Tečaj XVII. gospodarske, obertniške in List 19 nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 11. maja 1859 krnetijske družbe v Ljubljani Letni zbor Kakor vsako leto so tudi letos Njih ekscelencija gosp deželni poglavar grof Chorinsky poslavili s svojo priču-jočnosti zbor, v kterem se je snidilo kakih 40 družbenikov iz Ljubljane in dežele. Družbini predsednik gosp. Fidel i s Terpinc je s serčnim nagovorom pozdravil pričujoče in z zahvalo omenivši mnogotere podpore, ktera je v preteklem letu družbi došla po poddružnicah, slavni deželni vladi in zlasti preuzvišenemu gosp. deželnemu poglavarju, je imenovat 11 poročnikov, ktere so slavne krnetijske družbe našega cesarstva poslale v zbor. da so bili nje namestniki, namreč: grofa A. lio šta > mar ska družba gosp. dvornega svetovavca henwart-a, družba v Lineu gospod dr. H. Costa-ta jars ka družba gosp. Ferd. Schmid-a, družba dunajska česka, zagrebška, bukovinska, celovška in sale- burská gosp. profesorja dr. Bleiweis-a, družba tiroljska gosp. A. Brus-a, družba v Galicii pa njega (predsednika). Potem so se po versti programa začeli pomenki. Pervo je bilo, da je tajnikov adjunkt gosp. A. Brus ob krátkém naznanil važniše reči, s kterimi je glavni odbor v imenu krnetijske družbe opraviti imel preteklo leto, ker vseh 360 razlagati, bi bilo predolgo in bi presegalo kratki čas, ki je zboru odločen. Le tudi ob krátkém jih bomo tudi mi omenifi; kdor želi vse od konca do kraja zvediti, zvé to lakko v pisarnici družbini. Vaznise reci so bile sledeče: Visoko c. kr. ministerstvo notranjih oprav je poslalo družbi osnovo postav, po kteri se je za pogojzdenje golega Krasa ustanovila primorska družba, in je ve- družbi, naj tudi ona po tej osnovi predela svojo osnovo postav, ki jo je za ob del o vanje Krasa zložila lelo naši pred tremi leti. Po zaslisanih poddružnicah notranjskih je nasa kmetijska družba slavnému ministerstvu odgovorila, da od tište osnove postav, ki si jih je primorska družba v omenjeni namen napravila, nobenega izdatnega vspeha ne pričakuje, da tudi skušnje poslednjih let na Primor skem ne razodevajo dostojnega napredka, in da kranjska kmetijska družba od tistih postav, ki jih je osnoval pred 3 or » leti zbor v Postoj ni za obdelovanje Krasa (Cultivirun des Karstes) veliko več koristi pričakuje, in naj bi te postave poterdilo sl. ministerstvo. Celovška c. kr. kmetijska. družba je prosila našo, naj ji pové vse natanko, kako je napravila v Ljubljani solo za podučenje kovačev in živino zdravnikov vstreči tem željam, smo poslali v Celovec popis cele ? osnove omenjene šole. ? Sl. ministerstvo notranjih oprav je velelo družbi, naj mu pové, ali v tej osnovi, kakor so dozdaj poddružnice krnetijske družbe, one morejo tako pridne in delavne biti kakor je želeti, ali je morebiti kake prenaredbe treba in kakošne? Glavni odbor je odgovori!, da sedanja osnova poddružnic je dobra pomocnice, rala;— edino česar bi treba bilo, je, da bi pisma med pod-družnicami in glavnem odboru bile tako pošt nine proste kakor so pisma med družbo in pa ces. gosposkami, ker to kar glavni odbor dopisuje poddružnicam, one pa njemu, ne zadeva nikoli naše dežele. da poddružnice so družbi največje da brez poddružnic bi vsaka družba le hi- . V nic druzega kakor obeni prid kmetijstva Mestni magistrat je vsled višjega ukaza sl. ministerstva notranjih oprav, kteremu ima odgovor dati: zakaj se je v poslednjih 10 letih cena mesa in kruha, stanovališč in dníne tako podražila? kmetijsko družbo vprašal, naj mu tudi ona o tem razodene svoje misli. Družba je brez ovinkov, od pervega do zadnjega naštela vzroke že večletne dra- gine 5 in ni nič zamolčala, ker misli, da dragino delà ker pomoč je v bolezni le tedaj mogoca, ako se njeni vzroki odpraviti morejo; kdor tedaj hoče pomagati, mora pred vsem vzroke poznati. Sl. deželno poglavarstvo je družbi velelo naj i glede na sedanji stan Ijubljanskega rnahú (morast) in v soglasji z dotično komisijo pové, kako naj bi se vprihodnje ravnalo njegovo obdelovanje sploh in požiganje posebno? Kmetijska družba se je