prikrajšani kot drugje v Evropi. ' ; 1« «JP* Ko omenjamo Evropo, seveda ne moremo iti mirno evravOb' - v nasi brata, čestitamo ob prazniku. Pri tem seveda velja tudi. -povabilo na letošnji že Dragi občani in občanke! Tudi Klasje sj^^epušč^di^K^OB^O proti koncu leta, ki sriH^^^vka^^celi; ZaenkratW;š'«.'t^j^Pjfog« »divjo« vožnjo izpeljujemo, še v stari uredniški zase/lbi^ ^jJčf^Ji*:« dokler nam novoizvoljeni Občinski svet ne |)otrcl starega urednika in uredniškega odbora. Do naslednjič* srečno! ZIMA? ' ' ' ^ ' ' ,.....■ Zal se tudi na uvodu letošnjega1 prvega, Klasja ne moremo •< izogniti razpravam o vremenujTb, da nas sredi februarja še * 1> . ■ ' ni doletela prava zima, res ni normalno a tolažimo se lahko z deistvnm. da tnkai na sončni strani Air» nismo ničkai holi OBČINA IVANCNA GORICA ORGANIZACIJSKI ODBOR POHODA PO JURČIČEVI POTI SVsîflRî STARI GRAB V 11 omenjamo Evropo negotovem pričakovanju uvedbe nove valute, smo se vendar > že povsem vživeli v evropejsko poslovanje in tudi stranskih učinkov uvedbe kmalu ne bomo več zaznavali. 'IZT*- Ker je za nami ca s kulturnega praznovanja je prav da, vsem, VAS VABI NA m POHOD P© JURČIČEVI«i ki bo v soboto, . 3. marca 2007. Start v Višnji Gori med 7. in 10. uro. Zaključna prireditev na Muljavi ob 11.30 uri. Na predvečer pohoda: ob 17. uri na Muljavi: Poklon rojaku ob 19. uri v Višnji Gori: Odprtje slikarske razstave v Mestni hiši Letošnji prejemniki Jurčičevih priznanj (z desne proti levi): KD Šmarje Sap (občina Grosuplje), Robert Bradač in Jana Erjavec (oba občina Ivančna Gorica), Ančka Lazar ter MoPZ Rafko Fabiani (oba občina Dobrepolje). steJ m™ îr DŒMQifflQnapw Narava nam jo je pošteno zagodla, o tem ni dvoma, toda muhavost, ki jo zganja sredi našega občinskega središča, je pa že višek. Pošteno smo že zakorakali v februar, medtem ko sredi Ivanine Gorice rdeči sadeži še vedno krasijo opuščeno jablano ob parkirišču pred ivanško banko. Očitno jablana nima gospodarja, ki bi jo »obral«, ali pa staro drevo čaka pravo zimo, da bodo sadeži lahko odpadli. Če na ivanško jablano niste bili pozorni do zdaj, pa si jo zdaj le oglejte. Nihče pa vam ne bo zameril, tudi če si dovolite z drevesa utrgati njene sadeže sredi »zime«. cfci j /'->' fj? /o rj ¿jčji-^ifj f /_JCt V-'Z Cl ČJcj/ ¿CJCl I^DEL^VJK !N MONTAŽA. SENČILA ¡roleteje . lamelne zavese ; JIHa: »plise zavese I \ Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 t! /'11 Pol» resje 1,1295 Ivanina Gorica Tel./fax: 01/7878-266 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave ria maturo za angleški in nemški jez k www.aikemist.si ® 080 23 03 B/S/H/ Wm^lW fliimi.i.n) ihnja PROGRAMSKA OPREMA . za FINANCE IN RAČUNOVODSTVO ...za podjetja in s.p. FAKTURIRANJE - MATERIALNO KNJIGOVODSTVO GLAVNA KNJIGA ■ SALDAKONTI ■ D D V OBRAČUN PLAČ ■ OSNOVNA SREDSTVA ■ BLAGAJNA PROGRAM ZA TRGOVINE - GOST. LOKALE - KEM.ČISTILNICE... > - 20 LET TRADICIJE - POKLIČITE ZA DEMONSTRACIJO TRGOVINA & SERVIS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869-040, FAX: 0117869-045 Številka 1 letnik 1 3 januar-februar2007 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2007 352(497.4 Ivančna Gorica) 120070168,1 1CNA GORICA : ODREDOV 17 * ¡ORICA COBISS 0 Poštnina plačana pri pošti Ivančna Gorica IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks: 01/7878 535 gsm: 041/7S7 OSS vrata 120070168,1 Iz Jernejeve malhe Februar je čas, ko se zima že kaže v podaljšanem dnevu in, ko v ospredje dogajanj postavimo lik Franceta Prešerna v vrh vsem našim zaslužnim umetnikom, znanstvenikom in pomembnim ljudem, ki so tekom let gradili in ustvarjali naš kulturni prostor. Da pa je ravnotežje tudi z norim svetom, se pojavlja tudi Pust, ki se na široko zasmeje vsem našim neumnostim, ko kljub obljubam stremljenju kulturnim vrednotam zaidemo še v večji razkorak, saj nas življenje zanese po svoje. Himna z vsemi državnimi simboli in podanimi besedami govornikov nas je na najrazličnejših prireditvah v počastitev praznika kulture opomnila, da nista le denar in oblast edini vrednoti. Mnogo več v Prešernovem vzdihu pomeni sprava in ljubezen do ljudi in če hočemo ali ne, tudi do domovine in ne nazadnje tudi države in naroda z njihovim jezikom. Se bolj pogumni med govorci so znali povedati, da je le kultura tista, ki je usmerjala in dajala pot k tisočletni želji za ustanovitev samostojne in demokratične države. Razčlenitev programov, ki so doneče zveneli v cankar-janskem duhu in prešernih vsebinah izpetih pesmi, na ogled postavljenih podob, likovnih in literarnih del ter plesnih korakov, je kazala bogate društvene aktivnosti naše ljubiteljske dejavnosti. V prid vsem tistim, ki so zamudili številne prireditve po naših krajevnih skupnostih, naj le povemo, da so veliko zamudili, ko so mladi povedali, da bodo s spoštovanjem ohranjali tradicije naših dedov in na koreninah postavljali bogato rastoča plodna drevesa kulture. Tudi besede »dober dan« in »oprostite, prosim« bodo njihova vsakdanja prilika v družbi starejših, ne zaradi nagrade, temveč zaradi vsakodnevne obveznosti v komunikaciji z okolico in svetom. Razveselili smo se na skupni prireditvi v počastitev kulturnega praznika, v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, v Jakličevem domu, ko smo izrekali priznanja našim sokrajanom in ljubiteljskim kulturnim delavcem. Ti so v preteklem letu in v svoji bogati kulturni vznesenosti, skupaj z društvi pomagali izboljševati kulturno ponudbo našega kompliciranega sveta. Prejeli so Jurčičeva priznanja, ki jih je razpisal Sklad za območje občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Ponovno in spet bi radi poudarili, da je kruh pomemben za življenje, dodatek k njemu pa dobra volja in zadovoljitev duhovnih in kulturnih potreb, ki so različne v vrednostnem sistemu vsakega posameznika. Prav te vzvišene besede v tem sestavku pa v drugačnih oblikah in drugačnem razumevanju dajo osnovo za naše pustne pogruntavščine, kajti obseg in odgovornost za izpolnitev le-teh ni enostavna in brez pregreškov. Neuresničevanje vsakodnevnih smelo zastavljenih ciljev so dobra izhodišča za pusta in karnevalsko veseljačenje. Tudi pravi karneval ima svoj scenarij in še kako pomembno kulturno sporočilo, kjer je izvedba ravno tako pomembna za celostno podobo našega življenja kot izv edba dramskega dela v najelitnejšemu hramu kulture. Za konec velja še enkrat ugotoviti, da nam temeljitost pri delu vedno prinese dobre delovne rezultate, zadovoljstvo z doseženim in smelost pri izbiranju naslednjih ciljev. Pri vsem tem pa je potrebno imeti dovolj korajže. Zupan Jernej Občina Ivančna Gorica je, da bi zgradila nove sejne prostore, odkupila prostor v Žolnirju že v letu 2004. Denar za opremljanje in projektno dokumentacijo pa je bil opredeljen v lanskem proračunu. Poleg sejne dvorane so urejene tudi mala sejna soba, ena pisarna in čajna kuhinja. Dvorana je sodobno multivizijsko opremljena. Seje oz. sestanki se lahko snemajo, svetniki imajo možnost uporabe interneta, prenosnega računalnika, prezentacije na zaslonu ipd. Celotna investicija gradbeno-obrtniških del in opremljanja prostorov je stala 45 milijonov tolarjev, med izvajalci del pa so sodelovala predvsem domača podjetja in obrtniki. Občani in občanke si torej lahko želimo, da bi novi in sodobni delovni pogoji pozitivno vplivali na delo Občinskega sveta kakor tudi občinske uprave. Prav gotovo pa bo zdaj prijetneje sprejeti vsakega visokega gosta, ki bo obiskal našo občino. V januarju pa je, sledila tudi že preureditev dosedanje sejne sobe. V njej sta zdaj dve novi pisarni za občinsko upravo, ki se že nekaj časa sooča s prostorsko stisko, v pritličje pa se bo še do konca februarja preselila tudi nova sprejemna pisarna. Naj dodamo, da je občina v sodelovanju z predstavnikom Zveze paraplegikov Slovenije tudi že našla rešitev za ureditev dostopa za invalide, torej bo tudi ta težava v kratkem odpravljena. Nova sprejemna pisarna v dosedanji sejni sobi. Svečani trenutek ot\>oritve nove sejne dvorane. Kot že rečeno je drugo sejo Občinskega sveta v novem mandatnem obdobju zaznamoval pomemben dogodek. To je bila namreč zadnja seja v dosedanji sejni sobi, saj je po njej sledilo slovesno odprtje nove sejne dvorane v stavbi poslovnega centra Žolnir. Pravzaprav je bilo moč čutiti kar nekaj nostalgije, ko so svetniki in svetnice zapuščali staro sejno sobo. V njej se je namreč krojilo in odločalo življenje naše mlade občine v zadnjih 12 letih. O večini tega, kar občina Ivančna Gorica danes je, se je sklepalo in odločalo ravno v tem prostoru. Župan Lampret je svetnike in svetnice povabil v nove prostore, kjer je sledil slovesen prerez traku in ogled dvorane. S seje Občinskega sveta ZADNJIČ ¥ 1ITU 2606 IN ZADNJIČ ¥ STARI SUM SOBI Svetniki in svetnice novega sveta so se nazadnje srečali m 2. seji 2 L decembra dnevnega reda, ker je podlaga za določitev točke še vedno stari Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, še iz nekdanje občine Grosuplje, zato naj bi bil po njenem mnenju v neskladju z dejanskim stanjem v občini danes. Umik točke ni bil izglasovan in pri obravnavi je župan pojasnil, da je predlog novega odloka v pripravi, vendar se bo po le-tem vrednost nadomestila lahko zaračunavala šele v letu 2008. Leta 2006 je v občinski proračun iz tega naslova priteklo 12 milijonov tolarjev. Vrednost točke je tako v letu 2007 za poslovne prostore 0,009 EUR/m2 (0,22 SIT/m2) oz. za stanovanjske 0,0014 EUR/m2 (0,3353 SIT/m2). Prav tako je bila sprejeta izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča zunaj območja urejanja stavbnega zemljišča za leto 2007, ki bo znašala 4354 EUR (1.043.392,56 SIT). Povišanje tako izhodišče cene kakor vrednosti točke je bilo v skladu z navodili Ministrstva za finance. Na seji so bili svetniki in svetnice seznanjeni tudi s stanjem občinskih stanovanj. V letu 2006 so bila tri stanovanja prodana podnajemnikom: eno v Grosuplju in dve v Ivančni Gorici, v skupni vrednosti dobrih 15,5 milijona tolarjev. Prodaja poteka v skladu s sklepom, ki ga je že pred časom sprejel Občinski svet, sredstva od prodaje pa so namenjena načrtovani gradnji dveh novih večstanovanjskih objektov na Stantetovi ulici v Ivančni Gorici. Po končani seji in slovesnem odprtju nove sejne dvorane je sledilo družabno prednovoletno srečanje. Matej Steh Vdneli, ko je praznično razpoloženje že doživljalo vrhunec, so se svetniki in svetnice našega novega Občinskega sveta srečali na svoji drugi redni seji. Ob sicer ne preveč natrpanem dnevnem redu je bilo pred njimi tudi nekaj prijetnih opravil, med njimi prav gotovo otvoritev nove sejne sobe v stavbi poslovnega centra Žolni/-. Sicer pa je bil ta dan eden pomembnejših v zvezi z aktualno romsko problematiko: rušitve romskega naselja v Dečji vasi pač niso mogli spregledati. Novi direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Tomaž Riglet; je Občinskemu svetu predstavil načrtovane investicije na komunalni deponiji Spaja dolina. Svetniki in svetnice so najprej potrdili predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja za sestavo delovnih teles novega Občinskega sveta. Potrjeni so bili vsi predlogi za člane Nadzornega odbora, Statutarno-pravne komisije, Odbora za Kmetijstvo in gozdarstvo. Odbora za družbene dejavnosti ter Odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja. Naslednja točka je bila povezana s Predlogom sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu Komunalne deponije Spaja dolina. Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki upravlja z deponijo, na kateri se zbirajo tudi vsi odpadki s področja občine Ivančna Gorica, namerava leto posodobiti in na ta način porabiti sredstva ekološke takse, ki jo plačujemo občani. Posodobitev je namreč edini ključ do omenjenih sredstev, ki se zdaj stekajo direktno v državni proračun in jih je moč porabiti le z investicijami. Celotna vrednost načrtovane investicije pa po besedah direktorja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Tomaža Riglerja znaša približno 1.700.000 evrov. Sledilo je sprejemanje Predloga sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine za leto 2007. Že pri sprejemanju dnevnega reda je Milena Vrhovec predlagala, da se omenjena točka umakne z Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 781 21 31, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, NatalijaPavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko,MaijetaGlavan (lektor), SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Eqavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. fg - Ivančna Gorica, januar-februar 2007 ©elm t^mk V sezoni 2005/2006 je članska ekipa RK SVIS Ivančna Gorica postala prvak 1. B lige. V22 tekmah je zabeležila 16 zmag, 3 neodločene rezultate in le tii poraze. Uspeh je toliko večji, ker jim ponovne vrnitve med najboljše ni pripisovalo veliko privržencev, še posebej tistih bližnjih. Toda motili so se. V novi sezoni 2006/2007 članska ekipa po 13. kolih zaseda odlično 8. mesto. Glede na to, daje ekipa kar tri uvodne tekme izgubila z nesrečnim enim zadetkom (sem sodi tudi poraz z evropskim Gold Clubom), pričakujemo, da so se igralci otresli začetne treme in da si bo ekipa zagotovila tisto, kar si želi - to pa je obstanek v ligi. Za odlične športne dosežke je priznanje prejela ekipa AMD Šentvid pri Stični. Med ženskimi ekipami je bila najboljša ekipa Strelskega društva Sonja Vesel Ivančna Gorica. Ekipa deklic SD Sonja Vesel kroji sam vrh slovenskih mladih strelk, kar dokazujejo z osvojenim drugim mestom v I. državni ligi, zmago na regijskem šolskem prvenstvu in 6. mestom na državnem prvenstvu. Rezultati: a) regijska tekmovanja: - 2. mesto v ljubljanski regijski ligi - 6. mesto na regijskem šolskemprven-stvu b) državna tekmovanja: - 2. mesto v I. državni ligi za pionirke - 6. mesto na državnem prvenstvu Priznanje za odlične športne dosežke je prejela ekipa ZNK Livar Ivančna Gorica do 12 let. Med športniki-veterani je naslov najboljšega pripadel motokrosistu Stanetu Pečjaku (AMD Šentvid pri Stični). Stane Pečjak, kije svojo kariero uspešnega motokrosista doživljal v začetku 80. let, je svojo veteransko pot začel v sezoni 2005. V lanski sezoni pa je že močno napredoval in se izkazal kot odličen veteran med motokrosisti. Praktično do zadnje dirke se je boril za naslov pokalnega pr\>aka v razredu stil tudi na medobčinsko prvenstvo in tudi na tej ravni dosegal odmevne rezultate (prvo, dntgo in tretje mesto). Večkrat je pripravil nogometne turnirje in rekreacijsko smučanje. Andrej Zelko je dolgoletni vodja članske ekipe, sponzor in donator RK SVIS Ivančna Gorica ter od leta 2000 tudi njegov podpredsednik. Pred nekaj sezonami je kot vratar članski ekipi pomagal tudi na igiišču, že več kot desetletje pa je nepogrešljiv član veteranske ekipe. Z rokometom je povezana vsa njegova družina. Sin Tomaž po končani igralski karieri dejavno sodeluje pri organizaciji domačih članskih tekem, hči Tanja pa je rokometna sodnica. Ob 60-letnici je posebno jubilejno priznanje prejelo AMD Šentvid pri Stični. O dolgoletnem delovanju in organizaciji dirk v motošportu ste bralci lahko brali že v zadnji decembrski številki Klasja. Je pa tudi proslava potekala v znamenju jubileja šentviškega društva, kar se je opazilo zlasti pri sceni, motokrosist Damjan Smrekar pa je s pomočjo voditelja večera Saša Severja predstavil navzočim, kakšna je motokrosistova oprema in s kakšnim motorjem tekmuje. Lojze Grčman Hi® SO BILI NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V LETU 2006 Proglasitev športnikov obilne Ivančna Gorim za leto 2006 je poiskala oh praznovanju dneva samostojmsfi in enotnosti Med deklicami je laskavi naslov pripadel strelki Tini Hojč (SD Jože Ko-vačič, Šentvid pri Stični). Tina zastopa strelski šport že tri leta, zanjo je to že 4. sezona. Je zelo nadarjena strelka, ki nastopa v 1. državni in regijski ligi. Njeni rezultati so zelo dobri, saj je vedno med prvimi. V državni ligi je bila v letošnjem letu peta, na državnem prvenstvu pa celo četrta. V regijski ligi je bila tretja, na regijskem prvenstvu pa je zasedla drugo mesto. Redno se udeležuje treningov, je disciplinirana ter pozitivno vpliva na svoje vrstnike. Priznanja za odlične športne dosežke so prejele: učenka OŠ Stična Nastja Srebernjak, ki se ukvarja z odbojko, atletiko, nogometom in rokometom, Mirno lahko zapišemo, da je Ivančna Gorica športna občina. Imamo veliko možnosti za ukvarjanje z različnimi športi, naši občani in občanke pa dosegajo odlične rezultate. To se je jasno pokazalo na decembrski podelitvi priznanj najboljšim. Ta je bila, kot ponavadi, povezana s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26.12., ki je ob 15-letnici naše najljubše države izzvenela še bolj slavnostno. Tudi ali pa predvsem športni dosežki so pred 15 leti, ob rojstvu nove države na obronkih Balkana, pričali, da obstajamo. O Občini Ivančna Gorica pa pričajo dosežki naših športnikov. Slavnostni govornik na proslavi, ki sta jo organizirali Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica in Občina Ivančna Gorica, je bil župan Jernej Lampret. Med člani je bil spet najboljši motokrosist Damjan Smrekar (AMD Šentvid pri Stični). Damjan je po 3. mestu v kategoriji 125 ccm v letu 2005 lani prestopil v višjo - elitno kategorijo OPEN in osvojil uspeh kariere - naslov državnega pod-ptvaka. Kivna sezone pa je bil še osvojeni naslov pokalnega prvaka v Pokalu Akrapovič. Je eden redkih motokrosi-stov v Sloveniji, ki se je udeležil vseh letošnjih dirk državnega in pokalnega prvenstva. Njegove točke so odločilno prispevale k osvojitvi naslova ekipnega pokalnega prvaka in osvojitvi 4. mesta med ekipami v državnem prvenstvu domačega dntšt\>a. Letos je s 3. mestom na dirki EP dosegel največji uspeh na dosedanji meddržavni sceni. Kategorija OPEN so motorji moči nacl 250 ccm. Priznanje za odlične športne dosežke je prejel strelec Jože Gorjanc. Najboljša članica je postala kara-teistka Karmen Globokar (SKK Ivančna Gorica). Karmen se poleg rednih treningov udeležuje treningov napredovalne borbene skupine, ima veselje do dela z otroki in tako poučuje že dve leti kot samostojni vodja skupine (demonstrator). Otroci se v njeni bližini zelo dobro počutijo, saj jim zna prisluhniti, kadar je treba. Njeni rezultati: 2. mesto, pokalno tekmovanje, Domžale, 2. 10. 2005, dekleta borbe nad 58kg, 1. mesto, pokalno tekmovanje, Domžale, 20. 11. 2005, dekleta borbe težka kategorija, 3.-4. mesto, pokalno tekmovanje, Ljubljana, 12. 2. 2006, dekleta borbe nad 58 kg, 1. mesto, državno prvenstvo, Domžale, 12. 3. 2006, dekleta borbe absolutno in 1. mesto, pokalno tekmovanje, Ljubljana, 14. 5. 2006 , dekleta borbe nad 58 kg. V programu so se predstavili člani Sankukai karate kluba Ivančna Gorica, učenke osnovne šole Višnja Gora in plesalke iz Ambntsa. Med moškimi šolskimi ekipami je najboljša postala srednješolska rokometna ekipa dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Srednješolska rokometna ekipa je za leto 2005/2006 državni ptvak. To v petdesetih letih obstoja gimnazije v Ivančni Gorici ni še nikomur uspelo na športnem področju. Zato je pomen osvojitve naslova državnih prvakov še toliko večji. Ekipa je skozi celo leto prikazovala enotnost, borbenost in predanost cilju: doseči čim višje mesto v državi. Njihovi kvaliteti smo bili priča večkrat, na koncu pa so to dokazali z nazivom najboljših v državi. Med moškimi klubskimi ekipami je naslov pripadel rokometnemu klubu SVIŠ Ivančna Gorica. Športniki in športnice občine Ivančna Gorica 2006 in predsednik ZSO Ivančna Gorica Jože Kastelic (desno). V kategoriji dečkov je postal športnik leta motokrosist Luka Kutnar (AMD Šentvid pri Stični). Luka je, po osvojenem naslovu pod-prvaka v kategoriji podmladek 65 ccm v lanski sezoni, letos prestopil v višjo kategorijo podmladek 80 ccm in ponovil uspeh. Nastopil je tudi v pokalnem prvenstvu Akrapovič, kjer je končal sezono na 4. mestu. Velja za enega najbolj perspektivnih motokrosistov domačega dništ\ a. Njegove točke v pokalnem prvenst\>u so se upoštevale tudi pri osvojitvi naslova ekipnega pokalnega pr\'aka za leto 2006. Priznanje za odlične športne dosežke v kategoriji dečkov je prejel karateist Žan Dežman (SKK Ivančna Gorica). atletinja Manca Groznik (AK Špela) in nogometašica Pamela Begič (ŽNK Livar Ivančna Gorica). Med mladinci je naslov športnika občine pripadel karateistu Marku Nograšku (SKK Ivančna Gorica). Marko se poleg rednih treningov udeležuje tudi treningov napredovalne borbene skupine. Njegovi dosežki v preteklem letu so: l.mesto na pokalnem tekmovanju v Domžalah (borbe, člani 5.-6.k)'u absolutno), prav tako je zmagal v nižji absolutni kategoriji. Najboljši je bil tudi v pokalnem tekmovanju v Ljubljani (borbe, člani 5.