) ŽAK : Sparta 1:0 Krajišnik : Grafičar 5 : O Kolesarsko prvenstvo Celja Celje, 22. septembra. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je danes priredil kolesarsko dirko za klubovo prvenstvo za leto 19-'-б'1936 па 6o km doh>i progi Celje _ Groblje — Celje — Franklö-vo — Celje Startalo je devet dirkačev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Edo Polak 1:52 85, 2. Ivan Varlec 1:52.38, 3. Slavko Lampret 1:52.40, 4. Joža Gračner 1:52.-13. Najboljši čas je dosegel Anton Kosič. ki pa je bil zaradi motornega vodstva diskvalificiran. Edo Polak je torej postal klubov prvak in prvak Celja ter dobil lepa darila. čakovečki SK : ISSK Maribor4:0 (1:0) Cakovec, 21 septembra. V prvenstvenem tekmovanju I. razreda mariborsko - čakovskega okrožja se je danes vršila prva tekma, in sicer v Cakovcu med domačim športnim klubom in Mariborom. Maribor na vročih čakovskih tleh ni imel mnogo izgleda, da bi tekmo odločil v svojo korist, vendar je njegov visok poraz presenetil. Glavna krivda za poraz je pri ožji obrambi, ki je bila danes mnogo izpod svoje običajne forme. Zlasti levi branilec je bil izredno slab. Krilska vrsta in napad sta preveč kombinirala ter so bile napadalne akcije izveuene takrat, ko jtj imel nasprotnik zbrane vse svoje sile v obrambi. V splošnem je igral Maribor zeio medlo in brez vsakega elana. Ce ne bi bil vratar Koren v tako sijajni formi, bi bi' morda poraz Mariborčanov še večji. Za dobi jene gole nima Koren nobene krivde, ker so bili streli oddani iz najbližje bližine ter skoraj neubranljivi. Cakovec je igral zelo pozrtvova'no ter je imel velik plus zlasti v stanu, k; pa je bil večkrat preoster. Napad je spretno ;z-koriščal napake nasprotnika. Odlična je bila ožja obramba. Poudarjati pa moramo, da moštvo Cakovca na tujih tleh najbrže ne bo želo uspehov, ker ie v moštvu precej slabih točk. Pod vplivom domačega občinstva, ki ga je bilo oko'i 500. je pač pokazal Igro, ki je na tujem igrišču najbrže ne bo mogel. Sodil "je g. Lukezič iz Ljubljane. Bil je gotovo objektiven, toda v drugem polčasu je imel zaradi občinstva zelo težko stališče. Atletiki (Celje) — Rapid 4:4 (2:0) Maribor, 22. septembra. Na igrišču Rapida se je vršila prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in Rapidom. ki se je končala neodločeno 4:4 (2:0). Prvi polčas je bila igra zelo mrtva in sta ohe moštvi pokazali slabo igro. Dočim so prvi polčas Celjani vodili in pokazali nekaj borbenosti, so v drugem znatno popustili. Šibko je igral tudi dan®s Rapid. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Sodil je zadovoljivo g. Bizjak. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvo II. razreda: Јги dran : Mars 5:0 (2:0), Grafika : Svoboda 3:0 (3:0), Slovan : Korotan 3:1 (1:1), Reka : Sloga 4:2 (4:0). Prvenstvo juniorjev: Svoboda : Hermes 2:2 (1:1), Ilirija : Reka 2:1 (1:0), Primorje : Korotan 4:1 (2:1), Slavija : Mladika 4:0 (2:0)^ Mars: Jadran 3:2 (1:1). Celje: Dask (Trbovlje) : Jugoslavija (Celje) 4:1 (0:1), Celje I. : vojaški team 39. pešpolka 9:4 (3:3). - Dunaj: Prvenstvene v soboto: WAC : FAC : 3 : 2 (1 : 0), Viena : Liberias 4 : 2 (2 : 0). V nedeljo: Hakoah : Favoritner АС 5 : 1 (2 : 0), Austria : Wacker 4 : 0 (3 : 0), Admira : Sportklub 4 : 0 (0 : 0), Rapid : FC Wien 3 : 1 (2 : 1). , Budimpešta: Madžarska : Češkoslovaška 1 : 0 (0 : 0). Rim: Prvenstvene: Juventus : Palermo 3 : 1, Sanpierdarena: N'apoli 2 : 2, Bologna"": Geno.va 4 : 1, Roma : Torino I : 0, Bari r Lazio 1:1, Milano : Alessandria 2 : 0, Triestina r Firenca 5 : 1, Brescia : Ambrosiana 1 : 0. ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Drtrodne Franz Josefowe Registrirano od ministrstva za soc роИШад tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Komunike Stošovičeve skupine Be0grad, 22. septembra, p. Včeraj je izšel komunike, podpisan od 19 narodnih poslan cev skupine prosvetnega ministra g. Dobri-voja Stoševiča. Med podpisanimi poslanci jih je 17 doslej veljalo za pristaše bivše demokratske stranke, dočim sta bila 2 neopredeljena. Komunike navaja, do kakih ugotovitev so prišli podpisniki po razpravi o političnem razvoju v državi od leta 1931 dalje Med drugim pravi, da »sta se v tem političnem razvoju jasno orisali dve politični pojmovanji glede ureditve države: eno, ki. je za ohranitev narodnega in državnega edinstva, in drugo, ki se zavzema za {edera|n0 ureditev države, še. le ustanovitev JRZ je omogočila stvarno gruprranje po programu: za monarhijo, za narodno dinastijo Karadjordjevičev, za narodno in državno edmstvo. - za ustaljeno parlamentarno ureditev naše države v demokratskem du&u, iza. splošpo. Jn. tajno volilno pravico, za svobodo tiska, zborp- radi tega sklenili pristopiti k Jugosloven-ski radikalni zajednici, ter pozivajo vse pristaše in prijatelje, da slede njihovemu primeru. Izjavo во podpisali prosvetni minister Dobrivoj Stoževic ter poslanci Mi. loje in Momčilo Sokič, dr Branko Niko-lič, Jovica PoPOVič itd. Interparlamentarna trgovinska konferenca Beograd, 22. septembra, p. Od 1. do 6. oktobra bo v Londonu interparlamentarna trgovinska konferenca. Naša Narodna skupščina in senat bosta poslala na konferenco delegacijo 9 članov, ki jo bo vodil dr. Kosta Kumanudi. Člani delegacije bodo dr. Grga Andjelinovič, dr. Momčilo Ivkovič, Ulman, ski, Mita Dimitrijevič, Ivan Mohorič, Nikola Kabalin Oton Gavrilovič in dr. Zafer Kule-novic. Naši-delegati bodo" odpötpyali' v"London 26. t. in.' - ■ španska vladna kriza4 Madrid, 22. septembra. AA. Včerajšnje kotiauillauije—pri ргеЛзейпМга--republike- Zamori niso še pokazale, v katerem amL m NAŠE CENE S U K N A ZA OBLEKE od do 80.-180- Ml DAJEMO VEC! Zaradi povečanja naročil in racionalizacije smo podvojili kapaciteto novih angleških instalacij. Tako smo znatno zmanjšali produkcijske stroške, kakovost naših izdelkov pa dvignili na še večjo višino. »■■VLADA _ A ^ IKOMP.i TeoKARovic INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN-PARACIN Balkanska ollmpijada Drugi dan tekmovanja nas je prehitela Grčija — Držin»^ pa krepko drugo mest^ Carigrad, 22. septembra Snoči je župan Carigrada priredil v palači Dolrna Bagdže svečan banket udeležencem na balkanski ohmpijaii. Po izjavi naših tekmovalcev je organizacija zelo slaba. To se čuti zlasti pri startih. Skoraj vsak start se mora Ponoviti. Ker je v Carigradu zelo mnogo Grkov, imajo ti in ne Turki največ občinstva na svoji etrani. To jim seveda zelo Pomaga. Od včerajšnjih rezultatov nam je izostal tek na 