April 2014 Revija Slovenskih železnic Aktualno Kitajska delegacija na Slovenskih železnicah Vitalis. Prostor gibanja in ustvarjalnosti. Fotoreportaža Vlaki, barve, čopiči in piksli Reportaža Z vlakom po Vietnamu Zgodovina Prišla je železna cesta, 2. del Zanimivosti Modeli lokomotiv SŽ 541 v poslikavah Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 30. 5. 2014. Spoštovani! Učinkovit transport na evropski celini neposredno omogoča izvajanje treh temeljnih svoboščin enotnega evropskega trga: prostega pretoka ljudi, storitev in blaga. Brez učinkovitega povezovanja na mednarodni ravni se namreč temeljne evropske ideje ne morejo uresničevati. Evropa ogromno investira v železniški sektor, in brez dvoma sta mednarodno povezovanje in krepitev vpliva železnice nujno pomembna, če želimo, da železnica ostane resna alternativa zračnemu in morskemu tran- sportu. Evropska unija ima za železniški sektor velike načrte. Evropske železnice morajo bolje izkoristiti svoj potencial, s čimer bodo potovanja hitrejša, udobnejša, podjetja v sektorju pa zanesljivejša in učinkovitejša. Po politični filozofiji Evropske komisije bo to mogoče doseči z večjim odpiranjem trgu in s storitvami, ki bodo bolj prilagojene uporabnikom. Mnenja o tem, katera pot je prava, pa so različna. V nekaterih evropskih državah so se zaradi odpiranja trga že pokazali dobri učinki, na primer na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer lahko železnice ponovno dosti bolje tekmujejo z drugimi oblikami prevoza. V teh državah se je povečala absolutna količina prepeljanega tovora in celo tržni delež železniškega prevoza v primerjavi z drugimi oblikami prevoza. Medtem ko je po mnenju Evropske komisije torej odpiranje trga gonilo rasti, pa spet drugi trdijo ravno nasprotno. Neka- teri, nad evropskimi idejami manj navdušeni strokovnjaki, na primer o potniškem prometu menijo, da bodo železniškim podjetjem v državni lasti ostali v upravljanju deli prog, kjer je manj potnikov in malo dobička, tržno privlačnejše relacije pa bodo razgrabili zasebniki. S četrtim železniškim paketom bodo storitve potniškega prometa odprte mednarodni konkurenci, podobno kot je to že od leta 2007 urejeno v tovornem prometu. Liberalizacija je namreč eden izmed te- meljev četrtega paketa. Številni evropski parlamentarci menijo, da bo to za železnice izjemno dobro, saj se bodo končali večdesetletni monopoli železniških podjetij, izboljšala se bo kakovost storitev in ponovno vzpo- stavila rast količine prepeljanega tovora in potnikov. Ravno na dan, ko so o četrtem železniškem paketu razpravljali v Evropskem parlamentu, pa so tisoči protestirali pred parlamentom v Bruslju z opozorilom, da odpiranje trga pomeni konec delavskih pravic. Spet drugi, ravno tako dejavni teoretiki, opozarjajo, da se bo s temi spremembami pretirano »amerikaniziral« železniški sektor. Da se mnenja razlikujejo, je dobro, po izkušnjah pa je dobro tudi, da si z napovedmi za prihodnost skromen. Negotovosti in presenečenja so namreč stalnica v svetovnem gospodarstvu in politiki. Tudi na strateški ravni se je že večkrat pokazalo, da tudi najbolj ugledni strokovnjaki niso pravilno predvideli dogodkov, ki so za svetovno gospodarstvo ključnega pomena. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo pomen železnice v prihodno- sti nenehno povečeval. To lahko trdimo na podlagi dejstev in raziskav z več različnih področij. Raziskave o vplivu prometa na okolje so pokazale, da je železnica do okolja najbolj prijazna oblika prevoza. Je namreč edina oblika prevoza, pri kateri se je delež izpustov ogljikovega dioksi- da od leta 1990 do danes zmanjšal. V prihodnjem načrtovanju mest imata železnica in javni potniški prevoz ključno vlogo in ju imajo mnogi za hrbtenico sodobnega urbanega prevoza. Železnica je najvarnejša oblika prevoza. Z nadaljnjim razvojem tehnologije se bodo potovalni časi še skrajševali, kar bo dalo železnici še dodatno konkurenčno pred- nost ... Seznam prednosti železniškega prevoza pred drugimi oblikami prevoza je resnično dolg in ga potrjuje morje znanstvenih raziskav. Če komu raziskave in mnenja stroke niso dovolj, pa lahko o prihodnosti železnice predvideva na podlagi odločitev gospodarstvenikov. Nedavno so v javnost namreč prišli kitajski načrti za gradnjo vseafriške železnice, novi načrti za stotine kilometrov prog, namenjenih hitrim vlakom, da o ameriških in ruskih železniških projektih niti ne govorimo. Železnica je transport prihodnosti. Želim vam prijetno branje! Aktualno Kitajska delegacija na Slovenskih železnicah 2 3 6 12 14 16 18 Aktualno Ob 15-letnici avtobusne povezave Litija-Šmartno ob Litiji krajani z novim avtobusom Aktualno Vitalis. Prostor gibanja in ustvarjalnosti. Fotoreportaža Vlaki, barve, čopiči in piksli Reportaža Z vlakom po Vietnamu Zgodovina Prišla je železna cesta, 2. del Zanimivosti Modeli lokomotiv SŽ 541 v poslikavah April 2014 Revija Slovenskih železnic Aktualno Kitajska delegacija na Slovenskih železnicah Vitalis. Prostor gibanja in ustvarjalnosti. Fotoreportaža Vlaki, barve, opi i in piksli Reportaža Z vlakom po Vietnamu Zgodovina Prišla je železna cesta, 2. del Zanimivosti Modeli lokomotiv SŽ 541 v poslikavah Avtor fotografije: Blaž Uršič 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic april 2014 Kitajska delegacija na Slovenskih železnicah Fersped in Panalpina sodelujeta Šestnajstega aprila je Sloven- ske železnice obiskala gospo- darska delegacija iz Kitajske. Sestavljali so jo predstavniki več ministrstev, predstavniki kitaj- skega pristaniškega sektorja, transporta in logistike ter kitaj- skega veleposlaništva v Slove- niji. Kitajska delegacija je z obi- skom v Sloveniji uresničevala smernice, sprejete na sreča- nju Kitajske in držav Srednje in Vzhodne Evrope v Bukarešti novembra lani. Kitajski gospo- darstveniki in predstavniki mini- strstev so se v Ljubljani srečali s predstavniki Slovenskih železnic in pred tem tudi s predstavni- ki Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Posebno pozornost so namenili pogovorom o možnostih gradnje mednaro- dnega železniškega transpor- tnega koridorja med Kitajsko in SV Evropo ter hkrati krepitvi sodelovanja pri razvoju infra- strukture Kitajsko delegacijo je na Slovenskih železnicah sprejel član poslovodstva SŽ Milan Je- lenc s sodelavci iz Tovornega, Potniškega prometa in Infra- strukture. Gostom je predsta- vil organiziranost in delovanje skupine Slovenske železnice. Še posebej obširno jim je predsta- vil storitve tovornega prometa, kjer smo Slovenske železnice pomemben regionalni prevo- znik, in lahko v sodelovanju z Luko Koper kitajskim podjetjem ponudimo kakovosten prevoz tovora. Seznanil pa jih je tudi z naši- mi načrti v potniškem prometu in aktualnimi ter načrtovani- mi infrastrukturnimi investici- jami . Gosti, ki potujejo tudi po drugih evropskih državah, so si ogledali tudi tovorno posta- jo Koper in bili, kot so poudarili sami, navdušeni nad ogledom in prestavitvijo. Podjetje Fersped, d. d., ki je družba v skupini Slovenske že- leznice, je novi agent podjetja Panalpina v Sloveniji. Podjetji bosta združili ponudbo svo- jih storitev na področju pre- vozov, logistike in dodatnih storitev. Skupina Panalpina je eden od največjih svetovnih ponu- dnikov celovitih logističnih storitev. Podjetje z združe- vanjem zračnega in morske- ga transporta ter logističnih storitev zagotavlja globalno integrirane storitve od vrat do vrat, oblikovane po meri uporabnikov. Sedež Panalpine je v švicarskem Baslu. Upra- vlja globalno omrežje z okrog 500 predstavništvi v več kot 70 državah in ima 16.000 za- poslenih. V 90 državah deluje s partnerskimi podjetji, med katerimi je tudi Fersped. Fersped, d. d., mednaro- dna špedicija, je podjetje z dolgoletno tradicijo in izku- šnjami na področju železni- ške, pomorske, cestne in le- talske logistike. Ustanovljen je bil leta 1968, po vsej Sloveniji ima okrog 70 zaposlenih. Kot je povedal glavni direk- tor Ferspeda, Tomaž Martin Jamnik, je podpis dogovora o sodelovanju s Panalpino za Fersped pomembna potrditev kakovosti njenega poslova- nja. »Od njega pričakujemo povečan obseg poslovanja v Sloveniji iz naslova opravljanja storitev za Panalpino, pred- vsem pa izboljšan konkurenč- ni položaj zaradi vključitve v njeno globalno logistično omrežje in zaradi možnosti uporabe njenih ugodnejših pogojev pri ladjarjih in letal- skih prevoznikih. Poleg tega nam sodelovanje s Panalpino ponuja možnost uporabe nje- nih zmogljivosti in storitev po vsem svetu.« je še povedal. Fo to : M iš ko K ra nj ec 2 Aktualno Ob 15-letnici avtobusne povezave Litija–Šmartno ob Litiji krajani z novim avtobusom Slovenske železnice so v Li- tiji ob 15-letnici avtobusne po- vezave Litija-Šmartno pri Litiji uradno predale namenu novi avtobus, ki povezuje oba kraja. Poleg predstavnikov Slovenskih železnic sta se predstavitve no- vega avtobusa udeležila tudi župan občine Litija Franci Roka- vec, župan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar in direktorica razvojnega centra Srce Slove- nije Aleksandra Gradišek. Med prvimi so se z novim avtobusom popeljali osnovnošolci iz osnov- ne šole Šmartno, ki so si tudi ogledali postajo. Slovenske želez- nice so redno avto- busno linijo javnega mestnega in prime- stnega prometa Liti- ja (železniška posta- ja)–Šmartno pri Litiji uvedle 1. januarja 1999. Pred petnaj- stimi leti je šlo za vzorčni primer inte- gracije avtobusne- ga in železniškega prometa, ki z uskla- jenimi voznimi redi potnikom ponuja optimalno prevozno storitev. Šmartno pri Litiji, ki leži okrog tri kilometre jugovzho- dno od Litije, namreč ni imelo na voljo javnega prometa, prav tako je bila nova linija z več po- stajališči v Litiji dobrodošla tudi za njene prebivalce. Povezava se je z leti med domačini dodobra uveljavila. V petnajstih letih je bilo opravlje- nih 670.000 kilometrov in pre- peljanih 700.000 potnikov. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da število potnikov narašča. Leta 2012 jih je bilo 47.088, leta 2013 pa 50.195. V trenu- tnem voznem redu na relaciji Litija–Šmartno pri Litiji in nazaj na dan opravimo 22 povratnih voženj (44 voženj v eno smer) skupne dolžine 190 kilometrov. Na leto to pomeni 5280 voženj oziroma 45624 kilometrov. SŽ-ŽIP, ki v skupini Slovenske železnice opravlja avtobusne prevoze, se je zaradi naraščanja števila potnikov in neustrezno- sti zastarelega minibusa odločil za nakup novega avtobusa. Iz- brali so 30-sedežni klimatizirani avtobus slovaškega izdelovalca nadgradenj Roše- ro, s podvozjem in motorjem Iveco ter ohišjem iz inoxa. Novi avtobus je za- čel voziti januarja, potnikom pa po- nuja vse udobje, ki ga pričakujejo. Ob koncih tedna pa avtobus podjetje SŽ-ŽIP uporablja za turistične prevoze. Že septembra lani pa so Slovenske železnice potnikom ponudile poenosta- vljeni način nakupa vozovnic za vlak in avtobus, ki pomeni zgled integracije javnega potni- škega prometa. Potniki lahko na blagajni železniške postaje Litija kupijo mesečno vozovnico tudi za avtobus. Pri tem upora- bljajo samo eno brezkontaktno čip vozovnico, s katero potujejo z vlakom, saj so na njej zapisani tudi podatki o vožnji z avtobu- som. Za to je bila na litijski že- lezniški postaji in na avtobusu nameščena ustrezna program- ska in strojna oprema. Marko Tancar Foto: Miško Kranjec Z leve proti desni mag. Boštjan Koren, direktor SŽ-Potniški promet, Franci Rokavec, župan občine Litija, Milan Izlakar, župan občine Šmartno pri Litiji, in Božo Leščanec, vodja Službe za proizvodnjo, prodajo in storitve, SŽ-ŽIP. 3 Revija Slovenskih železnic april 2014 Aktualno Sanacija nočnega požara v ptujskih delavnicah SŽ-VIT Dim iz proizvodne hale V petek, 7. februarja, ob 23.30, je zaposleni iz podjetja SŽ-ŽIP, ki skrbi za varovanje v Centru Ptuj, opazil dim v hali B ptujskih delavnic SŽ-VIT. Nemu- doma je obvestil center za ob- veščanje ter odgovorne na Slo- venskih železnicah. Gasilcem, ki so se na klic odzvali zelo hitro, je uspelo požar lokalizirati, tako da se ni razširil iz proizvodne hale. Pri intervenciji je sodelovalo 99 prostovoljnimi gasilcev z 21 vozili iz devetih prostovoljnih gasilskih društev. Sodelovali so gasilci iz PGD Ptuj, Hajdina, Stojnci, Grajena, Kicar, Podvin- ci, Turnišče, Leskovec ter naše društvo PGD Železničar. Prvotna intervencija, gašenje in lokaliza- cija požara, je trajala od 23.30 do 5.16 zjutraj. Nato so na po- žarišču ostali člani društva pro- stovoljnega gasilskega društva Železničar, ki deluje v okviru Centra Ptuj. Stražili so požarišče in pomagali preiskovalcem iz policijske uprave. Požarno stra- žo so opravljali vse do nedelje zvečer, ko na požarišču ni bilo več nevarnosti za ponovni vžig. Po požaru V nedeljo zvečer se je na Ptu- ju sestalo ožje vodstvo SŽ-VIT, na čelu z direktorjem Dušanom Žičkarjem, in sprejelo prve ukre- pe za odpravo posledic požara, sanacijo in organizacijo dela v prihodnje. V Centru Ptuj so ta- koj po nesreči sprejeli ukrepe, s katerimi so zagotovili vsaj mini- malno število kolesnih dvojic, ki so jih pred požarom ravno obnavljali. V naslednjih dneh so si vodilni SŽ-VIT z general- nim direktorjem Slovenskih železnic, Dušanom Mesom, in drugimi člani poslovodstva SŽ ogledali posledice požara in del proizvodnje, ki je k sreči ostal nepoškodovan. Posledice požara in predvidena sanacija Ob požaru je nastala velika gmotna škoda na stavbi, stro- jih, rezervnih delih v proizvo- dnji, med drugim pa je zago- rel tudi potniški vagon. Velike stroške bo podjetje imelo tudi zaradi izpada proizvodnje. Za- radi posledic požara je bilo pri obnavljanju kolesnih dvojic tre- ba reorganizirati delo in delov- ni čas. V Centru Ptuj so namreč kljub uničenju zaradi požara še naprej zagotavljali kolesne dvojice za poslovne partnerje. To pa je bila, v prvih dneh po požaru, zelo zahtevna naloga, saj je ogenj uničil vso merilno in drugo posebno opremo za obnovo kolesnih dvojic. Sanacije v požaru uničene hale so se v Centru Ptuj lotili takoj, ko so kriminalisti končali preiskavo. Najprej je bilo tre- ba odstraniti uničeno ostrešje in očistiti delavniške prosto- re. Ostrešje je odstranilo za to usposobljeno podjetje, zaposle- ni SŽ-VIT pa so, na pobudo OO SVŽVSS Ptuj, organizirali čišče- nje delavniških prostorov takoj, ko je bilo ostrešje odstranjeno. V akciji je sodelovalo 78 zapo- 4 Aktualno Posledice uničujočega požara Uničeni potniški vagon Streha proizvodne hale po požaru Zaposleni med čistilno akcijo slenih, ki so čistili prostovoljno. Doslej so zaposleni uredili tudi električno napeljavo in prebelili del proizvodne hale B za popra- vilo vagonov. Zaposleni v Centru Ptuj si pri- zadevajo za čim hitrejšo sanaci- jo in odpravo posledic požara, da bodo v tem obratu lahko nadaljevali s kakovostno ob- novo kolesnih dvojic. Tovrstna obnova zahteva veliko truda in odrekanja zaposlenih, vendar v Centru Ptuj zagotavljajo, da z optimizmom zrejo v prihodnost in pričakujejo zagon proizvo- dnje pred letošnjo jesenjo. SŽ-VIT Foto: Andrej Arnuga in Robert Krajnc Spominska slovesnost na Zaloški cesti Pred spomenikom železni- čarjem na Zaloški cesti v Lju- bljani je 19. aprila potekala slovesnost v spomin na tra- gične dogodke, ki so se zgodi- li na protestnem shodu aprila 1920. 24. aprila 1920 so žandarji množici ljudi preprečili prote- stni pohod proti središču me- sta. Pod streli je umrlo dvanajst moških in ena deklica, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Takra- tna vlada je namreč železni- čarjem odvzela številne težko pridobljene delavske pravice, zaradi česar so ti začeli stavkati. Ta dan, pred 94 leti, so se do- poldne začeli zbirati protestniki pred tramvajsko remizo na Za- loški cesti. Zbralo se jih je okrog dva tisoč in v urejeni skupini so nameravali nadaljevati protestni pohod proti središču mesta. Na Zaloški cesti jih je pričakal odde- lek žandarjev s puškami in na- sajenimi bajoneti. Začelo se je prerekanje in prerivanje, kmalu za tem pa je odjeknilo več kot trideset strelov. Enajst od teh je bilo izstreljenih v množico. Zbrane na spominski slo- vesnosti je najprej nagovoril Evgen Žitnik, upokojeni železni- čar, ki je nedavno dopolnil sto let. Predstavil je podrobnosti in ozadje stavke ter dodal, da mo- ramo ohraniti spomin na nedol- žne žrtve Zaloške ceste. Dušan Semolič, predsednik Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije, je v svojem nagovoru med drugim povedal tudi, da nas dogodek opominja, da se je in se bo tudi v prihodnje treba za delavske pravice boriti. Zbrani so k spomeniku, ki v reliefu prikazuje spopad na Zaloški cesti, v spomin žrtvam položili cvetje in prižgali sveče. Slovesnost so s pesmimi v ce- loto zaokrožili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Tine Rožanc. Spomenik železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani je bil postavljen leta 1958 v spomin na stavko železničarjev aprila 1920, in železničarjem, padlim v NOV (foto: Sanchin). Dušan Semolič med nagovorom, levo od njega Benjamin Brecelj in Evgen Žitnik (foto: Stanislav Kocjan). 5 Revija Slovenskih železnic april 2014 Aktualno Na čistilni akciji je sodelovalo 78 zaposlenih, ki so delo opravljali prostovoljno. Vitalis. Prostor gibanja in ustvarjalnosti. Pod okriljem podjetja SŽ-ŽIP nastaja v prostorih samskega doma Zalog nova zgodba, ki bo bogato prispevala h kako- vosti življenja v lokalnem in širšem okolju. Središče Vitalis bo namenjeno predstavnikom različnih generacij. V delu, na- menjenem rekreaciji, se bodo posamezniki lahko vključevali v različne oblike kakovostno vodene vadbe (od pilatesa, boot campa, do osebne vad- be s trenerjem), v dnevnem centru pa so dobrodošli sta- rostniki, ki želijo čas preživeti v varnem in ustvarjalnem oko- lju. Program središča Vitalis temelji na medgeneracijskem povezovanju, zdravem, dejav- nem in ustvarjalnem preživlja- nju prostega časa. Središče bo starejši populaciji omogočalo boljše medsebojno povezo- vanje, ohranjanje in krepitev zdravja, celotni lokalni sku- pnosti pa ponudilo bogate, raznolike in kakovostne vse- bine. Posebej dobrodošli so v Vitalisu zaposleni in upoko- jenci SŽ. Današnja družba se srečuje s staranjem prebivalstva Naraščajoče staranje prebivalstva je resen problem, s katerim se srečuje sodobna druž- ba. Do leta 2020 bo četrtina prebivalstva EU starejša od 65 let. Starostniki so po izstopu s trga delovne sile izpostavljeni novim težavam, kot so osamljenost, izključitev iz socialne- ga življenja, slabše ohranjanje vitalnosti ter zdravja. Starejši potrebujejo družbo, različne športne, ustvarjalne in druge aktivnosti, nekateri tudi varstvo, za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Teh potreb pa njihovi svojci zaradi hitrega tempa življenja in obremenjenosti na delovnem mestu ne morejo v celoti zadovoljevati. V razvitih državah se zato povečuje potreba po starostnikom prilagojenih dejavnostim ter medgeneracijskem povezovanju zunaj okvirov družine. S tem starejši po upokojitvi ostanejo dlje časa vitalni in dejavni ter ohranjajo socialne stike, hkrati pa se nekoliko razbremenijo njihovi svojci. Za izboljšanje medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja bodo v vsakodnevne dejavno- sti vključeni zainteresirani dijaki, študenti različnih smeri in različna društva, ki se ukvarjajo s to problematiko, ali pa jih zgolj zanima delo s starejšo populacijo. Razvoj logotipa 6 Aktualno Ponudba dnevnega centra Vitalis Dnevni center za starostnike bo ponujal varno okolje z dnev- no oskrbo, ki bo vključevala obroke z zdravo prehrano, in omogočalo dejavno preživlja- nje prostega časa z raznolikim spektrom delavnic in dejavnosti čez ves dan. Za starostnike bo na voljo tudi organizirani pre- voz od doma do centra dnev- nega varstva in nazaj ter prevoz in spremljanje ob morebitnih zdravstvenih pregledih ali te- rapijah. Programi bodo name- njeni starejšim posameznikom (predvidoma starejšim od 65 let), ki so še dovolj vitalni, da ne potrebujejo poglobljene var- stvene ali zdravstvene oskrbe in jim bo dejavno dnevno varstvo v centru popestrilo in izboljšalo kakovost življenja ter pripomo- glo pri ohranjanju vitalnosti in zdravja. Dejavnosti v centru Zelo pomembno vlogo pri kakovosti življenja pomenita fizična dejavnost in pravilna prehrana, ki je prilagojena po- samezniku in njegovim zmo- žnostim ter zdravstvenem sta- nju. Redna vsakodnevna vadba izboljša fizično počutje, telesne zmogljivosti, poveča občutek lastne vrednosti in s tem omo- goča čim daljše