pogovorila s sl. komisijo, ki je postavljena za osušenje ljublj. močvirja, in poterdila njeno mnenje, da je pred kaj je na mahu že popolnoma obdelanega, kaj na pol vsem natanenega popisa treba: kaj ? malo, kaj celó nic itd. Potem še le, ko se bo vse to po-zvedilo, je še le mogoče ravnílo (regulativ) za obdelovanje mahú in potrebnega požiganja določiti. Ob enem je prosila, naj bi pri omenjeni komisii tudi kmetijska družba imela svojega namestnika inje za to opravilstvo gosp. Ambroza na-svetovala. Sl. deželno poglavarstvo je g. Ambroža poterdilo. Slavno deželno vladařstvo je vprašalo družbo kmetijsko, kaj ona misii zavolj novih sej m o v, za ktere so soseske v Dobu, K rašn ji in S muk u prosile, in zavoljo prenaredbe sejmov v Krajnu, za ktero so nekteri odbor- niki krajnskega mesta prosili. Kmetijska družba je povsod odgovorila, kakor misii, da bi utegnilo prav biti. Neka kantonska nevarnosti ognja in uganja, ponoći ne sme p sposka je prepovedala, da se zavolj ujzdanosti, ki se na podih veckrat roso meti. Zoper to prepoved Na povabilo sl. ministerstva notranjih oprav, naj bi se se je pritozila neka županija. Sl. deželno poglavarstvo je ašalo kmetijsko družbo: ali ta prepoved ni v škodo tudi kranjska kmetijska družba naročila na en iztis tistih vpras bukev, v kterih bojo popisane in namalane plemena kmetijstvu? Res je sicer, da je to stara šega 9 res je tudi ? vse imenitnise goveje živine našega cesarstva, je naročila družba en iztis in poslala 20 goldinarjev za to. ravno pouoči meti da se proso hitro spari; al da bi se to delo móg ni Omenjene bukve dosihmal še niso prišle na svetio. Kako Je ka let pisano. . L. obnesla, je povedala družba Dunajska c. kr. kmetijska družba je prosila našo, sl. deželnemu vladařstvu tako, kakor so ji to poddružnice naj ji pošlje postavo za obéra nje gosenic in pa po- vediti dale stavo nogradško; pa rekli, da je še nimamo. u n o smo ji berž poslali, od t e Na vprašanje sl. deželnega vladařstva: ali naj se gospod Baumgartnarju dala pravica, na mahu napraviti - 1 tO — fabriko za mnogoverstne olja, parafín, amonijak itd., je družba odgovorila, da. Na prošnjo c. k. komitatne gosposke na Reki je poslala lani kmetijska družba 4500 jabelenih in hruševih div-jakov po 3 y2 kr. Mesca novembra je družba napravila očitno pre-skušnjo učencov kmetijskih sol, kteri so se dobro obnesli. Družba je to si. deželnemu vladařstvu vediti dala. Gosp. dvorni svetovavec grof Hohenwart je daroval kmetijski družbi in pa živinozdravilski šoli mnogo bukev; družba se je grofu za lepi dar zahvalila. Da bi se proti Ljubljani obernjene gole rebra Golovca z drevjem zasadile, se je kmetijska družba obernila na mestni magistrat, kteri ji je odgovoril, da se utegne to kmali zgoditi. Veliko opravila je imela družba s tern, da si je spet ízprosila od si. ministerstva tistih 600 gold., ktere plačuje za zidanje kovaške in živinozdravniške šole, in pa tistih 800 gld., ktere je dobila dosihmal za štipendije učencov kmetijskih šol. Teh 800 gold, pa bo dobila Ie še letos in prihodnje leto; če pa vprihodnjič ne pokaže, da v kmetijske šole ne hodijo tudi kmečki fan tje brez štipendij, je to znamenje, da Krajnci še ne spoznajo, kakor drugod, potrebe in dobička, da se mora kmetijstvo zraven delà tudi v šoli učiti. Ako se tedaj prihodnje leto ne bo oglasilo tudi drugih kmečkih fantov za kmetijsko šolo brez štipendij, se bo pa družbi vzel o tudi tistih 880 fl., kteri so bili doslej za štipendije določeni. , Kako na Laskem ravnajo murve in pa svilode? Našim murvo- in sadjorejeom v poduk. (Dalje.) Ko so jajčica do dobrega osnažene in osušene, se shranijo v kaki lončeni, cinjasti ali pa dobro počinjeni po-sodi, pol pavca na debelo nasute, v hlađen pa suh kraj, kjer je 6 do 8, k večjemu 12 stopinj gorkote po R., dokler pride čas valjenja, kamor pa ue smejo ne miš i ne drugi merčes i zahajati. Rudečkaste jajčica so večidel nerodovitne, akoravno imajo nekoliko žlezaste tekočine v sebi, in v vodi na dno popadajo. Po skušnjah sem se prepričal, da se je od 500 rudečkastih jajčic le ena sama gosenca