Posnenlfi? in i nalveclim navdiišcnjent spreicf govor dr. Anfona ftorošca Dratjein sestre! Večino nas, ki smo danes tukaj, je rodila zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure. 2e zaradi tega, ker je naša rodna zemlja, jo ljubimo z vsem svojim srcem. Ljubimo jo pa tudi, ker moraš ljubiti njene zelene doline, ker moraš ljubiti nežno valovitost njenih gričev, posejanih s rfcrbno nasajenimi vinogradi, pridno obdelanimi njivaini, zelenimi livadami in šumicami. Moraš ljubiti to ssemljo med Dravo in Muro in preko Mure, ker je dala življenje temu krasnemu in dobremu ljudstvu, ki tu živi, dela in umira od pamtiveka, od nikogar naseljeno, od nikogar potujčeno, Hmpak samcraslo, kakor nj^ovi bori in 'orasti, vedno čvrsto vdano svoji veri in evoji narodnosti. Državotvorno je od kneza Łocelja, vedno politično zrelo in gospodar.sko napredno. Ta zemlja je dajala kardinale in škofe sv. Cerkvi, Miklošiče in Murke znanosti, Meške in Vraze lepi književnosti. Vse to je duh njenega duha, fcri njene Irrvi, s katero napaja svoje sinove! Spomin 20 letnice Jugoslavije Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure je vstala sedaj prva v Jugoslaviji, da se na slovesen način epominja 20. obleteice svoje pripadnosti k evoji narodni državi. Tu stoje danes možje in žene, fantje in dekleta ne samo iz krajev 6b Dravi in Pesnici, ampak tudi preizkušeni ter mladi rodoljubi iz št. Hja, Marije Snežne, Sv. Ane, Da vse do Dolnje Lendave. Rodoljubje do naše domovine, domoljubje do naše države je zbralo nas vse danes tukaj pri Sv. Trojici v SlovensMh goricah. In mi vemo, da imamo tudi tehtne razloge za današnje slavje. Kar je naše, ostane naše! Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro ter preko Mure je bila pred 20 leti v veliki nevarnosti, da bo odtrgana od materne mnlje. Kockalo se je za nas, kakor se je kockalo za Odrešenikovo obleko. Vendar je aaKidnje zmagala pravica in pamet. In šele, Odkar je pred 20 leti prišla ta zemlja v ¦estav ihiše države, odkar beli arel KaraIjjardjevioev bdi nad to zemljo in jo čuva, ni več nevamosti za nas. (Navdušeni vzkiiM kraljevskemu domu.) Kar je naše, ostane naše! (Viharno navdušcaije.) Kockalo se ne bo več za nas! Mi s to zemljo ostanemo pri svojih. bratih Slovanih. Mi osta|nemo pri svoji materi Jugoslaviji! Današnja prosiava je prva proslava 20 letnice naaega državnega obstanka, ne samo v Sloveurji, ampak sploh v Jugoslaviji. (Množice neprestano vzkMkajo državi, vladi, voditeljem Slovenoev.) Ako se ozremo nazaj na teh m ist, lahko 6 panosom in z zadovoljnostjo pribi^emo, da naša zvestoba do kralja in do naše skiipne velike domovine niti za tremrtek Di popustila in prenehala, da je naše razmerje do kraljevskega doma in do damovine bilo vedno najiskreneje in najprisrčneje. In danes izjavljamo, od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svobodne volje, da, bomo taki neomajno o&tali tudi za vse bodoče čase. (Etolgotrajno vzklikanje kralju ki kraljevskemu domu.) SEahvala vse Slovenije Naj ml bo ob tej elovesni priliki tudi dovoljeno, da Izrazdm v imenu vse Slovenije evojo sahvalo in globoko veselje, da m je ves kraljevski dom izbral našo prekrasno zemljo in. vdani mu narod za meBto svojih letovanj, krali, kraljica, knez 4n kneginja, vsi kraljeviči, princi in princese, vse je preko leta med nami v naši sredinl Navdaja nas hvaležnost, radost in ponos! Kako ljubezen uživa kraljevski dom med nami, o tem se je pri nas sleherni člo-.ek lahko prepričal