samostojno in dejavno življenje starostnikov. V centru bo poskrbljeno za širok nabor organizirane oblike vad- be, predavanj o zdravem življe- nju, zdravstveni preventivi, ku- rativi in prehrani ter aktivnosti v naravi. Poleg rekreacije pa bodo potekale tudi različne animacije ustvarjalne delavnice, kulturne in kreativne dejavnosti ter izo- braževalni programi na podro- čju prava, zavarovanja in zaščite pred nasiljem. Organizirane pa bodo tudi posebne delavnice, kjer se bodo starostniki lahko srečali tudi z novimi tehnologi- jami, spoznali osnove uporabe osebnih računalnikov, dostopa- nja do digitalnih informacij ter digitalnega komuniciranja. Kakovostna rekreacija za vse generacije Del prostora središča Vitalis bo deloval kot samostojni re- kreativni center za zaposlene na SŽ in zunanje obiskovalce. Vključeval bo vodeno telesno vadbo za vse generacije, različ- ne promocije zdravja, izobraže- vanja in delavnice v okviru pro- grama zdravstvene preventive SŽ. Center pa bo namenjen tudi zunanjim najemnikom, ki bodo lahko prostore uporabljali za različne dejavnosti, delavnice, predavanja ali team building srečanja. Odlična ekipa tre- nerjev že pripravlja edinstvene programe, ki bodo temeljili na osebnem pristopu in upošteva- nju sodobnih trendov vadbe in zdravega življenja. Pestro dogajanje v Vitalisu Središče Vitalis bo s svojimi dejavnostmi povezovalo števil- ne obstoječe dejavnosti pod- jetja SŽ-ŽIP (izdelovanje mil, sveč, keramike, urejanje okolja, vrtnarstvo …) in skupine SŽ (muzejski vlak, ogledi muzeja, potovanje z vlakom za starejše …) z društvi in organizacijami, ki delujejo na področju zagota- vljanja zdravega načina življenja in medgeneracijskega povezo- vanja. V okolici, razen dvorane za drsanje, še ni objektov, name- njenih rekreaciji, zato bo sredi- šče Vitalis zelo pomembno tudi za lokalno skupnost, s katero se bo zavzemalo za čim tesnejše odnose in celovito sodelovanje. Prostori se že preurejajo v špor- tno dvorano, fitnes, učilnice in prostore za druženje, zunanjo okolico Vitalisa pa bodo preure- dili v zelene površine za vrtnar- jenje, rekreacijo in preživljanje časa na prostem. Središče Vitalis bo zaživelo s slovesnim odprtjem konec leto- šnjega junija. Sandra Kert Lokacija središča Vitalis Ustanova v Zalogu stoji v bližini večjih naselij, je lah- ko dostopna z ljubljanske obvoznice, z lastnim parkirnim prostorom, blizu postaje mestnega potniškega prometa in hkrati dovolj oddaljena od mestnega vrveža. 7 Revija Slovenskih železnic april 2014 Aktualno Počitniške enote na območju termalnega Železničarji in drugi leto- valci se lahko na sprošču- joč oddih odpravite tudi na vzhod Slovenije, v Moravske toplice. V turističnem nase- lju in hotelih Term 3000 vam ponujajo obilo zabave za vso družino in zdraviliški turizem z edinstveno »črno« termomi- neralno vodo Počitniške enote Slovenske železnice imajo v turističnem bungalovskem naselju počitniško hišico s šti- rimi dvoposteljnimi sobami, v katerih je prostor tudi za po- možno ležišče za otroke. Vsa- ka soba ima kopalnico, teraso in TV. Za posteljnino in čiščenje počitniške enote po letovanju poskrbijo v turističnem naselju. V počitniške enote v Moravskih toplicah lahko brez težav pri- peljete tudi hišne ljubljenčke. Samopostrežne obroke pa leto- valcem pripravijo v restavraciji Hotela Termal. Železničarji in drugi lah- ko – po isti ceni in pod istimi pogoji – letujejo tudi v drugih počitniških enotah naravnega zdravilišča Terme 3000. Na vo- ljo so vam dvoposteljne sobe v drugih hišicah turističnega bun- galovskega naselja Terme 3000 in dvoposteljne sobe v Hotelu Termal. Vse hišice v turističnem naselju so krite s slamo in ima- jo, tako kot tista v lasti SŽ, štiri dvoposteljne sobe, dovolj pro- stora za pomožno ležišče, svojo kopalnico in teraso. Gostje tu- rističnega naselja pa imajo tudi prost vstop v adrenalinski vodni park. Hotel Termal ima 136 sob in je namenjen gostom, ki si želijo na počitnicah odpočiti in hkrati izboljšati svoje zdravje. Mnogo gostov Hotela Termal obišče Zdravstveni center Terme 3000, kjer vam ponujajo stori- tve, povezane z zdravilno mo- čjo črne termomineralne vode. V hotelu sta cenjena mir in ti- šina, zato je hotelsko ozračje zelo sproščujoče in pomirjajo- če. Udeležite se lahko številnih vodenih vadb in programov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Tudi sobe v hotelu so dvoposteljne in imajo dovolj prostora za pomožno ležišče za otroke. Kaj početi v Moravskih toplicah Terme 3000 v Moravskih To- plicah stojijo na severovzhodu Slovenije, kjer ravnice že preha- jajo v gričevnat svet Goričkega. V slikovitih vaseh, ki prepredajo Goričko, domačini še vedno de- javno ohranjajo ljudske običaje. Moravske toplice pa so že od nekdaj izhodišče za nepozabna doživetja pohodnikov, kolesar- jev in vseh, ki želijo odkrivati kulturno in zgodovinsko dedi- ščino okoliških krajev. Rekreacija Za ljubitelje nordijske hoje so Moravske toplice in okolica pravi raj. Po pokrajini se vije Pomurska planinska pot, ki je dolga 117 kilometrov. Urejenih je več poti za nordijsko hojo, Martjanska pot, Na prvi breg, Zelena pot in Orientacijska pot. Sprehodite se lahko tudi po rekreativnih poteh, kot so Pot kulturne dediščine, Sladka pot, Pot vinotočev, Bernardina pot, ali po tematskih poteh, po Panonski poti, Geograf- ski učni poti, Olivinovi poti ter Vrbovi poti. Prekmurščina Če ne poznate prekmur- skega narečja, boste brez slovarčka morda v zadre- gi. Ko Prekmurca vprašate na primer za pot, prijazno odgovori: »Pelaj samo dale v dildžek ene 2 km« (dildž – naravnost, naprej). Ali, ko vas prijazni domačin ogovo- ri: »Zdravo, sausid! Kak smo kaj gnes? Kak lejpi zazranek mamo gnes.« (sausid – so- sed; gnes – danes; zazrane (-ki) – jutro). Če pa sedite s Prekmurcem za mizo, vas lahko poprosi: »Daj mi ra- šuško, ka mo šalato piko.« (rašuška – vilica). 8 SŽ počitnice zdravilišča Terme 3000, Moravske Toplice Kolesarske poti z zares izvirnimi imeni V Moravskih Toplicah in oko- lici uživajo tudi kolesarji, saj se lahko odpravijo na različne, do- bro označene poti v bližnji ali daljni okolici. Posebej za kole- sarje je pripravljenih več poti, ena izmed njih je pot, imeno- vana Nemam časa pa nej volej, ki je dolga šest kilometrov in na njej premagate pet metrov višinske razlike, spet druga, ne- koliko zahtevnejša, se imenuje Rotunda. Ta je dolga 35 kilo- metrov in ima med startom in ciljem 230 metrov višinske razli- ke. Preizkusite se lahko na Pouti svetovnoga rekorda, ki je dolga 17 kilometrov in ima 30 metrov višinske razlike, ter podoživite podvig našega ultra kolesarja, Jureta Robiča, ki je na njej po- stavil svetovni rekord v 24-ur- nem kronometru. Najtežja, in hkrati najslajša, pa je Sladka pout, ki je dolga 17,5 kilome- tra, na njej pa premagate 435 metrov višinske razlike. Najdalj- ša pot za kolesarje se imenuje Idemo na Vogrsko in se začne in konča v Moravskih toplicah. Na poti, ki je dolga 52 kilome- trov in ima 260 metrov višinske razlike, se s kolesom peljete tudi po Madžarski. Dejavnosti za otroke Terme 3000 Moravske To- plice so priljubljene tudi zara- di ogromnega vodnega parka s številnimi adrenalinskimi in zabavnimi tobogani, in anima- torjev, maskote in knjižnega junaka Štrka Vikija ter drugih pravljičnih bitij. Najmlajši letovalci, od 4. leta starosti naprej, in njihovi starši se lahko podajo v novi Pusto- lovski park Bukovniško jezero, kjer se lahko v neokrnjeni naravi preizkusijo v kar 58-ih dejavno- stih. Izmed njih je nekaj zares edinstvenih, saj jih ne najdemo nikjer drugje, na primer Bana- nanjame, Viseči krogi, Marika, Kardinar … Vse plezalne poti so prilagojene starosti in zmoglji- vost najmlajših, zato brez skrbi. Kulturno zgodovinske zanimivosti Na razmeroma kratki razdalji si lahko ogledate zanimivosti in znamenitosti pokrajine, kot so Babičev mlin v Veržeju, ki je za- dnji še ohranjeni plavajoči mlin na reki Muri, Rotundo – okrogla cerkvica (med najstarejšimi stav- bami v Sloveniji, status kapele, gotsko idealistični stil poslikav), Bogojina (Plečnikova cerkev), Bukovnica in Bukovniško jezero (energetske točke), medičarstvo (lectovo srce in medenjaki) in lokalne znamenitosti, na katere vas bodo radi napotili kar go- stoljubni domačini. Ne spreglejte nadaljevanja predstavitev SŽ počitnic, poči- tniških enot in dodatnih ugo- dnosti že v naslednjem izvodu Nove proge, ko bo predstavitev dišala po morju. Albina Rolih, SŽ-ŽIP Kratek pregled pomembnejših prireditev v Moravskih Toplicah: • Kolesarski maraton Ajda (junij) • Moravski tek (junij) • Festival prekmurske gibanice in prekmurske šunke v Termah 3000 (junij) • Žarijada (avgust) • Poletna turistična tržnica (julij, avgust) • Kolesarski maraton Vivat (september) • Krompirjeva turistična tržnica (oktober, november – krom- pirjeve počitnice) • Božično-novoletna turistična tržnica (med božičem in no- vim letom oziroma ves december) Cena in dodatne ugodnosti Cena na dan za polpenzion za eno osebo v vseh terminih do konca leta: • Turistično naselje*** 36 evrov • Hotel TERMAL**** 46 evrov • Za polni penzion je treba doplačati deset evrov na osebo na dan. V polpenzion v Moravskih toplicah so všteti: • dvoposteljna soba (pomožno ležišče), • neomejeno kopanje v bazenih kopališča Hotela Termal, • manjša finska savna v Hotelu Termal. • neomejeno kopanje v bazenskem kompleksu Terme 3000. Tobogani so v Termah 3000 odprti vse leto, • jutranja gimnastika pod vodstvom športnega animatorja, • aerobika v vodi ob glasbi, • animacijski program za najmlajše, ki poteka med prazniki in počitnicami, in ga izvaja Otroški klub Viki za najmlajše. Brezplačno Brezplačno letuje en otrok do 12. leta, ki spi na pomožnem ležišču, in en otrok do 6. leta, ki spi pri starših. V obeh prime- rih je k bivanju vključen tudi polpenzion. Dodatne ugodnosti Gostje, ki letujete s Slovenskimi železnicami, imate tudi: • 10 odstotkov popusta v slaščičarni hotela, • 20 odstotkov popusta pri igri golfa (18 lukenj) v vseh terminih, • 30 odstotkov popusta pri igro golfa od ponedeljka do petka do 12. ure. Za vse dodatne informacije in rezervacije počitniških enot smo vam na voljo na telefonski številki 01/ 29 123 95, vsak delovnik med 8. in 13. uro. 9 Revija Slovenskih železnic april 2014 SŽ počitnice Laži in prevare »Človeka lahko kupiš za en srebrnik, poštenja niti za deset tisoč ne moreš.