izvalila. Kakor se previdi, kdaj bo murva začela zeleneti, potem se ravná tudi čas valjenja jajčic. Kdor previdi, da bo imel v 10 dneh že dovelj perja za pitanje, zná brez vse skerbí tudi jajčica za valjenje pripraviti. V Lombardii nastavljajo skoraj po vseh krajih jajčica za valjenje zidnih červov na sv. Jurja dan; sploh imajo pa v navadi jih nastavljati od sv. Jurja, to je, od 24. do zadnjega aprila. Da se bodo jajčica valile, jih deni ponoći v leseno ali pa iz debelega papirja napravljeno in s papirjem povlečeno, 6 pavcov dolgo, 4 pavce široko in 1 pavec visoko škatlico, — kjer pa ne smejo višje od pol pavca nasute biti. Tudi se more škatla za več unč jajčic napraviti, namreč z več predaleki po ravno poprej naznanjeni meri. Posamesne škatlice za eno unco jajčic, kakor tudi one z več predaleki, se morajo s štcvilkami za vsako unco posebej zaznamovati, da se potrebne opazbe natanko zapisujejo. V nalašč za valjenje sviloprejk odločeni sobi, kjer je okoli 14 stopinj gorkote po R. *) se škatlice z jajčici po mizah razstavijo, ondi pa, kjer imajo prav veliko židne zaloge, jih tudi po lesah pokladajo; toda omenjene lese se ne smejo sten tiščati, ampak najmenj en pavec preč od njih stati, in stavijo se nalašč za to v tla vzdidane oklepe tako, da lesa nad leso po komolcu narazen stojí. v ' ' *) Ce je navadne toplote v sobi, kjer se svilodi valé ali kermijo, menj od 14 stopinj, se mora peč zanetiti, da se toplota do 14 stopinj povikša; če pa gorkota 14 stopinj pře s ega, se morajo vrata in okna odpreti, da se gorkota primerno do 14 stopinj poniža. V sobi, kjer se židne gosence valé, kakor tudi ondi, kjer se z murvinim perjem kermijo, mora, da se svilo-prejke pri primerni toploti zdrave ohranijo, več toplomerov po stenah obešenih biti ; omenjene toplomere postavljajo skerbni svilorejci zavoljo večje natančnosti svoje svilode zdrave obderžati. blizo njih, na mize ali lese. Toplote med valjenje m židnih červov mora v sobah biti in sicer 1., 2. in 3. dan 14 stopinj, 3. dan do 15 stopinj, 4. dan 16 stopinj, 5. dan 17 stopinj, 6. dan 18 stopinj, 7. dan 19 stopinj, 8. dan 20 stopinj, 9. dan 21 stopinj, 10., 11. in 12. dan pa 22 stopinj. • Res je, da se svilni červi v času, ki jim je od nature odločen, tudi v nižji toploti valijo. Al gotovo je. da se židna gosenca le v višji gorkoti dobro obnaša. Naj se zastran privade te koristne živalice na podnebje naših krajev še toliko govori in piše, ostane vendar le po mnogih skušnjah poterjena resnica, da se more le tedaj dober pridelek žide pričakovati, če se v sobah, kjer se židne gosence redé, toplota vedno njih naturi primerja, to je, na tisto stopnjo povzdigne, ktera jim. je po njih domovini vlastna. Ondi, kjer se svilodi tako ne gleštajo, se od leta do leta bolj zveržejo; vsako leto bo žide meuj, pa tudi slabeja bo. Potrebna gorkota se sviloprejkam najložej napravi, če se jim v zidanih pečéh kuri. Ravno tako bi bilo tudi želeti, da bi se v sobah, kjer se židni červiči redé in levé kamini napravili, kteri bi ne samo sobe razgre-vali, ampak v njih tudi zrak čistili; o tem bom pozneje bolj natanko govoril. Gorkota, ki je svilodom potrebna, se uravnuje po R. toplomeru, kterih mora v sobah, kjer se svilne gosence gojijo, več biti, nekteri na mizah ali lesah, drugi pa v sobi. Svilne gosence se valé po navadi med 10. ali 12. dnevom, potem, ko so se bile jajčica v razgreti sobi za valjenje razstavile. To se pa ne zgodí vselej ta čas, ampak včasi pred, včasi pozneje, kakor namreč so bile jajčica čez zimo v bolj ali menj hladném kraji spravljene in kakor so bile za valjenje v bolj ali menj topel kraj djane. Vse gosenčice se ne izležejo naenkrat in na en dan, pervi dan se jih izvali le malo, in še te se preč pomečejo, da se kar je moč enaki červiči izredé. Kdor pa hoče tudi té zgodnje obderžati, jih mora v najbolj hladan kraj postaviti, jim pomalém ali pa celó nič perja toliko časa ne dati. dokler jih pozneje izvaljene gosenčice na gorkejem kraji in bolj pitane v rasti ne dohité. Celi čas reje je po teh pra-vilih ravnati. Drugi dan