800, ki je dal naslednje re_ zultate: 1. Georgakopulos (G) 1:S8.8 (nov grški in balkanski rekord), 2. Nikhazi (J) 2:00, 3. Lapusan (G), 4. G»ršek (J). Drugi dan tekmovanja Danes so se ob velikem zanimanju ob-činsta, navzočih je bilo okrog 12.000 gledalcev, nadaljevale balkanske igre. Rezultati so bili naslednji: Met diska: 1. Milasc (G) 48.41, 2. Bezi (T) 45.58, 3. dr. Narančič (J) 43.56, 4. Ha-valetz (R) 42.25, Tek 200 m : 1. Frangudis (G) 22.2, 2. Rais (T) 22.5, 3. Kakanais (G) 227, 4. Kovasc (R), 5. Bauer (J). Bauer je zadnjih 50 m znatno popustil. 400 m zapreke : 1. Mantikas (G) 57.1, 2. Banščag (J) 57.4, 3. Skuidas (G) 58.7, 4. Maiečuk (R), 5. Stevanovič (J), Banščag, ki je tekel na zunanji progi, je bil v izvrstni formi in je vodil skoraj na celi progi. Sele v zadnjih 50 m ga je prehitel Manti-kas. Skok v daljavo : 1. Lambrikas (G) 7.10, 2. Jonescu (R) 7.08, 3. Novakovič (J) 6.58, 4. Kallav (J) 6.51, 5. Paparikis (G). Balkanska štafeta ROOkrat- 400-krat 200- krat 100 m : 1. Grška 3:25.7, 2 Rumunija 3:27, 3. Jugoslavija 3:32.1, 4. Turška 3:32.1, 5. Albanija 3:34.5. Naša štafeta je izgub M a že v prvi etapi. Pri drugi prednji je sicer Ban.ščag znatno popravil, toda Hofmann je zopet izgubil, tako da zadnji tekač ni mogel nadoknaditi izgubljenega. Stanje točk po končanem tekmovanju drugega dne: Grška 88, Jugoslavija 73, Rumunija 58, Turška 39. Blgarska zaradi žalovanja za svojim umrlim predsednikom lahkoatletske zveze tekmuje šele jutri in ima zaenkrat samo tri točke. vanja in združevanja itd.« — ^ . , . Podpisniki končno izjavljajo, da 60 za- | slu naj se likvidira sedanja kriza. Odbor za izvedbo lahko atletskeh dvo-matehev v Ljubljani. (Službeno). Medmestni dvoboj Gradec : Ljubljana je perfektuiran za 12. in 13. oktobra v Ljubljani, v svrho izbire medmestne lahkoailetske reprezen tance Ljubljane odrejamo za 28. in 29. t. m. izbirni miting, katerega se imajo udeležiti vsi za reprezentanco v poštev prihajajoči lahkoatleti, člani ljubljanskih klubov Primorja, Ilirije, Korotana in Sloge. Pozivajo se vsi imenovani klubi, da pravočasno po-zovejo svoje članstvo na start. Naproša se odbor saveznih lahkoatletskih sodnikov JLAS, da sodeluje na imenovanem izbirnem mitingu in določi jurijo. Prireditev se vrši v soboto, 28. t. m. s pričetkom ob 15.50 in v nedeljo, 29. t. m. dopoldne s pričelkom ob 9.30 na igrišču Primorja. Atleti in juri-ja imajo biti vsakokrat na igrišču najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Program je: 1. dan: 203 m. skok vis, 800 m, met diska, skok v dali, met kopija, tek 5000 m; 2. dan 100 m. skok ob palici* 1500 m, met krogle, 400m. met kladiva, 10.0% m, troskok. Prvi dan se bo event. vršila štafeta 4x100 m, drugi dan štafeta 4х80Э m. Nova sabljaška sezona. Vsem onim, ki se zanimajo za sabljaški šport, sporočamo, da bosta za letošnjo sezono otvorjena nova tečaja v sablji ter v floretu za dame in gospode začetnike. Interesenti naj se javijo pri g. Kodriču, Royal Exchange, Nebotičnik Iii nadst tel. 22-вО. 30. t. m. ob 19. se vrli v telovadnici ženskega učiteljišča na Re-sljevi cesti informativen sestanek vseh novih in starih članov. Isti dan bo tudi redni trening olimpijskega moštva. Obenem se bodo sprejemale še nove prijave. SK Slovan. Danes ob 20. pri Krušiču izredna in zelo važna odtorova seja. Vsi odborniki gotovo! Invalidski dom v Beogradu otvorjen Beograd. 