« Vietnamski pregovor Vsak dan poslušamo in go- vorimo o lažeh in prevarah, o njihovih posledicah in trplje- nju, ki jih povzročajo. Pri tem pa morda niti ne pomislimo, da tudi sami, morda neza- vedno, izrekamo majne laži. Čeprav se nam te zdijo zelo mile, vsakdanje in neškodlji- ve, postajajo del medsebojne komunikacije in odnosov ter jih zaznamujejo. Kaj sploh je laž? Laž je potvarjanje resnice, kot na primer izpuščanje delov resnice, olepševanje resnice, prirejanje delov resnice, mani- pulacija, prevara – kot zavestno zavajanje v zmoto, zamolčanje resnice ali dela resnice, skratka vse, kar ne ustreza resnici. La- žemo torej, kadar nismo popol- noma iskreni, kadar zavestno ne govorimo resnice. Majhna laž pelje za sabo veliko. Ruski pregovor Resnica vedno odraža vse- bino in odnos do druge ose- be. Če resnico zamenjujemo z lažmi in prevarami, s tem ogrožamo medsebojne od- nose. Posledično se spreminja vsebina odnosa in se spremi- njamo ljudje, kar vodi v izgubo stika s samim seboj in z dru- gimi. Ko človek izgubi stik s samim seboj, ne ve več, kdo v resnici je. Iskrenost in laž Nekje sem prebral misel Franca Mihiča, ki je zapisal: »Slovenci smo premalo iskreni: kar mislimo, nočemo povedati na glas, kaj šele v javnosti.« Ob tej misli se lahko vprašamo, za- kaj smo premalo iskreni in koli- ko na iskrenost vplivata okolje in kultura naroda? In naprej, koliko je danes iskrenost sploh še vrednota in krepostna drža posameznika? Okolje, v katerem iskrenost in poštenje nista več vrednoti, pušča prostor različnim lažem, zavajanju, prirejanju resnice in daje priložnost različnim posa- meznikom in skupinam, da si podrejajo druge ljudi za uvelja- vljanje svojih interesov in ciljev. To pa hkrati pomeni, da posa- mezniki postajamo čedalje bolj indiferentni, ne razmišljamo s svojo glavo, ne izražamo svo- jega mnenja in ne stojimo za svojimi stališči in prepričanji. Skratka, podrejamo se drugim in jim prepuščamo odločitve. Lažeš lahko tudi takrat, kadar ne rečeš ničesar. Portugalski pregovor V odnosih, v katerih ni iskre- nosti, kjer so laži, človek skrbi le za svoje lastne interese, po- trebe in koristi. Za potrebe dru- gega mu ni veliko mar, ker mu manjka tenkočutnega duha, empatije, čuta za drugega. To potrjuje tudi naslednji nemški pregovor: Pošten mož nazadnje pomisli nase. Le v pristnih in iskrenih od- nosih je mogoče učinkovito razreševati konfliktne situa- cije in oblikovati funkcional- ne medsebojne prijateljske in družinske odnose. Podobno je tudi v delovnih in poslovnih od- nosih. Samo podjetja, ki delajo pošteno, so lahko dolgoročno učinkovita, uspešna in konku- renčna. Zakaj ljudje lažemo? Če vsak pri sebi premisli, kdaj je izrekel kakšno laž, komu in s kakšnim namenom, lahko najde tudi odgovor na vprašanje, za- kaj se je takrat zlagal. Odgovori na ta vprašanja so različni in prav tako razlogi, zakaj se zla- žemo in zakaj lažemo, različni. Veliko nas ima izkušnje iz otroštva, ko nas je iskrenost spravila v veliko stisko. Zato ker smo stvari povedali po resnici, smo bili namreč kaznovani. V nasprotju z resnico pa nas je laž drugič rešila pred kaznijo. Takšno ravnanje, ki se je na podlagi izkušenj utrdilo v nas v otroštvu, posledično prakticira- mo tudi v odraslosti. Anthony de Mello skozi po- učno zgodbo o Trgovini z resni- co, v kateri človek lahko izbira med delno, relativno, statistično in čisto resnico, predstavi zmo- žnost soočanja z resnico. Neki človek, ki je zašel v trgovino, je želel kupiti čisto resnico. Ko pa je izvedel za njeno ceno (da ne bo nikoli več miren), je žalosten odšel, ker še ni bil pripravljen na absolutno resnico. Ugotovil je, da še vedno potrebuje nekaj laži, v katerih se bo spočil, nekaj mitov in olepšav, v katere se bo zatekel, da se mu ne bo treba soočiti s samim sabo. Ljudje v življenju sprejmemo različne odločitve, za katere se lahko pozneje pokaže, da so bile napačne. Napake so lahko za nas priložnost za učenje in spreminjanje. Če se teh napak sramujemo, če želimo, da bi nas drugi videli v najboljši mo- žni luči, se najpogosteje zateka- mo k lažem, ki so nam pri tem v pomoč. Spet drugič so laži in preva- re lahko sredstvo za doseganje osebnih koristi in določenih ugodnosti ali privilegijev. Po- samezniki in skupine na najra- zličnejše načine upravičujejo in dokazujejo, da jim nekatere do- brine nekako pripadajo, da si jih zaslužijo. Čemu bi se jim odre- kli, če jih lahko uživamo, je mi- šljenje mnogih v današnji druž- bi. Ljudem ugaja lagodnost, ležernost, ugodje. Pri nekaterih ljudeh lahko to prepričanje o upravičenosti do privilegijev prehaja celo v motnje čustvo- vanja in motnje v medčloveških odnosih. To do izraza nema- lokrat pride tudi na delovnem mestu, ko posameznik napre- duje in misli, da toliko dela, da ima tako pomembno funkcijo, da si zasluži to in ono in da je upravičen do vsega in ne naza- dnje, da se lahko do podrejenih sodelavcev obnaša kakor koli. Ni vse, kar je dovoljeno, tudi pošteno. Latinski pregovor 10 Kadri dr. Zdravko Lavrič Verjetno pa se je najtežje soočiti z lažjo, ko človek laže samemu sebi, ko si ne prizna, da ima določene težave in svojo stisko in nemoč utaplja v odvi- snosti. Tak človek vara sam sebe in svoje bližnje, ki živijo z njim. Kajti priznanje problema sebi in drugim, pomeni da se je treba s problemom soočiti, to pa od posameznika terja resnico, ki kliče po spremembah. Nismo pa vedno pripravljeni plačati cene, ki jo sprememba oziroma resnica zahteva od človeka. Jorge Bucay v zvezi s ceno razmišlja takole: »Lahko se zgodi, in prav je tako, da nekdo misli, da je cena neke dobrine zanj previsoka. Prav je, da se vsak sam odloči, kakšno ceno bo plačal v zameno za to, kar dobi, in razumljivo je, da vsak sam izbere trenutek, ko bo sprejel, kar mu ponuja svet, pa naj bo to resnica ali katera koli druga dobrina.« Človek sam mora plačevati ceno za dobrine, za katere se odloča. Vrednota poštenosti Pred kratkim smo se v neki skupini pogovarjali o pošteno- sti. Večina navzočih se je stri- njala z mnenjem, da se danes v pogovoru med ljudmi in v medijih zelo redko sliši beseda poštenost. Pogosto pa se govo- ri o prevarah, krivicah, najrazlič- nejših zlorabah položaja ipd. V povezavi s poštenostjo sta zelo pomenljiva dva slovenska pre- govora: Po izgubi poštenja mine radost življenja. Poštenje več velja kot kup zlata. Znanec je pred kratkim pove- dal, da so imeli na eni osnovni šoli izobešen plakat o vredno- tah, ki so ga naredili osnovno- šolci pod mentorstvom svojih učiteljev. Presenečen je opazil, da med vsemi naštetimi vre- dnotami ni bilo omenjene vre- dnote poštenosti in iskrenosti. Tudi to dejstvo je zelo zgovorno in potrjuje gornjo ugotovitev, da se o vrednoti poštenosti in iskrenosti vse premalo govori, zato tudi mladi ne cenijo dolo- čenih vrednot in se jih zanje tudi ne vzgaja. Poštena stvar ne propade. Ruski pregovor Psihopatija v družbi Po transakcijski analizi nosi- mo ljudje tri vrste mask (Starša, Odraslega in Otroka) – to so tri ego stanja ali deli naše osebno- sti, iz katerih reagiramo in se odzivamo. V različnih situacijah in vlogah si nadenemo različne maske. In katera maska nam omogoča, da lažemo? Laže Otrok, ki je v stiski, ker se boji, da bo kaznovan, če govori resnico. Problem pa nastane, če Odrasli sprejme to za »normalno« obliko vedenja, za pot ali sredstvo do lastnih ugodnosti, privilegijev in kori- sti. Nekateri v pogovornem je- ziku takšno vedenje milo rečeno imenujejo: »Bil je pameten, se je znašel.« Dušan Nolimal pa govori o pojavu »trajnih vzorcev neu- poštevanja in kratenja pravic drugim«. V enem izmed svojih strokovnih prispevkov govori o psihopatih in njim podložnih sociopatih, tj. o ljudeh, ki so pretirano egoistični, arogan- tni, brezčutni, ki imajo veliko moč manipuliranja in straho- vlade ter s svojo močjo vplivajo na večino. Po njegovem so to »nadpovprečno manipulativ- ni patološki lažnivci in s svojo spretnostjo lahko pretentajo vsakogar.« Največ psihopatov in njiho- vih oprod najdemo tam, kjer so moč, denar, ugled in privilegiji. Dušan Nolimal Odgovor na vprašanje, za- kaj so psihopati (ki pa so tudi čisto navadni ljudje) kratkoroč- no lahko s svojim ravnanjem in vedenjem zelo uspešni, daje Hannah Arendt s svojo teorijo banalnosti zla, s katero poja- snjuje, da lahko izredne raz- mere človeka spremenijo do te mere, da je sposoben krutih de- janj do soljudi. Gre za popolno podrejenost in poslušnost, teh ljudi, avtoriteti, pri čemer nima človek nobene empatije, ne raz- mišlja s svojo glavo in posledice svojih dejanj prenese na avtori- teto. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so t.i. psihopati uspe- šni zaradi poslušnih oprod, ki jih podpirajo izključno zaradi lastnih koristi, in ki vestno iz- polnjujejo njihove zahteve. Po transakcijski analizi so to prila- godljivi, adaptirani Otroci. Pri tem pa gre še za eno pomemb- no dejstvo, da poslušne oprode izgubijo svojo identiteto in po- stanejo nekaj drugega ali nekdo drug, in ne to, kar v resnici oni sami so. Nihče nima pravice ubogati. Hannah Arendt Zato je pomembno, da si upamo in zmoremo misliti dru- gače, in te svoje misli izrekati na glas. Gre torej za odgovor- no mišljenje, ki ne uveljavlja le svojih interesov, temveč razvi- ja tenkočutnega duha tudi za drugega. S kritičnim mišljenjem postajamo in ostajamo ljudje, ki lahko vplivamo na spremembe v družbi laži in prevar. V življenju pa so uspešni rav- no tisti uporniški Otroci, ki mi- slijo odgovorno in s svojo glavo in se upirajo lažem in preva- ram, zlu in krivicam ter nanje opozarjajo in osveščajo svoje okolje. Brez osveščanja, prepo- znavanja in upiranja psihopati- zaciji družbe se bo ta samo še širila. Čeprav resnica pogosto boli, tudi osvobaja. Prvi korak se ve- dno začne pri nas samih. Ob tem lahko razmislimo, koliko smo iskreni in odgovorni do sebe? Je v nas m očnejši pri- lagodljivi ali uporniški Otrok? Uporniški Otrok omogoča razvoj in napredek. Prilago- dljivi Otrok pa dopušča de- strukcijo. Katerega boste torej negovali? 