se jih največ izleže; tretji dan pa le še malo. v »11 v Ve so se jajcica v kakem hladném kraji hranile, in ce soba valjivnice ni pregorka, se tudi valjenje nekoliko časa zakasne, če je gorkeja, pa pospeši. Da bo svilorejec v sogreti sobi preveliko suhoto zmanjšal, in med tem, ko suhe severne sape pišejo, bo prav opravil, če nektere plitve sklede z vodo sèm ter tjè po tleh raz-postavi, da izhlapé. Kadar se pepelnato siva barva jajčič začne v v maza no belo premenjevati, je to najbolj znamenja, da se bodo červiči izvalili. Sedaj se dajo godni červiči s po-vikšavnim gledalom že v jajčicu razločiti. Da se še le izležene gosenčice iz škatlic od praznih mešičkov lažej odločijo in na prostorniši kraj prenesejo, se škatlice prekrijejo s preluknjastim belim popirjem, gosenčice pririjejo kmali skoz luknjice na verh papirja, kteri se z mladimi murvinimi vejicami, ktere imajo po 2 do 3 peresica pokrije, na ktere koj goscnčice zlezejo. Prenesejo se najložeje na deskah, ktere imajo v sredi navpik vdelan ročnik, za kterega se pri prenašanji prije-majo; na take deske se vejčice, na kterih gosenčice visé, pokladajo in od tod na lese, ktere so s papirjem pokrite, rahlo tako položé, da na lesi poprek ležé. Ko gosence vedno večje prihajajo, potrebujejo tudi 147 večjega prostora; zato se morajo lese v posebne, prostorne s pečmi, levami, z duški na stropu in z zapahi na vratih previđene sobe spraviti, kjer se ena nad drugo po komolcu narazen nastavijo. Akoravno se svilna gosenca celi čas ne premakne čez dve ped i ne naprej ne Gospodarske skušnje. (G ali g got d p r a v i t i) t vendar le prostor i kjer nazaj, * • f živi razun v bolezni, se ji mora raz svojega drevja, in si drevje tujih gosenic sem te dni skusil sledeči prestari pripomoček in z naj boljim uspebom : Deblo se opaše s smrekovo skorj y v vsaki starosti, to je 5 po kako drugo liko. Ta pas naj je en ali poldrugi palec ali & širok vsakem spanji razširiti. Gosence, ki so se iz 1 unce jajcic izvalile, potrebujejo prostora tako-le: V 1. starosti, to je, od izvaljenja do 1. spanja 4 vatle po dolgem in in naj se terdno skorji prilega; ga tudi lahko s čem pri vežeš. Ta pas se pomaže s salom (svinsko mastjo) #). Potem > koj se gosenice z drevja stepej Stepene gosenice lazij 2. V to je, od 1, do 2. spanja 4 „ po sirokem 8 vatlov po dolgem in 8 3. r> to je, od 2. do 3. spanja 4. v to je. od 3. do 4. spanja 19 19 45 45 5. v to je, od 4. spanja do kler se ne zapredejo n n r> r> v po sirokem po dolgem in po sirokem po dolgem in po širokém vsaka na svoje drevo, pa nobena ne gré čez namazan pas; vse pod njim obvisé ko roj, in lahko se vse pometejo in poteptajo. Po takem ne vkončaš samo domaćih gosenic, temoč tudi přilezle druge ne morejo na tvoje dre- vesa in srečno si si ovaroval sadovjak. Najložej in poiši si perst de 100 100 w n po sirokem in po dolgem najrocneje pa gosenice tako-le steplješ: belo in poldrugi laket dolgo vejico s kavljem pri debelejšem koncu te podobe /) in s tov palico udari prav To je pač največji prostor; prav bi bilo, da bi ga gosence vselej imele; al povsod ni mogoče tako. Prostor se dá pri veliki pazljivosti in čednosti tudi na 65 ali se celó do 70 vatlov po dolgem in sirokem stisniti ; toda tukaj , ne vlažno cverstvo en ali dvakrat po slednji vejici. Cversti udarec ali terk strese vsako gosenico ali med rasohami, tište pa s kavljem koj zdruzgaj z veje. Ktere pa so v gnjezdih HHHHHHHHHHHH Ako treba, splezi bos na drevo, ali pristavljaj ne gré prezreti, da, če so gosence v preveliki tesnobi da mores do slednje veje, in v dobri pol morejo prosto sopsti, njih lezisce postane nečedno, in kislo, iz cesar se škodljivi sopari izcimijo. V poslednjem času ni varno židnih gosenc spred oči pušati, da se jim največje drevje. Ker solnce dni pase vnovič namazati. tnarsko lestvico, tudi 3 uri si rešiš posuši, je treba čez 2 w Z pomaga berž ko jih kaj napačnega napade. starosti, to je po 4. V 5. spanji se morajo gosence vsaki drugi dan drugam predjati, ali pa staro lezisce dobro po-čediti, in s frišnim perjem nastlati. Kaj