Govor poslanca Roškarja v poslanski zbornici dne SO.mov. 1910. (Po gtenografičnsm zapigniku). Visoka zborniea! Zdi se, da je nastalo vpraSanje glede draginje, o katerem se razpravlja, mnogo bolj.iz nekega obžaiovanja vrednega razrednega boja, nego-li iz resnične bede inestnega in obrtnega prebivalstva. Protiagrarci ravnajo ž njim enostransko in bi bile posledice za vse avstriisko prebivalstvo silno škodljive, če bi se uresničile vse te zahteve. Nočem tajiti, da imamo sedaj draginjo. Draginjo živil je povzročila zadnja leta cela vrsta okolnosti. Cudno je, da govorijo socialni demokratje tukaj v. visoki zbornici skoro izkljueno le o draginji mesa in kruha. Ali so postala edino živila dražja? Se li niso vsi obrtni izdelki že mnogo prej primerno veliko bolj podražili? Moral bi ponavljati, ako bi liotel vse natanko in podrobno izvajatt. Gosp. poslanec dr. Damm je pred kratkim tako obširno in jasno s številkami dokazal, da se začenja draginja pravzaprav Šele na, Dunaju. Že iz tega se razvidi, da je očitanje, češ, da smo mi kmetje mesni oderuhi, neopravičeno. Moja želja pa je, zastopati koristi onih, ki so me semkaj poslali in nekoliko opisati razmere na deželi, ki jih bržčas naši nasprotniki niti ne poznajo. Mora se pafi priznati, da je suša zadnjih dveh let napravila kmečkemu prebivalstvu marsikatero rano. Ni bilo lahko to prenesti, priskočila nam je sicer država nekoliko na pomoČ, vendar je bila ta pomoc navadno že prepozna. Splošno nikakor ni bilo zadostna, da bi v resnici odvrnila draginjo, čez katero se <Janes vse pritožuje. Zadostuje, ako navedem, da je došla krma in slama v nekaterih krajih Šele meseca maja in junija pribodnjega leta, ko je bila vendar paša že mnogo prej, da se ohrani živina. Kot nadaljni dokaz bi si dovolil navesti, da se je moralo v mojem volilnem okraju v enem edinem kraju v enem dnevu zaklati v sili 19 komadov živine. Meso se je sicer med ljudstvo razdeliio oziroma deloma prodalo, vendar ni prineslo to nobenega liaska, ampak le škodljive posledice. Tudi skoro ne verjamem, da bi bilo mogoče tudi v bodoče talco poceni pridelovati, kakor se je svoj čas godilo. Takrat smo poceni pridelovali, ker smo bili vsled razmer k temu prisiljeni. Takrat smo prodajali živino met. stot za 40—45 K. Da živinorejec pri tem ne more izhajati, bom pozneje dokazal. Pri današnjih cenah se pridelova.ini stroški ne pokrijejo. Pridelovalni stroški sc se tudi vsled podraženja delavcev povišali. To so je že pogosto povedalo v visoki zbornici. Vendar ise zdi, da tega nihče no6e upoŠtevati, da nimamo na deželi skoro nič več delavcev. V mnogih slučajih jo posestnik, kmet, obenern tudi lilapeo, njegova žena je dekla, in oba niorata oskrbovati vse delo. Storlta, kar storiti moreta, vee kot je mogoče, pa nihfie ne more storiti. Ako bi imela potrebno delavsko moč, bi bilo gospodarstvo boljše in bi se tudi več prideiaiu, (Odobravanje.) Racl bi tukaj pojasnil, kak je pravzaprav pri današnjih razmerali resničen zaslužek, Stajerska je dežela, ki je za živinorejo jak'o pripravns, in živinoreja je takorekoč najboljši vir, kjer moremo doseči