-4. kvu absolutno) ter v Domžalah (nižja težka kategorija). veterani R2 in na koncu osvojil dntgo mesto. Z dvema odpeljanima dirkama v slovenskem državnem prvenstvu za veterane pa je to tekmovanje končal na 9. mestu. Priznanja so prejeli tudi trije zaslužni športni delavci. Jože Hrovat je ustanovni član SDArn-brus. Ekipa malega nogometa Ambms, v kateri še vedno igra, se med drugimi uspehi lahko pohvali z dvakratno osvojitvijo naslova občinskega prvaka ter drugimi visokimi uvrstitvami v tej ligi (večkrat še dntgo in tretje mesto). Z omenjeno ekipo se je nekajkrat uvr- IzAMD Šentvid prihajajo najboljši med dečki, člani in veterani. Franc Bivic je dolgoletni športni funkcionar AMD Šentvid pri Stični in predsednik ZŠAM Ivančna Gorica že od leta 1990 dalje in v vsem tem obdobju kot član obeh organizacij vodi redarsko službo in pobiranje vstopnine na vseh prireditvah, ki jih organizira AMD Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica, januar-februar 2007 3 BODOČI STARŠI! VABLJENI VSOLO ZASTARSE ZD IVANČNA GORICA Nosečnost je čas pričakovanja, veselja, vznemirjanja pa tudi negotovosti in strahu. Pomagali vam bomo, da se boste na prihod novega družinskega člana dobro pripravili. 06. 2. 2007 ob 17:00 13. 2. 2007 ob 17:00 15. 2. 2007 ob 17:00 20. 2. 2007 ob 17:00 Srečanja bodo v sejni sobi Kmetijske zadruge Stična (2. nadstropje). Prijavite se lahko: • v ginekološki ambulanti • po telefonu 01/ 781 90 15 • na prvem srečanju Mateja Pevec, dipl. babica ROJSTVA v letu 2006 V letošnjem letu smo patronažne medicinske sestre v naši občini obiskale 145 novorojenčkov (84 dečkov in 61 deklic). Število je približno enako kot v letih 2004 in 2005. Največ rojstev je bilo junija. Najtežja je bila deklica, težka 4410 g. Največ otrok se je rodilo v Ivančni Gorici (15) in Šentvidu pri Stični (14), nato pa v Kriški vasi (5), na Mleščevem (4), v Velikih Lesah (4) in Velikem Črnelem (4). Rodila sta se tudi dva para dvojčkov. Dragi otroci! Bodite zdravi in veseli, lepo rastite ter se razvijajte! BODOČI STARŠI! Ob prihodu iz porodnišnice se dogovorite za patronažni obisk na telefonski številki 781 90 27 ali 041 726-876 ZD Ivančna Gorica Patronažne medicinske sestre zunaj fasada, znotraj m vse viC novih učilnic Vremenske razmere kljub zimi ne ovirajo del na šentviški šoli, ki so v polnem teku. Trenutno poteka montaža fasade na obeh prizidkih, h koncu pa gredo tudi dela v nadstropju prizidka A, to je prizidka na mestu nekdanjega parkirišča. V tem delu že od začetka decembra obratuje nova kuhinja in jedilnica, po letošnjih zimskih počitnicah v začetku marca pa bodo šolarji zasedli tudi nove učilnice v nadstropju. Ti prostori še ne bodo dokončno opremljeni in predani v uporabo, saj gre le za začasno selitev iz učilnic nad upravnimi prostori šole. Tam se bo namreč po počitnicah začela predelava prostorov in sicer bosta v tem delu nova knjižnica in multimedijska učilnica. To je še zadnji del obstoječih šolskih prostorov, ki ga čaka popolna adaptacija. ste že videli novi železniški nadh0d? dvigalo kmalu nared ZD Ivanina Gorita intenzivno gradi dvigalo in nadstrešmio Železniški nadvoz oz. nadhod ali pa most, kakor mu hočete reči, ki bo povezoval del naselja Ivančna Gorica z ivanškim »cerkvenim hribom«, v bodoče pa tudi z »novim centrom« Ivančne Gorice, še ni povsem nared. Potem ko je bila gradnja končana v zadnjih dneh decembra, pa zdaj investitor, Občina Ivančna Gorica, čaka še na tehnični pregled in uporabno dovoljenje. No, tisti, ki ste ga že preizkusili, ste verjetno opazili, da je začetna oz. končna klančina dokaj strma. Prav zaradi tega je treba po delu nadhoda montirati še stopnice, da bo objekt prehoden tudi v zimskem času. Zaradi tega se tudi čaka na dokončni prevzem in otvoritev. Torej, za brezskrbno hojo in kolesarjenje nad železniškimi tiri bo treba imeti še nekaj potrpljenja. Povsem novo podobo pa bo dobila tudi Livarska ulica, ki se bo torej sedaj zaključila z nadhodom čez železnico. V sodelovanju Občine in Krajevne skupnosti Ivančna Gorica, bo na novo asfaltirana, napeljana pa bo tudi javna razsvetljava. (mš) Kot ste bralci Klasja že lahko brali v decembrski številki oz. ste se o tem bržkone lahko prepričali tudi na lastne oči, se je pred koncem minulega leta pred ivanškim zdravstvenim domom odprlo pravo gradbišče. Gradnja t.i. jaška za dvigalo je kljub sicer zimskemu času lepo stekla in predvideno je, da bi dvigalo začelo obratovati konec marca. Trenutno poteka vgrajevanje dvigala. Investicija, ki bo vredna približno 15 milijonov tolarjev, bo obsegala tudi postavitev t.i. nadstrešnice, v letošnjem letu pa je predvidena tudi postavitev informacijske celice. Pred sedanjim vhodom v zdravstveni dom, bo torej postavljen nadstrešek, pod katerega bo možen dostop tudi z avtomobilom, torej bo lahko reševalno vozilo parkiralo pod streho, kar bo dobrodošlo tako za zdravstveno osebje kakor tudi za paciente. Postavitev informacijske pisarne pa bo pomenila, da bo informator prevzel vse tisto delo, ki ga zdaj opravljajo medicinske sestre ob svojem rednem delu: od sprejemanja telefonskih klicev in naročanja do izdajanja receptov, na- potnic ipd. Po besedah direktorja ZD Ivančna Gorica Janeza Zupančiča, dr.med., ima zdravstveni dom že zdaj najsodobnejši telefonski sistem, ki se uporablja v zdravstvu, toda kljub temu je nemogoče, da bi obvladoval tako velik obseg zunanjih klicev. S to novo sprejemno pisarno pa bo marsikatera nevšečnost odpravljena. Direktor dodaja še, da bo dvigalo namenjeno izključno pacientom z gibalnimi težavami, nosečnicam ipd. Dostop pa bo omogočen tako v nadstropje, kjer so zobozdravstvene ambulante, ginekološka ambulanta in ena ambulanta splošnega zdravnika ter dežurna in patronažna služba. Celoten projekt naj bi torej omogočil boljšo kvaliteto dela in zdravstvene oskrbe vsem občanom in občankam, kar si občani zagotovo najbolj želimo. Projekt delno sofinancira tudi Občina Ivančna Gorica. (mš) Dela napredujejo tudi v prizidku B pri telovadnici, kjer so že montirana okna, opravljajo se dela na inštalacijah in kot že rečeno na zunanjščini montaža fasade. Istočasno se izvajalec del, novomeška GPI Tehnika in vodstvo šole že ozirata po novi ureditvi okolici šole, še zlasti pa neposredno pred šolo, kjer je predvideno tudi obračališče za šolski avtobus. Kot je bilo že napisano, je predvideni rok za konec gradbeno-obrtniških del, konec letošnjega šolskega leta. (mš) Ivančna Gorica, januar-februar 2007 KklSŠB KAJ BO PRINESLA POMLAD? župan obljubil, da jim bo Občina pri tem pomagala s prevozom in odvozom na deponijo. Tako so Strojanovi še pred novim letom pospravili, kar je še bilo njihove lastnine; predvsem je bilo dobrodošlo, da so odstranili vse nevarne odpadke. Lokacija nad vodnim zajetjem Globočec je tako ostala nekaj več kot dva meseca po incidentu popolnoma izpraznjena in pospravljena. Toda še vedno Stroja-nova. kovca? To je še vedno resno. Mediji so se nanj spet spomnili, ko je bil premeščen v rehabilitacijski center Soča, vendar podrobnejših informacij o njegovem zdravju takrat ni bilo. Tako v tej tragični zgodbi zdaj traja nekakšno zatišje - upamo da ne pred novim »neurjem«. Strojanovi so še vedno le na začasni lokaciji, in kakor sami trdijo, to okolje ni tisto, kakršnega so vajeni. Želijo si... po izjavah Romsko naselje Dečja vas dan po rušitvi. opravljali so napovedano rušenje. V zvezi s tem dogodkom je bilo v medijih obilo polemike, še zlasti zato, ker je bilo rušenje javnosti popolnoma prikrito. Upravičeno ali ne? Kakor koli že, na ta račun je bilo prelitega veliko črnila, ob vsem tem pa je vsa Slovenije videla na naslovnicah dnevnega časopisja predvsem to, kako je del družine Strojan ostal brez strehe nad glavo. Istega dne je popoldan na Občini potekala druga seja Občinskega sveta v novem mandatnem obdobju. Kakšno naključje, da je podobno kakor 1. decembra, ko se je vrnil del družine činske uprave, s sporočilom, da na tej lokaciji ni možno ostati zaradi razlogov, ki jih navaja omenjeni odlok. A vsa drama, ki je počasi doživljala svoj vrh, se je nadaljevala naslednjega dne, ko se je na pot v Ambrus podal predsednik države Janez Drnovšek. Na cestni zapori v križišču pri Dečji vasi so ga ustavili vaščani in sledil je verbalni konflikt, ki ga verjetno dobro poznate in med Slovenci ne bo kmalu pozabljen. Dogodek je bil v javnosti označen z različnimi izjavami in občutki. Dejstvo, da ga je eks-kluzivno posnela nacionalna televizija, je omogočilo, da smo ga ne samo tudi predsednika države«. Karavana z množico novinarjev je romala na obrobje Ljubljane med Šentvidom. Vižmarjami in Črnučami, kjer je za Strojanove našla primerno bivališče v objektih Ministrstva za obrambo. Oddahnili so si mnogi, saj je selitev zagotovila mirne praznike. V tednu med božičem in novim letom je Strojanove v novem bivališču obiskal tudi župan Jernej Lampret. Ker je v pogovoru poglavar družine Mirko večkrat izrazil željo, da bi na mestu njihovega nekdanjega bivališča radi pospravili svoje stvari, ki jih še niso uspeli vzeti s seboj, jim je Je torej romska problematika, povezana z družino Strojan, končana? Četudi je, o čemer je seveda še prezgodaj sklepati - kaj pa zdravstveno stanje krajana Ambrusa Jožeta Šin- sodeč, še vedno v okolico Ivančne Gorice. Kaj bo torej prinesla pomlad? Matej Steh in Lojze Grčman Če se skušamo v naslednjih vrsticah spet dotakniti pereče romske problematike naše občine, ki je svoje vseslovenske razsežnosti doživela z incidentom konec oktobra, moramo nadaljevati tam, kjer smo v decembrski številki končali. Odločbe o rušenju nelegalno postavljenih objektov romskega naselja Stroj anovih so bile izdane 5. decembra. Če se še spomnimo, je takrat del družine še bil v Postojni, medtem ko je del z Elko Strojan na čelu bil v domačem taboru. Prav Elka je s svojimi sorodniki vztrajala, kljub napovedim, da bo njihovo bivališče porušeno. 21. decembra je bil ves promet na relaciji Zagradec-Ambrus zaprt »zaradi izrednega dogodka«; kakor so poročali radijski mediji v jutranjih urah; ■H Strojan v Ambrus, prav tako zasedal Občinski svet in je tudi tokrat v ozadju dnevnega reda viselo pereče dogajanje, povezano z romsko problematiko. O Romih se pravzaprav ni govorilo na tokratni seji, pač pa po njej, ko so se svetniki zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Iz Ambrusa so namreč prišle informacije, da del Strojanovih kljub rušitvi ostaja na lokaciji svojega tabora. Župan je svetnike seznanil z nastalo situacijo in kot rešitev predlagal sprejetje dopolnitve Odloka o Vodovarstvenih območjih občine Ivančna Gorica, v tistem delu. kjer odlok prepoveduje kampiranje na takšnih območjih. Naslednjega dne so Strojanove v Ambrusu obiskali predstavniki ob- občani, ampak vsi državljani lahko večkrat v celoti videli. Konflikt na cesti s predsednikom je za posledico imel tudi preprečitev predsednikove namere, da pod Kuželjevec za Strojanove pripelje bivalne kontejnerje. Vse, kar jim je lahko dal, so bile besede tolažbe in objem, ki bo državljanom Slovenije tudi ostal v spominu. Približno 24 ur pozneje so se Elka in ostali pripravljali na odhod iz Ambrusa. Očitno je v tistih dneh bila aktivna tudi vlada in ne samo predsednik, vprašanje pa je, kaj je odločilo, da so Strojanovi le sprejeli ponujene začasne lokacije v neposredni bližini Ljubljane. Novi »zastopnik« Strojanovih, odvetnik Aleksander Čeferin, je dejal, da je dejstvo, »da v tej državi lahko vsakdo ogroža vsakogar. •' «SJitet Tr"";" ~ ' - ■ ac pni s V dneh pred novim letom so Strojanovi pospravili svoje imetje. kronologija dogodkov - tretji del 21. december Pristojni organi porušijo nezakonito zgrajene objekte družine Strojan v romskem naselju v Dečji vasi. 23. december V romski tabor pride predsednik republike Janez Drnovšek, ki za družino pripelje dva bivalna zabojnika. Krajani ga spustijo v romski tabor, zabojnikov pa ne. 24. december Na predbožični dan Strojanovi privolijo na selitev na začasno lokacijo na Roje pri Ljubljani. Gre za 200 kvadratnih metrov površin v objektih logističnega centra uprave za zaščito in reševanje. 17. januar Jože Šinkovec zapusti ljubljanski klinični center in nadaljuje zdravljenje na Inštitutu za rehabilitacijo Soča. 22. januar Vrhovno državno tožilstvo prejme dopis varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka v katerem opozarja na nepravilnosti v zvezi s policijskim nadzorom družine Strojan v času njenega bivanja v Postojni. 30. januar Zastopnik družine Strojan, odvetnik Aleksander Čeferin se dogovori s predsednikom vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti ministrom Janezom Podobnikom, da bo družina Strojan, dobila možnost izbire trajne lokacije za njihovo preselitev v naslednjih 14 dneh. 5. februar Otroci družine Strojan pričnejo obiskovati pouk na Osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubljani. »seso 0p0z0rini« oz. policija opozarja Bilo je pred nekaj tedni, ko me je v vhodni veži občinske stavbe pritegnil nenavaden napis: SESO OPOZORI-NI. Kljub popolnemu nepoznavanju podobnih zapisov mi je postalo jasno, daje Policija na oglasni deski, na kateri obeša različna sporočila in navodila, obesila nekaj dvojezičnih opozoril, namenjenih romskim prebivalcem. Seveda nas je v uredništvu zanimalo kaj več o podrobnostih tega zanimivega pristopa. V pogovoru s policistom Rudijem Griinbacherjem iz PP Grosuplje smo izvedeli, da se grosupeljska policija, ki pokriva tudi našo občino, že dalj čas ukvarja s podobnimi pristopi. Pri napisih pravzaprav ne gre za neko uradno romščino, pač pa za enega od njihovih pogovornih jezikov, kakor imamo Slovenci svoje dialekte. Pri prevodih policija sodeluje z neko Romkinjo, gre pa za tekste, ki so razumljivi Romom v širšem predelu Do- lenjske. Policist je še pojasnil, da ta opozorila niso direktno povezana z aktualno romsko problematiko. Tovrstna sredstva komuniciranja naj bi uporabljali tudi pri običajnih stikih, ki jih imajo pri svojem delu z romsko populacijo. Kakorkoli že: poteza deluje kot iznajdljiv pripomoček pri navezovanju stikov in izvajanju pooblastil. OB KURJENJU KABLOV IN PLASTIKE SE SPROSCAJO PLINI NEVARNI VAŠEMU ZDRAVJU. BAKROI PLASTIKA KI TAREN HILO NEVARNO VASO TU MENGRO ZDRAVJE. UPORABA VOZILA, KI NI TEHNIČNO PREGLEDANO JE LAHKO NEVARNA ZA VAŠE ŽIVLJENJE. LETRIKA, KI NAJ TEHNIČNO ISPRAVNO HILI NEVARNO VAŠU ŽIVLJENI. Ivančna Gorica, januar-februar 2007 Začasno bivališče Strojanovih v Ljubljani. Po enem mesecu uvedbe nove valute že prve analize večja kupna moč evra v sloveniji Evro je pri nas vreden precej več kot v Nemčiji in Italiji. Izjema so gospodinjski aparati in konfekcija ter telefonski pogovori s tujino. Kupna moč evra v Sloveniji je 18 odstotkov večja kot v Nemčiji in 15 odstotkov večja kot v Italiji. To so izsledki raziskave Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, raziskovalci, ki jih je vodil dr. Davorin Kračun, pa poudarjajo, da se kupna moč slovenskih državljanov vztrajno približuje evropskemu povprečju, saj dosegamo zelo visoko rast bruto domačega proizvoda, Slovenija pa izkazuje tudi najvišje povprečne stopnje rasti produktivnosti dela. Raziskavo so opravili v Mariboru, Regensburgu, Trstu in Vidmu, saj so cene v prestolnicah držav pogosto specifične. V primerjavi z Nemčijo je blago pri nas cenejše za 14 odstotkov, storitve pa za kar 30 odstotkov. To je treba pripisati predvsem nižjim plačam, ki predstavljajo največ stroškov v storitvenih dejavnostih. Storitve so v posameznih primerih cenejše tudi do 50 odstotkov, največja razlika pa je, denimo, pri odvozu smeti, za katerega morajo Nemci plačati kar 84 odstotkov več kot mi. Vse pa v Sloveniji le ni ceneje - električni aparati za gospodinjstva na primer so pri nas desetino dražji, enako je z računalniško opremo, higienskimi proizvodi ter zdravili in zdravstvenimi pripomočki, to pa je po mnenju Kračuna predvsem posledica slabše razvite trgovske mreže in s tem manjše konkurenčnosti ponudbe. Dve izjemi sta tudi pri storitvah, obe pa sodita na področje telekomunikacij; minuta telefonskega pogovora s tujino je v Sloveniji, denimo, kar polovico, poštnina za paket pa 14 odstotkov dražja. Seveda pa je pri tem pomembna tudi povprečna plača. Ta v Sloveniji znaša 771 evrov, v Nemčiji pa 1856 evrov, kar pomeni, da si slovenski državljani lahko privoščijo 51 odstotkov toliko dobrin kot Nemci. Položaj je podoben tudi v primerjavi z Italijo. Tam je povprečna plača nekoliko nižja in znaša 1541 evrov, tako da si Slovenci lahko privoščimo 41 odstotkov manj nakupov kot Italijani, pa vendarle je večina blaga in storitev pri nas precej cenejša. Izjema so spet električni gospodinjski aparati pa kolesa in predvsem konfekcija ter usnjeni izdelki, ki so v Italiji cenejši tudi do 30 odstotkov, zato pa imajo pri nas precej nižjo ceno avtomobili, ki jih morajo Italijani plačevati več kot petino dražje. Glede storitev smo v Sloveniji veliko na boljšem pri stanovanjskih zavarovanjih, ki so kar 74 odstotkov cenejša kot v Italiji, zato pa je pri nas treba plačati enak odstotek več za, denimo, izdelavo ključa. V primerjavi z Italijo in Nemčijo pa tudi s povprečjem Evropske unije so solidni tudi trendi na trgu delovne sile, saj ima Slovenija tako pri brezposelnosti mladih do 25 let kot tudi pri dolgotrajni brezposelnosti ugodnejše kazalnike od obeh držav. (ffm) avto kavsek vivancni gorici Podjetje Avto Kavšek, pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Fiat, Lancia in Alfa Romeo, se je iz Starega trga pri Višnji Gori po devetih letih preselilo v novo poslovno stavbo na Stantetovi ulici 11 v Ivančni Gorici. Investicija v novo poslovno stavbo, kije bila zaključena v slabih petih mesecih, s površino 900 kvadratnih metrov, je znašala dober milijon evrov in ustreza vsem ekološkim standardom. V poslovnem objektu poleg prodaje in servisiranja omenjenih blagovnih znamk opravljajo mehanične, kleparske, ličarske, vulkanizerske in druge podporne storitve tudi za druge avtomobilske znamke, spomladi pa načrtujejo odprtje sodobne avtomatizirane tunelske avtopralnice. Trenutno poleg petnajstih zaposlenih načrtujejo v letošnjem letu odpreti še šest novih delovnih mest. Kot pojasnjuje Alenka Kavšek, so z novo stavbo pridobili nove možnosti za bolj kakovostne in celovitejše storitve na področju prodaje, servisiranja in vzdrževanja vozil ter boljše pogoje za uporabnike storitev. Direktor podjetja Stane Kavšek pa dodaja, da je njihov projekt nove poslovne stavbe, kije med drugim prvi objekt nove obrtno-industrijske cone v občini, lahko odličen zgled sodelovanja med občinsko upravo in gospodarstvom. Pohvalil je pripravljenost in učinkovitost Občine pri neobhodnih birokratskih poslih. (ffm) kraška tla in podtalnica Podtalnica je voda, ki se nahaja v kameninah in sedimentih v podtalju. Je najpomembnejši vir pitne vode in zato je pomemben naravni vir ekonomskega pomena za vsako nacionalno gospodarstvo. Z vodo nasičeno območje v podzemnem sedimentu ali kamnini imenujemo vodonosnik. VODONOSNIKI Pri vodonosnikih ločimo tri dele. Nasičeno območje vodonosnika je tisti del, kjer so vse pore sedimenta popolnoma zapolnjene z vodo. Mejo med nasičenim in nenasičenim območjem vodonosnika predstavlja gladina podtalnice. Ta se lahko močno spreminja: odvisna je od klimatskih razmer (količine padavin) in od intenzivnosti črpanja podtalnice v določenem območju. Nad gladino podtalnice se nahaja nenasičeno območje vodonosnika, kjer se podtalnica zaradi kapilarnosti podtal dviguje do določene višine nad gladino podtalnice in ta višina je odvisna od strukture tal. Glinasta tla imajo najvišji nezasičeni kapilarni sloj, prodnata tla pa najnižjega. Podtalnica se napaja s pronicanjem meteorne vode, ki pade na površino in se pri pronicanju v globino filtrira ter se tako čisti od primesi, ki jih prinaša s površinskega sveta. Cisti se od mehaničnega in kemičnega onesnaženja, čemur pravimo sorptivna sposobnost tal. Globlja kot je gladina podtalnice, večja je sposobnost samoočiščevanja površinske vode, ki prihaja v podtalnico. Na kraških tleh prihajajo površinske vode v podtalnico skozi jaške in rove, ki nimajo filtrske sposobnosti in zato je na takih tleh samoočiščevanje površinskih voda močno zmanjšano, podtalnica pa zelo občutljiva na površinsko onesnaženje. Vodonosniki so lahko omejeni (razmeroma manjša območja podtalnice v pretočnih tleh, bočno omejena z neprepustnimi plastmi tal). Neomejeni vodonosniki so bočno zelo razprostranjena območja, zasičena s podtalnico. Zaprti vodonosniki imajo nad seboj neprepustno plast tal in se napajajo bočno. Arteški vodonosniki pa so krog in krog zaprti, in je voda v njih pod pritiskom. Če jih navrtamo, voda sama brez črpanja privre na površje. Podtalnica se giblje s področja z višjim pritiskom proti tistemu z nižjim. V grobem je njen nivo vzporeden s površino konfiguracije tal. Hitrost gibanja je počasna; odvisna je od nagiba terena in prepustnosti vodonosnika. V območju večjega črpanja podtalnice nastane črpalna depresija vode, kar pospeši gibanje podtalnice v območje črpanja. ONESNAŽEVANJE PODTALNICE Podtalnico v največji meri kemično onesnažuje kmetijstvo z uporabo zaščitnih sredstev za kmetijske kulture (pesticidi, herbicidi) in z nenačrtnim intenzivnim gnojenjem kmetijskih površin (nitrati, patogeni mikroorganizmi). Močno jo ogrožajo tudi urbana območja z nepravilno izvedenimi komunalnimi napravami in z intenzivno uporabo čistilnih sredstev v gospodinjstvih. Industrija jo največkrat ogroža s strupenimi kemikalijami, težkimi kovinami in PCB-ji (poliklorirani bifenili). Težke kovine in PCB-ji so v tleh zelo obstojni, z dolgim polovičnim razgradnim časom. PCB-je in težke kovine vsebujejo številne elektrotehnične naprave. Posebej nevarno je nad vodozbirnim območjem odpirati in prelivati ali izlivati tekočine iz industrijskih izdelkov, kot so akumulatorji, kondenzatorji in drugi elektrotehnični izdelki (električni kabli in podobno). Nevarno je take stvari nad vodozbirnimi območji tudi zažigati, ker pri tem nastajajo še rakotvorni dioksini. In nenazadnje, podtalnico v vodonosnikih ogroža tudi promet (odtočne vode s cest in avtocest, bencinske črpalke s pronicanjem nafte in bencina iz razpo-kanih rezervoarjev). Valentin Skubic potrjena kakovost betona in betonskih blokov Cementni izdelki Roječ Ivančna Gorica so certi-ficirali proizvodnjo betonskih mešanic v evropskem in nacionalnem kakovostnem standardu SIST EN 206-1, ki predpisuje kontrolo kakovosti skozi proces od izbire osnovnih materialov za beton, proizvodnje in dostave do vgradnje transportnih betonov ter lastnosti svežega in strjenega betona. Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost, ki je bil v Evropski uniji po skoraj 15 letih usklajevanja sprejet leta 2000je v marcu leta 2003 Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) izdal ta standard v slovenskem prevodu. Prav tako so certificirali kontrolo kakovosti proizvodnje betonskih zidakov BB 20, BB25 ter BB30 v skladu z zahtevnimi tehničnimi specifikacijami standarda SIST EN 771-3:2005. (ffm) ELVEZd .O.O. Podjetje Elvez, d.o.o. s 15-letno tradicijo na področju proizvodnje kabelske konfekcije in predelave plastičnih mas, zaradi širitve poslovanja, za svoje nove proizvodno-poslovne prostore v Višnji Gori, vabi k sodelovanju: KOMERCIALISTA NABAVE (m/ž) Pogoji: - V./VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri (strojna, elek-tro), zaželena ekonomska znanja - delovne izkušnje na področju proizvodnje in nabave materialov in izdelkov - dobre izkušnje in smisel za delo z dobavitelji - poznavanje in izkušnje iz operativnega dela v nabavi - dobre organizacijske, komunikacijske ter pogajalske sposobnosti - aktivno znanje angleščine, zaželeno znanje nemščine/ italijanščine - dobra računalniška pismenost (MS Word, Excel, Office), zaželeno poznavanje infor. programa Navision Opis dela: pravočasno zagotavljanje nabavnih komponent za proizvodnjo - ugotavljanje in analiza podatkov o potrebah in zalogah materialov, skladno s proizvodnimi plani - dober nadzor nad zalogami - smisel za iskanje potencialnih novih dobaviteljev KOMERCIALISTA PRODAJE (m/ž) Pogoji: - V./VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri (strojna, elek-tro), zaželena ekonomska znanja delovne izkušnje na področju proizvodnje in prodaje komponent in izdelkov dobre izkušnje in smisel za delo s kupci - poznavanje in izkušnje iz operativnega dela v prodaji - dobre organizacijske, komunikacijske ter pogajalske sposobnosti - aktivno znanje angleščine, zaželeno znanje nemščine/ italijanščine dobra računalniška pismenost (MS Word, Excel, Office), zaželeno poznavanje infor. programa Navision Opis dela: - pravočasno in kvalitetno zagotavljanje prodajnih artiklov za kupce - ugotavljanje in analiza prodaje pri posameznih kupcih, glede na napovedi - smisel za iskanje dodatnih in novih poslov (stari in potencialni novi kupci) Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo v hitro-rastoči dražbi, možnost osebnega razvoja, dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Zainteresirani kandidati naj pisne ponudbe z dokazili pošljejo na naslov: ELVEZ, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68,1000 Ljubljana ali na e-naslov; info@elvez.si. 6 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 KjfšSŠ podjetniki ivancne gorice z najvišjo dodano vrednostjo v regiji Podjetništvo je v osrednji Sloveniji dobro razvito, zlasti na področju storitev, svetovanja in izobraževanja. Leta 2005 je tu poslovalo 13.431 malih samostojnih podjetnikov (MSP) oz. 23,3 odstotka vseh MSP Slovenije, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Podatki kažejo, daje podjetništvo te regije zgoščeno v mestni občini Ljubljana, saj tu posluje skoraj polovica MSP, ki zaposlujejo 43,6 odstotka vseh zaposlenih pri MSP v re- giji. Ljubljani sledijo Domžale, kjer je 7,8 odstotka vseh osrednjeslovenskih MSP, Kamnik (5,8), Vrhnika (4,2) in Grosuplje (3,9). Samostojni podjetniki v regiji v povprečju zaposlujejo 0,9 zaposlenega na enoto, kar je nekoliko manj od državnega povprečja (en zaposlen na enoto), leta 2005 pa so ustvarili skoraj četrtino podjetniškega dohodka v Sloveniji. V vseh občinah regije so podjetniki poslovali pozitivno. Zanimiv je podatek, da so osrednjeslovenski MSP ustvarili 22,8 odstotka celotne dodane vrednosti v državi. Dodana vrednost na zaposlenega pri podjetnikih v regiji, ki je predlani v povprečju znašala 26.656 evrov. je za več kot sedem odstotkov presegla slovensko povprečje. Najvišjo dodano vrednost so ustvarili podjetniki v občinah Ivančna Gorica. Logatec in Velike Lašče. (ffin) :piet.~5= stran Javnega predstav !!¥ spletne sraki javnega komunalnega podjetja grosupue - www.jkpg.si sa ali pisno, od sedaj le-ta posredujete neposredno preko spletne strani. Prav tako pa boste lahko hkrati preverjali aktualne objave pogrebov in se morda česa naučili ob pregledovanju pogosto zastavljenih vprašanj in Male šole. Ker je urejanje in pridobivanje posameznih potrdil včasih dolgotrajno, so uporabnikom poleg obrazložitev posameznih postopkov na voljo tudi vsi potrebni ceniki in obrazci. Vse aktualne spremembe se bodo objavljale v rubriki Obvestila, kjer bodo objavljena tudi vsa ostala pomembna obvestila. Da se boste lahko izognili nepotrebnim telefonskim klicem oz. osebnim potem, je poleg spletne strani na voljo tudi elektronski poštni predal infoiajkpg.si. na katerega lahko posredujete svoje želje, zahtevke in vse aktualne reklamacije. Zaposleni Javnega komunalnega podjetja Grosuplje pa vam bomo skušali pomagati po svojih najboljših močeh. Javno komunalno podjetje Grosuplje Matija Kastelic Kwoem lets ;006 začenja pot i> ¡.wpunamega podjefja Grosuplje, obiskovalcemIn uporabnikom nasiti atorsev Ka podatkov, Btsfoičnfh nasvetov n fffiporso&ov opravilih, -aianih na Komunalne storitve (10,01.200?) Iitaiani našel,, C-rosuptre m Šmarje Sap tatic nretmeio fyezpladno soj i ri snovanju spletne stran, -,-r» dostopnosti r, preglednost, t si deistvu, da te vsak zapete* tsi morebitne napake p, nejasnost ■seslos. sipiSI načelo jnkciona;ne uporabnost: Od decembra 2006 je občanom občine Ivančna Gorica na voljo nova spletna stran Javnega komunalnega podjetja, katere namen je informirati občane o dejavnostih podjetja ter približati poslovanje le-tega vsem občanom. Na spletnih straneh boste dobili koristne informacije o komunalnih dejavnostih (pitna voda. odpadne vode. odpadki), energetskih dejavnostih (ogrevanje, topla voda), pogrebnih in pokopaliških dejavnostih, cestah in javnih po%'ršinah ter projektiranju in geodetskih dejavnostih. Vsaka od omenjenih dejavnosti je na spletni strani prikazana samostojno, tako da lahko uporabnik dobi vse potrebne informacije: od zgodovine in statistik pa do aktualnih tem o trenutnem izvajanju in obračunavanju storitev. V rubriki Mi vam vi nam lahko vsi uporabniki, ki ste sporočali stanja merilnih naprav preko telefona, fak- V spomin janez skarlovnik, arhitekt, 1950-2006 Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustil dolgoletni direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik, po poklicu univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, urbanist in javni delavec. Rodil se je v Slovenj Gradcu na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani srednji gradbeni tehniški šoli v Mariboru se je zaposlil v gradbeni operativi kot obračunski tehnik. Operativna znanja je s pridom uporabljal pri urbanističnem načrtovanju parka Tivoli, Javnih skladišč in pridobivanju stavbnih zemljišč, kar je v Ljubljanskem urbanističnem zavodu opravljal za mesto Ljubljana. Ob tem si je v Rožni dolini skupaj z življenjsko sopotnico Sonjo ustvaril dom in družino. Nove pomladne sape so ga konec osemdesetih let privedle v Grosuplje, kjer je kot član Izvršnega sveta Občine Grosuplje in načelnik za prostor, komunalo in ekologijo skrbel za prostorski razvoj in delovanje komunalnih dejavnosti. Reforma lokalne samouprave, razdelitev in ustanovitev treh novih občin je prinesla spremembe tudi v tedaj še družbeno Komunalno podjetje Grosuplje. Ob ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja, d.o.o.. je bil Janez imenovan za direktorja, pred katerim sta bili dve zahtevni nalogi: izvesti vsa potrebna opravila za izgradnjo nove deponije komunalnih odpadkov ter organizirati organe upravljanja in izvajanja gospodarskih javnih služb na območju treh na novo ustanovljenih občin: Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja. Izjemne organizacijske sposobnosti in obvladovanje gradbene operative ter urbanističnega načrtovanja so ob pogajalskih spretnostih privedle do izgradnje in odprtja modernega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Spaji dolini. Z ustanovitvijo skupnega ustanoviteljskega organa, ki kot skupščina vodi družbo, je postavil temelje organiziranosti javnih služb in delovanja enovitega podjetja za opravljanje gospodarskih javnih služb. Za zaključek bogate poslovne kariere si je pred zadnjim mandatom zadal še tretjo zahtevno nalogo: izgradnjo poslovilnega objekta na pokopališču Resje v Grosuplju. Kot vodja skupine je pripravil razpis, izbor arhitekturnih rešitev in druga potrebna opravila za zahtevno gradnjo javnega objekta posebne arhitekturne vrednosti. Ob tem je vnovič izrabil svoj prefinjeni urbanistični in arhitekturni potencial. Bolezen in prezgodnja smrt sta pretrgala delo prav pred izborom izvajalcev in organizacijo gradnje hrama zadnjega slovesa od pokojnikov. V podjetju smo ga cenili zaradi izjemne poštenosti in predanosti delu za javno dobro ter za koristi občanov. Vedno je bil pripravljen prisluhniti sodelavcu in uporabniku storitev ter ob tem izkazati razumevanje in pomoč. Spominjali se ga bomo po veselih trenutkih, ki jih je s svojstvenim humorjem bogatil in plemeniti!. Bil je človek jasnih misli, odkrite besede in demokratičnih načel. Zaveden domoljub, s prijetnim koroškim naglasom in lirično govorico. Človek skrbno izpiljenih načrtov in perfekcionistično izdelanih detajlov. Politično profiliran in demokratično usmerjen. Za podeželje in malega človeka. Veliko skrbi je posvečal odraščajočima otrokoma: hčerki Ajdi in sinu Klasu. Da bi zadovoljil svojo umetniško dušo. je po lastnem načrtu s svojimi rokami gradil in opremljal novo domovanje sredi Dobenških gozdov nad Ljubljano. Prezgodnja smrt mu ni omogočila vselitve v povsem dokončano stanovanjsko hišo. Kot mu ni omogočila dokončati še vrsto zamisli in idej. Janeza ni več. Odšel je v glorijo večne umetnosti. V domovanje Vitruvija. ki pravi, da je arhitektura zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: lepote (venustas), trdnosti (firmitas) in koristnosti (utilitas). Vsa tri so bila tudi Janezova načela. Hvala ti, lanez. da smo lahko skupaj delali in poustvarjali. Ostajajo projekti in prijeten spomin na dobrega človeka, sodelavca in direktorja. Hvala ti za vse. Javno komunalno podjetje Grosuplje gospodarski info Microsoft je po petih letih predstavil nov operacijski sistem - Vista Prodajo Viste in nove pisarniške zbirke programa Office bodo na trgu še kakšno leto zavirali nujni popravki programov (service packs), že prihodnje leto pa bo prodaja strmo naraščala. Minimalne strojne zahteve Microsofta za namestitev Viste so procesor z vsaj 800 megaherci, 512 megabajtov pomnilnika (RAM), trdi disk vsaj 20 gigabajtov s 15 gigabajti prostora, enota cederom in grafična kartica, ki podpira standard super VGA. Nov informacijski sistem Windows Vista je najbolj prepoznaven po tridimenzi-onalnosti namizja. V Microsoftu zagotavljajo, da Vista podjetjem prinaša preprostejšo uporabo in dostop do informacij, večjo varnost in nižje stroške upravljanja infrastrukture. Trdijo, daje z Visto mogoče letne stroške vzdrževanja osebnega računalnika znižati za 35 odstotkov, poslovna šola Helsinki pa je v svoji raziskavi ugotovila, da se je povprečni čas nedelovanja sistemov skrajšal za 22 odstotkov. Specializirani portal za prekrške Kaj vam je storiti, ko vas doleti globa za prekršek? Pomoč obljubljajo na prvem specializiranem portalu za prekrške http://www.prekrsek.si, za katerega skrbi svetovalno podjetje InFokus plus. Portal poleg svetovanja prekrškarjem ponuja celovit pregled nad področjem prekrškov, ki so jih spremembe zakonodaje uredile tako rekoč povsem Uradniki na enotedenski praksi v podjetjih Evropska komisija svoje zaposlene od oktobra lani pošilja na enotedensko prakso v mala in srednja podjetja po Evropi. Slovenska podjetja pestijo birokracija, dostop do kapitala in strah, da bi bila ožigosana, če propadejo, ugotavlja ena od dveh evropskih uradnic, ki sta bili doslej na terenu v Sloveniji. Prvo je teden dni gostila novomeška hitro rastoča družba Infotehna. Maria Spiliopoulou - Kaparia pa si je izbrala mariborsko visokotehnološko podjetje Robotic. s. Uradniki si tako že od lanske jeseni nabirajo izkušnje v podjetjih prek enotedenskih praks v malih in srednjih podjetjih (MSP) v državah članicah. Evropska uradnica pojasnjuje, da se je zamisel za projekt porodila evropskemu komisarju za industrijo in podjetništvo Giintherju Verheugnu. Uslužbenci direktorata so program zelo dobro sprejeli. Skriti najemodajalci, pozor! Na DURS-u ugotavljajo, da davčni zavezanci ne napovedo dohodkov, ki jih dosežejo z oddajanjem nepremičnin v najem. Zato nameravajo davčni inšpektorji letos posebno pozornost nameniti prav temu področju. Davkarji najemodajalcem svetujejo, naj uporabijo institut samoprijave in dohodke za prejšnja obdobja prijavijo. S tem se bodo kljub ugotovljenim morebitnim napakam izognili plačilu globe za storjeni prekršek. Pri iskanju najemodajalcev bo namreč pomagala celo posebna skupina davčnih inšpektorjev. Poleg najemodajalcev bodo davčni inšpektorji večjo pozornost namenili sivi ekonomiji na nepremičninskem področju, in sicer gradnji nepremičnin za trg, ki jo izvajajo fizične osebe same. «wr MARJAN KL ŠENTVID PRI STIČNI AKCIJA!!! -25 % za vse pnevmatike! SERVIS VLEKA'" eMENOlO S.F». AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA on-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si motvoz d.d. Grosuplje www.motvoz.si Želite delati v dinamičnem kolektivu, ki vam ponuja dolgoročno in varno zaposlitev? Smo izvozno usmerjeno podjetje z zanimivim proizvodnim programom s področja embalaže. Za uresničitev zastavljenih ciljev in širitve poslovanja, vabimo v svojo sredino delovne in ambiciozne sodelavce, in sicer: 1. TISKARJA I. in TISKARJA II. (m/ž) Pričakujemo kandidate s V. ali IV, stopnjo izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, Zaželene so delovne izkušnje s področja fieksotiska ali tiska. Delo je izmensko. Zadolžitve: priprava in posluževanje tiskarskega stroja samostojno opravljanje dela po delovnih nalogih dobro sodelovanje s poslovodjem in kontrolo kakovosti Ponujamo stimulativno plačo od l 200 do l 500 EUR bruto, 2. OPERATERJA I, in OPERATERJA II. (m/ž) Pričakujemo kandidate s V., IV. ali lil, stopnjo izobrazbe tehnične smeri. Zaželene so delovne izkušnje In izpit za voznika viličarja. Delo je izmensko. Zadolžitve: priprava in posluževanje proizvodnih linij • skrb za nemoteno delovanje strojev Ponujamo stimulativno plačo od 800 do ll 00 EUR bruto, V svojo sredino vabimo tudi mlajše, ambiciozne sodelavce s srednjo strokovno izobrazbo strojne ali elektrotehnične smeri. Če menite, da je naša ponudba za vas zanimiva, vas vabimo, da pošljete ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: info@ motvoz.si, informacije po tel. 78 88 100 (HO). Z izbranimi kandidati bomo skleni pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s poskusnim delom.__456g45 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 cmimjsöv/© Iz dela Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice KONČNA OCENA NlPOSREDil ŠKODE V TEKOČI KMETIJSKI PROIZVODNJI ZAEADI NEURIJ, TOČI IN SUŠI V lili 2006 Vlada RS je potrdila končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi neurij, toče in suše v letu 2006, ki je ocenjena v višini 59.546.289,92 evrov (14.269.672.91-7,00 tolarjev) na 167.612 ha površin in jo je utrpelo 24.484 oškodovancev v 161 občinah. Ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji v letu 2006 obsega oceno škode zaradi neurij, toče in suše v 120-dnevnem obdobju, od 14. maja 2006 do prve polovice septembra 2006. Verificirale so jo regijske in državna komisija in skupaj znaša 59,5 mio evrov. Prizadetih je bilo 167.612 ha površin. Škodo je utrpelo 24.484 oškodovancev v 161 občinah. Od tega je toča povzročila škodo v 42 občinah na 11.779 ha površin, utrpelo pa jo je 2.639 oškodovancev v višini 16,5 mio evrov. Na ta način je škoda višja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2006 in je tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da glede na ocenjeno neposredno škodo zaradi neurij, toče in suše v letu 2006 v tekoči kmetijski proizvodnji pripravi program za odpravo posledic škode v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč in pri tem upošteva ocene ter druge podatke iz prejšnjega sklepa in prilog k sklepu. Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pripravilo podatke o obsegu prizadetih kmetijskih površin in vrsti kultur, za katere je prijavljena škoda zaradi neurij, toče in suše, in jih uskladilo s podatki, ki so jih oškodovanci posredovali Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter drugimi predpisanimi evidencami, ker jih ni bilo mogoče preveriti v postopkih ocenjevanja škode. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo dokumentacijo o oceni škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi neurij, toče in suše v letu 2006 posredovala Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir: Zadružni izzivi UREDBA 0 MEJNIH VREDNOSTIH VNOSA DUŠIKA V TLA V pripravi je Uredba o mejnih vrednostih vnosa dušika v tla, katere namen je zmanjšati onesnaženje voda z nitrati iz kmetijskih virov in predpisati ukrepe za preprečevanje onesnaženja v prihodnje. Vsebino predloga te uredbe je na svoji seji 8. januarja 2007 obravnavala tudi Komisija za gnojila in gnojenje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki bo svoje sklepe posredovala na Ministrstvo za okolje in prostor. Komisija v novi uredbi pogreša predvsem obravnavo kompostov kmetijskega izvora in ostankov z bioplinskih postaj, pa tudi možnosti skladiščenja hlevskega gnoja na polju. Po mnenju komisije je strokovno nedorečena zahteva po 200-metrski oddaljenosti vnosa gnojil in preoravanja travinja od objekta za zajem pitne vode, strokovno pa bo še treba uskladiti tudi zahtevo po vodenju evidence mineralnih gnojil na kmetijah in tudi mejne vrednosti skupnega vnosa dušika v tla za posamezne kmetijske rastline. Vir: Zbornične novice ANALIZE NA SOMATSKE CELICE PRI VSEH KI AVAH V KONTROLI PROIZVODNJE MLEKA V letu 2007 se bo začela izvajati analiza vzorcev mleka na skupno število somatskih celic ( SŠSc) pri vseh kravah v kontroli proizvodnje mleka. Ta je bila do zdaj opravljena samo na željo rejcev in ob ustreznem plačilu. Podatek o SŠSc v mleku posameznih krav je velikega pomena za spremljanje zdravstvenega stanja vimena krav v čredi in je nujen tudi za selekcijske namene. Na osnovi podatkov o SŠSc se pri vseh kravah molznicah v kontroli proizvodnje izvaja testiranje in odbira plemenskih bikov za umetno osemenjevanje. Spremljanje SŠSc v mleku pri vseh molznicah v kontroli proizvodnje je nujen ukrep, ki ga že izvajajo vse tuje rejske organizacije, zato ga moramo začeti izvajati tudi v RS. Strokovne službe v govedoreji so sprejele sklep, da je letna cena analize na SŠSc v mleku pri vseh kravah v hlevu 2,5 evra, z vključenim DDV. Cena je nižja od sedanje. Enotno izvajanje analiz se bo začelo v februarju 2007. Rejcem predlagamo, da sodelujejo pri enotnem izvajanju analiz mleka na skupno število somatskih celic, ker je ukrep namenjen napredku v slovenski govedoreji. Vir: Zbornične novice - Zavoda Ljubljana VABI Ni PREDSTAVITEV STANDARD©f NAVZKRIŽNE SKLADNOSTI Y četrtek, 15. februarja 2007, ob 9. uri, v KOLOSEJU - BTC, v Ljubljani 9.00-9.45 9.45-10.05 10.05-10.50 10.50-11.00 11.00-11.10 11.10-11.55 11.55- 12.05 12.05-12.15 12.15-13.00 Predstavitev standardov navzkrižne skladnosti za varovanje podzemnih voda Anton Zavodnik, univ.dipl.ing.agr., KGZS Zavod Ljubljana Syngenta - predstavitev semenarskega programa in programa za varstvo rastlin za leto 2007 Predstavitev standardov za fitofarmacevtska sredstva in za dobre kmetijske in okoljske pogoje Irena Bantan, univ.dipl.ing.agr., KGZS Zavod Ljubljana Bayer - predstavitev programa za varstvo rastlin za leto 2007 Pioneer - predstavitev semenarskega programa za leto 2007 Predstavitev standardov za varno hrano, za preprečevanje širjenja bolezni, za prijavo bolezni in za dobro počutje živali Mag. Janez Koprivnikar, KGZS Zavod Ljubljana Semenarna Ljubljana - predstavitev semenarskega programa za leto 2007 TKI Hrastnik - predstavitev programa gnojenja za leto 2007 Predstavitev standardov za ohranjanje živalskih vrst in habitatov, za identifikacijo in registracijo živali ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali Jasmina Slatnai; univ.dipl.ing.zoot., KGZS Zavod Ljubljana Matic Rigler, wiiv.dipl.ing.zoot., KGZS Zavod Ljubljana Izobraževanje velja za SKOP- in KOP-program, zato prinesite s seboj MID- številko vašega kmetijskega gospodarstva. Vljudno vabljeni! ZADRUZNI HRAM VIVANČNI GORICI Z DOLGOLETNO TRADICIJO , KI SLOVI PO OKUSNIH DNEVNIH MALICAH, ODSLEJ TUDI V POPOLDANSKEM ČASU NUDI: - PIZZE -- POPOLDANSKE MALICE -- DOLOČEN IZBOR JEDI PO NAROČILU VABLJENE TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 70 OSEB (POGREBŠČINE, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI,...j TEL. 01/7887-610 SI ŽELITE ZDRAVIH IN SOČNIH JABOLK? Na naši kmetiji vam nudimo jabolka iz lastnega sadovnjaka različnih sort, po ceni 0,50 €/kg Gorenja vas 7, 1295 Ivančna Gorica T: 01 787 61 36 S priložitvijo tega oglasa vam pri nakupu svežih jabolk priznamo 10% popust. AKCIJA FEBRUAR 2007 CENJENE STRANKE, OBVEŠČAMO, DAJE PRI NAS VIŠJA CENA ZA ODKUP LESA Za hlodovino A, B, C (II, III, III) klasa dobite do 65 EUR/m3 - več kot 15.500 SIT POSEBNA UGODNOST: PLAČILO TAKOJ!!! LES JE VAŠE BOGASTVO PAR d.o.«„ Trg OF 7,1000 Ljubljana Osmi 041/672 604 Ttíb 01/7800 222 --,ZDELAVA NOGAVIC TC Ivančna Gorica tel: 01/7878220 nogavice za vse priložnosti UGODNE CENE www..riJj.iL J 8 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 ® ®@2 € K ®W® betlehemsko luč miru smo izmenjali v stični Slovesno sv. mašo je daroval g. opat. so-maševali pa so še drugi duhovniki. Med mašo smo simbolično izmenjali LMB AA in v štirih jezikih skupaj zapeli božični pesmi Sveta noč in Danes je dan, ki ga dal je Gospod. Po kosilu, ki so nam ga pripravili v samo- stanu. so si udeleženci ogledali samostan, muzej in trgovino Sitik. Poleg bogate samostanske zgodovine in arhitekture so jih še posebno zanimala domača zdravila in čaji iz lekarne patra Simona Ašiča. Dan je bil res fantastičen: nebo je bilo modro od obzorja do obzoija in sonce toplino prijateljskega druženja, skupno pesem. Vgradili smo nov kamenček v mozaik spoštovanja, miru in prijateljstva med sosednjimi narodi. Bratovščina odraslih skavtov Janez Podržaj se se slisi glas kopit Na Štefanovo in državni praznik samostojnosti in enotnosti so se v Šentvidu spet zbrali člani Konjerejskega društva Radohova vas in številni ljubitelji konj Šentviški trg je 26. decembra spet zaživel. Konjerejsko društvo iz Radohove vasi je pripravilo tradicionalni blagoslov konj, ki že leto za letom na ta dan privablja ne le številne lastnike konj, temveč vedno več tudi ljubiteljev konj in konjskih vpreg. Blagoslov konj je opravil domači župnik Jože Grebene; vsak konj je bil poleg blagoslova deležen še priboljška v obliki soljenega kruha, vsak ponosen lastnik pa je iz rok predsednika Konjerejskega društva Radohova vas Milana Vrhovca prejel še koledar. Kot vsako leto so zanimanje vzbujali tako konji kakor vprege, manjkala ni seveda niti kapljica rujnega in vesela družba, kot se za Štefanovo in državni praznik samostojnosti in enotnosti spodobi. Ni odveč omeniti, da je vedno več tudi ljubiteljic konj, ki so tudi tokrat ponosno prijahale v središče Šentvida. Med njimi je še posebej izstopala Maja Medved iz Šentpavla (na sliki), kije s svojim Jitsejem frizijske pasme, ki izvira iz Nizozemske, vzbujala obilo zanimanja. Konjerejcem v naših krajih se torej ni bati, da bi ta prav posebna ljubezen do živali, ki so bile včasih nepogrešljive na naših kmetijah, kdaj pošla. Zagotovo se spet snidemo tudi za letošnje Štefanovo. Matej Šteh blagoslovitev konj na veliki dobravi Višnjansko društvo prijateljev konj je priredilo na Štefanovo, 26. decembra, na Ve- liki Dobravi tradicionalno blagoslavljanje konj. Po maši za pokojne konjarje ga je v podružnični cerkvi sv. Jakoba opravil domači župnik, gospod Boštjan Modic, sicer tudi dober poznavalec konj. Svečane blagoslovitve se je ob prisotnosti množice krajanov udeležilo 35 konj; večino so vodili jezdeci, nekaj pa je bilo tudi vpreg. Vsi konjarji so dobili spominske medalje, od župnika pa v dar tudi »molek«. Po blagoslovitvi so na vedno prijazni Španovi domačiji konjarji pripravili okusen konjski golaž, kuhano vino in ostale dobrote. Zal, ali pa tudi k sreči, je vseh dobrot kmalu zmanjkalo, tako da nam ne preostane drugega, kot da se naslednje leto za Štefanovo, na katerega dan je tudi državni praznik - dan samostojnosti in enotnosti - spet dobimo na Veliki Dobravi. Pavel Groznik žive jaslice zopet navduševale Božič je klic k miru, odpuščanju, spravi, prijateljstvu, je zdravilo proti malo-dušju, zaskrbljenosti, sprtosti in črnogledosti. Ima skrivnostno moč, da poveže ne samo vse člane družine, temveč tudi celotno župnijsko občestvo. Vabilo k novemu rojstvu, h Kristusu, ki je pot, resnica in življenje, so nam tudi letos izrekle žive jaslice. Pripravili so jih mladinci, dvomesečni Anže, ovčka in osliček, s pomočjo gospoda župnika Boštjana Modica. Dvorana je bila vedno nabito polna, saj smo prišli gledalci od blizu in daleč. Hvala vam, bilo je čudovito! Naj vas dobri Bog za vse bogato nagradi. Božični klic pa naj vse leto odmeva v naših družinah in v celem kraju. J. O. obisk božička v šentvidu pri stični V petek, 22. decembra lani, je Krajevna skupnost Šentvid pri Stični v sodelovanju z Društvom upokojencev in Turističnim društvom organizirala predno-voletno srečanje in pogostitev za vse prebivalce KS Šentvid. Ob 18. uri so se v kulturnem domu zbrali starši s svojimi najmlajšimi in si ogledali igrico Toli, s katero Nova ljubljanska banka otrokom približa varčevanje preko Tolimata, prav tako pa so se otroci seznanili z novo nacionalno valuto, evrom. Pravzaprav jih seznanjati sploh ni bilo treba, saj smo ugotovili, da otroci zelo dobro poznajo tako tolar kakor evro, prav tako pa tudi bistvene razlike med njima. Tako otroci kot starši smo se ob poučni in zabavni igrici od srca nasmejali. Da pa odrasli ne bi ostali praznih rok, se nam je z nekajminutnim programom predstavila tudi folklorna skupina KD Vidovo. Vendar res samo za nekaj minut, saj so otroci že komaj čakali vrhunec večera: svoj prihod je namreč napovedal nihče drug kot sam Božiček. Tako smo ga s skupnimi močmi priklicali, ker pa je bil prav poseben gost, je vsakemu od otrok prinesel tudi darilo. Dogajanje se je nato preselilo na osrednji trg v središče Šentvida. Tam so se obiskovalci lahko pogreli ob kozarcu toplega čaja in kuhanega vina ter posladkali z okusnim pecivom. Druženje so s svojim ubranim petjem popestrili tudi Šentviški slavčki. Tako se je po Šentvidu razlegal glas božičnih pesmi in smeh razigranih otrok. Pogostitev in obdaritev so poleg KS, Turističnega društva in Društva upokojencev omogočili še sponzorji: Konfekcija Saša, Pekarna Grosuplje, Market PIPO, Pekarna Blatnik in Trgovina Janez. Vsem se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo za naslednje leto. Helena Hribar Slovenski odrasli katoliški skavti smo bili 23. decembra, tik pred božičem, organizatorji vsakoletne simbolične izmenjave luči miru iz Betlehema v regiji Alpe-Ja-dran (LMB AA). Za kraj izmenjave je bil predlagan Cistercijanski samostan v Stični, kjer so nam dobrohotno omogočili to mednarodno srečanje. Prišli smo s štirih strani: Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške - z željo, da bi si izmenjali Luč miru iz Betlehema, da bi skupaj doživeli lepo sveto mašo, se družili, peli in se veselili. Zbralo se nas je skoraj tristo. Pričakal nas je stiski samostan z g. opatom dr. Nadrahom in cistercijansko družino. Pozdravit nas je prišel g. Jernej Lampret, župan občine Ivančna Gorica, žal pa zaradi drugih obveznosti ni mogel do konca ostati z nami. se je skoraj ves dan smejalo ter se trudilo ogreti decembrsko soboto. Pred mrakom smo se poslovili z lepimi voščili, mirom. Lučjo v srcu in obljubo, da se ob letu oso-rej spet srečamo, takrat v Brezah (Frie-sachu) na Koroškem, ki bodo gostitelj izmenjave LMB-AA: takrat se bodo pridružili tudi Madžari. Vzdušje in potem odzivi so bili nepopisni. Naj navedem samo en primer: »Giornata "fantaSTICNA" a STIČNA ...«, tako je napisal Giuliano, odrasli skavt iz Verone, ki je letos prišel prvič na simbolično menjavo Luči med skavti regije Alpe-Adria. Pa ni bilo fantastično zaradi vremena in lokacije, pa tudi ne zaradi sobote, ki se je zarezala v praznike: lepo je bilo, ker smo bili skupaj in ker nas je grela Luč. Luč z veliko začetnico. Naši obrazi so žareli, nekaj lepega smo čutili v srcu. Čutili smo mštM —z Ivančna Gorica, januar-februar 2007 9 KkešB [KBZMJ praznovanje in prihod novega leta 2007 Društvo delovnih invalidov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje še bolečina ne boli. Veliko se nas je zbralo, da pričakamo novo leto. Odnesli smo lepe vtise, s polno energijo, novim dogodivščinam naproti. S stiskom rok z dlanjo na dlan, plesom ob glasbi in idili žarometov na prostem. Prisrčna zahvala gospodu županu Janezu Lesjaku, da nam je odstopil prostore v družbenem domu za to praznovanje. Tudi podpredsednici društva invalidov Anici Perne iskrena hvala za organiziranost in uspešno vodenje društva. Naj vama leto 2007 nakloni še veliko uspešnih dni. Čestitkam se pridružujejo vsi člani in odbor. Tončka Kastelic sožitji v letu 2006 peljali do pravega cilja. V uvodu je napovedovalka vse udeležence lepo pozdravila, nato pa kaj hitro predala besedo in mikrofon predsednici kluba Nevenki Zrnec. Ta je predstavila delovanje kluba: kaj počnemo na delavnicah, kdaj imamo plesne vaje, hkrati pa je povabila vse, ki bi radi želeli postati 'naši', da se nam pridružijo. Ker je na prireditev prišel tudi direktor zveze Sožitje Tomaž Jereb, je beseda pripadla tudi njemu. Glavno besedo pa so imeli naši gojenci. Z nestrpnostjo so v ozadju pričakovali, da bodo lahko vsem gledalcem pokazali, kaj so se naučili v preteklem letu. In niso jih razočarali. Pozneje so se jim pridružili še gojenci, ki niso hodili na plesne vaje, in ss z njimi pozibavali v plesnih ritmih. Ker pa je vse mučilo vprašanje, kaj se skriva v vrečah pod smrekico. so glasno poklicali dobrega moža Božička. Ta jih je seveda slišal in prišel. Vprašal jih je, ali so bili pridni in kaj si želijo v prihajajočem letu ter vsakemu poklonil darilo. V očeh se je kar iskrilo, ko so pogledali v vreče, polne dobrot. Sledila je še zahvala vsem, ki so nam omogočili to prireditev. V prvi vrsti Zma-gu in podjetju PIL. pa kuharjem, ki so nas na koncu pogostili z golažem in ostalimi dobrotami, ter trem harmonikarjem, ki so po končani prireditvi ohranjali veselo in praznično vzdušje. Ko se spominjamo decembrskih doživetij, pa moramo posebej omeniti obisk pri naših prijateljih v Žalni. Tudi njim smo se predstavili s plesom: zaplesali smo polko ob melodiji Na Golici. Po koncu prireditve so nas naši prijazni gostitelji povabili v prostore gasilskega doma, kjer so nam ponudili topel čaj in prigrizek. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo za vabilo in jih toplo pozdravljamo. Dmštvo Sožitje Grosuplje Slavko Steh šentviški pritrk0valci obiskali starejše občane v grosupljem in trebnjem Božično-novoletni prazniki so veliko lepši in bogatejši, če se človek potrudi, da veselje, ki ga doživlja, deli tudi s sočlovekom. Se posebej to velja za starejše, bolne in onemogle, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih za ostarele. Ker sami običajno ne morejo več obiskovati nedeljskega bogoslužja v domači župniji, so s tem prikrajšani tudi za veselo pesem zvonov, praznično pritrkavanje, ki povzdiguje praznike. Zato smo šentviški pritrkovalci v četrtek, 28. decembra lani, obiskali starejše v domu ostarelih v Grosupljem, teden dni pozneje, 4. januarja letos, pa še v Trebnjem. Glasbo zvonov smo prinesli kar k njim. Na kompletu miniaturnih zvonov smo zaigrali pritrkovalske melodije in tako pričarali pravo praznično vzdušje. Na kratko smo tudi predstavili pritrkavanje v besedi in s starejšimi delili svoja doživetja. Ganljivo je bilo opazovati utrujene obraze, ki so kar žareli od veselja ob poslušanju melodij zvonov. Tudi kakšna solza je stekla po licu ob spominu na mlada leta, ko je veselo pritrkavalo ob prazniku. Po končanem nastopu smo bili deležni iskrenega aplavza in veliko osebnih zahval. Posebej mi ostajajo v spominu besede starejše gospe, ki je pritrdila, kako »nekaj posebnega« je pritrkavanje in naj zagotovo še pridemo, da prinesemo to veselje v njihov dom. Sledila je še zahvala organizatorja in pogostitev v jedilnici doma. Priznam, da nas je stalo tudi nekaj korajže, da smo se odločili za ta dva obiska. Hvaležni smo za tako bogato izkušnjo in res je, kot pravi pregovor, da se veselje, ki ga z nekom deliš, pomnoži. Jože Mehle Naj vam razodenem misel, ki se mi je porodila prav v tem času. Na tem planetu, v tem velikem zavetju, štejemo leta in gremo v leto 2007. Taki kot smo bili nekoč: ujeti v želje in ne- moč. Vse to se uresničuje in nas dviguje. Zato, dragi prijatelji, naj nikoli čas ne mineva, da ne bi postali, se pozdravili, bili veseli, da imamo drug drugega, kajti v druženju prijateljev V okviru zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije že osem let deluje tudi društvo Sožitje Grosuplje. V njem se srečujemo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju ter njihovi starši, prijatelji, mentorji, strokovni sodelavci in prostovoljci. Društvo v Grosupljem sestavljajo klub Čukec za mlajše in klub Panda za starejše varovance. Prvi se srečujejo ob sredah, drugi pa ob ponedeljkih. V drugem polletju minulega leta smo ob ponedeljkih organizirali plesne vaje, ob sredah pa telovadbo pod strokovnim vodstvom Andreje Svajger. Oboje je potekalo v novih prostorih telovadnice Pil inženiringa v Brezju pri Grosuplju. Vsako drugo soboto v mesecu pa smo lahko plavali v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Poleti, od 21. do 26. avgusta, smo se odpravili na počitnice v Fieso, septembra pa še na enodnevni izlet v Logarsko dolino. Tudi v klubskih prostorih se vedno veliko dogaja. Igramo različne družabne igre, rišemo, slikamo na majice, izdelujemo okraske in voščilnice ter se ob vsem tem prijetno družimo. Oktobra nas je obiskal umetnik Dušan Zavšek, ki nam je predstavil delo z glino in postopek izdelave določenih izdelkov, kakršne smo pozneje skušali napraviti tudi sami. Decembra smo svoje izdelke razstavljali v Domu starejših občanov v Grosuplju in na našem božično-novolet-nem srečanju.Tu so varovanci nastopili s svojimi plesnimi točkami, ki so se jih naučili in jih vztrajno ponavljali na plesnih vajah, obiskal in obdaril pa nas je Božiček in nam prinesel veliko dobrih želja za prihodnje leto. Prostovoljka društva Sožitje Grosuplje Helena Sečko Slovo od starega leta 17. decembra smo se zbrali na novoletni prireditvi, da bi se poslovili od starega leta. Pred prireditvijo smo morali seveda okrasiti dvorano, postaviti stole, urediti prostor za prodajo novoletnih voščilnic in naših glinenih izdelkov ter nalepiti smerokaze po cestah, da so gostje lahko pri- svečana podelitev priznanj Turistično društvo Ivančna Gorica je v decembru 2006 pripravilo že tradicionalno slovesnost na kateri so podelili priznanja za najbolj urejeno bivalno okolje v krajevni skupnosti Ivančna gorica. Ocenjevalna komisija je po večkratnem ogledu prisodila priznanja naslednjim krajanom: 1. Ani Rovanšek iz Iv. Gorice 2. Vidi Gorišek iz Iv. Gorice 3. Božu Kavšku iz M. Črnela 4. Mariji Vitič iz Iv. Gorice in 5. Darinki Petek iz Iv. Gorice. Komisija znova ugotavlja, da so naši domovi vedno bolj urejeni in da veliko prispevajo k lepši podobi naših selišč. Pri ocenjevanju je upoštevala pravilo, da posamezna domačija ne more biti večkrat zaporedoma nagrajena, zato tudi tokrat več lepo urejenih domov ni bilo nagrajenih. Prireditev je bila popestrena z zanimivim kulturnim programom, ki so ga pripravili člani domačega društva. Na njej je bila predstavljena tudiO turistična zgibanka o Ivančni gorici in okoliških vaseh. Ob tej priliki društvo krajane znova vabi med članstvo. Saj bomo le z združenimi močmi lahko še bolj poskrbeli za prijetno bivanje v naših naseljih. LS predbožicni in prednovoletni čas v domu grosuplje Predpraznično in praznično vzdušje je zajelo tudi našo hišo. December je bogato okitil hišo z novoletnim okrasjem, božičnimi drevesci, jaslicami, obiski sorodnikov, prijateljev in znancev, društev, dobrodelnih organizacij... Obiskali so nas tudi moški pevski zbor Zagriški fantje, otroci vrtca Marjetica iz Ivančne Gorice in otroci iz vrtca Rožle Grosuplje, ki imajo tudi razstavo slik z zimskimi motivi v avli Doma. Iz Šentvida pri Stični so med nas prišli mladi pritrkovalci. Sprejeli smo tudi luč miru, ki nam jo vsako leto prinesejo skavti, na božični dan pa je bila v domski jedilnici maša, ki jo je pripravila župnija Grosuplje. V petek, 22. decembra, smo pripravili slavnostno predpraznično večerjo. Ob praznično okrašenih mizah so se stanovalcem pridružili tudi direktorica in vodje enot. Skupaj smo nazdravili in se zabavali ob prijetnih zvokih ansambla Zimzelen ter uživali ob gledanju ognjemeta. Letos smo bili še posebej ponosni na jaslice, ki jih je postavil g. Janez Bijec iz Šentvida pri Stični. Ob lepih jaslicah se nismo ustavljali samo stanovalci in delavci doma, občudovali so jih tudi vsi obiskovalci. Figure je posodila fara Sentlovrenc iz škofije Novo mesto. Po podatkih, ki jih jc dobil gospod Bijec, je avtor figur Avgust Rentgauer iz Innsbrucka v Avstriji. Izdelane so iz mavca v letu 1905, kupljene pa so bile v Ljubljani, v trgovini Hermana Nichmanna. JK 10 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 AVI i! II i 8 Ki 140 let rdečega kriza na slovenskem Rdeči križ Slovenije je v letu 2006 praznoval 140 let delovanja. Ob tem spoštljivem jubileju smo na območnem združenju RK Grosuplje 22. decembra lani pripravili skromno slovesnost, na kateri smo podelili priznanja RK Slovenije najzasluž- nejšim krajevnim organizacijam in posameznim članom RK na našem področju. Priznanja RK Slovenije, ki so bila namenjena odborom KORK za njihovo požrtvovalno in prizadevno delo na humanitarnem področju, so prejele krajevne organizacije Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Muljava in Žalna. Vse odlikuje skrb za stare, bolne in invalidne osebe ter socialno ogrožene družine in posameznike. Smotrna uporaba sredstev, zbranih iz članarine, in prijazno sodelovanje, so vrline, ki si zaslužijo priznanje. Po mnenju Območnega odbora OZRK Grosuplje so si priznanja RK zaslužile tudi naslednje posameznice: ložica Mišmaš, Ivanka Kastelic, Marija Skubic, Kristina Koncilja, Marija Tisu in Nada Gorenc, vse za večdesetletno požrtvovalno delo v naši humanitarni organizaciji. Še enkrat čestitamo in se zahvaljujemo v imenu vseh, ki sta jim vaša prijazna beseda in dobro dejanje polepšala trenutke v stiski. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje krajevna organizacija rdečega križa ivančna gorica v letu 2006 Kot bi trenil, je leto naokoli. Tudi v naši organizaciji je bilo pestro, saj smo v delovnem vzdušju vse zastavljene načrte realizirali. V preteklem letu smo opravili 498 skupnih ur, od teh jih je bilo 160 porabljenih za obiske oseb. starih več kot 80 let. hudo bolnih, osamljenih itd., tako na območju KS Ivančna Gorica kakor tudi po domovih za ostarele. Skupaj smo obiskali 393 oseb, in sicer ob 8. in 25. marcu, med letom in pred božično-novoletnimi prazniki. Verjetno vas zanima, kako dobimo sredstva za naše delovanje. Seveda je največji vir našega dohodka članarina, ki jo pobiramo med letom. Lani smo po šestnajstih naseljih naše KS nabrali 553.990 tolarjev; članarino je vplačalo 1028 oseb. Od tega zneska smo porabili za marčevske obiske 59.458, za 90-letnike 25.260 in za novoletna darila 469.574 tolarjev, skupaj torej 554.292 tolarjev. Denar je bil porabljen za namene, zaradi katerih vas tudi prosimo, da ga prispevate. Vsakemu, ki je prispeval v letu 2006, se v imenu ob-darovanih iskreno zahvaljujemo in se vam ob tej priložnosti tudi za v bodoče priporočamo, saj le tako lahko izpeljemo zastavljene cilje. Celo lansko leto smo se ukvarjali tudi z delitvijo prehrane, dvakrat organizirali krvodajalsko akcijo, podelili značke in plakete zaslužnim krvodajalcem, organizirali izlet v Belo krajino, med letom sproti reševali številne probleme in se redno udeleževali sej na območnem združenju RK Grosuplje, kjer so naši nadrejeni. Pohvalimo se tudi lahko, da smo za naše vestno in nesebično delo prejeli priznanje Republiškega odbora RK Slovenije, in sicer ob 140-letnici delovanja RK na Slovenskem. Naj izkoristimo še to priložnost, da prosimo vse, ki ste pomoči potrebni (nezaposleni, družine z več otroki, invalidne osebe, osebe, ki prejemate pomoč od občine itd.), da se nam oglasite na naslov: Lojzka Sever, Ljubljanska cesta 18, 1295 Ivančna Gorica. Tako bomo lahko sestavili skupni seznam, po katerem bomo v bodoče razdelili prehrano iz rezerv, če jo bomo dobili. Verjetno se boste vprašali - zakaj. In ne boste verjeli: sama sem si veliko prizadevala, da bi sezname z osebami, ki so potrebne pomoči, pridobila, vendar mi to ni uspelo. V vseh organizacijah, ki poznajo problematiko določenih oseb, potrebnih pomoči, so me zavrnili. saj so to tajni podatki. In če so to podatki tajni: kako naj potem naša organizacija prehrano pravilno porazdeli, če ne ve, komu? Da v bodoče ne bi prihajalo do tega, da bi kdo, ki je pomoči potreben, izpadel, vas prosim, da me nase opozorite na omenjeni naslov. Tudi letos, v letu 2007, prosimo vse zainteresirane za delo v Rdečem križu: pridružite se nam! Manjka nam ljudi, ki spoštujejo starejše in jim ni nikoli žal porabiti prostega časa za obiske le-teh. Vse zainter- esirane prosim, da me pokličete na telefonsko številko 01 78 78 308 - Lojzka Sever. Za preteklo leto smo zahvalo dolžni: članicam Upravnega odbora Ivančna Gorica. Občini Ivančna Gorica. Zvezi kulturnih društev Ivančna Gorica. Uredništvu Klasja. Območni organizaciji Rdečega križa Grosuplje. Gostilni Pri Fren-ku Ivančna Gorica, cvetličarni Andreja Ivančna Gorica, slaščičarni Center Ivančna Gorica, trgovinam Vrtiček, Kašča. Tuš (vse Ivančna Gorica) ter trgovini Pipo iz Šentvida pri Stični za dobro sodelovanje. Hvala tudi srčno dobrima gospema za denarno pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki verjamete v naše poslanstvo, nam zaupate in nas podpirate. Predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever DELOVNI NAČRT ZA LETO 2007 1. Vse leto bomo skrbeli za socialno ogrožene in bolne. 2. Ob dnevu žena in materinskem dnevu bomo obiskali vse naše občanke, stare več kot 80 let - tudi tiste, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih starejših občanov. 3. Odvzem krvi bomo organizirali dvakrat: maja in septembra. 4. V zgodnjih spomladanskih mesecih bomo podelili priznanja zvestim krvodajalcem. 5. Obiskali bomo zveste člane RK, ki bodo praznovali jubilej - 90 let. V poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje članarine, ki bo v celoti namenjena za nakup hrane, daril ter sveč ob morebitnih pogrebih naših članov. Ob morebitnih elementarnih nesrečah bomo organizirali humanitarne akcije, vendar samo za naše dolgoletne člane. Se vedno smo pripravljeni sodelovati pri izgradnji doma starejših občanov, vendar samo v KS Ivančna Gorica. Če bomo to priložnost zamudili, v našem kraju nikoli ne bo takega doma. Prosimo naše vodilne, da se podvizajo in začnejo z vsemi aktivnostmi na tem področju. V decembru bomo obiskali in obdarovali starejše od 80 let, bolne in ostale, kot je to že naša tradicija. 6. 7. nase delo v letu 2006 Krajevna organizacija Rdečega Križa Šentvid pri Stični vam predstavlja svoje delo, ki smo ga opravili v letu 2006. Ob začetku vsakega leta pripravimo delovni načrt, ki se iz leta v leto ne razlikuje veliko, ob vsem tem pa izpolnjujemo tudi vse naloge, ki jih dobimo z Območne organizacije RK v Grosuplju. Vsako prvo sredo v mesecu organiziramo merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter holestrola. Marca, za dan žena in materinski dan, obiščemo in obdarimo vse krajane, stare več kot 80 let, prav tako tudi invalide in vse naše krajane, ki so v domovih za ostarele v Grosuplju, Tisju in Trebnjem. Teh je približno 120. Obiskujemo tudi 90-letnike, bolne in osamljene, kajti zelo se razveselijo obiska, pogovora in tolažbe. Sodelujemo tudi pri organizaciji krvodajalske akcije. V veselem mesecu decembru pa organiziramo prednovoletno srečanje vseh krajanov naše krajevne skupnosti, ki so stari več kot 70 let. V sodelovanju z Osnovno šolo Ferda Vesela pripravimo lep program, povabimo tudi Šentviške slavčke, da kakšno zapojejo, za kar smo jim izredno hvaležni. Na to srečanje povabimo tudi naše krvodajalce - jubilante, da prejmejo priznanja, in se skupaj poveselimo ob pogostitvi. K našemu delu spada tudi razdelitev paketov RK za socialno ogrožene, katere prejmemo dvakrat letno.V letu 2006 smo prejeli tudi nekaj mleka in prehrambenih artiklov iz Evropske zveze, zato smo imeli v odboru veliko dela z razvozom in delitvijo. Pomagamo tudi ljudem v stiski, tako da jim kupimo stvari, ki jih najbolj potrebujejo. Vsem je treba prisluhniti, in kolikor je v naši moči, tudi pomagati. V sodelovanju z društvom upokojencev Šentvid smo leta 2006 dvakrat organizirali merjenje kostne mase. Letos pa smo z mestno zvezo dogovorjeni, da bomo kostno maso merili v juniju. Kdor se želi udeležiti merjenja, se lahko prijavi pri Mimi Anžlovar (01/78-85-262, 031/542-542). Prijave se zbirajo do konca maja. V letu 2006 je v Cankarjevem domu potekala proslava ob 140-letnici Rdečega križa v Sloveniji, prav tako v Gradcu v Beli krajini. Slovesnosti smo se udeležili tako člani odbora kakor krvodajalci. Za naše delo in trud, ki ga opravljamo z veseljem, smo prejeli priznanje od Rdečega križa Slovenije. Hvala! Predsednica odbora Mimi Anžlovar krvodajalci rk muuava December je čas obdarovanj in tako je tudi RK Muljava s svojimi krvodajalci »obdaroval« ljudi, ki so si to darilo še kako zaslužili, saj so darovali življenjsko tekočino - to najpomembnejšo dragocenost, ki je že marsikomu rešila življenje. Da bi se jim za to neizmerno lepo gesto vsaj malo oddolžili, smo se 10. decembra zbrali v Piceriji Antonač. V prijetnem okolju smo se malo okrepčali, našim devetim jubilantom pa podelili priznanja in značke vestnega krvodajalca. Prejeli so jih: za 5-krat darovano kri Robi Glavan in Marko Zaje, za 15-krat Branko Glavan, za 20-krat Franc Bradač, Anton Godec in Marjan Ilar, za 25-krat Anton Koželj in Mirko Dremelj, za kar 35-krat darovano kri pa Miha Zaje. Organizacija Rdečega križa deluje na Muljavi že vrsto let, ohranja pa se predvsem zaradi nesebičnega dela aktivistk RK. Letos smo kot humanitarna organizacija prejeli posebno priznanje; prav tako gaje prejela tudi naša nekdanja predsednica Ivanka Kastelic. Želeli bi si, da bi tudi mladi spoznali, kaj pomeni biti darovalec. Zavest, da si naredil nekaj lepega in človeškega, nepozabnega za človeka, je dejanje, ki je vredno človeka. In beseda človek je še kako pomembna v prazničnih dneh. Obilo osebnega zadovoljstva in miru v letu 2007 vam želi KO RK Muljava. KO RK Muljava zahvala Franc Štepec iz Malih Dol pri Temenici 7 se zahvaljujem vsem dobrim ljudem, ki ste mi pomagali v nesreči, ko so mi ognjeni zublji 5. maja 2006 v celoti uničili gospodarsko poslopje. S finančnimi sredstvi ali s fizičnim delom ste pripomogli k temu, da gospodarsko poslopje spet stoji in služi svojemu namenu. Hvala vam! Franc Stepec Male Dole pri Temenici 7 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 11 o o EKOLOŠKI OTROŠKI KOTIČEK HADI ZELEH! VAL Lepo pozdravljen in lepo pozdravljena! No, kaj se oziraš na vse strani? Tebi so namenjene naslednje vrstice. To, da sem doma na radiu Zeleni val, že veš. Veš tudi, da je moj dom ves zelen in da to pomeni, da imam rad naravo. Do tu vse jasno. A zdaj potrebujem tvojo pomoč. No, saj vem, da nisi Superman ali kakšno močno dekle. Da bi ohranili mojo in tvojo naravo, je treba imeti samo veliko srce in kanček dobre volje. Ti imaš oboje. Skupaj bova zmogla. Oprosti, skupaj BOMO ZMOGLI, saj ta časopis bere veliko mojih prijateljev. Vem, da že nestrpno čakaš, da izveš, kaj vse bomo storili za čistejše okolje, zato odpri oči, napni ušesa, vključi vsa čutila in se pripravi na start. P.s.: Oprosti, ampak naprej bom uporabljal računalnik, ker me zgornje okončine od pisanja že močno močno bolijo. START: zanimiva beseda za začetek nečesa pomembnega. Pravijo, da je na koncu starta cilj. Moj cilj je, da spoznaš radijski projekt EKO FERDO gre na potep z Lumpijem. Za začetek ne bi bilo neumno, če bi pogledal, kaj beseda ekologija sploh je. Ne, ne, ustavi se. Ne teci takoj po enciklopedijo! To sem poiskal že sam. V starem leksikonu Cankarjeve založbe piše na 218. strani, da beseda izvira iz grščine in pomeni natančno to, kar se ti je že dozdevalo. EKOLOGIJA je veda, ki raziskuje, kako živijo živa bitja, in odkriva njihovo razmerje do okolja (npr. odnos do podnebja, prsti, vode, do drugih živih bitij). Razumeš? Jaz in ti sva živi bitji; midva odločava o tem, ali bo papirček od bonbona pristal na gozdih tleh ali v tvojem žepu in doma v košu za smeti. Ti odločaš o tem, ali bo ta isti papirček končal v zmešnjavi vseh smeti - med steklom, plastiko, ^ GENERALNI POKROVITELJ mi Eercator papirjem in ostalo kramo - ali pa ga boš razvrstil v za to določene zabojnike. Zdaj veš, zakaj si ti glavni! Ker imaš moč, da skupaj pozdraviva in ohraniva naravo. V naslednjih številkah svojega priljubljenega časopisa boš lahko prebral vse o tem, kako ločujemo odpadke, kaj je recikliranje, čas si boš krajšal z igrami, ki si jih boš naredil po mojih in svojih zamislih. Zaupal ti bom recept, kako izdelati papir, igračo iz plastenke, zabojnike za razvrščanje odpadkov, preizkusil se boš v igri spomin, lovil boš čisto okolje in še veliko drugih stvari. Če pa hodiš v vrtec in ti je vse, kar sem napisal, prebral kdo od odraslih, potem si zavihaj rokave in se pripravi na moj obisk. Se vedno dobro slišiš: res te bom obiskal v vrtcu - tebe in tvoje prijatelje. Skupaj s prijateljico Petro in Lumpijem vam bomo zaigrali igrico, v kateri bomo, kot bi rekla ona, »preko igre razvili čut za naravo in njeno ohranitev«. Z mojimi besedami: igrali se bomo in se ob tem mimogrede naučili, kako ohraniti meni res ljubo naravo. Do prihodnjič premisli, v kateri zabojnik sodi papirček od bonbona. Lepo te pozdravljam, tvoj zmajček Ferdo! Projekt so že podprli: Mercator, d.d., generalni pokrovitelj Pekarna Grosuplje Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo Eko Pretok Občina Ig Občina Dobrepolje Komunalne gradnje, d.o.o. Grosuplje Mizarstvo Trunkelj KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. GROSUPLJE TRUISItrCEI-J1 .d.o.o. i.; ymuptje iliiiftm Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www. leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je, dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta. Predmetnik: I. letnik: Računalništvo in informatika, Gospodarsko pravo, Organizacija poslovanja, Psihologija dela. Ekonomika in management podjetja, Računovodstvo in finančno poslovanje, Poslovno sporazumevanje v angleščini, Praktično izobraževanje. II. letnik: Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja, Računalniški praktikum. Javna uprava, Poslovno sporazumevanje v nemščini, Poslovno sporazumevanje v slovenščini, Praktično izobraževanje. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijsko leto se začne oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Ce imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila, d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 1269 evrov (304.000,00 SIT), če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov (320.000,00 SIT) za en letnik. V šolnino so vključeni vpisnina, učbeniki in (morebitno) ponavljanje izpitov. Zakaj bi izbrali nas? 1) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številk, ampak ljudi, s katerimi imamo prijateljske stike. 2) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 3) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih vezi. 4) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 5) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju ter uporabljajo sodobne učne metode. 6) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem. Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 01/2811340 ali preko internetnega naslova irena.marinko-(Sguest.arnes.si ALKEMIST POTEM SMO Ml PRAVI NASLOV ... V Šentv ■ vam nudimo začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine ter drugih tujih jezikov. Če ste dijak ali študent ali pa ste zaposleni v podjetju, vas na naučimo sporazumevanja in konverzacije. Za podjetja nudimo **je . kar pomeni terminsko in lokacijsko prilagojeno vašemu podjetju. Poleg poučevanja nudimo tudi; s Prevajanje v 80 jezi kov ■ Sodno overjen; prevod; (vseh uradnih dokumentov) ■ Simultano in konsekutivno tolmačenje ■ 250 prevajalcev in tolmačev v 26 državah VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER TRAJA DO 20. FEBRUARJA, ZATO POHITITE! Pokličite nas na naslednjo telefonsko številko : 040-77-77-93 in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. 080 23 03 brezplačna številka www.alkemist.si 12 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 Kmsšb S PASOVČKOM DO VEČJE VARNOSTI OTROK Šentviški osnovnošolci vključeni v mednarodni projekt »Pasovček« ........;___ Učenci prvih treh razredov OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični so se v začetku šolskega leta 2006/2007 vključili v mednarodni projekt Pasovček, ki ga pri nas vodi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Poudarek je na spodbujanju pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev. V projekt so se z navdušenjem vključili prav vsi učenci in se pri tem zaobljubili, da bodo po svojih zmožnostih pripomogli k pra-vilnejši uporabi varnostnih pasov in otroških sedežev med vožnjo z avtomobili. Ker gre projekt počasi h koncu, sta šolarje podobno kakor v začetku šolskega leta zopet obiskala vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica, g. Marjan Fric in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivančna Gorica, g. Franc Grab- ljevec. Prisluhnila sta učencem, ki so jima predstavili do kakšnih spoznanj so prišli in kako so se lotevali nalog pri projektu oz. kako so upoštevali skrb za varnost pri vožnji z avtomobilom. Razdelila sta jim tudi izobraževalno gradivo, ki bi ga morali vzeti v roke zlasti njihovi starši. Kakor pravijo mentorice oz. učiteljice treh najnižjih razredov, so otroci vzeli projekt zelo resno in resnično upajo, da bodo to upoštevali tudi njihovi starši. In kaj so učenci počeli v času sodelovanja v projektu Pasovček? Učenci v 1. razredu so se veliko pogovarjali o vami vožnji v avtomobilu, barvali in risali so Pasovčka. naslikali so sebe. kako se vozijo v avtomobilu ter prepevali pesmice o prometu. Učenci 2. razreda so zelo pozorno opazovali promet in zatem analizirali prometne situacije, večkrat so se poskušali v pravilnem samostojnem prečkanju ceste. Zelo veliko so se pogovarjali o varnosti v avtomobilu, izvedli so anketo, koliko otrok se v resnici pripenja v avtomobilu. Nekako presenečeni so bili nad rezultati, ko so ugotovili, da se vsi učenci med vožnjo v avtomobilu ne pripnejo vedno. Poslušali so zgoščenko Čukov: Red je vedno pas pripet in ob njej tudi zaplesali. Sami so tudi zaigrali igrico, kako so v avtomobilu pripeti in kaj se zgodi, če niso. Naredili so tudi likovni izdelek in se narisali, kako se varno pripeti vozijo v avtomobilu. Tudi v 3. razredu so temu projektu namenili veliko časa. Veliko so se pogovarjali o varnosti v avtomobilu, izvedli so anketo o uporabi varnostnih pasov in otroških sedežev v avtomobilu, ogledali so si internetno stran projekta, naučili so se pesmico Red je vedno pas pripet, pisali so starejšim o varnosti v prometu, pisali so pesmice in zgodbe na temo Promet ter jih tudi dramatizirali. Izdelali so tudi plakat o pravilni uporabi otroških sedežev in o pravilni uporabi varnostnih pasov. Svoje ugotovitve so predstavili ostalim razredom. Želimo si torej da bi projekt res obrodil prave sadove in da bi ga izvajali tudi po drugih naših šolah. Matej Šteli božični sejem NA srednji šoli josipa jurčiča Dijaki 3.c, ustanovitelji podjetja Mini Wolf, d.d., so v predbožičnem času organizirali božični sejem. Priprave so potekale dva meseca. Skupaj s profesorico Anjo Šmajdek so dijakinje izdelale kalupe, v katere so vlivale čokolado in pripravile slastne jo nevarne giljotine, ki je mentorici Ani Godec porezala palec na desni roki. Slike dokazujejo, da je treba za dober izdelek včasih preliti tudi nekaj krvi. Njihov trud je bil poplačan v sredo, 20. decembra, s slovesno otvoritvijo sejma, ki je potekal vse do petka, 22. decembra. Na slikah je nekaj utrinkov s sejma. Ana Godec in dijaki »Mini Wolf, d.d.« Največ ustvarjalnosti so vložili v izdelavo svečk iz prozornega voska in jih popestrili z okraski. čokoladne medaljone. V kalupe so vlivale tudi čokoladne »Wolfke«, ki so s svojo prisrčnostjo osvojili srca oboževalk. Prodajna uspešnica so bile voščilnice, ki so jih dijaki ustvarjali s pomoč- OD FR&SINGA DO SMSIM literarni večer na srednji šoli Josipa Jurčiča Skoraj pomladno razpoloženi zimi navkljub so na srednji šoli v predpraznič-nem času mehko zazveneli zvoki klavirja in violine, tekla je nežna slovenska beseda v počastitev domu, domovini, kruhu in nenazadnje ubranim trenutkom, ki jih zaznamuje konec koledarskega leta. Literarni večer je v izviren scenarij z naslovom Od Freisinga do Bruslja - slovenski štirje letni časi, povezala profesorica Maja Zaje Kalar. Med skrbno izbranimi odlomki znanih slovenskih avtorjev, so se vrstila tudi izvirna besedila dijakov ter profesoric Maje Zaje Kalar in Dragice Šteh. Zgodil se je prav poseben večer, odmaknjen od razkošja in blišča in ves potopljen v skrivnostno zavedanje velikih vrednot iz katerih je rasla in še raste naša dežela. Vsaj za hip je naš svet upočasnil svoj neumorni tek in odložil težo vsakdanjih skrbi v naročje pristne, jasne in čiste svetosti življenja. In morda je prebudil tudi željo, da se kaj podobnega zgodi še kdaj. dš ČAROM DOGODEKV SONČKI ZAGRADEC Veliko živžava je napolnilo prostor pred našim vrtcem Sonček tisto pozno sredino popoldne. Žepne svetilke in bakle so bile prižgane in odkorakali smo na nenavadno pot - iskat Dedka Mraza. Objel nas je mrak, ko smo se podali proti bencinski črpalki. Nobenega avtomobila nismo opazili, nobenega človeka. Tiho stopicanje, pritajeno šušljanje in veliko drobnega opazovanja. Se bo kaj zganilo, se bo kaj premaknilo? Se bo morda razprlo grmovje pred šolo? Prečkanje ceste. Objem še gostejšega mraka. Zdaj šele bo treba paziti in obračati svetilke ter bakle levo in desno! Priostrimo ušesa in jo zaslišimo: nežno glasbo iz grmovja pod cerkvijo. Pa saj ni res! Da nam je Dedek Mraz pustil na poti presenečenje? Pojočo jelko in vrečko bonbonov? Res je! Vemo, da smo na pravi poti, zato si oddahnemo in pospešimo korake. Ponovno prečkanje ceste in proti vrtcu! Naenkrat pa: »Uu!« Pa spet: »Uu!« S sosedovega balkona nas pozdravlja škrat. Pravi zeleni škrat. Skrije se in se spet dvigne. Ti presneti nagajivi škrat! Kaj bi rad od nas?! Mi iščemo Dedka Mraza!!! Pa se spusti po stopnicah navzdol. Nastane tišina, da pozabimo dihati. Igrivo se nam bliža in njegov obraz se razpotegne v en sam nasmeh. Postavi se pred nas in nas popelje v vrtec. Pričara nam vragolije, igra na kitaro in poje, poje ... Tudi usta naših sončkov se otoplijo in se mu pridružijo ob znanih pesmicah. Naenkrat pa ... V igralnico stopi Dedek Mraz. Prostor se napolni s silno svetlobo. Čudenje je veliko. Škrat in Dedek Mraz zganjata norčije in zabavata otroke. Otroci se smejejo, da ni ne konca ne kraja. Znajo odgovoriti na vsa vprašanja. Tudi uganke, ki jim jih postavi, razvozlajo. Skupaj zapojejo pesem Siva kučma, bela brada. Toda, glej! Dedek Mraz dremlje. Kaj bo pa zdaj? Kdo ga bo zbudil? Otroci zakličejo na ves glas: »Dedek Mraz, zbudi se!