tacega bi se moglo ceje bukve Naturoznanske reči Podgane. Neki angležk pisatelj je leta 1850 spisal od podgan včasih že tudi v 4. starosti storiti. : * ' ' , (Konec sledi.) v kterih dokazuje, da on in ona, če se ne Zdravniške skušnje preganjata, v 3 letih 13krat mlade imata in sicer vsaki-krat po 8. Ze v 6 tednih počnó mladici to, kar počenjajo njih stariši. Rodovitnost podganina 9 (Salo ali svinská mast — dobro zdravilo). Skušnje mnogih zdravnikov so poterdile v novejsih casih veliko zdra-vilno moč sala ali špeha. Porok tega nam je slavni dunajski zdravnik dr. profesor Hauška, kteri salo priporoca zlasti v či to, je tedaj tako silna, da on in ona sta na koncu 3 let oče in mati od 656,808 podgan. ' Ker pa 10 podgan v enem dnevu toliko sné kakor eri požre samo ta družina lahko prerajta, koliko takih boleznih, v kterih člověka huda vročina kuha, zlasti pri nekterih boleznih na koži, kakor so ošpice (Masern) škerlatnica (Scharlach) in druge take bolezni. Ce se pa človek, se pač v enem letu. Al rodovitnost ta zadeva na marsikaj ovér; če pod-gana ne najde dosti živeža kakor koli, se loti podgana podgane in jo sne. v taki vrocnici celi život otroka ali pa tudi odrasenega člověka s salom namaze (vriba), bo huda vročina nehala in bolniku bo zlo odleglo. Pomaga sicer v takih vročnicah tudi umivanje z merzlo vodo in zavijanje bolnika v rijuhe, ki so bile v merzlo vodo pomočene, al kaj takega se more brez nevarnosti le pod mazila s salom pa so brez vse nevarnosti in vsaka mati more namazati svojega otroka, kterega huda vročina kuha, preden se ošpice, škerlatnica itd. po križu spu-stijo ali če so se že tudi spustile. Salo se vriba dvakrat, po Podgana je sicer čedna stvar. Da se potika v nečednih krajih, tega ni ona kriva; mora tako delati, da si živeža najde. Zatega voljo se pa tudi pridno cedi in umiva ? se 5 ocrni skušenega zdravnika zgoditi ? vé da ne z obrisavnico ali gobo, ampak z jezikom svojim. Podganina kožuhovina je silno draga, ker je zlo obrajtana; zato vsako leto v Parizu v mestnih kanalih toliko podgan pobijejo, da je joj. Pobite oderejo in kožo njih prodajajo klobučarjem drago, kteri za kastor-klobuke namesto boberjevih kož rabijo podganine. Tudi za rokovice je tanka, terdna in mehka podganina koža kaj dobra. pa tudi trikrat na dan po celem životu, ali pa le vratu in persih. — Naj si tedaj to mazilo dobro zapomnijo Podgana kaj rada potuje in gré po svetu kamor koli. zlasti matere za svoje otrocice, ktere včasih taka vročina kuha, da so res usmiljenja vredni. Salo tolaži vročino in přežene vse njene nasledke ali jih saj veliko zmanjša. Zato se nahajajo podgane povsod. Posebno rade potujejo na ladijah. Na ladijah grejo včasih v Kalkuto, pa spet nazaj: Izhodno-indiska kompanija ima nalasc kteri v eni sami ladii včasih vlovi po 500 rečemo preveč, ako pravimo, da je marsikaka podganolovca, podgan. podgana Ne na svetu, ktera je več pota okoli sveta storila kakor slavni kapitan Kook. Podgane na ladijah so pa pri vsakem potovanji v veliki nevarnosti. Dokler je kaj blaga v ladii, jim tudi živeža Pred nekoliko dnevi bi bil po nemarnosti dekle skorej ob vse svoje sviloprejke přišel, ktere sem zavoljo svojih opazk sam opravljal. Přepustil sem bil namreé dekli rejo sviloprejk za en dan, ker sem bil šel na deželo, da sem vidil ondi, kako ondi s feviloprejkami ravnajo. Kakor mislim, je dekla sviloprejkam ne manjka, — ali težje jim je vode piti dobiti. Ce je voda naenkrat preobilo in pri tem še morebiti mokrega perja nalo- na ladijah terdo zaperta, ne morejo do nje. V deževnih žila, potem pa jih v nemar pustila. Ko sem se zvečer na dom vernil, zapazim veliko kopico vlažnega perja; gosencam se ga ni ljubilo jesti. Ponoći, ko sem jim perja dajal, zapazim med nočeh plezajo po jamborih, da pridejo do jader, v kterih najdejo včasih kapljico vode. Ce nikakor ne morejo do vode, se v hudi žeji lotijo sodcov z žganjem, in se napijo žganja, njimi nekoliko medlih, skljućenih in rumenkastih gosenc, ki so bile drugo jutro žemertve; ravno tako se je godilo 30 drugim ; da vse pijane okoli