22. septembra, p. Danes je ob prieo'noeti kraljevega zastopnika polkovnika Popoviča patriarh Varnava Doevetil novi invalidski dom v Beogradu, v čegar avli je bil istočasno odkrit spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Invalidski dom ie bil zgrajen v bližini železniške postaje. Vlado sta zastopala pri slovesnosti vojni minister general Živkovič ter namestnik ministra za socialno politiko Komneno-vič. Narodno skupščino predsednik Ciric, navzoči pa 90 bili tudi mnogi oficirji в komandantom Beograda generalom Tomičem na čelu, diplomatski zbor in več tisočev invalidov. Posvetitev doma ln spomenika Je izvršil patrijarh Varnava ob asistenci mnogoštevilnega svefpništva. Po obredu sfa govorila namestnik ministra za socialno politiko Katnnenovif ter predsednik udruže-nja invalidov Nedič. ki ie naprosil kraljevega zastopnika^ nai odkrije spomenik. Po odkritju sipomenika je nred^ednik Ned'C pobž'1 nanj lep venec, okrašen-x državno trobojnico. NOVO ! NOVO ! RADIO URA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu L HIRSCH, Novi Sad Vremenski pregled Evropa: Ciklon nad britanskim otokom vzdržuje pretežno oblačno in deževno vreme na severozapadu, zapadu in deloma v centralni Evropi. Anticiklon s pretežno jasnim vremenom vlada drugod v Evropi. Jugoslavija; jasno po vsej kraljevini, nekoliko oblačno na jugu, visoki oblaki v Sloveniji. Temperatura se je dvignila po vsej državi. Minimum Mrzle Vodice 4, maksimum Omišelj 34. Novosadska vremenska napoved za danes; Pretežno jasno, pričakovati je povečanje oblačnosti na zapadu in severozapadu. Napad gusarjev na kitajsko ladjo Sanj?haj, 22. septembra. AA Kitajski razbojniki so ob izlivu Jangtseja napadli kita jsiki parnik »Paufeng«, ki je plul s 500 potniki iz Sanghaja na otok Čungning. Razbojniki so se vtihotapili kot potniki na parnik. Ubili so tri častnike, vrgli njihova trupla v morje, nato pa prisilili posadko, da je obrnila parnik proti obali, nakar во razbojniki odnesli p.len, okoli 40.000 dolarjev, in zapustili ladjo. Redukcija francoskega proračuna Pariz, 22. septembra. AA. »Matinc poroča, da bo prihodnji; proračun znašal 40 milijard. List pripominja, da znaša sedanji proračun skoraj 48 milijard, docim je leta 1932 znašal 52 milijard. Novi proračun bo vseboval vse redne in izredne izdatke, ki bodo pokriti z davki. Izredne izdatke bodo pokrli s posojilom za nacijonalno vernost. Vsak naročnik __ je zavarovan za 10.000 Din TEDEN DNI FILMA rlgita Helm in Albert Schönhals v velikem filmu »Knez Voroncev«. Na večji sliki pa sta Albert Schönhals in Hansi Knoteck. Prizori so posneti na francoski rivieri. Režiral je Artur Röbison. Hudožesfveniki na ljubljanskem platnu Rusija s svojim filmom osvaja svet. Komaj je minilo nekaj let, kar so dobili Rusi prve aparature za izdelovanje govorečih filmov, že so poslali po Evropi serijo filmov, o kateri s«? lahko reče, da so po svoji vsebini in tehnični izdelavi visoko nad sodobno evropsko produkcijo. ;>Pot v življenje«, »Pastir Kostja :. Vihar«, to so bili trije filmi, kakršnih nam na pr. Amerika še ni dala. V Ljubljani