eb komaj minu- iih mladiasluh dnevih v Ljubljani. Navdušenja, vzklikanja, mahanja z robci in cvetlieami v prisotnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ni bilo ne konca ne kraja. Ljubljanski dnevi nam ostanejo v neizbrisnem spominu. (Vzkliki kralju, knezu namestniku in kraljevskemru domu.) Monarhija — zdrava, potrebna in metlra tvorba Nočemo pa izgledati, še manj trditi, da je ljubezen do kraljevske hiše in privTŽe- nost k skupoi drža-vi le nam lastna. Z no- tranjo zadovoljnostjo lahko pribijemo, da je že davno ona doba za nami, ko smo še čuti de^lamacije, da je republika naša dika in slično. (Živela kraljevina Jugoslavija!) Danes vsi državljani kraljevine Jugc«lavije prizanavajo monaa^hijo in ljubijo svojega kralja, isto tako kakor danes tudi lahko pred vsem svetom trdimo, da danes ni nihče proti skupni državni zajednki. Od Št. IIja do Djevdjelije, od Splita do Caribroda, vsak je danes prepričan, da je ta tvorba zdrava, potrebna in modra. In kar se končnega notranjega urejan.ia tiče, tem prej ee bodo mnoge želie mogle izpolniti, čim bolj se bo manifestirala vse tesnejša povezanost z našo državno zajednico. Bratom izven mej naše države Današnje prilike pa nočemo opustiti, da bi se ne spominjali tudi naš2i bratov, ki so ostali izven mej naše države. Toda v tem oziru ne sme govoriti samo srce, ampak tudi razum! Naše narodne manjšine v drugih državah morajo biti in ostati dobri in lojalni državljani svojih lastnih držav. Vem in prepričan sem, da se jim v tem oziru ne more ničesar očitati. A našim manjšinam ne more nihče zabraniti — to je splošno sprejeto in priznano načelo — da bi ee ne čutili kct člani svojega naroda in ne udeleževali njegovih kulturnih dobrin! Obsodba blokov in front Z vsemi sosednim državami hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Maloštevilni kratkovidni Ijudje sicer žeHjo v zadnjem času, da bi naša država šla v neke bloke in fronte. Za te fronte bi hoteli, kakor iz- javljajo, preliti cefo zadnjo kaptpo krvi, a kolikor jih pozaaino, ne svoje krvi, ampak drugili. Širokoustiieži so poaavadi sl&bi junald! Tudi o naših frontaših t Španiji irisrao čuli posebnih junaštev niti v njihoyih lastnili samohvalah. Sicer pa si bomo g teroi španskiini junaM kmalu strogo pogiedali iz oči v oči, ker nam jib. sedaj vračajo. Zvestoba za zvestobol Zunanja politika sedanje Jugoslavije je jasna za vsakogar. Mi hočemo ostati zvesti svojim starim in novim prijateljem in v tem smislu je tudi naša deviaa: Zvestoba za zvestobo! Giavni cilj ia edini calj naše zunanje politike je: Ohraniti svoji državi sveti mir! Bloke in fronte pa prepuščamo drugim in jim samo to želimo, da sr pri tem ne opečejo svojih prstov. Vlada dr. Stojadinovica pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza in namestnikov si js v zunanji politiM obdržala svoje stare prijatelje in si pridobila novih. ter kljub zaslepljenemu nerganju nekaterib. veenih nezadovoljnežev doscgla velike, neprecenljive uspehe v korist države in. človečanstva. Mir in red na znotraj Z ozirom na našo notranjo politiko se Lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirljivost, strpljivost, mir in red. Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešitev vseh notranjih. problemov, ki si jih upamo rešiti, ako ne že načelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah. Volitve in obči napredek v drž&vi Kdaj bodo volitve? Na to vprasanje se še danes ne more odgovoriti. Lahko pa rečemo s sv. pismom: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne ure, ne dneva.