11 Revija Slovenskih železnic april 2014 Kadri Železnica je magnet za oči in navdih za domišljijo od prvega dneva naprej. Tedaj je bila neizmerna pozornost, ki jo je zbujala, seveda razumljiva. »Drveči« vlaki so vnesli povsem novo dimenzijo v dotlej statičen svet, ki ni poznal večje hitrosti od galopirajočega konja. V tistih prvih časih še ni bilo fotografije in fotografov, ki bi ovekovečili to novotarijo, zato je bilo prepu- ščeno ilustratorjem in slikarjem, da podobo dim in ogenj bruha- jočega železnega konja prene- sejo ljudem, še posebno tistim, ki se z njim še niso srečali. Medtem ko so ilustratorji pred- vsem poudarjali grozoto hitrosti, ki so jo doživljali potniki in mimoidoči, in pri tem strahotno pretiravali, so mnogi slikarji v železnici odkrili izziv novih časov ter drug, zanimiv in celo estetski element v pokrajini. Med njimi so bila tudi tako slavna imena kot J. W .Turner ter impresionisti Pissaro, Van Gogh in Monet. Slednjega so železniški motivi še posebej privlačili, in znano je, kako so med njegovimi števil- nimi slikarskimi izleti na pokrito pariško postajo Saint-Lazare strojevodje na njegovo željo izpuščali neizmerne količine pare in dima in jo popolnoma zavili v meglo. Mislim, da noben stroj, kar jih je izumil človek, ni ponujal toliko inspiracije likovnim ustvarjalcem. To navdušenje med slikarji je ostalo živo do današnjih dni, kar potrjujejo dela velikih imen polpretekle dobe, kot so Hopper, Magritte in celo Dali, pri nas pa Stane Kumar. S koncem parnega obdobja je to zanimanje nekoliko popustilo, saj moderna vozila s svojo sterilno vizualno podobo in gladkimi linijami ne pritegnejo Impresije s tirov Vlaki, barve, čopiči in piksli 12 Fotoreportaža Miško Kranjec likovnikov, če prezremo grafi- tarje, tako kot so jih črne, sajaste lokomotive z oblaki dima in pare ter nekdanje industrijsko okolje. A navdih je vseeno ostal, kar se ne nazadnje vidi tudi na slikar- skih razstavah v galeriji direkcije Slovenskih železnic. Tudi mene privlači likovni pristop pri upodabljanju železnice, čeprav se še zdaleč nimam za slikarja. Navsezadnje pri tem ustvarjanju niti ne uporabljam klasičnih slikarskih materialov - platna, čopičev in barv. Monitor je nadomestil platno, čopiče pa grafična tablica, saj me je kot enega od pionirjev digitalne fotografije pri nas zelo hitro začela privlačiti tudi računalniška grafika. Čeprav ostajam čvrsto fotograf, pa mi računalniška grafika pomeni neko vrsto nadgradnje v moji ustvarjalno- sti, nemalokrat pa tudi rešitev v primerih, ko nekaterih stvari ni mogoče, vsaj enostavno ne, ilustrirati s fotografijo. Tako že vrsto let prispevam ilustra- cije za Letna poročila SŽ, ki so zame vsakič nov izziv, saj ne želim znova uporabiti prejšnjih pristopov. Seveda bodo mnogi pripomnili, da uporaba računalnika pač ni in ne more biti umetnost. Toda, mar niso to isto govo- rili o fotografiji, ne samo ob njenem nastanku, temveč še dolgo po tem. Pa vendar se je uveljavila kot umetnost, seveda na svojem področju, in galerije, ne samo fotografske, danes odkupujejo, hranijo in prodajajo številna fotografska dela. Isto se dogaja danes tudi z računalni- ško grafiko, še posebej, ker so mnogi akademsko izobraženi slikarji spremenili »vero« in jo vzeli za svoj medij. 13 Revija Slovenskih železnic april 2014 Fotoreportaža Cena vozovnice za vožnjo s spalnikom ni bila dosti nižja, kot bi plačal za letalski polet. Toda vseeno sem se odločil, da postane vlak moj dom za naslednjih trideset ur. Pribli- žno toliko časa namreč traja vožnja po najdaljši vietnamski železniški progi, ki je dolga 1726 kilometrov in povezuje največji mesti, Hošiminh in prestolnico Hanoi. Zaradi bližajočih se novole- tnih praznikov je bila vozovnica še dražja kot običajno, saj ima državno podjetje Vietnamske železnice, ki upravlja večino vlakov, nekoliko nenavadno politiko cen. Poleg tega med najpomembnejšim praznikom, praznovanjem lunarnega nove- ga leta, vlaki več kot teden dni sploh ne vozijo! Za dolgo pot je treba odšteti od petdeset do približno sto ameriških dolarjev, odvisno od udobja in hitrosti vlaka. Najcenejša je vožnja v vagonih z lesenimi sedeži, ki pa zaradi dolge poti skoraj ne pride v poštev. Naslednji razred sestavljajo vagoni z udobnimi »letalskimi« sedeži. Dolgo pot pa je najlažje prebiti v spalnih vagonih. Tudi tu ponujajo dva razreda: cenejši pomeni kupe- je s trdimi pogradi, dražji pa z mehkimi. Razlika je le v debe- lini posteljnega vložka! Večjo razliko v udobju pomeni, ali se odločite za dražji kupe s štirimi ležišči ali za večjega s šestimi. V slednjem so postavljene po tri postelje ena nad drugo. To pomeni, da zaradi pomanjka- nja prostora skoraj ni mogoče sedeti na postelji. V vlaku pa običajno ni jedilnega vagona, v katerega bi se lahko umaknili čez dan. Tako se je treba razgi- bavati kar na hodnikih. Vlaki niso ravno najnovejši, kar skupaj s staro infrastrukturo pomeni počasno potovanje. A k sreči so vagoni dobro vzdrže- vani in predvsem čisti. Toaletni prostori sicer niso najbolj va- bljivi, a nekako rabijo svojemu namenu. Na dolgo pot je s sabo pametno prinesti nekaj hrane. Če na to pozabite, pa je mogo- če obroke naročiti na vlaku, in to po čisto sprejemljivih, za naše razmere nizkih cenah. Drugače pa lahko hrano kupite tudi pri kakem od številnih prodajal- cev, ki na železniških postajah čakajo na prihod vlakov. Vsak postanek izrabijo za prodajo različnih jedi, prigrizkov in pija- če. Ker jim na ekspresne vlake ni dovoljeno vstopiti, hrano po- nujajo potnikom kar skozi okna. Gnečo in pomanjkanje časa radi izkoristijo za dokaj visoke cene, še posebej ko hrano prodajajo tujcem. Dolga vožnja je minila prese- netljivo hitro. Predvsem zaradi slikovite pokrajine, saj je pro- ga speljana med hribi, riževimi polji, dobra tretjina pa poteka nedaleč stran od obale. Vlak združitve Z glavne železniške postaje milijonskega Hošiminha proti severu vsak dan krenejo štirje Na postajah vlake pričakujejo prodajalci hrane in pijače. Vožnja na letalskih sedežih je dokaj udobna. Podobe ob železniških tirih. 14 Reportaža Igor Fabjan ekspresni vlaki. Nekatere izmed njih imenujejo tudi Reunificati- on express train, ekspresni vlak združitve. Progo so začeli graditi že v kolonialnih časih, ko so tod gospodarili Francozi. Prve tire širine 1000 milimetrov, ki so vietnamski standard še danes, so postavili leta 1880. Železni- ško progo so najprej gradili v okolici največjih mest, povezali pa so ju šele leta 1936. Postala je ena najpomembnejših prog v Indokini in je povezovala tudi Kitajsko. Francoski vlaki so za celotno pot med Hanoiem in Hošiminhom potrebovali okrog 60 ur. A že kmalu so prišli nemir- ni časi 2. svetovne vojne, kateri je desetletje pozneje sledila še vojna za osamosvojitev in drža- vljanska vojna. Zaradi številnih sabotaž, bombardiranj in po- rušenih mostov je bila celotna proga dolgo povsem neprevo- zna. Obnovili so jo šele po kon- cu vietnamske vojne, leta 1976, ko je postala država spet zdru- žena. Prav v spomin na to pro- go in nekatere vlake imenujejo Reunification – združitev. 1726 km dolga proga je speljana prek kar 1334 mostov (skupne dolžine 28 kilometrov) in skozi 27 predorov, ob njej pa je postavljenih 191 železniških postaj. Številne med njimi da- nes niso več v uporabi. Po eno- tirni povezavi vozijo predvsem potniški vlaki, s posodobitvijo proge v zadnjih letih pa se po- večuje tudi prevoz tovora. Varnost vietnamskega že- lezniškega prometa se zadnja leta bistveno izboljšuje, saj so posodobili infrastrukturo. Še vedno pa je več kot dve tretji- ni železniških prehodov neza- varovanih, kar je – poleg po- škodb proge zaradi zemeljskih plazov – tudi največji vzrok za nesreče. Povezava celo s Pekingom … Glavna državna proga ima še nekaj stranskih odsekov, pred- vsem v okolici največjih mest. Najdaljši med njimi je speljan do pokrajine in mesta Lao Cai. 350 kilometrov dolgo povezavo vlaki premagajo v dobrih deve- tih urah. Večina je turističnih vlakov, ki vozijo ponoči. Tako so na voljo predvsem spalni vagoni. Po progi skozi hribovi- to pokrajino na severozahodu Vietnama vozi kar osem turi- stičnih vlakov, ki so v zasebni lasti in so dobro opremljeni. Na voljo so le kabine z dvema ali štirimi posteljami. Vse so opre- mljene s klimatsko napravo, v najboljših pa je na voljo tudi televizor. Za vozovnico je treba odšteti od 40 do 90 ameriških dolarjev. Druga pomembna proga iz Hanoia teče proti severu in se potem nadaljuje na Kitajsko. Tu je treba zamenjati vlakovno kompozicijo, saj imajo na Kitaj- skem tire položene v razmiku 1435 mm. Po njih se je mogoče dvakrat na teden zapeljati vse do Pekinga. Ena izmed zanimivejših prog je delno ohranjena v gorskem kraju Da Lat, na jugu Vietnama. Dolga je le sedem kilometrov in poteka do kraja Trai Mat. Po njej vozijo parne lokomotive vse od leta 1938. Danes so namenjene le za vleko starih obnovljenih turističnih vagonov. Po vietnamskih progah tre- nutno vozi okrog 330, ne naj- bolj sodobnih dizelskih loko- motiv. Za prihodnje desetletje na- črtujejo posodobitve vlakov in infrastrukture. Zgradili naj bi novo progo med Hošiminhom in Hanoiem, ki bi omogočala hitrosti vlakov do tristo kilo- metrov na uro in skrajšala čas potovanja na dobrih devet ur. Poleg te proge načrtujejo tudi povezavo s Kambodžo (Pnom Pen), od koder bi bilo mogoče nadaljevati pot na Tajsko (Ban- gkok) ter naprej, vse do Malezi- je in Singapurja. Z vlakom se je mogoče pripeljati v bližino številnih turističnih atrakcij. Čudoviti pogledi se razprostirajo neposredno ob železniških tirih. Štiriposteljni spalni kupeji so dovolj prostorni. Za večino vlakov in proge skrbi državno podjetje. 