ležé. Podgana sploh tanko sliši vsako te sem odbral še o pravém ćasu od drugih, denem jih na cisto lezisce, in dam dobrega perja in toplote in tako sem večidel vse obvaroval, da mi niso poginile. *) Po samem deblu mazati j bi utegnilo škodovati, ker se skorj V f sapnice zamase. Pis - 148 tekočo vodo, zato vidimo, da večkrat svinčene vodne cevi ogloda. Če se ladija kje blizo suhe zemlje ali kopnega vstavi, se podajo podgane na suho in sicer najraje ena za drugo po vervi, s ktero je ladija h kraju pripeta; le če drugače ne more na kopno, preplava vodo, pa ravno tako pridejo podgane s suhega po vervi na ladijo. Zato mornarji na verv privežejo metlo, ktera je proti kopnému obernjena, da po šibah ne more podgana čez. Podgana, ktera na ladijah živi, pa je drugačna kakor vodna podgana; ta je berbru zlo podobna in živi samo od rastliustva; v luknjah na bre-govih prebiva, ktere so tako napravljene, da ena pot iz luknje pelje v vodo, ena pa na suho. V Londonu vejo več pomočkov, to žival pokončati. Naj-gotovše se to zgodi, da se zatvórnice odpró in voda čez nje spustí; po sto in sto utonjenih podgan se vidi potem po Themsi plavati. Najbolj strežejo na Angležkem zavoljo tega po podganah, ker se v Londonu vsaka podgana za 9 kr. prodá. Podgana je prav zvita buča, pa tudi priljudna žival. Veliko pravlic se pripoveduje, da podgana svoje bolehne tovaršice Ijubeznjivo z živežem preskerbljuje in sicer varuje. Tako se pripoveduje, da so enkrat vidili na polji celo trumo podgan, in med njimi eno slepo, ktera je imela klinec v gobcu, za kterega jo je druga podgana peljala. Natura je dala podgani posebno modrost, da išče v živežu to, kar ji najbolj tekne. Tako na pr. glodajo slonove zobe le ondi, kjer je kaj masti v njih; takih kosov zób, ki so le samo apno, se pa ne lotijo. Zavoljo tega plačujejo strugarji tako od podgan oglodano kost posebno drago, ker se dajo iz nje kugle za biljard in druge reči izdelovati, ktere morajo bili posebno elastične in prezračne. Cerknjcna podgana usmeradi za dolgo časa tudi velik prostor, v kterem gnjije. V neki gosposki hiši v Parizu gospodar ni vedil, kaj v njegovi sobi tako smerdi; marsikaj je ugibal in skušal, pa vse ni nič pomagalo; celó kanal pod hišo je dal predelati, pa smerad je ostal, kakor je bil; nazadnje so najdli za malanim platnom, s kterim je bila soba převlečena, mertvo podgano, ktera je hotla skozi luknjo v zidu ravno takrat smukniti, ko je nekdo zvonček nategnil, v tem pa je drat podgano zasačil in zadavil. Ozir po svetu. v Se nekaj od laškili dežel. Unidan smo svojim bravcom razložili, v koliko deržav je laška dežela razdeljena, koliko vsaka zemlje in prebivavcov šteje. Naj povemo danes še vladarje teh dežel po njih imenu itd. Kralj Lombardije in Bencškega je naš presvitli cesar Franc Jožef, kteri je 2. decembra 1848 vlado avstrijanske deržave nastopil, tedaj tudi vlado Lombardije in Beneškega. Kralj sardinski je Viktor Emanuel IL, rojen 14. sušca 1820, vladar od 23. sušca 1849. Kralj napolitanski ali sici 1 j ski je Ferdinand IL, rojen 12. januarja 1810, vladar od 8. listopada 1830. Vladar rimskih dežel so papež Piji IX., po svojem domaćem imenu Janez Maria de' Conti Mastai Feretti, rojeni 13. maja 1792, vladujejo od 16. junija 1846. Knez monaški je Ka rol III. Grimaldi pod krilom kralja sardinskega. Republika San-Marino ima demokratično ljudovlado pod papeževim krilom.' Veliki vojvoda toskanski je Leopold II., rojen 3. oktobra 1797, vladar od 18. junija 1824. Vojvoda modeneški je Franc V., rojen 1. junija 1819, vladar od 21. januarja 1846. Vojvoda parmazanski je prav za prav Robert Karol I., rojen 9. julija 1848; ker pa je še premlad, je vladarica vojvodinja Louiza Bourbon s ka. ktera je po smerti svojega moža vojvoda Ferdinanda Karola III. v imena svojega sina 27. sušca 1854 vladařstvo prevzela. Za poduk in kratek čas. Spreobernjeni. oče. Za može kaj. Nevoljnega obraza hiti neki še mlad rudar čez mali terg mesta B * * Po svojem mnenji pa je tudi res imel vzrok nevoljen biti. Ravno se je v svoji navadni gostivnici med svoje