najboljše dohodke. Vsled podraženja vsega, česar kmetovalec ne more utrpeti, vsled okolišcine, da so se davki najmanj za 100 odstotkov proti oniin v sedemdesetih letib povišali, mora k.met skrbeti, da vse te izdatke pokrije. Vprašal bi torej, koliko more pri današnjih ugodnih razmerah glede cen pri eHem komadu živine na dan zaslužiti. Dovoljujem si navesti najugodnejši slučaj, kjer se da kaj doseči. Vzemimo, da se pita en par volov; v teku 4% let postanejo lahko v najugodnejšem slufiaju 15 meterskih stolov težki. To pa se že ne da \-eč doseci z navadno Krmo,. Tukaj se morajo že rabiti močna krmila, ki se pa dobijo lo z velikimi stroški. Ako smo v stanu danes take vole prodati na Stajerskera po 80 K za meterski stot, potem smo s tem seveda popolnoma zadovoljni. Ako se pa upošteva krma za 4% leta, sledi iz tega, ker smo pac v stanu prodati te vole za 80 K nioierski stot, torej za 1200 K, da imamo na dan 1 K doliodkov. Pri lem pa je všteto vse: navadna krma, močna krmila, trud in delo, steIja, tudi izdatki pri hlevu, To je najugodnejši slucaj. Pri teh cenah se torej pitanj« komaj izplnčn. Kako se naj pa izplača pri nmogo nižjih cenah, kakor so navadno? V tiajveč slufiajih' — sam sem to izračunil — jc komaj raogoče doseči na dan 25 do 30 vin. od enega komada živine. Iz tega sledi, da je posestnik tisti, ki mora najceneje, ne najceneje, ki mora zastonj delati. Rad bi velecenjene gospode od one strani, ki nas imajo za živinske in mesne odoruhe, vprašal, koliko bi stal en par volov, ako bi si račuuali mi isto dnevno plaeo, ki se raora dajati v mestih delavcem ? V raestili in posebno pri industriji menda ne bo delavca, ki bi delal pod 3 K na dan. Koliko bi stalo meso, ako bi bili delavci na deželi tak.o plačani? Gospoda moja! Ta preraiBun prepustim vam samim, dobro bi bilo, ako bi ga hoteli izvršili. Priši; bi gotovo do clrugega, zakijučka in bi rekli: Ne, kmei ni mesni oderuh. (Odobravanje.) Zelo pogosto, go&poda moja, se je tukaj poudarjalo, da, ee bi enkrat cene padle, bi s tem ue bili oškodovani mali in srednji kmetje, ampak veleposestniki. Dovolim si vani dokazati nasprotno. Srednji posestniki pridelujejo največji del živil. To se razvidi iz nasiednjega. Poslužujem se tukaj uradnih poročil, ki so gotovo resnifina. Zadnje štotje se jo vršilo leta 1902 v mesecu juniju in se je naštelo 9,025.208 komadov goveje živine in 4,365.072 svinj. V resnici pa jih je gotovo ve5. Imel sem Že veSkrat priložnost, biti pri takili šletjili iii sem jih že tudi sam vodil. Videl sem, da niiiogo posestnikov nikakor ni bilo voljniK, naznaniti polno števijo živine, ker so imeli ne popolnoma neopravičen slrah pred davgnim vijakom gosp. iinančnega ministra. Bilo bi torej gotovo nekaj ve6. Takrat so bili obrati po velikosti razdeljeni v 9 razredov, in iz tega sledi, da- imajo posestniki do 1 hektarja zemljišča 418.454 komadov živine ali 4.'5%; od 1 do 2 lia zemljišča 813.553 komadov ali 9'1%,, od 2 do 5 ha zemljišča 1.975.503 komadov ali 21*8%, od 5 do 10 ha zemljišča 1,612.774 komadov ali 17'9%, od 10 do 20 ha zemljiS-a 1,726.258 komadov ali 19'1%, od 