igrajo zdaj v Matici resno, globoko dramo »Gospoda Golovljevi«, v kratkem pa pride še ljubezenska pustolovska zgodba Zlato jezero«. I)va eksti'ema po vsebini, a dve umetnini. Da se je ruskemu filmu posrečilo prebrodili vse slabosti začetništva. ki spremljajo razvoj vsako mlade umetnosti, temu je med vsemi dosedanjimi filmi najboljši dokaz film »Gospoda Golovljevi«. Rusija je izdelala zadnja leta nenavadno veliko število filmov, toda skoro vsi so ostali v ruskih mejah, d^lno zaradi vsebine, delno zaradi preveč poudarjene tendence. Ker so si pa ruski producenti in igralci hoteli odpreti I>ot do Filmskih tržišč izven svojih meja, so morali preiti na filme, ki so ohranili vso moč in temperament le velike slovanske umetnosti, a brez moteče, včasih neokusne tendence. To se jim je v ^Golovljevihsc posrečilo. Gospoda Golovljevi?' nam opisuje življenje ene same družine in njenega propada. Film se podi v 19. stoletju, v času, ko je lila še skoraj vsa rodovitna zemlja v rokah fevdalnega plemstva, ki pa je že začelo počasi izgubljati svojo moč. Slabljenje te moči •se je pričelo v dekretu o osvoboditvi tlača-nov (1801.). ki je bil zelo povoljen za interese industrijalcev, ker jim je omogočal, da so si izbirali delovno moč med kmeti. Film Gospoda Golovljevi« je izdelan (x> istoimenskem romanu Saltikova — Ščedri-na in nam kaže propadanje malih plemi-čev. Golovljevi propadajo, gledajo le vsak sani nase in njihovega nekdanjega zmisla za skupnost je zmanjkalo. Egoizem je zamenjal principe starin. Golovljevi padajo drug za drugim Ostal je samo stari Jaduška. ki se bori. da si ohrani premoženje in ime. Posreči se mu. da ocigani vso družino in da postane edini lastnik. Neusmiljen skopuh je in izrablja tlačane do krvi. V svoji sko-posti pusti svoje najbližje sorodnike, da skoraj od lakote pomrjejo. Toda nereelen človek je. V neki noči strahu in groze umre in sposobnejši zavzamejo njegov prostor. Ves film je zgrajen na nenavadnem talentu najboljšega igralca nove Rusije — Gardina. On, Juduška Golovljev dvigne s svojo močno igro film v višje dimenzije. To ni več igra, interpretacija, to je kos resničnega življenja, tako podan, kakor ga je moral v resnici preživeti, pretrpeti in občutiti Juduška Golovljev Gardin oživi in izpolni vse okoli sebe s tistim težkim, motnim vzdušjem, ki nas prisili, da zavzamemo določeno stališče do vsake osebe, da se resnično udejstvujemo v tem življenju, da se bijemo, veselimo, jokamo, sovražimo in ljubimo. Juduška, ta skopuh, imä dušo, pokvarjeno dušo, ljubi, toda ta ljubezen je prekletstvo. Načrte ima. toda ti načrti so propast vsem bližnjim. Toda človek je vseskozi. Ne človek v splošnem zmislu besede, abstrakten človek v svojih skrajnih nagonih, ampak določen posameznik, z določenim značajem svojega razreda in preciznimi, logičnimi dejanji. Juduška Golovljev je slika svoje dobe. ?artio oseba je v tej vrsti raznih ljudi, toda prav tak, kakor bi bil vsakdo v istih okoliščinah. Razen čudovito doživljene osebnosti Ju-duške Golovljevega je v tem filmu verno orisano vse osredje malomestnega življenja s svojim gledališčem in rampo, odkoder seže svetloba samo do kolen lepih žena na odru — ker noče karati pokvarjenosti vsega, kar je višje in