Kmetijska dsla v mesecu maju. Doma na dvorišču in pri živini. Mesec maj je najlepši in najzdravejši mesec v letu; vsled tega ga opevajo pesniki in povzdigujejo nad vse naravoslovci. V maju se mladež radostno suče po zelenih pašnikih in livadah, kar pospešuje njeno telesno rast in krepi zdravje. Ko odide staro in mlado na prosto je skrbeti za varnost stanovanj proti požaru in tatvini, drugače pa vse shrambe, stanovanja in hleve pridno zračiti. Pri menjavi krmljenja živine pazimo na to, da ne nastopijo motenja v prebavilih. To se utegne pripetiti, ako preidemo prehitro od suhe krme na zeleno. Mlado zeleno kmu> je dobro mešati s suho krmo, tako, da prideta v začetku na en del zelene krme vsaj dva dela suhe krme. Od dne do dne višamo potem zeleno krmo in nižamo suho krmo. V teku štirinajstih dni se polagoma privadi žival na novo krmo. Iz zelene krme se razvija čestokrat v želodcu velika množina plinov; vsled tega postane žival napeta, zlasti če smo jo krmili z mokro ali v kupu razgreto krmo. Nevarno napenjanje se pojavi najčešče, ako krmimo mlado zeleno deteljo. Plini se utegnejo v tem slučaju razviti tako naglo in silno, da poči vamp in žival pogine, ako ni hitre pomoči. Da ohranimo živino pred takim nevarnim napenjanjem, je treba biti pri paši in pokladanju zelene detelje zelo previdnim. Napetim živalim je odvoditi pline s pomočjo požiralnikove cevi, ki se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Molzno govedo je pasti samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali izprehodijo. Pašnike izkoriščamo tudi najbolje, ako travo kosimo in jo pokladamo živini v hlevu, ker prihranimo na ta način škodo, ki jo povzročajo živali s pohojo. Pri molznicah dobimo več mleka, ako jih krmimo s tečno zeleno krmo v hlevu in spuščamo po dve uri dnevno na dirkališče. V Vinogradu. V slučaju nevarnosti pomladanske slane kurimo v vinogradu s tvarinami, ki povzročajo mnogo težkega dima. Proti pomladanskemu mrazu je trta najobčutljivejša takrat, ko so popki toliko pognali, da so vidni trtni listki in nastavek. Beli popkov mah varuje bele notranje dele pred pozebo. Ko so mladike postale 10 do 15 cm dolge, jih je treba poškropiti prvič proti peronospori z 1 odstotno raztopino modre galice in ob lepem vremenu. V istem času žveplamo trto proti plesnobi ali oidiumu. Pri žveplanju je paziti na to, da ne nasipljemo žveplenega prahu na listje in mladike, temveč ga razpuhamo v prav fino meglo, ki se vsede na trtne dele in od pripekajočega solnca prime. Pokončujmo grozdnega sukača in trtnega zavijača. V sadonosnikd. Pri novonasajenih drevesih je napraviti drevesne gredice, ki imajo nalogo, dovajati dežnico, katere vsajeno drevesce v prvem času mnogo potrebuje. Drevesna gredica pa omogoča tudi pristop zraka do korenin, kar pospešuje rr.st urevja. Gredico je držati prosto plevela in trave, da '•.^vesu ne odtegujemo po nepotrebnem hranilnih sncvl in potrebne vlage. Velika napaka, katero op.izujemo prepogostokrat pri neveščih sadjerejcih torej je, potrošati drevesne gredice s plevami ali senenim zdrobom. Pokončujmo gosenice od glogovega belina prstenčarja, zlatoritke i. dr., ki se pojavljajo sedaj na sadnem drevju. Enako je posvečati pažnjo na jabolčnega cvetodera in pozneje jabolčnega zavijača, katera škodljivca prištevamo med največje škodljivce sadnjega drevja. Na polju in travnikih. Dovršujmo sejanje krompirja. Sejmo koruzo in sadimo fižol, buče in drugo jarino in oko pavine, ako tega nismo storili že v prejšrvjem mescu. Ozimino plejemo, predno se prikaže klasje. Ko je vzrasel krom-pir in koruza približno 1 dm visoko in se je napravila prstena skorja, tedaj je napočil čas za okopavanje. Okopavanje ima namen doseči uničenje plevela in pristop zraka v zemljo. V suši okopavamo tudi zategadelj, da varujemo zemljo pred prevelikim izsušenjem. Po zakonu o zemeljski lasovitosti (kapilariteti) izhlapeva zemlja nam, reč največ vlage tedaj, če so njene zgornje plasti enako goste ali kompaktne, kakor spodnje. Zgornje rahle plasti na plitvo okopanih tleh pokrivajo spodnje ter jih varujejo pred izsušenjem. Zatorej velja pravilo, da je motika polovica dežja v suši. Koncem mesca maja začnemo kositi deteljo. Sušimo jo kolikor mogoče počasi, najbolje na kozolcih ali na ostrvih, da listi ne odpadejo. Na vrtu. Sadimo fižol, kumare, melone, paradiž, papriko, kolerabo in drugo zelenjavo. Sejemo salato v več presledkih, da imamo v vsakem času poleti dovolj užitne salate na razpolago. V kleti. Pretočimo mlada vina v drugič, predno nastopi poletna vročina. V vročem poletnem času ni dobro pretakati vina, sicer izgubi preveč alkohola in dišečin in s tem na svoji kvaliteti. Praznih sodov ne postavljajmo na solnce, da ne zadobe cika in se ne pokvarijo. V čebelnjaku. Vsak čebelar mora voditi zapisnik, v katerega zapisuje vse vežne dogodke in spremembe posameznih panjev. Če imajo čebele potrebo vode, se jih napaja ob slabem vremenu v panju z gobo in v koritih s tem, da se nalije voda v kak sat. Sicer pa je potrebno primerno napajališče v bližini čebelnjaka. Zo.nižujmo šibke družine, kajti čebelar se mora nadejati ob lepi paši le tedaj obilnega donosa, če so družine krepke. Pri združevanju dveh panjev je treba uničiti slabšo matico in pustiti močnejšo, kar se spozna po množini in pravilnosti zalege. Vzgojevanje matic je eno najvažnejših opravil v pomladi, ker je usoda vsake družine odvisna od dobre matice. Pastirček v maju pase že veselo, Zalost v temo se povsod zagrinja; Cvetje belo, višnjevo, rumeno, Širom rajski vonj svoj razpošilja.