pajdaše vsedil in hotel pipico iz žepa vzeti, da bi ga drugim enako puhal, ko zapazi, da jo je doma po-zabil. Al brez pipe — ni veselja v kerčmi! Zato ga vidimo tako hiteti čez terg, da bi se berž ko berž sopet vernil k svojim tovaršem, kterih se je» že tako privadil, da brez njih tudi en sam dan ni mogel preživeti. Toglejmo malo za njim, pa podvizajmo se; saj vemo, da se tudi njemu mudi, in deleč zuuaj za mestom je hišica, kjer on stanuje. Ze je mladi rudar prihitel do hiše, ktero je še le pred kratkim zapustil. Berzo poišče ključ na voglu, kjer je po navadi skřit bil, kadar je tudi žena od doma šla, kar je ravno zdaj storila, detce v zibeli previdnosti Božji izro-civši. Ona je morala od doma, imela je potrebno opravilo; on pa je šel od doma, čeravno ni bilo potreba. Duri se odpró. Dva lesena stolca, bela miza, pri peči dolga klop, borna postelja in majhna zibel: to je vse, kar zagledamo v hiši; pa vse je prav snažno in čedno — očitno znamenje pridne gospodinje. . Al podvizajmo se. Rudar že ima pipo in hoče spet iti. Iu že tudi derži za kljuko. Pa glej! zdaj se v zibeli nekaj zagiblje in detce se prijazno oglasi. Je li slišal to oče ali ne? — 0 da — slišal je — in, Bog vé, kaj mu danes je, da stopi k zibeli — saj že tega dolgo ni storil! — in gleda ljubeznjivega svojega otročiča. Dete se smehlja in živahno steguje ročice k očetu. In ko oče ravno v njega vperte oči svojega deteta gleda, lahko vidimo, kako mu rudečica sicer temen obraz polije. Ko v te oči, v oči svojega deteta gleda, se mu zdí, kakor da bi mu iz njih nekaj govorilo glasno in resnobno. Zdi se mu, da vidi pred seboj angelja, ki ga milo gleda, milo pa tudi resnobno. Kaj pa se tudi vidi v pogledu otročjega očeša! Kdor v oko deteta — v to ogledalo nedolžnosti in čistosti — gledati more, pa v njem ničesar druzega ne vidi, kakor golo okó — tak nima ničesar zgubiti, pa tudi ničesar ne dobiti. Rudarju pa je govoril glas iz oči njegovega deteta v serce in je razmečii skorjo, ki mu je serce oklepala. In ko tako stoji v globoke misli utonjen — moral se je pac strašno sam s seboj boriti, kajti močno je persi vzdigaval ia žmetno je dihal — stopi njegova žena v izbo. Nenavadno obnašanje moža jo je sperva nekoliko vstra-šilo in nemirno delalo, pa hitro se je prepričala, da se nima ničesar bati. Mož jo pogleda -- saj pa je že tudi dolgo dolgo, da tega ni storil — in vidi, daje minul uni mleku in kervi podobni obraz, in da je vsa bleda; tudi vidi, da v pred žalem, zdaj pa zlo slokem obrazu tiha skerb in tuga divja. Vse to je še le danes tako jasno vidil, odkar ga je dete milo pogledalo. Včs čas že se za vse to tudi změnil ni. Iz rude pridšega ni terpelo v izbi; tudi preobleči in najesti se ni utegnil in že jo je mahal v gostivnico med zrele pajdaše. Danes vendar se je zdramil — pa tudi njegova sreča! — danes vidi, cesar včs čas ni vidil ali saj ni hotel viditi. Serce ga boli, ko ženo vso žalostno in bledo vidi. Dolgo ni mogel spregovoriti in tudi besedice ne ziniti. pa 149 Outil je svojo pregreho nazaduje jo je vendar le zadel. kdor pa pregreho čuti, je že na poti poboljšanja ves pejsko obleko. Velikodušnemu branitelju svojemu jo dam objokan se mu vei Da je žena tako bleda ? misli udar, je krivo to da se za njim žali in da mora zdaj dosti tezeje delati, ker se verzem k nogam. Vse si prerečem, ne ; m ; poslednjič pa mu pravim: „Oče moj, earn vidiš, da umerjem, če mi ni dano, spet po divjaško hraležnosti se k • • V m ^ on ničesar pri hiši potrebnega tudi ne dotakne ne. ziveti Dolgo se pogovarjata vidi se. kako so se možá mile 5 Lopez je včs osupnjen in me hoče od namena mojega iz zibele in ga serčno objema Vse to smo vidili in slišali Gospod se mo i mi besede verle žene poprijemale; poslednjič vzame mož dete odverniti. Nevarnost, Muskogulgom spet v roke priti stavi pred oči. Ko pa vidi, da sem terdno sklenil. vse va pa tudi čutili, da je tukaj gati y » skazal v nemočnem detetu se mu solze ulijejo, objame me in zaupije: „Le pojdi Zdaj smo tiho skoz duri smuknili in jih rahlo zaperli in se prav iz serca veselili, da