« Gotovo pa je, da volitev jutri še ne bo, kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji. ' O gospodarski politiki ne bom govoril, tu govorijo dejanja sama. Centralna oblast in banske uprave se trudijo, da v merah, kakor nikdar do sedaj, zadovoljijo želje naroda. Ob 20 letnici naše države lahko mirno rečemo: Jugoslavija dela in napreduje na vseh straneh in na vseh poljih. Ponovitev zvestobe državi Bratje in sestre! Prišli ste iz vseh krajev naše zemlje med Dravo in Muro in zemlje preko Mure. Prisli ste peš in na vozovih, na kolesih, motorjih in avtomobiM, prišli ste na to proslavo politične, prosvetne, ognjegasne in vse druge vrste organizacije. Jaz se vam za to proslavo v imenu predsednika vlade, M vam pošilja srčne pozdrave, in vse kraljevsko vlade, kakor tudi v svojem lastnem imenu najtopleje zahvaljujem, Ne mogla bi bSfci ne večja pa tudi ne učinkovitejša! Ponovimo danes svojo zvestobb d» dr?ave ter vzkliknimo: Živela naša država Jugoslavija'5 Živela naša slovenska doinovioal Živel kralj Peter! živel knez namestnik Pavei in kral)»»aka namestnikal Ko je dr. Korošec končal svoj govor, je Bledilo navdušeno ter dolgotrajno odobrajVanje naroda z živio-klici iz moških ter fantovskih gri iai z ljubkLm mahanjem z robd, b katerim se mu je zahvaljevaio Ostali govomlM 2a voditedjem dr. Korošcem J> naakrvSi na, taibor izbrane beaede g. ti?. Joslp Hohnje^ predsednik Prosvetn« zveaft, Podčiv tal je neizpodbitno dejstvo, da je naša sio vensfea prosveta državoljubna. ai državotvorna, ker je odLoeno in odliČDo narodna. Naše prosvetne organizacije so bile od. nakdaj trdnjave slovensiko misli, K^r eo te trdiijave staie, naš narodni nasprotnik: > svojiini raznarodovalninii nakanaini i^ uspeL Z uma svetlim mečem, M ga je n»ša prosveta delila kot obrambno orožje med naše Ijudstvo, je naš narod, y Sgar prvih vrstah je staia naša vria mladina, zmagovito odbil vse nakane in napake razaarodovalcev. Tako je naša prosveta rešila Slovenijo za Jugoslavi^>. Njena naloga v bodočnosti bo: napredek Slovenije v Jagosla^dji in. Jugoslavije po Sloveniji! Sledil je govor senatorja g. dr. Franca Sehaubacha, v katerem se je zavzemal za pravice naše narodne manjšine na Koroškem. GovoriE so še prav kratko in ies jedrnato: g. Mirko Geratič v imertu Zveze slovenskih fantov. Za slovensko visokošolsko mladino akademik Andrej Fidelj, za dekliške krcžke gdena Marica Kramberger. S prar poBebnim ognjem sta bfia govo* jena ia > velikim navdušeajem ^rejaft^ govora kmefca Jožei« Špindler ja m. g. Sam ja iz Goraje Radgooe za gasUcsL Vsem govomikom ee je t imsua dbmk nega naroda zahvafil g. dr. Leskovar fel jte zakl juffl knog ene popddne tabor, k» terega bodb pomnaji obmejni SJoveuci kol nezabnl spomia na 20 letsko Jugcsdsv^ Razhod Najlepše m. gzmljivo je zsMjučSa tabot! godba mariborRkDi gasilcer z odlgranjei« slovens&e b.tmne »Hej Slovsnci!«, kat«o je prepeva&t kot iz eaega mogočaega grii tisoeera šn tisočera množica od napala^« šib. do najstarejašli. Nastopfla je četa rediteljev ter je ra»« vrstila zbrane v nov sprevod za razhocL Voditelj čr. Korošec se je kt>j po tabont pojavil na stopnišču pred giavnim viw»dom v cerkev in si je od tam ogledoval burno pozdravljajoči ga lepo urej^ii in oir zvokih godb pjlagoma na spodnjem kraju trga razhajajoči se mimohod prav is dna srca mu vdanih ter hvaležnih rojakor iz Slovcnskih gorie ter iz Slovenske Krst* jine.