20 do 50 ha zemljišča 1,493.417 komadov ali 16'6%, od 50 do 100 ha zemljišča 301.713 komadov ali 3'4%. Tukaj številke močno padajo; čez 100 ba zemIjišža naprej narašcajo zopet nekoliko, a se ne dajo spraviti v nobeno razmerje z drugimi, kajti znašajo samo 679.536 komadov ali 7'5%. Iz tega je paS razvidno, da zadene in mora zadeti vsako pacianje cer? na vsak način raale in srednje posestnike. Dovolil bi si tud: glede svinj navesti statistiko. Tvikaj opazujemo skoro isto razmerje, kajti Štelo se je do 1 ha zemljišča 368.690 komadov ali 8'5%, od 1 do 2 ha zemljišča 445.146 komadov ali 10'2%, od 2 do 5 ba zemljišča 981.935 komadov ali 22'5%, od 5 do 10 ha zemljišča 808.701 komadov ali 18'5'%, od 10 do 20 ha zcmljišea 872.291 komadov ali 20%. od 20 do 50 ha zemljišča 674.273 komadov ali 15'4%, od 50 da 100 ha zemljifeča 103f6U komadov ali 2'5%, nad 100 ha zemljišCa 105.335 komadov ali 2'4%. Iz tega pač sledi, da je pri živinoreji sploh isto razrnerje. Ponavljani, da izreja mali in srednji kmečki stan največ žiMne in da je torej z vsakim padanjem cen najbolj prizadet. Na, kmečki stan, ki ima 2 do 50 ha zemljišča, pride 6,611.952 komadov goveje živine ali 75.4%. Na veleposestvo pa samo 10*9%. Pri svinjereji ostane razmerje skoro nespremenjeno, in sicer imajo kmetje 3 milijono 337 tisoč 200 komadov ali 76'4%, od tega najmanjše posestvo do 2 ha 18'7%, med tem ko odpade na veleposestvo samo 4'9%. S iera je trditev, da bi bili pri padanju živinsk.ih cen samo veleposestniki prizadeti, popolnoma ovržena in doprinešen dokaz, da redijo kmetje zelo pogosto živino pod lastrnmi stroški. Predbaciva se nam tudi, da nikakor nismo v stanu toiiKo pridelati, da bi se mogla pokriti domača potreba. Ugovai-jam temu in se sklicujem na Neračijo. Nemčija je vendar v mnogo ve6ji meri industrijalna država nego Avslnja. Kmečki stan je tam v manjšini in vendar prideict mnogo več nego mi. Ali je tam zemljiftče boljšo obJeiauo? No vorjamcm. Jaz sem mnenja, da so naŠe proizvajalne razmere celo ugodnejše; samo druge reci manjkajo. Na Nemškein je vlada, dobro vedoe, da je kmečki stan dober redilni stan, podpirala kriioto ne le z zadostn.imi redilnirai Bredstvi, sk-rbela je tudi za to, da se je tam pravočasno uvedlo kmeftko zadružništvo, da se je lahkc najboljSe razvijalo, tako, da služi danes že splošnemu blagru. Ker pa dajo Številke najboljši dokaz, se sklicajem na to, cla pokrije Nemčija 94'9% lastne potrebe."(Cujte! Cujte!) Ker je pri nas kmecko prebivalstvo Se vedno v večini, čeravno to nadštevilo z vsakira ijudskim šteijeiD pada, bi bili pac še prej v stanu, popolnoma pokrili potrebo domačega trga. (Poslanec Povše kiiče: Dejstvo je, da izvažamo za več milijonov!) Cislo goio.