globlje. V tej svetlobi se pleše in poje, toda le malo bolj v ozadju, kjer se končujejo deske, se spet nadaljuje svet pokvarjenosti, prostitucije, strupa iri smrti. >Golovljevi« so morda med najboljšimi 'novimi ruskimi filmi. Docela drugačna po svojem žanru je »Ziata jesen«. Naj navedemo kratko vsebino: V neprehodnih soteskah Altaia je nekje zlato jezero, ki ima obilno zlate rude. Tja je poslala vlada znanstveno ■ ekšpedici jo, da pregleda ozemlje in izvrši vse potrebne priprave za izkopavanje zlata. To odpravo pa čakajo hude ovire. V pragozdu živi divjak — duhoven, ki moli še ogenj in preklinja vse, kar je moderno, zlasti pa člane te odprave. Ta duhoven se priključi tolpi lopovov, ki hočejo sami izrabljati zlati rudnik in strahuje z njimi vladno ekspedicijo. V njeno taborišče pošlje vohuna Unaja, da bi tam oviral delo. Unaj ubije geologa in tako prisili ekspedicijo. da mora prenehati z delom in čakati prihoda novega strokovnjaka. Novi geolog Andrej — sposoben, pameten in liraher možak — se je odpravil na pot, da poišče zlato jezero. Za vodnika vzame s seboj pogumno dekle Marinko, toda med potjo ga napadejo lopovi. Andrej se na čuden način reši, toda dekle vzamejo razbojniki s seboj. Fo mnogih pustolovščinah pride Andrej naposled v tabor, ki mora dosti trpeti zaradi čedalje bolj pogostih banditskih napadov. Nekoč izve Andrej, da je Unaj vohun, in ga hoče prisiliti, da ga odvede k zlatemu jezeru. Med potjo Unaj v močvirju utone, Andrej pa premaga v vročem boju sam razbojnike in reši Marinko. Vrača se k svojim ljudem, tode med potjo ju doleti še ena ne- sreča. Divjaški duhoven je zažgal ogromni gozd in Andrej se je z Marinko komaj otel iz ognja. Naposled se vrneta v taborišče. Zdaj so vse ovire premagane in ekspedicija se bo lahko mirno lotila dela. Andreju ob strani bo stala za zmerom Marinka. Knez Voroncev Spretno ustvarjena napeta vrsta prizorov. Ne samo, da si občinstvo želi takšnih dogajanj, marveč nam ta film nudi tudi kulturno zanimive vpoglede v svojevrtno eksistenco beloruskih bivših oficirjev in njihovih družin. Korupcija je na dnevnem redu in dejanje, ki ima precej opravka s kriminalom, se razpleta zanimivo, z uporabo z-nanega motiva o dvojniku, ki pa je tu spretno izkoriščen. Režiral je Artur Rj-binson, ki si je med nemškimi filmskimi umetniki pridobil zelo lep sloves. Brigita Helm glumi vlogo. Toda največje igralsko odkritje je dr. Albrecht Schönhals, ki je po dolgih letih gledališkega dela v Dortmurdu in Hamburgu našel pot k filmu. Tudi I>u-najčanka Hansi Knotek je v tem filmu ljubezniva. Film ni brez komike in bo gotovo zadovoljil tudi ljubljansko cibčinotvo. Ho - Ruk! Polno je v življenju dogodkov, ki so usodni za vse življenje. Dva mlada študenta tehnike nista nikoli mislila, da bosta namesto inženjerske diplome dosegla igralsko slavo. Hudo je življenje študentov, ki nimajo bogatih staršev. Voskovec in Ve-rich — odveč je poudarjati, da sta to najboljša komika — sta študirala tehniko, toda za študije je treba denarja. Instruirala sta in še sta poleg tega stradala. Naključje jima je pomagalo. Nastopila sta pri neki dobrodelni predstavi. Kako pa, uspeh je bil nepričakovan, občinstvo navdušeno. In okretna mladeniča sta znala uspeh hitro