« Ni minila sekunda, pa se je že predramil in naprej pel pesmico, ki so jo otroci že končali. Pred nami pa ... Zagledamo voziček, poln daril, ki jih je dobri mož pripeljal samo za naše malčke. Ker so bili celo leto pridni, je rekel, in že odkorakal proti vratom. Škrat pa za njim! Otroci so obsedeli sijočih oči in skoraj odprtih ust ter nas povabili na prave medenjake, ki so jih spekli v dopoldanskem času. Čarobni dogodek je tisti večer pospremil naše sončke v čarobne sanje. Mamica Matica in Nejca Ivančna Gorica, januar-februar 2007 13 tSktifr p@bhd0lf[ cs MED NEBOM IN ZEMLJO Zaključno razmišljanje o p. Simonu kot & zeliščarju -zdravilcu Dandanes si ga marsikdo lasti in se sklicuje nanj. Ne le mnogi pošteni in dobronamerni posamezniki, temveč tudi mnogi šarlatani in goljufi. O tem bi bilo mogoče napisati pravo kriminalko! Poskušajmo iz njegovega skorajda pol-stoletnega delovanja izluščiti tisto, kar patra Simona postavlja v sam vrh žlahtne zdravilske dejavnosti. Oglejmo si njegovo zdravilsko poslanstvo in njegov odnos do sveta in sočloveka. Njegovo zdravilstvo, tako zdravila kot metode zdravljenja, je trdno zasidrano v naši ljudski tradiciji. Z domačimi zdravili in pripomočki se je srečal že kot otrok v domači hiši, saj je imela takrat vsaka, še tako revna družina, svojo domačo lekar- no. Poznavanje zdravilnih rastlin in zdravilnih pripravkov je spadalo med osnovna znanja takratnih ljudi. Zdravnik je bil še v (pol)pretekli dobi dokaj redek gost v domovih naših prednikov. V njihovem čutenju je bil prej znanilec smrti kot življenja. Svoje poznavanje rastlin in znanje s področja zdravilstva je p. Simon iz nuje dopolnjeval tudi med drugo svetovno vojno. V samostanu so našli zavetje mnogi stari inbolehni duhovniki, begunci, ki jih je bilo treba v izrednih vojnih razmerah ohraniti pri življenju ali jim lajšati bolezenske težave. Namesto da bi se poglabljal v teološke študije, saj je imel že izbrano temo za doktorsko dizertacijo, se je p. Simon posvetil neposredni skrbi za dušni in telesni blagor obolelih in pomoči potrebnih sobratov. Tudi pozneje, po vojni, so bila njegova znanja za samostansko skupnost dragocena, saj so bili stiški redovniki kar nekaj časa brez državljanskih pravic in tudi brez zdravstvenega zavarovanja. ¥ » zdravilsko » smer ga je vodila tudi tradicija evropskega sneništvB Antična medicinska vedenja so se ohranjala v krščanskih samostanih. Vsak od njih je imel zeliščni vrt, v katerem so gojili ne le dišavnice, ampak tudi zdravilne rastline. V samostanski skupnosti so si porazdelili delo tako, da je bil eden od redovnikov t. i. infirmarius, ki je skrbel za bolnike - v začetku le za člane redovne skupnosti, pozneje pa tudi za tujce oz. okoliško prebivalstvo, ki se je zatekalo v samostan po nasvete in zdravilne pripravke. Kdor pozna delo p. Simona, lahko samo potrdi, da je bil v svojem delovanju in ravnanju zvest tej samostanski tradiciji. Bolnik je bil zanj brat v stiski in ne vir zaslužka. Posvečal se mu je z vsemi močmi. Vsi, ki so prišli k njemu po pomoč, vedo povedati, da p. Simonu nikoli ni bilo žal ne časa in ne truda, da je le lahko bolniku pomagal. Svoje pomoči potrebne obiskovalce je znal poslušati ure in ure. Pogosto so bile težave telesa posledica neurejenega življenja, številnih nezdravih razvad in duševnih stisk. Tem zadnjim je kot duhovnik znal prisluhniti, človeka potolažiti in mu svetovati. Krščanska moralka pozna dela telesnega, pa tudi duhovnega usmiljenja. Pri p. Simonu sta bili obe obliki usmiljenja neločljivo, organsko povezani. Take obravnave bolnik pri zdravniku ni deležen, še posebej ne danes, ko nihče za nikogar nima več časa in ko je bolnik pogosto le predmet »medicinske obravnave« ali celo okoriščanja. O okoriščanju na račun bolnikov lahko govorimo tudi v zvezi s sodobno farmacevtsko industrijo, ki proizvaja ogromne količine umetno, sintetično pridobljenih zdravil. Ta ji prinašajo velikanske dobičke. Nihče si ne upa odkrito pokazati na posledice, ki jih sintetična zdravila in pretirana uporaba antibiotikov bolniku lahko prinesejo (o izrednem zmanjšanju telesne odpornosti pri modernem človeku čivkajo že vrabci na strehi), da ne omenjamo posledic, ki bi jih vsa ta umetno proizvedena sredstva lahko imela za naše potomstvo. Človeška telo in duša sta vse preveč pretanjeno oblikovana organizma, ki sta dobivala svojo človeško obliko skozi neskončno dolga časovna obdobja prilagajanj, da bi lahko brez posledic prenesla nasilje sedanjega časa in sveta. Vse to je p. Simon dobro vedel in čutil. V globino je dojel strah in stiske svojih sodobnikov. Ker je bil globoko veren redovnik, je njegov pogled na svet, naravo in človeka utemeljen v Svetem pismu in evangelijih. Zanj sta svet in človek božji stvaritvi, za kateri smo dolžni skrbeti po svojih močeh. Ostajal je v območju evropske krščanske tradicije. Čeprav je spoštoval druge kulture in tradicije, jih ni na vrat na nos presajal v naše okolje, še posebej ne takrat, ko je imel na razpolago domača zdravilna sredstva in metode. Se posebej je bil kritično zadržan do dandanes tako zelo modnih alternativnih metod, ki se navdihujejo pri težko preverljivih (iz)vi-rih. Za nekatere je menil, da se že gibljejo v mejah praznoverja in okultnega. Z večino od njih se je seznanil bodisi preko literature bodisi v stiku z osebami, ki so te metode zagovarjale, uporabljale ali propagirale. Z gotovostjo lahko rečemo, da je bil z njimi dobro seznanjen in je imel do njih jasno stališče. Gotovo je ta jasna, vsakomur razvidna, poštena in blagohotna naravnanost na bolnika temeljni kamen njegovega delovanja in njegove priljubljenosti med ljudmi vseh starosti. M.A.Ficko Dragi bralci! S tokratnim delom naše nadaljevanke o priljubljenem pativ stiškega samostana zaključujemo obeležitev stoletnice njegovega rojsfta. Upamo, da smo vam njegovo delo in življenje prikazali morda tudi v povsem novi luči. Joži Vidmar pripoveduje svojo zgodbo počasi in pretehtano. Na sogovornika deluje nekoliko zadržano, a hkrati pomirjajoče. Je tiste vrste človek, ki mu je bližja vloga poslušalca kot pripovedovalca. Razlog je mogoče tudi v posebnosti njenega dela. zaposlena je v Pekarni Grosuplje, na oddelku naročil. Njeno delo je priprava in posredovanje naročil za trgovine po celotni Sloveniji. "m X ™ JI oje delo je sprejemanje vsakodnevnih naročil, izdajanje računov, tiskanje dobavnic za šoferje ... Ob uri, ko so vsa naročila zbrana, izpišem dobavnice in jih razdelim po posameznih regijah. Potem so na vrsti naročila za proizvodnjo kruha, sladkega in slanega peciva ter naročila, ki jih posredujem v skladišče in pakirnico," o svojem delu pove Joži. "Naročila sprejemamo dnevno. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne ni telefonskih klicev. Takrat lahko naredim preostale tekoče zadeve. Drugače je to težje. Potem sem bolj ali manj vezana na telefonski aparat in računalnik. Danes so pač glavne stvari telefoni, faksi in elektronska pošta. Brez tega si svojega dela ne morem predstavljati. Sploh ne vem, kako je bilo mogoče delati včasih brez teh modernih pripomočkov," med smehom pove Joži. Pri njenem delu je nadvse pomembna natančnost. "Posebej pazljiv moraš biti pri datumih. Na računalniku je izpisan tekoči datum, naročila pa sprejemamo za dan vnaprej. Stranko je treba dobro poslušati. Najprej ti povedo sprotna naročila, čez dan pa večkrat pride do popravkov. Naročila pobirajo tudi nekateri šoferji in jih je potrebno uskladiti s temi, ki jih dobimo mi v pekarni. Če se na našem Natančnost in občutek za poslušanje sogovornika sta odliki Joži Vidmar. oddelku zmotimo, potem bo cela proizvodnja delala narobe," še pristavi Joži. Njeno delo je vezano na trgovine po celotni Sloveniji. Stranke so stalni naročniki, s katerimi se Joži nadvse dobro razume. v Pekarni Grosuplje pa večkrat priskoči na pomoč tudi pri organizaciji nekaterih degustacij, sprejemov in sponzorskih dogodkov. v prostem času si Joži zaželi, da bi se čas ustavil vsaj za trenutek. Posebno uživa ob praznikih, ki jih najraje preživlja s svojimi najbližjimi. Takrat postreže s Sadnim kruhom, narejenim v "njeni" pekarni. te&d£ Ivančna Gorica, januar-februar 2007 17 ZAHVALA Ta zahvala velja krajanom z Muljave in ostalim, ki so mi nudili pomoč v prometni nesreči 17. avgusta 2006 na Muljavi. Zahvaljujem se tudi vsem za nadaljnjo skrb zame, še posebej pa medicinskemu osebju, ki je bilo k sreči tako hitro in uspešno, našemu župniku ter znancem, prijateljem in so-krajanom, ki so me skrbno obiskovali in mi stali ob strani, ko sem to najbolj potreboval. Res hvala Vam vsem. Franci Markovič z družino Kftt žena, £ot mama si daCa nam vse, fwa(ežnosti poCno je naše srce! Iskreno čestitamo za oba praznila-8. in 25. marec! Kfajevtta organizacija Itdečega križa Ivanina gorica marec 2007 MIHAEL PRIJATELJ (1933-2007) KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: začetne in nadaljevalne tečaje an- ** - m ■■ gleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9,/9 razred za vstop v srednjo šolo, začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, ■ individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, 1 prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). ČUDNA SO POTA NAŠIH POŠTARJEV Ko sem bil še študent in aktiven v Zvezi študentov Jugoslavije, sem se udeležil 14-dnevnega študentskega poletnega političnega seminarja v Ankaranu. Od doma mi je iz Višnje Gore nekdo poslal kartico s pozdravi, ki sem jo prejel zadnji dan seminarja. Ker je bil na kartici razmeroma star datum, sem začel malo gledati, kod je toliko časa potoval pozdrav od doma. Na kartici je bil uradni žig pošte v Ankari z opozorilom v tujem jeziku: »Vrni.« Očitno je kartica iz Višnje Gore namesto v Ankaran najprej potovala v Ankaro, glavno mesto Turčije. Ker so tam ugotovili, da me med Turki očitno ni, so kartico vrnili v Jugoslavijo. Poštarska transakcija se je obrnila v približno 10 dneh, čeprav je Turčija daleč. V zadnjem času imam podobne težave s prejemanjem glasila Višnjan na naslov mojega stalnega bivališča v Ljubljani. Ze večkrat sem ga prejel po več kot enotedenski zamudi, rekord pa je bil postavljen ob letošnjem novem letu, ko sem Višnja-na prejel točno s tritedensko zamudo, 16. januarja letos. Menda je bila pošta enkrat vrnjena z oznako »nepoznan«. Transakcija se je tokrat obrnila v treh tednih, čeprav je Višnja Gora precej bližje od Turčije. Verjetno je tokrat Višnjan pripotoval peš preko Stehana, in z malo naduhe v starejših letih to niti ni tako veliko. Z naslovi v mestu je malo drugače kot na deželi: pomembna je tudi hišna številka in vse ostalo. Na deželi, ko se v manjših krajih vsi poznajo med seboj, dostikrat zadostujeta samo navedba imena in kraja in morda še kratek opis, »od tiste rumene hiše malo naprej in na levo«. Valentin Skubic Pavel Groznik V ponedeljek, 29.januarja, so na po-breškem pokopališču v Mariboru pokopali našega rojaka Mihaela Prijatelja. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi kar lepo število Dolenjcev: sošolcev, prijateljev in sorodnikov. Miha se je rodil v kmečki družini v Sentpavlu pri Šentvidu pri Stični. Gimnazijo je končal kot eden od maturantov prve generacije stiške gimnazije in hkrati tudi kot eden njenih najboljših dijakov. Po študiju na ljubljanski univerzi je postal univ. dipl. ing. kemije. Domala vso delovno dobo je opravil na Štajerskem, kjer je bil viden, ugleden in uspešen gospodarstvenik. Kako ugleden in uspešen je bil pokojnik, veliko pove izjava znane slovenske osebnosti, ki je rekla, da smrt Mihaela Prijatelja ni izguba samo za svojce - je tudi izguba za celo Slovenijo. Po upokojitvi je našel čas za proučevanje zgodovine svoje rojstne vasi, pre-nekaterega našega pomembnega rojaka je otel pozabi, zbiral je stare besede in izraze, ki se dandanes opuščajo. Večkrat je objavljal svoje zanimive in tehtne prispevke v našem Klasju in občinskem zborniku Grosuplje-Ivančna Gorica-Dobrepolje. Prav pogosto pa smo lahko brali njegove prispevke v rubrikah Pisma bralcev v raznih_ časopisih, še posebej v Delu, kjer je bilo v zadnjem desetletju objavljenih več kot dvesto njegovih »pisem«. V njih je znal z zdravo kmečko logiko, v preprostem in razumljivem jeziku ošvrkniti in pokazati na različne napake in neumnosti, ki so jih delali ljudje »na položajih«. Vrsta njegovih pobud in opozoril je imela za posledico, da so se napake tudi odpravljale. Za Domoznansko galerijo Klasja je pokojni Mihael obljubil svojemu soime-njaku dr. Mihaelu Glavanu, uredniku galerije, da bo pripravil obsežnejši zapis o enem naših slavnih, a žal preveč pozabljenih rojakov. Miha Prijatelj, ta naš pokončni, pošteni in uspešni rojak tega svojega zapisa ni dočakal. Gotovo pa ga bodo dočakali bralci Klasja v eni naslednjih številk, v katerem bo tudi več objavljenega o življenju in delu pokojnega Mihaela. KNJIŽNICA ¥ IVAN« GORICI Enota Ivančna Gorica ŽENSKE LIKOVNICE - 8. FEBRUARJA DO 8. MARCA V knjižnici bo od 8. februarja do 8. marca likovna razstava. Predstavile se bodo ženske ustvarjalke v naši občini, sicer članice KD Ferda Vesela iz Šentvida. UM PRAVLJIC Vabimo vas na uro pravljic z Majdo Šmit: Novice z vlaka trebušaka. Vstopnice dobite v knjižnici Ivančna Gorica že teden pred dogodkom. Uri pravljic bosta v sredo, 14. 2., ob 18. uri v Ivančni Gorici, in v četrtek, 15. 2., ob 18. uri v knjižnici v Šentvidu. RASTEM S KNJIS© Leto 2007 je leto kulture. Ministrstvi za kulturo in za šolstvo sta se odločili, da se bosta povezali pri projektu Rastem s knjigo in vsem sedmošolcem v Sloveniji podarili knjigo. Knjižničarji iz splošnih knjižnic, šolski knjižničarji in slavisti smo pripravili za sedmošolce predstavitve različnih tipov knjižnic, s poudarkom na tem, da jih mladostniki spoznajo, in če še niso, prestopijo tudi prag splošne knjižnice. Projekt teče v povezavi z vsemi sedmimi razredi v občini - obiskali nas bodo v dneh okoli kulturnega praznika. Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro. sik. si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) NOVA KNJIŽNICA V GROSUPUU Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, je natančno po enem letu, odkar je bil postavljen temeljni kamen, začela svoje življenje nova knjižnica v Grosuplju. Ima 1800 kvadratnih metrov površine. Razdeljena je na dva dela: v obnovljeni stari Koščakovi hiši so galerija, računalniška učilnica, časopisna kavarna, domoznanska soba, dvorana za prireditve, uprava ipd., v novi stavbi poleg pa je knjižnica v nivojih za različna starostna obdobja ter različne uporabnike in želje. Tu so tudi bralni kotički, računalniška mesta, študijske sobe in velika čitalnica. Knjižnica je z vsebino, možnostmi in lokacijo res srce občine in knjižnične mreže. Vabljeni na obisk in ogled. NEKNJIŽNO GRADIVO ODSLEJ M EN TEDEN: Po novem neknjižnega gradiva ni treba več podaljševati po treh dneh, ampak je rok izposoje en teden, brez možnosti podaljševanja. Opozoriti velja, da ta rok odslej velja tudi za CD-je. Skratka, vse neknjižno gradivo imate lahko izposojeno en teden, razen jezikovnih tečajev, ki so na voljo za tri .tedne. 18 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 o iQ^jj3 SIJAJEN USPEH OJVARJEVIH DEKLIC Sredi januarja je nato sledil še zadnji turnir v zimski ligi, v kateri so članice osvojile peto, kadetinje pa šesto mesto. Se enkrat pa velja podčrtati uspeli deklic, na katere je lahko trener in vodja moštva (in še kaj) Janez Vodenšek upravičeno ponosen. Seveda pa so na treninge vabljena tudi vsa ostala dekleta, ki jih dir za žogo veseli. Vadba poteka ob torkih in četrtkih v dvorani OŠ Stična, od 15.30 do 17.00 (za dekleta, stara od 8 do 15 let), in ob petkih v dvorani OŠ Ferda Vesela, od 16.00 do 17.30. Lojze Grčman mmUmmJSrnrn MSMETNI UTRIP Po zimskem zatišju so konec januarja ponovno oživela nogometna igrišča. Livarji so na treningih medse sprejeli kar nekaj novih obrazov, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bodo ostali na Dolenjskem vsi. Iščejo predvsem napadalca, potreba pa narekuje tudi prihod branilca. Poškodovana sta namreč Muminovič in Šutej, skoraj gotov pa naj bi bil prihod nekdanjega vratarja Factorja Križmaniča. Nekaj »prometa« je bilo tudi v obratni smeri: Livar sta zapustila Ljubanič in Stojanovič. Pivi je odšel v Rudar, drugi pa v Ihan. Bracovičevi varovanci bodo večinoma vadili doma, vendar pa se bodo odpravili tudi na morje. Med prvenstvenim premorom je bilo slišati kar nekaj govoric o povišanju proračuna in napadu na prvo ligo. Finančni priliv se ni zgodil in zvenečih okrepitev ne bo. V spomladanske boje na igrišču bodo livarji krenili z bolj ali manj nespremenjeno zasedbo. Lojze Grčman i®J# ¥ i@J ZA SVIŠ S¥0J! Deseti februar je dan, ki so ga rokometaši SVIŠ-a nestrpno pričakovali. Zaradi začetka drugega dela MIK 1. lige, seveda. Po 13. krogih Ivančani zasedajo osmo mesto z devetimi točkami. Dobili so jih z zmagami proti Veliki Nedelji, Ribnici, Ormožu in Slovanu ter z remijem proti Rudarju. Slednji je zbral enako število točk kot SVIŠ, le da ima slabšo razliko v golih. Za dve točki za SVIŠ-em zaostaja Slovan, s katerim so vijolični že odigrali dva dvoboja, ki sta bila napeta kot struna kitare kakšnega rockerja. Septembra v Ljubljani so bili Slovanovci boljši za gol, na povratnem srečanju pa so za gol slavili vijolični. Vendar so gostje v dvorani OŠ Stična dosegli gol manj kot SVIŠ v Ljubljani, kar je lahko tudi odločilno. Še dve točki manj (5) je zbrala Ribnica, ki seje med odmorom podala po nakupih, kmalu pa bomo videli, če so na razprodaji pobrali le zadnje ostanke ali kaj boljšega. Štiri točke je zbrala Velika Nedelja, ki je sicer uradno na zadnjem mestu, vendar je medtem že izstopila iz lige. Članice ŽNK Livar. V začetku januarja je Srednja šola Josipa Jurčiča gostila enega izmed turnirjev zimske lige. Varovanke Janeza Vodenška so se v domači dvorani zelo izkazale, to pa še posebej velja za ekipo do 12 let. Dekleta so se namreč s petimi zmagami v konkurenci ekip Kamen Jerič, Brežice, Livar II ter Grosuplje I in II brez težav uvrstila na finalni turnir, ki bo potekal v Ljubljani. Dih jemajoča je razlika v zadetkih - 34 : 1, za Livar seveda. Najboljša strelka turnirja je bila Pamela Begič, ki je dosegla 21 zadetkov. Kadetinje so bile četrte, članice pa druge. MEDOBČINSKA LIBA V MALIM NOGOMETU VSE l¥ANŠKE EKIPE ¥ 1. LIGI, A PR¥0 MESTO BO TEŽKO D0SEGUIY0 Štiri ekipe iz Ivančne Gorice tudi letos zelo uspešno sodelujejo v zimski medobčinski ligi v malem nogometu. V njej sodeluje 20 ekip, ki so v dveh skupinah že odigrale 1. del. V skupini A je ekipa Mizarstvo Trunkelj Krka dosegla tretje, ekipa TRM Filter pa peto mesto, kar je še zadostovalo za uvrstitev v 1. ligo oz. v ligo za prvaka. To je uspelo tudi našima ekipama v skupini B, saj je tam ekipa MIX Bar dosegla drugo, ekipa Mizarstvo Gnidovec s Spodnjega Brezovega pa četrto mesto. V drugem delu je bilo že odigranih nekaj tekem, tri kroge pred koncem pa naše ekipe v ligi za prvaka zasedajo 4., 5., 7. in 9. mesto. Ekipi MIX Bar in Mizarstvo Trunkelj Krka še imata možnost priti med prve tri, čisto na vrh pa najbrž ne. Trenutna lestvica: Ekipa: T Z R p DG PG GR TOČ 1 ŠD Ponikve 6 5 1 0 27 10 + 17 16 • 2 KMN Molecula 6 5 0 1 32 9 +23 15 « 3 Račna 6 4 1 1 19 9 + 10 13 e 4 Mix Bar 6 3 2 1 19 12 + 7 11 t 5 Mizarstvo Trunkelj Krka 6 3 1 2 12 12 0 10 * 6 Veliki Snežak 6 1 3 2 16 21 -5 6 • 7 Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo 6 2 0 4 13 20 -7 6 e 8 Kelme United 6 2 0 4 12 24 -12 6 • 9 TRM Filter 6 1 0 5 13 22 -9 3 9 10 Adi Team Avtoservis Prpič 6 0 0 6 12 36 -24 0 • Simon Bregar SAH0YSKI KOTIČEK Decembra smo v ŠK Višnja Gora-Stična končali turnir drugo-, tretje-in četrtokategornikov. Pričakovano sta z 8,5 točkami zmagala Pavle So-tirov in Stane Grabljevec. S tem sta izpolnila normo za I. šahovsko kategorijo. Tretji je bil Anton Kastelic, 6,5 točk, in je tako napredoval v II. kategorijo. Preostali vrstni red: 4. Jože Kiesal - 5točk, 5. Slobodan Babic - 4,5 točk, 6. Milan Kek - 4 točke, 7. Matija Škafar - 3 točke ... Igralo je 10 šahistov našega kluba. Sicer pa so tekmovanja v 60. ljub- ljanski delavski ligi že v polnem teku. V njej nastopata tudi dve ekipi ŠK Višnja Gora-Stična. V vseh teh kakovostnih ligah nastopa skupaj 40 moštev. Naša ekipa v II. ligi je kar uspešna. Po začetnem porazu 1,5 : 2,5 je zabeležila tri zaporedne zmage - dve doma in eno v Komendi, vse z rezultatom 2,5 :1,5. Ekipo sestavljajo Kragelj (M), Krumpak (MK), Pirnat (MK) in Kirasič (I. kat.). Naša druga ekipa nastopa kot novinka v III. ligi, v kateri sodeluje 16 moštev in je po štirih krogih na pet- em mestu. Doma je dosegla dve lepi zmagi - 3 : 1 in 3,5 : 0,5, v Komendi je remizirala z 2 : 2, poraz pa je zabeležila v Ljubljani. Ekipo sestavljajo Ivan Marek, Stane Grabljevec, Boris Kocmur in Anton Kastelic (kape-tan). Rezerve so Damjan Lesjak, Jože Kresal in Janez Dremelj. Pred obema ekipama je nadaljevanje letošnje lige. Janez Dremelj, soclnik Varovanci trenerja Zarabca so začeli »migati« že takoj po novem letu. Treningom, posvečenim predvsem telesni pripravi, so sledili tisti bolj priljubljeni, z več žoge. Vijolični so odigrali tudi kup prijateljskih tekem. »Všeč« so jim bili predvsem kvalitetnejši prvi B-ligaši, v Ivančno Gorico pa je prišla tudi beograjska Crvena zvezda. Čeprav je šlo le za prijateljsko srečanje, je vselej lepo premagati srbskega velikana. Kot veleva že tradicija, pa brez poškodb pri SVIŠ-u preprosto ne gre. Velik del pripravljalnega obdobja je tako izpustil Šiklič, Jure Tadina pa bo svoje prijatelje (žal) še kar nekaj časa gledal s tribune. Ne glede na to pa SVIŠ optimistično pričakuje drugi del sezone, ki se je začel z gostovanjem v Slovenj Gradcu. Zaradi zaključka redakcije v uredništvu pred omenjenim začetkom drugega dela sezone ne moremo poročati o izidu tekme v Slovenj Gradcu. O motivih pred tekmo pa ni treba pisati romanov, saj je jasno, da bi bila zmaga na Koroškem blagodejni obliž na rano nesrečno-ne-spretnega jesenskega poraza. Na prvi tekmi svojem soigralcem ne bo mogel pomagati izjemni Jure Jeraj, ki mora odslužiti še tekmo (preostre) kazni. Ekipi starejših dečkov A in kadetov sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva, kar pomeni med 16 ekip v državi. Vsaka igra v svoji skupini, ki ima osem ekip, najboljši dve pa se uvrstita na zaključni turnir. Velik dosežek je že to merjenje moči z ekipami, ki so znane po sijajnem delu z mladimi (Celje, Prevent, Gorenje, Koper ...), zmage pa so še toliko večji uspeh. Rezultati: Starejši dečki A Kadeti SVIŠ : Koper 34 : 24 SVIŠ : Gorenje 32 : 26 Termo : SVIŠ 32 : 19 Prevent: SVIŠ 37 : 30 SVIŠ : Mitol Sežana 40 : 23 SVIŠ : Celje Pivovarna Laško 23 : 43 Lojze Grčman Dekleta ZNK Livar. Ivančna Gorica, januar-februar 2007 19 ŠC NM - SSŠ : GIMNAZIJA BREŽICE 12 : 11 (6 : 5) SŠ JOSIPA JURČIČA : GIMNAZIJA KOČEVJE 15 : 11 (8:7) GIMNAZIJA KOČEVJE : GIMNAZIJA BREŽICE 15 :12 (10:5) SC NM - SSS : SS JOSIPA JURČIČA 16 : 13 VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE 1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 2. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 3. GIMNAZIJA KOČEVJE 4. GIMNAZIJA BREŽICE 5.-7. ŠC KRŠKO-SEVNICA - TEHNIŠKA GIMNAZIJA KRŠKO 5.-7. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 5.-7. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ NAJBOLJŠI STRELCI SS JOSIPA JURČIČA : TEH. GIMNAZIJA KRŠKO 19 : 11 (11 : 6) SC NM - SSS : TEH. GIMNAZIJA KRŠKO 13 : 12 (6 : 3) SS JOSIPA JURČIČA : SC NM - SSS 21 : 13 (11 : 7) 1. GIMNAZIJA BREŽICE (32 : 12) +20 4 2. GIMNAZIJA KOČEVJE 3. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO (17:28) -11 0 4. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ (11 : 35) -24 0 IGRALEC SOLA ZADETKI STAS SKUBE SS JOSIPA JURČIČA MATEVŽ POTOKAR SS JOSIPA JURČIČA GASPER STOPAR SS JOSIPA JURČIČA MIHA ZARABEC SS JOSIPA JURČIČA JAN ILOVAR SS JOSIPA JURČIČA GASPER STRUS SS JOSIPA JURČIČA KLEMEN CEGLAR SS JOSIPA JURČIČA ALJAŽ BUČAR SS JOSIPA JURČIČA JERNEJ PAPEŽ SS JOSIPA JURČIČA 5BDEÍ? 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 3. ŠC KRŠKO-SEVNICA - TEHNIŠKA GIMNAZIJA KRŠKO LK Šentvid LETALCI S® ZASEDALI ii SVOJI LETNI SKUPŠČINI Člani in članice Letalskega kluba Šentvid so se zbrali na svoji redni letni skupščini 1. februarja, v Gostišču pri Japu. Kakor je za občne zbore društev običajno, so bili tudi tokrat člani seznanjeni z delovanjem kluba v minulem letu, plan dela za leto 2007 pa nam razodeva kakšno bo udejstvovanje šentviških letalcev v letošnjem letu. Seveda pri tem že dolgo ne gre samo za domače privržence višin, saj ima klub svoje članstvo razpredeno po širši okolici, tudi izven naše občine. Poleg delovanja njihovih sekcij motornih, jadralnih in ultra-lahkih letal, bo tudi letos šentviško letališče prizorišče številnih prireditev, med katerimi bo zagotovo najbolj izstopala večdnevna avgustovska prireditev, v sodelovanju z Radijem Zeleni val. V klubu pa želijo poseben poudarek dati tudi modelarski sekciji, ki naj bi bila zanimiva zlasti za mlade. Ker je z letošnjim letom potekel mandat organom kluba, so člani in članice izvolili novo vodstvo. Dosedanja predsednica kluba Milena Vrhovec se je navzočim zahvalila za izkazano podporo v zadnjih štirih letih. Ocenjuje, da je v minulem obdobju klub uspešno deloval in napredoval v razvoju. Obilo dela pa čaka klub zagotovo tudi v prihodnosti, kar bo gotovo izziv za novoizvoljeno vodstvo. Na pivi seji upravnega odbora bo klub dobil novega predsednika, saj Vrhovčeva ne namerava podaljšati svojega predsednikovanja, bo pa še naprej aktivna pri delu upravnega odbora. Člani in članice so se seveda spomnili tudi nesrečnega dogodka, ki se je zgodil le nekaj dni pred skupščino, ko je njihov član in pilot-inštruktor nesrečno strmoglavil v neposredni bližini šentviškega letališča. Navzoči na skupščini so bili soglasni pri predlogu, da se obema ponesrečencema iz sredstev kluba nameni denarno pomoč. Poleg tega so v ta namen tudi navzoči prispevali tudi svoj prispevek. Na ta način so vsekakor izkazali solidarnost ob nesreči, kije doletela njihovega člana in njegovega učenca. Matej Šteh VRSTNI RED, SKUPINA B POLFINALE ZA 3. MESTO FINALE (40:24) +16 4 VRSTNI RED, SKUPINA A SREDNJEŠOLSKI ŠPORT NAŠI DIJAKI USPEŠNO BRANIJO LANSKI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA V Krškem je bilo 25. januarja letos dolenjsko prvenstvo v rokometu za dijake. Znano je, da so dijaki ivanške srednje šole lani osvojili naslov državnih prvakov, letos pa imajo ekipo, ki tudi lahko visoko poseže. Njihov cilj na prvi stopnji tekmovanja je bil osvojiti eno od prvih dveh mest, ki še vodita v nadaljnje tekmovanje, kar jim je tudi uspelo. V finalni tekmi, ki sicer ni odločala o ničemer drugem kot o prestižnem naslovu dolenjskega prvaka, je vodja ekipe, prof. Edo Vrenčur, dal priložnost tudi rezervnim igralcem, ki so se dostojno upirali najboljši ekipi iz Novega mesta. Rezultati: SKUPINA A Simon Bregar MALI OGLAS Za simbolično ceno prodam otroški jogi dimenzije 135X65. Tel. 041 689 - 562 Nedeljsko popoldne na zadnjo nedeljo v januarju, je bilo vse kaj več kakor navadno zimsko popoldne. Sonce in prijetne temperature so tako na piano privabile tudi ljubitelje višin, ki jih v šentviškem koncu in okolici ni malo. Žal pa se ta dan ni iztekel po načrtih za pilota-inštruktorja Marka Berčona iz Šmartnega pri Litiji ter za njegovega učenca Damjana Lotriča iz okolice Železnikov. Pri vaji pristajanja in vzletanja je namreč, zaenkrat še iz nepojasnjenih razlogov, prišlo do okvare na motorju, ki je pilotu preprečila uspešen vzlet. Med vzletom v smeri proti Šentvidu je začel odpovedovati motor in zaradi premajhne hitrosti v fazi vzletanja je bilo nemogoče, da bi sicer izkušenemu pilotu uspelo rešiti ultra-lahko letalo znamke Storch pred strmoglavljenjem. Uspelo pa mu je preprečiti, da bi strmoglavljanje imelo hujše posledice. Pravi čudež je namreč, da se je nesreča končala »samo« s poškodbami nog ter praskami in modricami na obrazu in glavi. Kakor pravijo njuni prijatelji letalci: Zares imela sta srečo v nesreči. 20 Ivanam Gorica, januar-februar 2007 Veliko zanimanje mladih v okolici Ivančne Gorice nas je spodbudilo k ustanovitvi karate sekcije v Šentvidu, da bi potencialnim članom s tega območja čim bolj približali in olajšali trening te veščine. Karate klub Ivančna Gorica je vsa ta leta deloval pod tehničnim vodstvom našega učitelja in prijatelja Vlada Paradižnika, nosilca mojstrskega pasu 5. DAN. Ob praznovanju organiziramo državno sankukai tekmovanje v športnih borbah za moške in ženske v absolutni kategoriji, in sicer v nedeljo, 18. marca 2007. Ob 15. uri bo tekmo uradno in slovesno odprl župan občine Jernej Lampret. Vabljeni vsi ljubitelji borilnih veščin, starši naših najmlajših članov, člani in nekdanji člani našega kluba. V februarju pa spet vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje ka-rateja: v telovadnici OŠ Stična vsak torek in četrtek ob 18.00 in v OŠ Šentvid vsak ponedeljek in četrtek prav tako ob 18.00. Vabimo tudi člane srednjih let (+40), da naredite nekaj za svoje zdravje. Lep športni pozdrav! Gregor Kastelic predsednik kluba ■POCSj SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica Vir pri Stični 82 1295 IVANČNA GORICA TRIDESET LET DELOVANJA SANKUKAI KARATE KLUBA IVANČNA GORICA starejši. Začetki kluba na prostem leta 1977, kj< Sankukai karate klub Ivančna Gorica je bil ustanovljen maja 1977 na pobudo trenerja Jožeta Kastelica, ki je bil takrat nosilec zelenega pasu (3.kyu). Letos praznujemo 30-let-nico delovanja. Prva skupina članov je pod vodstvom trenerja začela s treningi na prostem pri strelski koči v Ivančni Gorici in se nato preselila na nogometno igrišče. Pozneje se jim je ponudila možnost treniranja v prostorih sedanje Občine in zatem v kinodvorani. Do prvega pravega prostora, primernega za trening, so prišli šele z izgradnjo telovadnice v Višnji Gori. Tam so trenirali dve leti, nato so se preselili v novozgrajeno telovadnico šolskega centra v danes nogometni stadion. Ivančni Gorici. Od novembra 2004 pa trenirajo v novi telovadnici OŠ Stična. S tem so se pogoji za delo in trening izboljšali, kar se odraža tako pri številu članov kot pri športnih rezultatih. Zaradi velikega zanimanja mlajših generacij je bila leta 1982 ustanovljena prva pionirska skupina, pri kateri so imeli za cilj vzgojo in ko-rektivno gimnastiko. V vseh teh letih so v klubu trenirali številni člani. Danes so razdeljeni v več skupin -glede na pridobljene pasove, znanje in leta. Zanimivo pa je, da se zadnja leta zaradi hitrega tempa življenja odločajo za treninge karateja tudi V športni dvorani novega šolskega centra leta 1980. taekw0nd0 klub KANG VABI NOVE ČLANE Taekwondo klub Kang vnovič vabi k vpisu nove člane vseh starosti in obeh spolov. Prav vsak lahko pride na poskusni trening, na katerem bo lahko spoznal pozitivne lastnosti tega olimpijskega borilnega športa. S taekwondojem se namreč lahko ukvarjate rekreativno ali profesionalno, pri vadbi lahko vsak najde nekaj zase. Konec minulega leta smo v imeli v klubu spet preverjanje znanja; 20. decembra je 18 članov uspešno opravilo izpite za višji pas, dan pozneje pa smo imeli v Ivančni Gorici še predstavitev te plemenite borilne veščine. Učenci so prikazali osnovne tehnike, tehnike udarcev z nogo in kombinacijske tehnike na »Takket« (loparji), forme, borbene tehnike, tehnike samoobrambe in na koncu še lomljenje desk. To pot so deske razbijali tudi otroci, mlajši od 14 let, ki so pokazali svojo moč in dokazali, da niso trenirali zaman - tudi 9-letni Timotej Todič, ki se je pri prvem udarcu z nogo iz obrata (t.i. »helikopter«) poškodoval, nato pa pokazal srce in v drugem poskusu uspešno razbil desko. za kar so ga gledalci nagradili z glasnim aplavzom. Komisija je sicer izbrala, da je bila najboljša učenka pri opravljanju izpita 12-letna Alenka Hojč. Tudi klub je imel zelo uspešno leto 2006: Trener Tomaž Zakrajšek: Evropsko prvenstvo 2006 - bronasta kolajna Moška ekipa do 14 let (Žiga Klemen-čič, Erik Cener, Aleš Tekavčič, Timotej Todič, Matic Pušljar) - srebrna kolajna na 16. DP v tehniki 2006 Mešano ekipa do 14 let (Liridon Llu-giqi, Blerta Llugiqi, Jan Žnidaršič, Aleš Tekavčič, Timotej Todič) - bronasta kolajna na 16. DP v tehniki 2006 Pionirke: Blerta Llugiqi (do 39 kg) - zlata medalja na DP v borbah 2006 Mladinci: Luka Škrabec (do 55 kg) - bronasta kolajna na DP v borbah 2006, Liridon Llugiqi (do 63 kg) - bronasta kolajna na DP v borbah 2006 Tudi v novem letu treningi potekajo na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure in vsako sredo od 18. do 20. ure, v dveh različnih starostnih skupinah, tako da lahko vsak najde prostor zase. Več informacij dobite tudi na spletni strani www.tkd-klub-kang.com ali na telefonu: 041589476. ^ HITRI PRSTI TUDI LETOS V STIČNI Igranje računalniških iger je veliko bolj zabavno, če se zbere več navdušencev. Ko pa soba postane premajhna, je treba razmišljati o kakem večjem prostoru. Na primer o stiski kulturni dvorani, kot sta razmišljala Miha Maver in Gregor Kastelic, ki že nekaj časa združujeta računalniške mojstre pod eno streho. Letošnji lan party, ki je potekal 27. in 28. januarja, je imel posebno združevalno-uvajalno vlogo. Starejša generacija je namreč hotela pritegniti medse tudi osebke z nekaj manj križi na hrbtu. In to jim je uspelo. Pri Counter striku se je za računalnik posedlo približno 25 rokohitrcev. ki so si na koncu za trdno obljubili, da se vidijo tudi prihodnje leto. Lojze Grčman Pozabite na celulit in na odvečne kilograme »0X1« IN ANTICELULITNI PROGRAM POMAGATA PRI ODPRAVLJANJU TEŽAV Opravljamo tudi: • Nego obraza in telesa • Nekirurški lifting • Masaže • Masaže z vročimi kamni. • Pedikura, manikura • Solarij • Individualni trening • Vodeno vadbo • Ambulantno fizioterapijo • Fizioterapijo na domu FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.mediko.si,www.tico.si/mediko, mcdikoifesiol.net Ivančna Gorica, januar-februar 2007 21 V zadnji številki lanskega Klasja sem zaključila s predstavitvijo slovenske kuhinje po pokrajinah. Letos bom predstavila posamezne skupine iz prehranske piramide. Predvsem se bom osredotočila na določena živila iz vsake skupine, ki imajo tako bogat okus, da jih lahko uporabljamo za pripravo vseh jedi. Z določenimi živili lahko delamo tako sladice kot tudi solate, priloge, omake in jih uporabljamo v kombinaciji z mesom ali ribami. Veliko jih je tako vsestranskih, da nas včasih kar preseneti, na koliko različnih načinov se jih lahko uporabi. Prehranska piramida je slikovni prikaz izbora živil, ki naj bi jih jedli vsak dan. Vsebuje živila iz petih poglavitnih prehranskih skupin. 1. žitarice, 2. sadje in zelenjava, 3. meso in zamenjave za meso, 4. mleko in mlečni izdelki in 5. maščobe URAVNOTEŽENA PREHRANSK m r MID Skupina MAŠČOBE Na samem vrhu prehranske piramide so maščobe, olja in slaščice. Ta živila vsebujejo predvsem maščobe in sladkorje. Imajo zelo veliko energijsko vrednost (veliko kalorij!). Uživajmo le izbrana živila v majhnih količinah, pa še to bolj poredko. Zelo pomembno je, katere maščobe izbiramo za pripravo hrane! Razdelimo jih v dve skupini: Živalske maščobe se nahajajo v masti, maslu, polnomastnih sirih, smetani, neposnetem mleku in jogurtu, govedini, svinjini in drugih živalskih mesninah. Živalske maščobe so v večjih količinah zdravju škodljive, ker povzročajo bolezni sodobne civilizacije: bolezni srca in ožilja, žolčne kamne, debelost s posledicami, sladkorno bolezen, artritis, rak (debelega črevesa, dojke, pljuč, prostate, jajčnikov...). Rastlinske maščobe se nahajajo v oljih: olivnem, sončničnem, sojinem, koruznem, ribjem itd. Najbolj priporočajo olivno in sončnično olje, posebej kombinacij o obeh, ter olj a morskih rib- ornega 3. Priporočljivo je, da uporabljamo med namesto drugih sladil, predvsem belega sladkorja. MED_ Med je naravno sladilo, ki so ga ljudje uporabljali že tisočletja pred sladkorjem. V prehranski piramidi sodi v skupino maščob. Je visoko kalorična hrana, ki jo uporabljamo kot dopolnilo k različnim jedem in pijačam. Različne vrste medu se razlikujejo po barvi, vonju in okusu, kar je odvisno od količine organskih in mineralnih snovi v medu. Med je sestavljen iz sladkorjev (enostavnih), mineralnih snovi, encimov, hormonov, protibakterijskih snovi, kislin, aromatičnih snovi, vitaminov, aminokislin ter vode. Nekatere sestavine so občutljive na visoko temperaturo, zato medu ni priporočljivo segrevati nad 40°C oziroma ga dodajati v vroče napitke. Med je naravno antiseptično sredstvo, zato se uporablja pri zdravljenju ran in opeklin. Z uživanjem medenih izdelkov krepimo splošno odpornost telesa in blažimo bolečine pri kašlju, vnetju grla, težavah s holesterolom, slabokrvnosti, želodčnih težavah, revmi, obolenjih dihal, sečil, srca, črevesja in jeter. Uporabljamo ga pri pripravi peciva, lahkih mesnih jedi, solat in raznih napitkov. Med je odličen naravni nadomestek sladkorja, ki ■|t JBJ! ^IdHB poleg enostavnih sladkorjev, kot sta glukoza in fr fruktoza, vsebuje še manjši del saharoze in nekatere sestavljene sladkorje. Med je edinstveni dar marljivih čebel, zakladnica vrednih snovi: fruktoze, glukoze, maltoze, saharoze, mineralnih elementov (Na, K, Ca, Mg, Co, Ni, Fe), vitaminov (A, C, D, K in skupina vitaminov B), encimov itd. Delež posamičnih stvari je odvisen od vrste medu. Med je naravni izvor življenjske moči. Zaradi lahke prebavljivosti v ■ j».....|jia. | trenutku vrača izgubljeno energijo, z dolgotrajnim jemanjem pa zagotovi fizično vzdržljivost in * jb psihično stabilnost. Je zelo hranljiv (320 kalorij v ¿V ..........rf*** 100 gr.) in zdrav ter lahko prebavljiv. - ..... jCH y ^«i Jedli pripravljene z medom Zemljev praženec PREDJED SESTAVINE: 4 stare žemlje, 1/8 litra mleka, 2 jajci, 4 žlice medu. Nadev: 80g margarine, 30g rozin, 400g jabolk, 2 žlici medu Bučna juha z medom PRIPRAVA: Žemlje narežemo na rezine, polovico jih naložimo v pomazan pekač. Mleko, jajci in med v lončku raztepemo in polovico pokapljamo po žemljah. Po teh potresemo nadev, vse pokrijemo še z drugo polovico žemljevih rezin in spet polijemo s preostalim prelivom. Na hitro spečemo. Nadev: Jabolka olupimo, narežemo na tanke krhlje, dušimo na margarini, da se zmehčajo, pridamo med ter prebrane in oprane rozine. JUHA SESTAVINE: 1 kg buč, ena čebula, 2 jedilni žlici masla 2,5 dl kokošje juhe, 2,5 dl sladke smetane sol, poper malo mletega muškatnega oreška 2 jedilni žlici medu, drobnjak za okras PRIPRAVA: Bučo olupimo, odstranimo semena in bučno meso narežemo na kocke. V ponvi močno segrejemo polovično količino masla, dodamo sesekljano čebulo in bučne kocke ter zdušimo. Zalijemo s kokošjo juho, zavremo, potem pa počasi kuhljamo do mehkega. Bučni juhi dodamo sladko smetano in med, s paličnim mešalnikom pariramo in še enkrat zavremo. Če je juha pregosta, dolijemo še malo kokošje juhe. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Preden juho ponudimo, jo potresemo z drobnjakom. Pikantna svinjska rebra z medom GLAVNA JED SESTAVINE: 3 svinjska rebra 3 žlice medu 5 žlic kečapa 2 žlički čilija v prahu olivno olje, sol, tabasko Priloga: 100 g riža, 5 žlic koruze 2 žlici sezamovega semena 2 žlici sončničnega semena 1 žlička curryja v prahu sol, poper, 5 žlic kalčkov 1 srednje velika mlada čebula olivno olje Njoki v medeni omaki PRIPRAVA: Svinjska rebra razrežemo na manjše kose in odstranimo mastni del (špeh). Premažemo z olivnim oljem, posolimo, natremo s čilijem in tabaskom ter premažemo z medom. Zložimo v pekač in prelijemo s kečapom. Pečemo na temperaturi 220 stopinj eno uro. Zapečemo pa tako, da so rebra zunaj hrustljava, znotraj pa sočna (med pečenjem jih samo enkrat obrnemo). Priloga: Riž skuhamo al dente v osoljeni vodi. ki smo ji dodali žličko currvja. ko je zavrela. Sezamova semena na hitro prepražimo na nekaj kapljicah olivnega olja. Vse skupaj pomešamo, osolimo, popramo in postrežemo toplo ali pa ohlajeno. PRILOGA SESTAVINE: vrečka njokov, slan krop, za omako pa med in mandlji. PRIPRAVA: V vrelo slano vodo stresemo njoke, in takoj ko priplavajo na vrh, so kuhani. Med segrejemo, polijemo po kuhanih njokih in potresemo z naribanimi mandlji. Njoke lahko pripravite tudi sami iz krompirjevega testa. Solata z medenim prelivom SOLATA Sirup iz medu in mete SLADICA PRIPRAVA: V veliko posodo damo motovileč, nekaj jagod ali malin in prelijemo z medenim prelivom, ki ga pripravimo tako, da segrejemo sok limone in vodo ter vmešamo med. Solato lahko obogatimo še z mandljevimi lističi. SESTAVINE: 1,5 skodelice vode 0,25 skodelice medu 0,5 skodelice narezanih metinih listov 0,25 skodelice limoninega soka 0,5 skodelice pomarančnega soka PRIPRAVA: Vodo zavremo, vanjo damo metine liste, primešamo med in mešamo, da se stopi, ohladimo in precedimo. Prilijemo limonin in pomarančni sok ter postavimo v hladilnik. S tem sirupom prelijemo narezano sadje, najbolje melone, ali pa ga razredčimo in ponudimo kot osvežilno pijačo. Medene rezine SLADICA SESTAVINE: 5 jajc 200g sladkorja 90g medu 90g olja limonina lupina cimet 250g moke 1 zavitek pecilnega praška PRIPRAVA: Rumenjake in polovico sladkorja penasto umešamo. Dodamo začimbe, med. olje in trd sneg, v katerega smo vtepli drugo polovico sladkorja, ter moko z vmešanim pecilnim praškom. S šibo vse skupaj narahlo premešamo. Testo damo v dobro pomaščen in z drobtinami potresen model. Pečemo 20 minut pri temperaturi 150°C in še 20 minut pri temperaturi 200°C. Napol ohlajeno testo zvrnemo na desko, ga potresemo s sladkorjem v prahu in poljubno narežemo. Nasvet: - Nekatera maščobna živila (npr. olje, margarina, smetana) in sladkor, ki smo jih tako ali drugače navajeni zaužiti vsak dan, začnimo uživati le v zelo majhnih količinah. - Na kruh si namažimo manj mastne namaze, marmelado z velikim deležem sadja ali med. - Slaščice nadomestimo s svežim in suhim sadjem. - Mlečno čokolado nadomestimo s temno čokolado (z najmanj 70 % deležem kakavovih delcev). Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 638 Ivanam Gorica, januar-februar 2007 3. SKUPINA meso, perutnina, ribe, stročnice, jajca, lupinasto sadje zelenjava S. SKUPINA živila z veliko maščob in sladkorjev krtih, žita, rit, testenine, krompir 2. mmmA mleko in mlečni izdelki XRATKOCASNJK lahka križanka (S PESNIŠKIM DODATKOM) Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebral sopomenko, ki nam sporoča dve stvari: 1. kdo ali kaj nas zvesto obiskuje na naših domovih, 2. kdo ali kaj je njegov naravni vzornik. VODORAVNO: 1. približno, 2. kožni zajedavci, 3. najmočnejši prst, 4. ognjeni utrinek, 5. deli vozov, 6. vokalist. 0 K 1 K 0 S J S P C PESNISKI DODATEK KRIŽANKI i. Pridno prihaja v naše vasi in nam prinaša domače vesti. Če kdaj zamuja, jezni smo vsi brez njega ne vemo, kaj se godi. II. Zraste na polju, rumeno zori, ga mlatijo s cepci, da zrnje zgubi. Je delo končano, napori so preč, saj mlatenje slame ne splača se več. Geslo prejšnje križanke: BELINA. LS UGANKE SALJIVKE 1. Kdo vsako neumnost naprej pové? 2. Kateri štirinožni prijatelj je člove- ku najbolj zvest? 3. Kakšna so Plitvička jezera? 4. Kateri prst ima pregovorno največ pameti? 5. Kdo dandanes najbolj laže? ODGOVORI: 1. mikrofon. 2. postelja, 3. plitva, 4. mezinec, 5. stari vremenski pregovori. TU JE RAZLIKA, PA PIKA Kakšna je razlika med planinci in cenami? Planinci gredo gor in dol, cene pa samo gor. Kakšna je razlika med pokvarjenim dvigalom in pokvarjenim človekom? Dvigalo obstane, pokvarjenec pa napreduje. Kakšna je razlika med vdovo in slamnato vdovo? Vdova ve, kje leži njen mož, slamnata vdova pa ne. VSE PO PRAVICI J '■/Vi Vv' Vr AJ "Pri popisu bivalnih prostorov sem kar gostilno izmeril, saj sem tako več • tam kot doma! tri smesnice 1. »Cene, zakaj tako divjeplešeš, saj boš izdihnil,« vpraša prijatelj, ko se Cene za nekaj hipov ves upehan ustavi. »Glej, kaj piše na plošči - 55 obratov na minuto,« odgovori Cene. 2. »Kako da ne pade v jed kakšna muha?« vpraša vajenec kuharskega mojstra. Ta se nagne k vajencu in mu zašepeta na uho: »Veš, pri nas tako slabo kuhamo, da še muhe ne pridejo blizu.« 3. »Nikoli se ne strinjaš z menoj; kadar kaj povem, me vedno popravljaš. In to traja že petnajst let,« potoži žena možu. »Ne, draga, štirinajst let!« 4. Nogometaš je pri streljanju na gol velikokrat brcnil žogo mimo vrat. Po smrti ga sveti Peter začuden vpraša: »Kako to, da nisi zgrešil tudi nebeških vrat?« KVI 1. V katero drevo statistično najpogosteje udari strela? a) v smreko b) v bukev c) v bor 2. Kaj pomeni latinski izraz »in fine«? a) dober izdelek b) prevelika luknja c) na koncu 3. Odkod prihaja decembrski ogenj miru? a) iz Betlehema b) iz Jeruzalema c) iz Bagdada 4. Katera občina ima v svojem grbu zver iz družine mačk? a) Ivančna gorica b) Trebnje c) Grosuplje d) Žužemberk 5. Koliko podružnic ima župnija Ivančna Gorica?............ 6. Katera zelenjava se zunaj čez zimo najbolje ohrani? a) endivija b) motovileč c) glavnato zelje 7. Koga je preganjal butalski policaj? a) Cmokavzarja b) Cefizlja c) Brdavsa Odgovori na vprašanja iz decembrske številke: 1. c, 2. a, 3. a, 4. c, 5. b, 6. šest, 7. a. Ivančna Gorica, januar-februar 2007 23 BOErcmi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, ti je lepo. V SPOMIN Osmega februarja je minilo eno leto, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče in dedek ANTON POLONČIČ iz Radohove vasi Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v svojem spominu. Vsi njegovi Navček odhod tvoj je v vasi oznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju med nami spomin te bo hranil, v nas pa srce v slovo ti kriči: »Oče, naj večna ti lučka gori!« ZAHVALA Ob smrti našega očeta in dedija EMILIJANA ŠEMETA iz Velikih Cešnjic 9 (1932-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali za dober namen in svete maše. Hvala gospodu Koželju za molitev, g. župniku Grebencu za pogrebno sveto mašo in g. Jožetu Mostarju za molitev doma in v vežici. Zahvala LD Šentvid za lepo opravljen pogreb in poslovilne besede, Perparjevim za pogrebne storitve, rogistom, pevcem in ostalim lovskim družinam za zadnje spremstvo. Posebna zahvala pa sosedom Merkunovim za nesebično pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v spominu in mu kdaj prižgali svečko. Vsi njegovi ll^J Usoda se kruto je s tabo igrala, saj ti polno čašo grenkobe je dala. Bremena usode te niso zlomila, le bolezen iz tebe vso moč je izpila, zato božja roka naju je ločila, a na drugem svetu bode naju spet združila. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, brata in strica EMILA JANEZKA iz Debeč nad Stično se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za tolažilne besede in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše. Žalujoča žena in vsi njegovi Zaspal predragi si nam oče, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, in stari oče MILAN ERJAVEC s Kitnega Vrha 14a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Kitnega Vrha, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Borisu Žirovniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Slavku Blatniku za ganljive poslovilne besede, ki so v polnosti prikazale življenjsko pot našega ata. Hvala za odigrano Tišino in za lepo opravljene pogrebne storitve službe Novak. Lepa pesem je bila spremljevalka našega ata, zato velja posebna zahvala našemu mešanemu pevskemu zboru pod vodstvom Roberta Kohka za občuteno petje v cerkvi in na pokopališču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal, (S. Jenko) ZAHVALA Ob izgubi moža in ata VINKA POLJŠAKA iz Petrušnje vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom.vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, dr. Kaste-licu in patronažni službi, gospodu župniku Grebencu, g. Koželju in gasilskemu društvu Šentvid za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Šentvid za občuteno zapete pesmi, g. Janezu Kastelicu za lepe besede ob slovesu, pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba in Jožku Petku za zaigrano poslednjo melodijo. Žalujoči: vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš, kajne, dragi, zdaj te nič več ne boli; a svet je mrzel, prazen, opustošen za naju, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob smrti najinega ljubljenega moža in očeta ALOJZIJA ZAKRAJŠKA iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste se poslovili od najinega Lojzeta, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali za dober namen in svete maše. Še posebej se zahvaljujeva g. župniku Jožetu Kastelicu za obisk na domu in pogrebno mašo, ge. Elici Špindler za pomoč v zadnjih dneh življenja najinega moža in očeta. Najlepša hvala tudi dežurni službi Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Vsem, ki ste polepšali trenutke v njegovem življenju, iskrena hvala. Zena Mati in sin Jure 0 pirotehniki tudi drugače Ne morem mimo dogodkov, ki so se in se ponavljajo iz leta v leto. Kljub zakonu, ki omejuje in prepoveduje uporabo pirotehničnih sredstev v določenem obdobju, se le-ta aktivirajo tudi v času, ko velja prepoved. O tem, da je tovrstna zabava dokaj draga, ne gre razmišljati, saj to dobro vedo tisti, ki si dajo duška na račun nas dragih, ki jim ta hrup ni ljub in ga tudi s težavo prenašamo. Vsi, ki tako zagnano nazdravljate božiču in novemu letu, pomislite malo na starejše ljudi, ki si v poznih nočnih urah želijo le miru. Ali se nihče od vas, ki se izživljate in uživate, lahko bi se reklo, da kar tekmujete med seboj, kdo bo vrgel več, ne vpraša, da morda v vaši neposredni bližini leži težak srčni bolnik ali morda nekdo, ki se ravnokar poslavlja s tega sveta - pa mu ne privoščite miru niti v zadnjem trenutku. Nenazadnje trpijo vse živali, tudi vaši hišni ljubljenčki, kaj šele ostale: zapuščene, ki vse zbegane bežijo in iščejo zatočišče. Kakšne posledice imajo taka dejanja, pa lahko beremo ali gledamo na televiziji. Nič hudega slutečo osebo, ki se v nepravem trenutku znajde na cesti, lahko oplazi goreča petarda ali raketa. Pa naše hiše? Izpostavljene so lahko tudi požaru. Kdo od vas bi za taka neresna dejanja odgovarjal? Pa tudi to še ni vse. Ko se ves ta direndaj konča, pa prav vi, ki ga povzročate, ne pomislite na to, kako so vaša pirotehnična sredstva onesnažila okolje. Vsakdo, ki ga tak hobi veseli, naj bi za sabo vsaj pospravil ostanke, raztresene vsepovsod. A o čiščenju ni besede! Poslušamo namreč samo pripombe, kako je po Ivančni Gorici vse nastlano. Menim, da je še kar lepo, saj je nihče nikoli ne pospravi, razen redkih, ki jih ni sram vzeti v roke metle in počistiti za drugimi. Vsaj včasih pomislite, da čas hiti: še prekmalu boste na mestu starejših in miru potrebnih tudi vi. Ne zamerite mi, da tako mislim. Morda bi bilo dobro, da bi v bodoče tako razmišljali tudi vi, s tem pa omogočili tistim, ki si želijo počitka, da v miru nazdravijo novemu letu ter nato mirno ležejo k počitku. Mija Žagar POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejan je Grosuplje d.o.o. ^ PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča o ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: za upravnika vaše hiše za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI ' - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaborst 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 24 Ivančna Gorica, januar-februar 2007 N AB O Ž N A Z N A M E N J A nabožna znamenja v župniji ambrus STANJE NA PREHODU IZ 20. V 21. STOLETJE t NOGRADI 2 t RATENCA RAVNE STRAZNI VRH 10 111 KAL KAMNI VRH A M. KAL t 12 m A AMBRUS ' ^ 211" 2ot 9t 13TDT 14TDr ^ isH2T BREZOVI DOL ,t PRIMCA VAS LEGENDA: KRIZI ("BOGCI").................................... KAPELICE ("PILI")................................. MARIJINA ZNAMENJA ("MARIJE"), ZIDNI OLTARČKI ("TRONČKI")........ OSTALA NABOŽNA ZNAMENJA..... 22 23^ 24? ? & VIŠNJE 251 19 26^ BAKRC ff ................0 Imena nabožnih znamenj v župniji 1. Križ na Ravnah (Matlejev križ) 2. Križ v Nogradih 3. Bogec (»Pri križu«) 4. Vaški (Ferlanov) bogec na Kalu 5. Bogec na Malem Kalu 6. Pokopališki križ v Ambrusu 7. Anžkova kapelica v Ambrusu 8. Izakova kapelica v Ambrusu 9. Vaški križ v Ambrusu 10. Grmova kapelica na Kamnem Vehu 11. Vaški križ na Kamnem Vrhu 12. Gregurjeva kapelica na Kamnem Vrhu 13. Jernejčkov tronček v Brezovem Dolu 14. Andrejčkov tronček v Brezovem dolu 15. Šimnov Bogec v Brezovem Dolu 16. Žlicarjev Bogec v Brezovem Dolu 17. Matijeva kapelica v Brezovem Dolu 18. Jurčkov tronček v Brezovem Dolu 19. Andrejev križ v Brezovem Dolu 20. Vaški (Matevžev) križ v Prlmči vasi 21. Žanov tronček v Primči vasi 22. Jokova kapelica v Višnjah 23. Špaletarejv bogec v Višnjah 24. Dularjevo znamenje v Višnjah 25. Jokova kapelica V Višnjah 26. Kovačev bogec v Višnjah iz zakladnice naših domov Danes začenjamo nov ciklus etnoloških ugank. K sodelovanju spoštljivo vabim vse dosedanje in nove sodelavce pri našem kotičku. Vsem, ki ste pomagali pri zastavljanju etnoloških skrivnosti s svojimi zbirkami, se lepo zahvaljujem in hkrati prosim za nova sporočila o nahajališčih predmetov, ki bi bili zanimivi za našo rubriko. Današnjo uganko nam je pomagala zastaviti gospa Hermina Kralj iz Cešnjic pri Zagradcu. Njen stroj je bil uvožen iz Amerike pri dobrimi sto leti. Ker je naloga malo zahtevnejša, naj vam izdam, da so napravo uporabljale gospodinje, ko so skrbele za čistočo oblačil. Sporočite, kaj bi to bilo. Se tole: rešitve zastavljenih ugank iz minulega koledarskega leta bodo objavljene v prihodnji številki. Prijazen pozdrav ! Leopold S SKRIVNOSTNO KRATIČJE Najprej utelešenje kratic iz prejšnje številke. JLBO se je nanašalo na razvojne faze žuželk. Pri njih se razvojne oblike takole zvrstijo: jajčece, ličinka, buba in odrasel organizem. Tudi današnje kratičje bo iz zoologije; predstavljajo ga črke GTR. Te so v povezavi s telesnimi regijami višjih organizmov. Ne bo težko, kajne da ne? LS priznanje narodopisnega kotička Uredništvo narodopisnega kotička vsako leto izbere izmed naših bralcev najbolj prizadevnega ohranje-valca naše narodne dediščine in mu podeli priznanje v obliki Klasjevega možnarja. Lani je priznanje prejel Ciril Klemenčič z Glogovice, letos pa je dobitnik te odlike Janez Bijec iz Šentvida. Janeza že poznamo kot imetnika Klasjevega rekorda in kot lastnika predmetov, ki so nastopali v etnoloških ugankah. Njegovo etnološko zbirko sestavljajo različni delovni pripomočki iz minulega časa, najbolj sloveča pa je kolekcija litoželeznih loncev in drugih posod. Gospodu Janezu Bijecu čestitamo za priznanje ter mu želimo še veliko restavrator- ske vneme in užitkov pri zbiranju narodnega blaga. Leopold Sever pri najzvestejsih dopisnikih Leopold Sever Vesele zgodbe z dolenjskih gričev Ilustriral Tone t)rab Lani, v začetku koledarskega leta, sem obljubil, da bodo najbolj pridni sodelavci narodopisnega kotička ob koncu leta nagrajeni, kajpak s simboličnimi nagradami. »Obljuba dela dolg,« pravi domači pregovor, in ta dolg sem poravnal zadnjo nedeljo pred božičem . Pot me je pripeljala k: 1. Antonu Kastelicu iz Doma starejših občanov Grosuplje, 2. Nežki Normali iz Kriške vasi, 3. Mariji Mandelj iz Ivančne Gorice, 4. Mariji Vencelj iz Šentvida, 5. Danijeli lermol z Vira, 6. Mariji Zupančič iz Šentvida, 7. Mariji Sadar iz Zaboršta in 8. Francki Znidaršič iz Ambrusa. Nagrajenci so prejeli knjigo Leopolda Severja Vesele zgodbe z dolenjskih gričev. Ob tej priložnosti smo si kajpak izmenjali tudi božično-novoletna voščila in si obljubili sodelovanje tudi v prihodnje. LS fotorebus / Zvita vrv, kije bila upodobljena v prejšnji številki, nas je gladko napotila k pregovoru »Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.«, ali pa: »Kamor je šel bik, naj gre pa še štrik.« Sem sodi tudi primerljivka, ki jo uporabljamo za označitev nečesa visokega. Takole se glasi: »Velika ko dva štrika.« In še ena iz te skupine: »Brv, ozka ko vrv.« Današnja slikovna izzivalka bo prav gotovo dala več rešitev, saj je slika jako zgovorna. Poiščimo jih! LS 641 Ivanam Gorica, januar-februar 2007 r \ "SEVERNA' A # 2(\ DOZRO [/OLJO « KAKO STA KRT11MCA VjL ZANDARJA PRESLEPILA V preteklih časih je na podeželju živelo veliko ljudi, zato je bila tesna za hrano. Ljudje so si pomagali na različne načine - nekateri tudi z divjim lovom. Med slednje je sodil tudi Krtinov Metod. Imel je starinsko puško velikega kalibra, ki jo je basal s črnim smodnikom in šibrami. Z njo je skrivaj počil marsikaterega zajca in srno. Nekega dne je opazil, da hodi v njegovo deteljo lep dolgouhec. V mraku ga je počakal za grmom in ga pokadil z debelimi šibrami. Stari štokavnik, tako je imenoval svojo puško, je brž vtaknil v grmovje, zajca pa v vrečo - in hajd domov s kar se da nedolžnim obrazom. Drugo jutro sta Metod in žena Katra v veži, ki je bila hkrati tudi kuhinja, plen dajala iz kože. Katra je zajca držala za zadnji taci. Metod je pa rezal in slačil. Delo še nista končala, ko v hišo plane šestletni sine, ki ga je bil oče malo prej poslal na prežo: »Ata, proti naši hiši gresta žandarja,« zavpije zadihano. Metod sprva ni vedel, kaj bi. potem n pa je napol odrtega zajca potlačil v velik lonec in porinil v krušno peč. Takoj nato sta vstopila moža postave in brez posebnih pojasnil začela ovohavati ozračje ter pogledovati v kuhinjsko posodje. »Nekam čudno diši,« je rekel eden izmed njiju, drugi pa je zmagoslavno pokazal na tla in vprašal: »Krtine, čigava pa je tale kri na tleh? Metod se je že mislil vdati in priznati greh, ko se vreščeče oglasi Krtinka: »Kakšna kri neki, to je od rdeče pese, ki sem jo včeraj kuhala in po nerodnosti polila nekaj njenega soka!« Bila je tako prepričljiva, da sta se orožnika samo še malo ozrla naokoli in odšla. Ko sta izginila za ovinkom, se je Metod sesedel na stol in si obrisal znoj s čela: »Če bi se le malo sklonila,« je dejal, »bi v peči zagledala lonec, iz katerega molijo kosmate zajčje tace.« Krtine, ki pred tem o svoji ženi ni vedel povedati dosti dobrega, je posih-mal v krogu zaupnih prijateljev večkrat prepričljivo izjavil: »Ni je take babe, kot je moja!« Kadar je Metod po tistem spet prinesel domov kaj divjega in kosmatega, je ženi vedno naročil: »Katra, pristavi rdečo peso, drla bova!« Leopold Sever pisana druščina denarjev Da je bilo zadnje stoletje res viharno in polno sprememb, dokazujejo tudi številne valute, ki so v tem času veljale kot zakonito plačilno sredstvo v naših krajih. Najstarejša občanka, Nežka Normali iz Kriške vasi, se spominja najmanj osem valut, ki so se zvrstile v času njenega življenja. Ko sem jo obiskal na domu, sva na mizi naredila zbirko starega denarja - nekaj iz moje, nekaj iz njene zbir- c. (stoti! !!)rekord: sršenjak, da mu ni para Viktor in Milena Grden iz Malih Češnjic imata opuščeni kozji hlev, ki ga uporabljata kot shrambo za različne stvari. Letošnjo jesen pa je prostor postal nedostopen. V njem se je namreč zaredilo toliko sršenov, da je bučalo kot v čebelnjaku. Strupeni brenčači so bili nevarni zlasti otrokoma, hčerki Simoni in malemu sinku Marku, ki sta rada stikala tam naokoli. Viktor si ni vedel pomagati, pa je poprosil strokovnjake za nasvet. Ti so mu svetovali posebno tekočino, ki so jo sršeni radi srkali in nato vzeli konec. Šele tedaj so si Grdenovi upali v stajo in ugotovili, da so si živali na ostrešju zgradile ogromno »satje«, nekakšen sršenjak. Ko sem prišel na prizorišče, smo vzeli meter in ugotovili, H i W s da sršenje »gnezdo« seže dobrih 50 centimetrov v širino in le dva centimetra manj v višino. Pod sr-šenjim »lestecem« pa je ležalo vse polno ličink, ki so popadale iz premnogih celic. »Škoda, da ni notri medu, to bi se zdaj oblizovali,« smo z obžalovanjem ugotavljali, pol za šalo, pol zares. No, nekaj koristnega je pa le bilo od tega: Grdenovi: Viktor. Milena, Simona in Marko so si prislužili neminljivo slavo, saj so postali nosilci najnovejšega Klasjevega rekorda. Čestitamo! Domača liči Simona pod ogromnim sršenjakom. Ob pogledu na stare bankovce in kovance so se Nežki obudili spomini na davno minule čase. ke - in obujala spomine. Nežka se še živo spominja avstrijskih goldinarjev, kron in krajcarjev. Za njimi so prišli dinarji in pare kraljevine Jugoslavije, italijanske lire, nemške vojne marke, dinarji republike Jugoslavije, slovenski tolarji in nazadnje evropski evri. Nežka meni, da so ljudje najbolj žalovali za starodavno avstrijsko valuto. Tudi odhod tolarjev jo žalosti, ker je bil to res edini slovenski denar, na katerega smo bili jako ponosni. Po njenem so bili ljudje ob vsaki menjavi opeharjeni. Še najbolj pravičen je bil prehod na tolarje in iz njih v evropsko valuto. »Bog ve, kako bo naprej, ko se vse tako naglo spreminja,« je na koncu razmišljala Nežka. Pogovarjala sva se na dan treh kraljev, ko je častitljiva sogovornica ravno praznovala osemindevetdeseti rojstni dan. Iskrene čestitke z vseh strani!!! LS ?oousreK KRAJI TRETBIa m leoPoLp SČVEP, TIČNICE NA DOLENJSKEM ZAHODU IN NOTRANJSKEM VZHODU HORJUL 5 LOGATEC 6 LJUBLJANA 14 jrfv iT ŠMARJE it 16 19 ¿fX- 20 temenica II 9 -áü^. TURJAK ¿CV 13 GROSUPJJE «¿Ev n ■ V . GORA STIČNA ŠENTVID IV GORICA j£> 21 mirna TREBNJE 25 XV MUUAVA ŽUŽEMBERK Tičnice (T) so poleg gradišč najpomembnejši sledovi bivanja naših prednikov v prazgodovinski dobi. S svojim imenom nedvoumno kažejo na jezikovno poreklo pred-namcev, živečih na naših tleh v starejši železni dobi, v dobi gradiščarjev. Pogled na zemljepisno skico zahodne Dolenjske in vzhodne Notranjske nam pokaže, da so tičnice, posvečena mesta naših prednikov, najgostejše na območju večjih gradiških središč: Vira, Magdalenske gore, Sloke gore in Šentjošta. Na drugih območjih so redkejše. 1. Zgornja T v Šentjoštu, 2. spodnja T v Šentjoštu, 3.T pri Vrzdencu,, 4. T pri Horjulu, 5. T pri Ligojni, 6. T pri Planini, 7. T pri Sv. Gregorju, 8.T pri Ortneku, 9. T pri Turjaku, 10. T pri Gradežu, 11.T pri Hudi Polici, 12.T pri Šmarju (London), 13. Tičnica v Škocjanu, 14. T pri Pan-cah, 15.T pri Vnajnarjih, 16. T pri Troščinah, 17. T pri V. Gori, 18. T na Vrheh (Muljava), 19.T pri Šmartnem, 20.T pri Cerovcu, 21. T pri Svibnem, T pri Šentpavlu (Šentvid), 22. T pri Selu - Šumberk, 23. T pri Babni Gori, 24.T pri Medvedjem selu, 25. T pri Trebnjem. 26 Ivančna Gorica, januar-februar 2007