-o! Kajpada bo to samo potem mogoče. ako ne bodo živinske cene bolj padle, kakor dovoljuje;io razmere in bodo proizvajalni stroški Še poknt'. Po takih cenali pa, kakor jih zahtevajo gospodje socialni demokratje, ali kakor so po porocilu gospoda socialnega demokrata Glockla na Angleškem, kjer stane 1 kg govejega mesa samo 85 vin., avstrijski kmet mesa ne inorc dati. (Odobravanje.) Na Angleškem se dobi raeso od živine, ki zraste na paši in ostane celi dan na prostem. Mi pa moramo živino najmanj šest mesecev krniiti v hlevu. Da postanejo s tem stroški za rejo mnogo veeji, je pač saraoumevno. Priznavam, da je znižanje cen mogoče. To bo kmalu samoodsebe nastopilo. Poznara razmere iz lastne skušnje. Ceravno nam je suša zadnji dve leti prizadela velike izgube, se bo siauje živine vendar povzdignilo, in lahKO izjavim z vsc gotovostjo. da bomo že prihodnje mesece postavili na trg veliko število pitane živine. Dobil sem slučajno iz Maribora poročilo o sejmu od zadnje sobote, ki pravi, da se je prignalo toliko svinj na trg, da jih ni bilo mogoče razprodati (Čujte! Cujte!) Ne bo dolgo ti-ajalo, že v nekaterih raesecih bo dopmicšen dokaz, da so se naše doraače razmere zboljšale, posebno radi bbgate klajne letine, ki smo jo imeh letos. Pomoc je mogoča, toda država bi morala čislo na drug nafiin sodelovati, kakor je storila dosedaj. (Odobravanje,) Gospodje socialni demokratje nam predbacivajo, cia smo vtaknili v žep celih 6 milijonov lii nismo mogii za to ničesar storiti. (Klic: Saj jih jili se nisnio dooili.) Prvič jih še nismo dobili in drugič bi, 6e bi bili dobili 50 milijonov, ne mogli takoj odstraniti škodo, ki smo jo imeli zadnji dve leti. To je vendar izključeno. Gospodarim na svojem posestvu že 25 let, a dveh tako slabib let, kakor ste bili rainoii, So nisem dožhel, tako usodepolna suša ju je spremiiala. Upanje je vendar, da se taka leta ne bodo pogosto poiiovila. Tudi se je takoj izračunilo, koliko od teh sevt milijonov odpade na en k.omad živine. Zdi se nam, da, pride iz tega celib 34 ali 35 vin. Dozdeva se mi, dti si gospodje, k'i se morajo pečati s tem, kako bi se koristonosno nporabila ta svota, še niso cisto na Jasneni glede tega Na Štajerskem se premišljuje že od časa, ko se je ta pogodba napravila, toda izvršilo se dosedaj še ni nič. Ako čitamo, da je za druge stvari toliko skrbi, da se plovstvenim družbam, ki naj bi se peeale s prokmorskim prevozom, že danes daje podpore in se jin: hoee dati celo jamstvo za slučaj, da bj te pošiljatve ne bile trajne, potem pač morarao reoi, ti zneski bi bili naloženi mnogo bolje v domačem kinetijstvu. (Giasno odobravanje.) Tndi na polju spopolnitve in pospeševanja zadružništva nam je ostala vlada še mnogo dolžna. Res ni to sarao od nje odvisno, temelj za to se mora postaviti v ljudstvu. Toda brez primernih sredstev se to ne da lako lahko napraviti. Vsak začetek je težaven, in temboij pri ljudstvti, ki že tako vsled raznih okolnosti nima sk.oro nobenih sredstev. Potemije tudi potrebno prinierno nadaljiio izobraževanje kraečkega slanu. Z obžalovanjem moram reči, da je kmet v ieai oziru najbolj zaneraarjen. Malo število kmetijskib šo! uikakor no more zadosti doseči. Tudi postanejo le nekateri, ki so se izobrazili v kmetijskih šolah, zopet kmetje, večina si izvoli drug poklic, kjer ima boljše življenje, kakor v kmečkem stanu. Že v ljudski šoii naj bi se postavil temelj, na katerem se laliko potem kmet nadalje izobrazuje, da se ljudstvo potem bolj drži domače grude. (Glasno