15 Revija Slovenskih železnic april 2014 Reportaža 2. del Fo to : D av e Co lli er V Budimpešto in Sisek Leta 1860 so odprli progo, ki je s Pragerskega tekla proti Ptu- ju, Ormožu in Čakovcu ter prek Kotoribe dosegla Veliko Kanižo (Nagykanizso); do Budimpešte so jo podaljšali leta 1861. Progo od Zidanega Mosta do Zagreba in Siska so dogradili leta 1862. Ob tem naj posebej omenim, da je tedaj stal v Zida- nem Mostu samo en železniški most – namreč tisti z Južne železnice, torej v smeri od Lju- bljane proti Celju. Tako so mora- li v Zidanem Mostu lokomotive vlakov, ki so bili namenjeni iz Ljubljane na vzhod – proti Za- grebu, na štajerskem delu pro- ge odklopiti in jih premestiti na konec vlaka, da so potlej lahko lokomotive normalno vlekle vla- ke proti Krškemu in Zagrebu. Drugi železniški most v Zida- nem Mostu so zgradili šele leta 1930, s čimer so omogočili di- rektno vožnjo vlakov iz Ljubljane v Zagreb. Kdor koli je kdaj natančne- je opazoval potek prometa po slovenskih železnicah, je kaj hitro zaznal, da vozijo vlaki pri nas po levi strani. In tudi celo- ten promet po Južni železnici (od Dunaja do Trsta) teče po levi strani, kar je edina nekoč v celoti avstrijska proga z levim prometom. Za druge proge v Avstri- ji so se odločili, da bodo po njih vozili vlaki po desni strani. Za desni promet so se Avstrij- ci zgledovali pri Nemcih, kjer vozijo vlaki vseskozi po desni strani. Kmalu po zgraditvi Južne že- leznice so začele nastajati dru- ge proge, ki so se vezale bodisi neposredno na Južno železnico bodisi so se njej vsaj približa- le. Pri pregledu bomo načelno upoštevali kronološki nastanek prog, le posamezne stranske krake bomo ponekod navajali sproti – ob njihovem priključku na osnovno progo. V nasprotju z levim prome- tom pa vozijo vlaki od Zidanega Mosta do Dobove in naprej do Zagreba po desni strani. Vzrok tega je v dejstvu, da so drugi tir Zidani Most-Zagreb položi- li leta 1944 Nemci, prepričani, da bosta Štajerska in Gorenjska »zopet postali nemški«, kot je ukazal Adolf Hitler ob svojem obisku v Mariboru 26. aprila 1941. Gorenjski in istrski progi Leta 1870 je bil dograjen slovenski del tako imenovane Rudolfove železnice od Ljublja- ne do Jesenic, Planice in Trbiža. Odcep od Kranja do Tržiča so zgradili leta 1908, vendar so promet na odseku od Naklega do Tržiča ukinili leta 1966, pro- go pa razdrli. Po drugi svetovni vojni je promet med Planico in Trbižem povsem usahnil, in ker je bil tudi promet med Jeseni- cami in Planico zanemarljiv, so progo – na veliko žalost nekate- rih prebivalcev doline Save Do- linke – leta 1966 razdrli. Slabost tega ukrepa se še dandanes vselej pokaže ob velikih špor- tnih prireditvah na planiških skakalnicah, ko obišče dolino pod Poncami nekaj tisoč ljudi v enem samem dnevu; to seveda povzroča hude preglavice pri- rediteljem, ki morajo poskrbeti za tisoče parkirnih mest tako za avtobuse kot za osebna vozila. Po zmagi avstrijske flote pod vodstvom admirala Wilhelma Tegetthoffa 20. julija 1866 v bit- ki pri Visu nad dosti močnejšim italijanskim brodovjem admirala Carla Pelliona Persana so Avstrij- ci sklenili, da bo postal Pulj na jugu Istre njihova vojna luka. Se- veda se je takoj pokazala potre- ba po železniški povezavi Pulja z osrednjim delom države. Tako je nastala leta 1876 proga od Divače do Pulja z odcepom od Kanfanarja do Rovinja. Z zmago pri Visu so Avstrijci obdržali vso vzhodno obalo Jadrana z vsemi otoki vred. Železniški delavnica in kolonija v Mariboru, koroška in kamniška proga Maribor je ležal skoraj na sredi poti med Dunajem in Tr- stom (Dunaj–Maribor 282, Ma- ribor–Trst 305 kilometrov). Zato so odredili, da bodo v Mariboru zgradili veliko železniško delav- nico, kjer bodo izdelovali nove vagone, sočasno pa bo mari- borska železniška delavnica na voljo za popravila lokomotiv in vagonov. Delavnico so dogradili leta 1863, z vso zmogljivostjo pa je začela obratovati leta 1865. V njej so po drugi svetovni vojni med drugim prenavljali motor- ne potniške vlake Fiat, v zadnjih letih pa proizvodnjo razširili še za izdelavo predmetov toplotne tehnike. Železnica pa je poskrbela tudi za standard svojih ljudi. Pone- kod je zanje zgradila stanova- nja, kar cele kolonije; stanovanja Prvi železniški most čez Dravo v Mariboru je bil lesen. Že leta 1866 ga je zamenjal nov, železni most. 16 Zgodovina Milan Cilenšek so resda bila skromna, vendar – za ljudi so pomenila varno stre- ho nad glavo. Zdaleč največja je bila zidana kolonija v Mariboru, medtem ko so za delavce v Zida- nem Mostu postavili barakarsko naselje Majland (po nemškem imenu mesta Milano–Mailand), ker so gradili progo od Zidane- ga Mosta naprej večidel itali- janski delavci, doma iz okolice lombardijske prestolnice. Ob stanovanjih je železnica postavila svoje železničarske trgovine – imenovali so jih za- druge, ponekod pa tudi svoje šole – osnovne in tudi glasbene, pa tudi svoje vrtce. Posledica ta- kih socialnih bivališč je bilo tudi ustanavljanje železničarskih kul- turnih in športnih društev; med njimi je bilo več pihalnih godb. Železnica pa je skrbela tudi za zdravje svojih ljudi: v ta na- men je zaposlila tudi zdravnike in drugo medicinsko osebje. Žal je bila mariborska želez- niška delavnica pred nekaj leti postopoma ukinjena; to je bila posledica dejstva, da je podjetje Siemens, ki je vrsto let uporablja- lo izdelke in storitve mariborske tovarne, proizvodnjo »preselilo« v Avstrijo. Tako je na ozemlju nekdanje mogočne železniške delavnice nastalo več zasebnih firm, od mariborske delavnice pa so ostali le spomini. In istega leta, ko so gradi- li železniško delavnico, je bila dograjena tudi zahtevna proga ob Dravi od Maribora do Dra- vograda in še naprej – do Ce- lovca, leto pozneje (1864) so jo podaljšali do Beljaka. Leta 1861 so odprli progo Ljubljana-Kamnik. Konjiški »kafemlin« Na Štajerskem so leta 1892 zgradili ozkotirno železnico od Poljčan do Slovenskih Konjic, leta 1920 pa so jo podaljšali do Zreč. Ker so bili lokomotive in vagoni na tej progi majhni – skorajda igračke, so vlakom v šali nadeli ime »kafemlin«. Kot drugod v rajnki Av- stro-Ogrski so tudi na konji- ško-zreški progi nalagali dvo- osne normalnotirne tovorne vagone na posebne, ozkotirne podstavne vozičke (imenovane oplenjaki), na katere so tovor- ne vagone pričvrstili in jih take vlekli do Konjic ali Zreč; tako jim v Poljčanah tovorov s kratkih, dvoosnih vagonov ni bilo treba prelagati na ozkotirne. Daljših, štiriosnih vagonov, seveda niso mogli nalagati na oplenjake, saj so za vsak dvoosni tovorni va- gon potrebovali dva oplenjaka. Tako so tovore daljših vagonov morali vseskozi prelagati na oz- kotirne vagone (čeprav jim je bil v občutno pomoč žerjav), kar je seveda bilo silno naporno in za- mudno delo. Progo so ukinili leta 1962 in jo tudi razdrli. Škoda, saj bi bila dandanes to izjemno privlačna turistična posebnost, zlasti za turiste v Zrečah in še bolj na Rogli. Kot spomin na poljčan- sko-zreško ozkotirnico je tu in tam še mogoče videti ostanke nekdanje trase proge, v Slo- venskih Konjicah in Zrečah pa stojita garnituri nekdanjega ozkotirnega vlaka (ki pa nista originalni – namreč tisti, ki sta dejansko vozili na tej progi; mu- zejska vlakca so v Konjice in Zre- če pripeljali iz Bosne). K morju do Reke po dveh straneh Zelo pomembno je bilo leto 1873. 25. junija tistega leta so dogradili progo od Št. Petra na Krasu (sedaj Pivka) do Reke. A ker so se Madžari – ne glede na to, da so bili prav tako v dona- vski monarhiji, vendar s svojo železniško upravo – zbali, da jih promet ne bi obšel, so že štiri mesece pozneje odprli progo od Karlovca do Reke (progo od Zagreba do Karlovca je družba Južna železnica zgradila že leta 1865). Slovenija je leta 1890 dobi- la še eno povezavo z Madžar- sko – poleg tiste, vzpostavlje- ne leta 1860: deset let pred prelomom 19. na 20. stoletje so Madžari zgradili progo od Sombotela (Szombathelyja) prek Lendave do Čakovca in se tako navezali na progo Budim- pešta–-Velika Kaniža–Kotori- ba–Čakovec–Ormož–Pragersko. Proga od Čakovca do Lendave sicer obstaja še sedaj, vendar teče po njej le tovorni promet, medtem ko je potniški pro- met po slovenskem delu proge ukinjen. Obstajale so sicer ideje za vnovično povezavo Lendave z bližnjim madžarskim Lentijem, vendar bi morali – če bi žele- li, da bi na tej progi vozili tudi slovenski vlaki – bodisi plačevati Hrvaški uporabnino za njihov del proge bodisi pa zgraditi povsem novo progo od Murske Sobote do Lendave. To pa bi bil ob leta 2001 vnovič zgrajeni progi od Murske Sobote ozi- roma od Puconcev do Hodo- ša in madžarske meje popoln nesmisel. Nadaljevanje prihodnjič Ozkotirni vlak, ki je nekdaj vozil med Poljčanami in Zrečami. Progo so ukinili leta 1862, muzejska vlakca pa so v Slovenske Konjice in Zreče pripeljali iz Bosne. Mariborski kolodvor, ko so leta 1846 odprli del Južne železnice od Gradca do Celja. 17 Revija Slovenskih železnic april 2014 Zgodovina Modeli lokomotiv SŽ 541 v poslikavah SŽ 541 je univerzalna visoko zmogljiva večsistemska štirio- sna električna lokomotiva pro- izvajalca tirnih vozil Siemens in sodi v družino lokomotiv Taurus tretje generacije ES64U4 (ES – Euro Sprinter; 64 – moč do 6,4 MW; U4 – univerzalna štiri- sistemska lokomotiva). Tovrstne lokomotive so našle zaradi svo- je vsestranskosti kupce pri več evropskih železniških upravah ter zasebnih železniških prevo- znikih. Največja hitrost, ki jo loko- motiva doseže, je 230 kilome- trov na uro. Naj spomnim, da je 2. septembra 2006 sestrska lokomotiva ÖBB 1216 050 (po- zneje preštevilčena v ÖBB 1216 025) dosegla na novi progi Ingolstadt–Nürnberg svetovni hitrostni rekord 357 kilometrov na uro, v razredu konvencional- nih lokomotiv. Z nakupom lokomotiv SŽ 541 na Slovenskih železnicah in spo- razumom o sodelovanju med SŽ in ÖBB o vožnji lokomotiv 1216 in 541 po slovenskem in avstrijskem železniškem omrež- ju so bile ustvarjene možnosti za delovanje lokomotiv SŽ 541 zunaj slovenskega železniškega omrežja. S tem se je pokazala tudi tržna niša, novi način sis- tematičnega trženja zunanjih oglasnih površin na lokomoti- vah, ki vozijo tako v notranjem kot v mednarodnem prometu, torej premično obliko oglasnih površin, ki zagotavljajo dodaten vir dohodka. Trženje oglasnega prostora na zunanji površini lokomotiv so pri Slovenskih železnicah, kot enemu izmed pogodbenih partnerjev, zaupali avstrijskemu podjetju RailAd, ki se že več kot dvajset let ukvarja z reklamnimi 18 Zanimivosti RailAdov verodostojno izdelani model lokomotive SŽ 541 110-7 v merilu 1 : 87 (H0) v klasični rdeči barvi. V enkratni nakladi je izdelanih 555 mode- lov. RailAd je model lokomotive SŽ 541 110-7 poslal na trg oktobra 2012. Izdelovalec železniških miniatur ROCO je pred časom izdelal prvi model lokomotive Slovenskih železnic SŽ 541 001-8 v merilu 1 : 87 (H0) v barvni shemi Alpske konvencije. Model je verodostojna kopija prave