Zvonomir Rogoz izkoristiti. Ponudila sta se kabaretom in kot nerazdružljiva tovariša sta bolj in bolj zmagovala nad praškim občinstvom. Voskovec in Verich sta kma.lu spoznala, da lahko vedra umetnost prinaša mnogo več denarja, kakor inženjerska diploma. Danes imata svoje lastno gledališče v Pragi in nastopata dnevno. Da, kadar vas pot nanese v Prago, privoščite si en večer v njunem gledališču! Samo pravočasno si zagotovite sedež! Voskovec in Verich slovita dandanes tudi že izven češkoslovaške. Seveda si je filmska produkcija zagotovila njuno sodelovanje. Ustvarjala sta silm »Ho — ruk!«, ki je polnih 5 tednov tekel v Alfaibicskopu v Pragi in si ga je ogledalo 70 tisoč gledalcev. Poleg obeh komikov in simpatične Helene Buševe glumi v tem filmu odlično vlogo tudi dobri naš znanec Zvonimir Rogoz. Prav v kratkem bo film tekel v Ljubljani. Iz akvaristove torbe 0 rakih in ribicah Sonce, kako si nam potretno v sedanjem času! Nele da cži-vljaš naše čirvstveno življenje, temveč tudi za naše akvarije, kjer so nekatere rastline prenebele z rastjo, in pa za naše izlete k vodam! — V tem času s lahko nalove par 2 do 3 eru dolgih rakov, ki ее tudi v akvariju prav dob;o počutijo, če najdejo dovolj hrane v obliki nastrganega mesa, razkosanih deževnikov. manjš:h j o-, ranic, ličink mlado'etnic in komarjev. Najbolje je, hraniti jih zvečer, бе so še drturi sostrrovalci v akvariju, sicer j'm vs-pojedo. Ljubke živalce so. ki jim napravimo skrivali--"a v obliki proznih školjk in votlin s pomočjo labere. Skrivališča potrebujejo, ne morda, ker jih napadajo sostanova-lci drugih živalskih skup'n. temveč ker ima:o pohvale vredno navado, da slečejo staro strajčico. nakar so silno mehki ter bi jih ribe ш'Оп bile. ko bi se ne skrivali v svojih lisicah. V njih ostanejo nekaj dni, dokler j in ne zraste nova srajoca. Med ostalimi najdišči so rski baje v jarku tik Pod-rožmika. a tudi v p~tok:h, ki mrmljajo na vznožiu Golovca, jih najdemo v luknjah med koreninami jelš. V nrrju so pa med ostalimi raki samotam", k: si omislijo hišico v obliki prazne polževe lupine. Trup se prilagodi lupini, zadnji de] s svojimi desnimi okončinami vred pok r ni. Rak je v lupini varen, a po'eg tega se naselč na lupini morsk vetrnice, ki ga" branijo s svojimi ožiiralkami raznih ■nadležnežev. Za te nepodcenljive zasluge ga pa prikrajšajo česb slede lirane. ki ее je meni nič tebi nič polaste. So pa tudi ribe. ki v bojazni j£a svoje življenje poiščejo kako pripravno živalco^ v katero se vrijeio iin jo zapuste. če so lačne i.n 7.1 časa dreti. Ta vrsta ribic je v toplih vodah, v Sredozemskem morju jo pa zastopa pole« ostalih islarka. zelo s-egnjena ribica, ki se ji ozkemu traku podobni trup proti remi zašilia. Riba je svetla in prozorna, sko-roda vsako žilico vidimo. Repne in trebušnih plavut ni. hrbtna plavut je zelo nizka in se*?a d/-, konca trupa, ravno teko dolsa je tudi podrepna plavut. Ta se začenja tik pod -prsnimi plavutmi, kjer je tudi izmetna odprtina. Glavica je topa. sobček jwdetojen. Zanimivo ie onazovati. kako se živalca zarije v kakega brzrrača. kr soada k iglokož-cern. Oblika eevasteaa brizgeča nas snonv-naj na debelejšo cev ali pa na črva. Vzdolž trupa so brazde in iz njih pomoli nožice. ko potuje