odobravanje.) Rad bi 6isto kratko tudi omenil uradniško vpraŠanje. Najprej se je poskrbelo za povišanje plač, ki se je deloma že izvrsilo, in bojim se, da se bodo v kratkem z uvedbo nove službene pragmatike tudi pla6e Še bolj zvišale. Nikomur nisem nevošljiv, privošcim to gg. uradnikom popolnoma. A da pride to sedaj kar tako naenkrat, da gospodje nikakor ne morejo izhajati, se mi vendar zdi nekoliko preveč čudno. Uvoz mesa v taki množini, da se mora delati s tem domači živinorojt Škoda, se mi ne zdi upravičen. Ako se dopusti uvoz letnib 33 milijonov kg — in ta vsota se zdi gg. socialnim demokratom §e premajhna — vprašam vas, volecenjeni gospodje, ali bo imelo to kak upliv na naše proizvodstvo ali ne? Imelo bo tak upliv, da bo pri nas živinoreja nemogoča, kajti dandanes se zahtova od kmeta mnogo preveč, kakor da bi bil v stanu za dolgo ftasa zopet zastonj proizvajati. To bo sploh nemogoče. Velecenjeni gospodje! Že prej sem rekel: vlada je mnogo kriva. Fonavljam to in dokažem to s tem, da je res že tako dalei; prišlo, da nimamo niti poljedelskega ministra. Nikakor nečem s tem zadeti vodje poljedelskega ministrstva, ne, moje visoko spoŠtovanje pred njegovo osebo. Vera tudi visoko ceniti njegove izborne moči, vendar mislim, da bi bil že skrajni čas, da bi imeli danes na tem mestu poljedolskega miaistra, ki bi iinel cel pogled v kmetijstvo, bi lahko prosto odloCeval in lmel tudi močno ozadje, da bi va- roval naše koristi. Žalibog tega nimamo in navadno govorijo drugi ministri, kakor n. pr. trgovinski minister, v imenu poljedelskega ministrstva. Pa tudi proračun za leto 1910 dokazuje, da vlada nikakor ne namerava resno storiti za kmetijstvo to, kar bi bilo polrobno, da bi povzdignila našo proizvajalno mo6, ki bi mogia zadostiti vsem našim terjatvam. Zato se nam pa nalagajo vedno nova bremena. Gospod iinančni minister jo vendar izjavil v svojem govoru, da, čeravno nove davčne predloge niso bile vložene istočasno s toletnim proračunoin, se jim nikakor ne odroče. Pridejo torej pozneje. Mi vsi pa se spominjamo, da se -je botelo v lanskem proraSunu Cisto brezobzirno najbolj zopet proizvajalne stanove osreCiti z novimi davki. Menite li, gospodje, da ni zunaj na deželi nobene bede? Ne verjamem skoro, da bi se dala mestna ali industrijalna beda primerjati z bedo na deželi. Popolnoma sem prepričan: ako bi se odvedlo industrijalne delavce ven na deželo, bi se jira odkazala tam tista stanovanja, kakor jih ima revno kmecko ljudstvo, in bi se jim dala taka hrana, kakoršno zavživajo pridni kmečki delavci, ki so pogosto celo zirao brez krulia, potem bi mestni delavci tam najbrž ne vzdržali dolgo, ampak bi jo takoj odkurili nazaj. Dokaz za to je že davno doprinešen in obstoji v tem, da je beg z dežele tak, da hujši že splob ne more biti. Tje se pafi nihče no6e siliti, kjer mu gre slabše. Kajpada gre vsak tjekaj, kjer ima upati boljSo usodo. Že v začetku svojega govora sem rekel, da bi, 6e bi se posrefiilo vse to izvršiti, kar zahtevajo gg. socialni demokratje, poiem bi bilo ne le uničeno naše kmetijstvo, temvee po njem tudi vsi drugistanovi. Nočejo uvideti, da ima industrija ravno v kmečkem prebivalstvu najboljše odjemalce, in sicer v domačem kmečkem prebivalstvu; to so njeni najboljŠi konzumenti (zavživalci). Nifi ni ljudem predrago, samo meso in kruh. Meso se vendar dobi Še za 2 K kilogram. 