lokomotive, odete v barve Alpske konvencije, ki jo je bilo mogoče opaziti na slovenskih in avstrijskih progah od 7. oktobra 2008 pa do novembra 2011. Model lokomotive RailAd SŽ 541 104-0 MAMMUT je verodostojna replika prave lokomotive. To je bil konec leta 2011 prvi RailAdov model v paleti prihajajočih modelov. Prava lokomotiva SŽ 541 104-0 je 27. oktobra 2009 prvič zapeljala na tire v poslikavi MAMMUT in jo lahko v tej poslikavi vidi- mo še danes. Poslikava pomeni zaznamovanje jubileja 150 let obstoja bla- govne znamke MAMMUT, ki ponuja opremo za ekstremne športnike. Mo- del lokomotive je bil izdelan v omejeni nakladi 555 kosov, od tega 500 kosov za DC-sistem in 55 kosov za AC-sistem. Avgusta 2012 je na trg prispel naslednji model lokomotive SŽ 541 101-6 v merilu 1 : 87 (H0) v reklamni poslikavi Swarovski, v omejeni nakladi 555 kosov, od tega 500 kosov za DC-sistem in 55 kosov za AC-sistem. Lokomoti- va je bila v poslikavah Swarovski od 17. julija 2009 do julija 2011 in predsta- vlja svetovno znanega ponudnika brušenih kristalov Swarovski z Dunaja. poslikavami železniških vozil v Avstriji. Je pa RailAd tudi novo ime med ponudniki modelov miniaturnih železniških vozil, saj so se odločili, da vse loko- motive SŽ 541, ki jih opremijo z reklamnimi poslikavami, po- nudijo kupcem in zbiralcem železniških miniatur po svetu tudi kot modele v merilu 1 : 87 (H0) v limitiranih nakladah. Pri njih so najpomembnejši cilji: izdelava modela v merilu 1 : 87 (H0) na najvišji možni ravni po- drobnosti v detajlih in tisku, možna vgradnja najsodobnejše elektronike, opremljena z zvoč- nimi učinki, vgradnja kvalite- tnih pogonskih sklopov, skupaj z visoko zmogljivim pogonskim motorjem. Pri konstruiranju modela so bili upoštevani tudi vsi standardi NEM in so predvi- deni za DC-sistem (istosmerno napajanje), ali za AC-sistem (iz- menično napajanje – Märklin) in imajo v nasprotju od DC ver- zije že serijsko vgrajen ESU V4 dekodirnik. Vsi modeli reklamnih loko- motiv SŽ 541 so opremljeni tudi z dodatnimi deli za vitrino ter oštevilčeni in opremljeni s potrdilom o pristnosti »limi- ted edition«. Zato je model, poleg za ljubiteljeve, zanimiv tudi za zbiralce železniških miniatur. Igor Kuralt 19 Revija Slovenskih železnic april 2014 Zanimivosti Električna lokomotiva SŽ 541 001-6 je bila od 9. decembra 2011 do konca novembra 2012 v poslikavi bavarsko-zgornjeavstrijskega kulturnega sode- lovanja, s poudarkom na čezmejni regionalni razstavi. RailAd jih je oktobra 2012 ponudil v omejeni nakladi 555 kosov, od tega 500 kosov za DC-sis- tem in 55 kosov za AC-sistem. Elektro lokomotiva SŽ 541 101-6 je od 18. julija 2011 pa do začetka aprila 2013 nosila ime Coca-Cola. Reklama je zaznamovala jubilej 125 let obsto- ja istoimenske pijače. Izdelovalec reklame in modela v merilu 1 : 87 (H0) RailAd je marca 2013 ponudil v omejeni nakladi 666 kosov, od tega 600 kosov za DC-sistem in 66 kosov za AC-sistem. Model lokomotive RailAd SŽ 541 001-8 je v ponudbi od maja 2013 naprej in je verodostojna replika prave lokomotive, v omejeni nakladi 555 kosov, od tega 500 kosov za DC-sistem in 55 kosov za AC-sistem. Prava lokomo- tiva SŽ 541-001 je bila od 6. decembra 2012 pa do začetka novembra 2013 v prepoznavni Mannerjevi roza barvi in na vsaki strani poslikana z velikim zavitkom rezin Manner, s pripisom You just like it. Elektro lokomotiva SŽ 541 101-6 je 15. aprila 2013 v novih poslikavah Leonarda da Vincija prvič zapeljala na tire. Leonardo da Vinci je bil italijan- ski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, rojen 15. aprila 1452 v Toskani. Zaradi njegove vsestranske nadarjenosti je veljal za genija. Poslikava lokomotive združuje umetnikov slog, slike njegovih del in citate v harmonično sestavo. RaiAd je oktobra 2013 ponudil model v omejeni nakladi 750 kosov, od tega 500 kosov za DC-sistem in 250 kosov za AC-sistem. Od 25. novembra 2013 je bila lokomotiva SŽ 541 001-8 uradno pod ime- nom Scotch. Značilnost tega oglaševanja na lokomotivi je poln odtenek zelene barve, ki pokriva celotno lokomotivo, in rumeno-črno-zeleni karira- sti samolepilni trak, ki poteka vzdolž celotne lokomotive. RailAdov model Scotch je ponujen od letošnjega marca naprej v enkratni nakladi 666 ko- sov, od tega 500 kosov za DC-sistem in 166 kosov za AC- sistem. Dejavni upokojeni železničar, Evgen Žitnik, je praznoval stoletnico Evgen Žitnik je dejaven upo- kojenec, železničar, ki je v za- četku leta praznoval stoti roj- stni dan. Slavljencu, ki smo ga srečali v Ljubljani, ko je govoril na spominski prireditvi na Zalo- ški cesti, smo iskreno čestitali. Z iskrico v očeh nam je z veseljem povedal o dogodkih iz bogate železničarske zgodovine, ki so mu ostali najbolj v spominu. Evgen Žitnik se je rodil če- trtega februarja 1914 na Reki. Njegov oče je bil železničar in se je zaradi narave dela veliko selil. Mladi Evgen je zato prvi razred osnovne šole obiskoval v Litiji, večino mladosti pa preživel v Zi- danem Mostu in Celju, kjer se je šolal. Najprej je obiskoval gim- nazijo, pozneje pa se je izučil za ključavničarja. Po opravljeni vo- jaški obveznosti se je zaposlil na železnici, v mariborski kurilnici. Na železnici je opravljal šte- vilna dela. Začel je kot delo- vodja za popravilo lokomotiv, se pozneje izučil za strojevod- jo, nato vozil pomožni vlak … Zaradi velike želje po znanju se je med zaposlitvijo na železni- ci udeleževal številnih izobra- ževalnih tečajev in v Ljubljani opravil tudi delovodsko šolo. Upokojil se je leta 1974 kot de- lovodja delavnice. Poleg službe je bil od nek- daj izjemno dejaven v številnih društvih. Od mladih nog je bil navdušen športnik, član sokol- skega društva, skavt, velik ljubi- telj narave. Povedal nam je, da je zelo rad hodil v hribe. Da ga leta niso preveč utrudila, ugo- tovimo, ko z žarom na obrazu govori o dogodivščinah, ki so se mu zgodile med druženji s prijatelji iz mladosti. Evgen se je udejstvoval tudi v politiki, med drugim je bil podžupan občine Maribor. Poleg številnih dejav- nosti, ki jih še vedno z veseljem opravlja, ima tudi veliko druži- no. Evgen je oče dveh otrok in ponosen dedek štirim vnukom in štirim pravnukom. Evgen Žitnik je tast znanega pesnika Toneta Kuntnerja in dedek zna- nega igralca Jerneja Kuntnerja. Evgen, ki od leta 1945 naprej živi v Mariboru, je 41. Maribor- čan zapovrstjo, ki je praznoval 100-letnico. Še enkrat mu is- kreno čestitamo in mu želimo, da bi še naprej premogel tako veliko dobre volje in pozitivne energije! Evgen Žitnik med govorom pred spomenikom železničarjem na Zaloški cesti (foto: Sanchin). Evgen Žitnik s sodelavci leta 1947, ko je delal kot nadzornik. U ga nk e Izpolnjevanka nasprotij Vsaki besedi v prvem stolpcu poiščite protipomenko. Na primer besedi ZGORAJ pripada protipomenka SPODAJ. Začetnice protipomenk vpišite v srednji stolpec. Ko jih preberete od zgoraj navzdol, dobite končno rešitev. Povratni rebusoid Rebus je uganka, pri kateri iz risb, črk ali znakov ugotovimo ustre- zno besedo ali frazo. Pri povratnem rebusoidu najprej dobite kombinacijo črk, ki vam pravilno rešitev razkrije, ko jo preberete od desne proti levi. ŽIVLJENJE ............ SVETLO ................ PEKEL ................... ŠIRINA .................. SEVER .................. KOMPRESIJA ........ ZAHOD ................. PESIMIST .............. LEVO .................... OBLAČNO ............. PASIVA ................. 20 Zanimivosti Občni zbor planinskega društva Železničar Konec februarja je potekal redni letni občni zbor planinske- ga društva Železničar Ljubljana. Udeležilo se ga je 96 članov in predstavniki PD Železničar Celje, PD Železničar Maribor, MDO Ljubljana, PD Integral, PD Krim in PD Drago Bregar. Ob 65-letnici planinskega društva Železničar, ki jo praznujemo le- tos, smo se ponovno seznanili z zgodovino društva, njegovimi vzponi in padci, vse od ustano- vitve pa do danes. Zbrane je pozdravil predse- dnik društva Drago Savić. Nato smo izvolili delovno predsed- stvo in organe zbora, se sezna- nili z zaključnim finančnim ra- čunom lanskega leta ter sprejeli nov pravilnik, program društva in finančni načrt za letos. Predsednik društva se je zahvalil upravnemu odboru in drugim članom za odlično sodelovanje ter s priznanji na- gradil zaslužne člane društva, med drugim tudi dva vodnika, ki sta za svoje delo prejela vi- soko priznanje Planinske zveze Slovenije. Letošnji načrti društva Letos se alpinisti PDŽ pripra- vljajo na odpravo Aljaska-Dena- li–Cassin Ridge, ki bo potekala od 20. maja do 24. junija. Vodil jo bo alpinistični inštruktor Pe- ter Bajec, ki je na občnem zboru tudi predstavil podrobnejši na- črt zanjo. PD Železničar Certifikat Družinam prijazna planinska koča Planinsko društvo Železni- čar je za Kosijev dom na Vogarju pridobilo certifikat Družinam prijazna planin- ska koča, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Certifikat pomeni veliko priznanje za društvo, saj so se njegovi člani izje- mno potrudili, da so bili dosledno izpolnjeni številni zahtevani pogoji, kot so na primer pripravljenost osebja, da sprejme družine z najmlajšimi v goste z vso pozornostjo in razumeva- njem za njihove potrebe, primerno urejene planinske poti ter parkirišča na izho- diščih, okolica hiše primer- no urejena za dejavnosti otrok in družin idr. Utrinek z občnega zbora Planinskega društva Železničar Zahvala Člani Planinskega društva Železničar se zahvalju- jemo vsem donatorjem – Sindikatu železničar- jev Slovenije, Sindikatu strojevodij Slovenije, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa, SŽ-TP, d. o. o., SŽ-PP, d. o. o., Sintagma, d. o. o., in Železniškemu muzeju – za prispevke in nagrade. Zlogovna izpolnjevanka Iz spodnji zlogov sestavite štiri besede, ki jih zahtevajo oštevilčeni opisi. Be- sede vpišite v vodoravne vrste tabele tako, da v posamezno polje vpišete en zlog besede. Končno rešitev dobite, če tretji stolpec preberete od zgoraj navzdol. KO - NA - TI - DO - VI - CA - ČI - PO - BOR - JA - PAD - VI - BI - NA - KO - LO - BA - MO - VA - PRO 1. 50 % od celote 2. prireditev, na kateri se človek bori z ogromno domačo živaljo (zlasti v španskem okolju) 3. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva 4. napad na odgovor na nasprotnikov napad 5. delavnica, obrt za kovanje Uganke pripravlja Bojan Kocbek Rarebus Rebus je uganka, pri kateri iz risb, črk ali znakov ugotovimo ustrezno besedo ali frazo. U ga nk e 1. 2. 3. 4. 5. 21 Revija Slovenskih železnic april 2014 Prosti čas Sredi marca je potekal de- vetinpetdeseti redni občni zbor Jamarskega kluba Železničar. Jamarji so prvih petindvajset let delovali pod okriljem Planinske- ga društva Železničar, sprva kot speleološka, pozneje pa kot ja- marska sekcija, leta 1977 pa so se osamosvojili. Letošnjega občnega zbora se je udeležil tudi ustanovni član speleološke sekcije Planinske- ga društva Železničar (SS PDŽ), upokojeni novinar Marjan Raz- tresen. Po nekaj letih uspešnega vodenja kluba je letos Matej Mihailovski, ki je vrhunski jam- ski potapljač, vodenje kluba prepustil Jaki Cerarju, sam pa prevzel vodenje Jamarske zveze Slovenije. Člani JKŽ v Jamarski zvezi Slovenije Člani JKŽ so dejavni v sloven- ski krovni jamarski organizaciji že vse od njenega nastanka leta 1962, jamarji – železničarji pa so tudi njeni ustanovni člani. Tehnično komisijo Jamar- ske zveze Slovenija trenutno vodi dr. Miha Staut, urednik osrednjega strokovnega glasila zveze – Naših jam – je nedavno postal dr. Mihael Brenčič, pred- sednik nadzornega odbora JZS pa je dr. Miha Čekada. Vsi ome- njeni so člani JKŽ, bili pa so tudi njegovi nekdanji predsedniki. Bilten Jamarskega kluba Železničar Pred občnim zborom društva je izšla tudi 29. številka klubske- ga glasila Bilten, ki že petdeset let izhaja navadno vsaki dve leti. Na 150 straneh so opisani iz- brani jamarski podvigi iz prete- klih let, ki so se zgodili na skoraj vseh celinah. V Biltenu najdete tudi seznam aktivnih jamarjev našega kluba in seznam akcij – kakor imenujemo naše odprave v podzemlje. Teh je bilo samo lani 215! Zadnjo številko Bilte- na je pripravila dr. Mojca Stri- tar, potem ko je urednikovanje prevzela od dr. Petre Gostinčar. Tehnični urednik pa je že vrsto let svetovno znani jamski foto- graf Peter Gedei. Akcije in raziskovanje V Biltenu so predstavljene raziskave zadnjih let v Lede- ni jami na planini Viševnik, ki jo raziskujemo že od ustano- vitve naše jamarske skupine. Pred leti se je led v njej toliko stopil, da smo lahko vstopili v notranje dele Slatenske plošče – del te narivne strukture je tudi Triglav – pod planino Ov- čarijo. Trenutno poznamo kak kilometer in pol te nenavadne jame z ogromnimi dvoranami, ledom in skoraj brez kapniške- ga okrasja. V jami, ki je globoka skoraj tristo metrov, vlada čista divjina. Še vedno raziskujemo Žirov- cevo jamo, pet kilometrov dolg sistem rovov nad Podlipo pri Vrhniki, ter dva kilometra in pol dolgo in slabih štiristo metrov globoko Ferranovo bužo neda- leč stran. Obe jami je našel naš član Milan Ferran, ki je neutru- den jamar. Jamarska šola Nobena organizacija na sve- tu ne more zadovoljivo delovati brez mladih, dejavnih članov. Jamarski klub Železničar vsako leto organizira Jamarsko šolo, ki je tokrat potekala aprila. Giba- nje v podzemlju je namreč pre- cej specifično in se ga vsak sam izjemno težko nauči. Jamarska tehnika, ki jo zdaj uporabljamo, je nastajala desetletja na raznih koncih sveta in je rezultat prak- tičnih izkušenj pri raziskovanju podzemlja. Izkušenj pa, seveda, ne moremo pridobiti čez noč. Aleš Lajovic Jamarski klub Železničar Šestdeset let pod zemljo Naslovnica Biltena, ki ga že petdeset let izdaja Jamarski klub Železničar Jamarja se spuščata po povezovalnem rovu do čudovite zaledenele dvorane Halle der Circe v avstrijski jami Eiskogelhoehle. Jama slovi kot najvišje ležeča turistična jama na svetu (2110 mnm), čeprav je zaradi težavnosti in nujne uporabe vrvne tehnike primerna le za izkušene jamarje. 22 Prosti čas Mešani pevski zbor ŽKUD Tine Rožanc Mešani pevski zbor ŽKUD Tine Rožanc, zbor z bogato glasbeno zgodovino, je pred nekaj leti praznoval stoletnico obstoja. Po praznovanju tako visoke obletnice so pevci in pev- ke dejavno nadaljevali delo in se predstavili na več prireditvah v Ljubljani in drugje po Sloveniji. Za energijo in vztrajnost na vajah, brez katerih ni brezhib- no izvedenih pesmi, skrbi zbo- rovodkinja Jelka B. Kovačič, ki zbor vodi že od leta 2008. Pevci in pevke mešanega zbora inten- zivno vadijo enkrat na teden na Parmovi ulici v Ljubljani. V pro- storih društva, ki so v neposre- dni bližini Železniškega muzeja, pa pred koncerti potekajo še dodatne vaje. V pevskem zboru poje kar ne- kaj zdaj že upokojenih delavcev skupine Slovenske železnice. Pevci in pevke mešanega pevskega zbora so nanizali ve- liko število nastopov in koncer- tov tako doma kot tudi v tujini in s tem širili dobro voljo ter predstavljali bogato slovensko kulturno dediščino. Nedavno so nastopili na slovesnosti v spo- min na tragične dogodke aprila 1920 na Zaloški cesti v Ljublja- ni, v prihodnje pa jih čakajo še številni samostojni koncerti in nastopi, med drugim v Šentvi- du pri Stični, v Ilirski Bistrici … Korenine zbora V Sloveniji ni veliko zborov, ki se lahko pohvalijo z več kot stoletnim delovanjem. Kore- nine zbora namreč segajo v leto 1911, v Trst, ko je Zveza jugoslovanskih železničarjev ustanovila svoj pevski odsek. Pozneje je zbor deloval pod okriljem društva Sloga, ki se je po drugi svetovni vojni preimenovalo v Železničar- sko kulturno umetniško dru- štvo Tine Rožanc. Delo zbora v lanskem letu Glasbeno leto so začeli z bo- žično-novoletnim koncertom v cerkvi na Viču v Ljubljani, in ob prepevanju domačih in tujih božičnih ter posvetnih pesmi poželi velik aplavz. Zbori in glasbene skupine pred kulturnim praznikom pre- pevajo na krajih, ki jih je zazna- moval Prešernov korak. V okviru glasbenih dejavnosti ob sloven- skem kulturnem dnevu, ki so združene pod imenom Po Pre- šernovih poteh, zbor že nekaj let prepeva pred Akademijo za glasbo, kjer je France Prešeren služboval kot pravnik. Osmega februarja, na dan kulturnega praznika, pa so se namenili v Vrbo, kjer so že prepevali tako na prireditvi kot pri maši v cer- kvici sv. Marka. Kot vsako leto, so se tudi lan- skega februarja v Šentvidu ude- ležili festivala Ljubljanski zbori in se s tremi pesmimi predstavili pred strokovno komisijo, ki je njihovo petje zelo dobro ocenila. Naslednjih nekaj mesecev so namenili pripravam na letni koncert. Izvedli so ga konec ok- tobra na Vodnikovi domačiji v Šiški, pod naslovom Večer slo- venske pesmi. Želeli so obuditi spomin na stare slovenske pe- smi, ki so jih peli že rodovi daleč pred nami in so se v različnih priredbah ohranile do danes. Tovrstne pesmi zbori danes preveč zanemarjajo in jih tako odtujujejo našim zanamcem. Na koncertu so poslušalci lahko slišali tudi vsem znane pesmi, kot so: Je pa davi svanca pala, Sem se rajtov ženiti, Pozimi pa rožice ne cveto. Majolka, Sijaj solnčice, Na jezeru, Večerni ave in še številne druge. Skupaj so predstavili sedemnajst pesmi, nad katerimi je bilo občinstvo vidno navdušeno. Novembra so ponovno so- delovali na festivalu Partizanska pesem v Festivalni dvorani, kjer so zbori izvajali pesmi iz tega vi- harnega obdobja naše zgodo- vine. Zapeli so pesmi Prečuden cvet, Kovači so in Domovina naša je svobodna, na harmoniki pa jih je ob tej priložnosti odlič- no spremljal Oskar Stopar, član folklorne skupine Tine Rožanc. Decembra so, kot že nekaj let zapored, gostovali na Gradi- škovem srečanju pevcev v Dol- skem in ponovili letni koncert slovenskih pesmi v Šmarjeških toplicah. Ob novem letu pa so imeli božično-novoletni koncert v trnovski cerkvi. Ker bi radi privabili tudi nove člane, še posebej iz železni- čarskih vrst, prisrčno vabijo pevke in pevce, da se jim pridružite. Veseli vas bodo in obljubljajo, da bodo še naprej z veseljem prepevali in si tako s pesmijo lepšali naš vsakdan. Kdor poje, slabo ne misli!Mešani pevski zbor Tine Rožanc med nastopom na Zaloški cesti (foto: Stanislav Kocjan). 23 Revija Slovenskih železnic april 2014 Prosti čas ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 71 Beli na potezi matira nasprotnika v dveh potezah Rešitev: 1.Tg6+ Txe5 2.Lf6# Primer 72 Beli matira nasprotnika v treh potezah. Prva poteza je očitna, toda ali vidite naslednje. Rešitev: 1.Th8+ Kf7 2.Dxg7+ Kxg7 3.T1h7# Zorko in Ule nova zmagovalca tretjega in četrtega turnirja Na tretjem in četrtem tur- nirju sta zmagala Jože Zorko in lanski zmagovalec Evald Ule. Marčevskega turnirja se je udeležilo 76, aprilskega, ki je bil odigran na velikonočno soboto, pa 63 igralcev. Na tretjem turnirju sta se odlič- no uvrstila Nusret Sivčevič in Nenad Djekanovič. Oba sta zbrala šest točk in zasedla 14. oziroma 15. mesto. Ne- koliko slabše so se železničarji odrezali na četrtem turnirju. Najboljši je bil tokrat Nenad Djekanovič, ki je s štirimi toč- kami pristal na 37. mestu. Najbolje uvrščeni železničar na šahovskem ciklu bo prejel lepo nagrado, enotedensko bivanje v toplicah, ki jo podar- ja Sindikat železniškega pro- meta Slovenije. Za to uvrstitev in nagrado sta za zdaj najre- snejša kandidata prav Nusret in Nenad. Obisk Ljubljane čedalje bolj pogosto izkoristijo za nastop na šahovskem ciklu Sloven- skih železnic tudi tuji šahisti. Tokrat sta se za to odločila šahista iz Češke in Armenije. Z uvrstitvijo v sredino tabele sicer nista posegla po najviš- jih mestih, sta pa s svojim na- stopom popestrila dogajanje na turnirju. Več o ciklu lahko preberete na www.sah-zele- znicar.com. Vrstni red 3. turnirja: 1. Dušan Zorko, 8 točk, 2. Du- šan Čepon, 7,5 točke, 3. Dezi- der Ivanec, 4. Evald Ule, oba 7 točk, 5. Metod Logar, 6. Nejc Amon, oba 6,5 točke, 7. Mar- jan Oberč, 8. Petar Djurič, 9. Nesib Jukan, 10. Boštjan Jeran, vsi 6 točk. Vrstni red 4. turnirja: 1. Evald Ule, 7,5 točke, 2. Jer- nej Mazej, 3. Bernard Perič, 4. Primož Pečnik, vsi 7 točk, 5. Marjan Oberč, 6. Dušan Če- pon, 7. Petar Djurič, 8. Gregor Goršek, vsi 6,5 točke, 9. Zlat- ko Jeraj, 10. Boris Skok, oba 6 točk.Nenad Djekanovič levo na fotografiji Sudoku 6 1 4 5 7 2 5 4 8 3 6 9 8 7 1 2 8 5 3 4 9 4 5 6 3 5 3 7 6 1 9 5 9 8 6 8 6 3 4 8 3 1 7 2 6 6 2 8 4 1 9 5 8 7 9 24 Prosti čas Natančno sto let stara razglednica Zidanega Mosta, ki je bila posneta maja 1914. Dobro desetletje in pol pozneje je bil ob sotočju Save in Savinje zgrajen še drugi železniški most. Iz arhiva Nove proge