1 kg podplata stane 4 K, surovina k temu stane pa samo 1 K. Na ta način, menim, pač industriji ne more iti pri tem ])reslabo. Gospoda moja! Ena porcija govejega mesa s prikuho stane tukaj na Dunaju 60 do 64 vin. (Klic: Kje?) Da, mnogo je takili gostiln; jaz obedujem vsak dan po tej ceni v posteni gostilni — to je mnogo predrago, se govori. A ena čašica crne kave stane 60 vin. Vprašal bi vas: V čem pa je ve6 redilnib snovi, v eni porciji dobrega govejega mesa, ali pa v eni feašici Črne kave. Toda za take razločk.e se nihče ne briga. Danes ,je postal obicaj, da se kmeta bije, ga stiska, se ga hoče uničiti. Kar bo potem sledilo, za to se tudi nihfte ne briga. Cuditi pa se moramo pred vsem, da se dobijo kme6ki zastopniki, ki — ne bi se rad popolnoma tako izrazil, kakor mi je na srcu — ki pa na tako necuven naein gredo isto pot z gospodi socialnimi demokrati in bodo ž njimi glasovali za uvoz mesa. Rad bi vedel, kateri kmefiki zastopnik je v stanii z mirnovestjo to storiti. (Medklici.) Med drugimi je n. pr. kraefiki zastopnik g. pl. Pantz raenil, da na deželi zunaj ni nobene živine vefi, da so hlevi prazni; ne manjka le pitane, temvefi tudi plemenske živine. Ce srao že tako dalefi, potem raje kar zaprimo. Ce ves ni ničesar več, potem kmetje nimajo nic vefi tukaj iskati. Zadnji ostanek delavcev, ki Je Še, gre kar k industriji in v mesta. Mi kraetje pa pograbimo svoje stvari skupa,i in se izselimo. Ne verjamem skoro, da bi se nas v kaki drugi državi hujše stiskalo, kakor vAvstriji. Eden izraed gospodov socialnih demokratov se je izjavil, Evropa, posebno Avstrija bo postala ])opolnoma industrijalna, mi ne rabimo več poljedelstva. Vprasal bi vas pa: Ali boste potem od železa m jekla živeli? (Jako dobro!,) Cudim se, da se tukaj no moremo med seboj zediniti, tembolj, ker nikakor ne morern priznati, da bi kmetijstvo na kakSen koli način Skodovalo industriji ali mestom. Pae pa se dogaja nasprotno. Dežela je, ki mora najvee storiti, da pospešuje napredek drugib stanov. (Priznanje. — Poslanec Beer: To smo že stokrat slišali!) In vendar tega ne verjamete. (Veselost.) Hitim h koncu in refiem le Se: Opustimo ta prepir, lotimo se raje druge gospodarske politike. Sknšajmo se zediniti. 43anes ni Še vse izgubljeno. Mi moremo razmere v Avslriji na tak nafiin urediti, da se lahko vse Ijudstvo osreči. Ne tirajrno tako daleč, da storimo vse to, kar napravi lcmetijstvo nemogoče. Gospoda moja! Navedle so se danes že tako z dokazi podprte Številke, da mislim, da mi ni treba se ž njimi še dalje peftati; a tudi jaz sem dokazal, da se godi mestnemu in industrijalnemu prebivalstvu Še vedno boljše, nego kmeftkemu. Povzemite iz tega nauk: enaka pravica za vse. Medsebojna ljubezen naj zopet oživi, potem bodo nastale zdrave razmere in vsi bodemo imeli dovolj za življenje. (Glasno pritrjevanje in odobravanje.)