že dolgo ne tako tedaj, otrok narave! Bodi spet sam svoj, Lopez te noče ob svobodnost pripraviti. Ko bi še mlajši bil, bi te spremit V V _ . v puscavo, na ktero tudi mene marsikakošen sladek spomin Odsihmal smo le od sreče in lepega miru teh ljudi veze! K tvoji materi bi te peljal slišali; rudarja pa od unega dne >nikdo ni vec vidil v ? Ko boš spet v gojzdih spomni se včasih starega Španjca, ki te je gosto- gostivnici. „Kogar mili pogled nedolznega otroka ne spreoberne ov, m« ]Ji/ivfl otiuauja , t\i ai je rudar potem veckrat rekel — je pogubljen na veke!" se mu je vsa v hvalo ponesla svojih ljubno sprejel. Se k Ijubezni do ljudi spodbadati, spominjaj da perva skušnja, ki si jo na sercu človeškem storil, se u Lopez sklene z molitvo Po „G." J. Pavalec. k Bogu se ločiva. kristjanov, kterih vere nisem hotel sprejeti; jokaje Kratkočasno berilo Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originala Mih. Verne. (Dalje). Pripovest. Lovci. y . j i ^ " Čudna osoda naji zedinja, sin moj: v tebi vidim omi- ki je sam rad divjak postal; v meni pa kanega člověka, vidiš divjaka, ki ga je hotel veliki Duh (nevem cei omikati. Od nasprotnih strani sva nastopila tek življenja si přišel počivat na mesto, ki je bilo meni pripravljeno au) ; ti jez pa sem na tvojem sedel: predmeti so se nama morali tedaj popolnoma različni zdeti. Kdo naj ti ali jez je pi ti spremembi več dobil ali zgubil? To je znano le duhovom, kterih najuevedniši je modrejši ko vsi ljudje vkup. Prihodni cvetni mesec ) bom štel sedemkrat deset snegov ^^ y in še tri snege naverh , odkar so me mati na Mesase-bovem bregu rodili. Španjci so. se bili malo prej v pensa-kolskem zálivu vselili, v Luiziani pa ni bilo še nobenega bel ega štel eka K o m a j sedemnajst listopadov sem se le ko sem šel s svojim ocetorn, vojakom Utalisom Muškog , nad mogočno ljudstvo v Floridi. S Španjci, zavezniki svojimi, se združimo, in boj se uname pri neki strugi reke Maubile. Areskui in Manitu-ti nam niso prijazni Sovražniki zmagajo ? moj oce so ubiti jez jih branim, pa sem dvakrat ranjen Oh zakaj se nisem takrat v deželo duš pogreznil! Vsega terpljenja, ki me je na zemlji še čakalo, bi se bil ognil: duhovi so bili drugač sklenili; beguni me tirajo seboj v Šent-Auguštin. V tem mestu, ki so bili Španjci malo prej sozidali arnosti, v meksikanske rudnike po sili od- ga > sem bil v ne^ peljan biti: nek star Kastilianec, z imenom Lop V . me resi; brambo svojo mi po- y nudi ter me pelje k svoji sestri, ki je pri njem neoze- mladost in priprostost moja ga ane nj enem živela Obema vdahnem kmalo najrahlejše čutlej skerbj me S ojita ? in mi oskerbita raznih V • telj trideset mescov v Sent-Avguštinu bivam stud ži\ y me Z veliko 3v. Ko pa pade pravi življenja v mestu; čutim, da očividno hiram in umiram sedaj stojim po cele ure in gledam verhe daljnih gojzdo^ » sedaj pa sedim na bregu reke, očmi tek njenih valov. Mislim si ter spremljam z zalostnimi S oj zde po kterih je voda pritekla, in vsa moja duša živí v puščavi v puščave se verniti, se nisem mogel vec bra- spet po divjaško Želji, Nekega jutra stopim pred Lop niti. oblečen, v eni roki deržaje lok in ? pušice, v drugi pa svojo * Mesec Maj. **) Sneg leto, 173 let. ***) Areskui je divjakom amerikanskim vojni bog. Kmalo sem za nehvaležnost svojo kaztiovan. Neveden, kakor sem bil, zaídem v gojzdih, in neka četa Musko-gulgov in Siminolcov me vjame, kakor mi je bil Lopez napovedal. Iz obleke moje in iz perja, ki mi glavo kinči, ker hoče spoznajo, da sem Natšez. Vklenej se jim moja mladost smili. me f vediti, kako mi Simaghan, četni pa le rahlo poglavar, > sin Utalisov, vnuk je ime; odgovorim mu: „Šaktas mi je ime, Miskuitov, ki sta vec ko stoterim Mus kogulškim junakom kožo in lasé z glav iztergala. Simaghan mi pravi na to: Veseli se, Šaktas, V „ y Utalisov sin, Miskuitov vnuk, sozgan bos v veliki vasi". „Prav je", mu odgovorim in zápojem smertno pesem ?? te Cei mogel uhraniti, Muskogulg, še bolj sem bil jetnik, se vendar perve dni nisem sovražnikov svojih občudoval. Ijubeznj da bi ne bil so\ pa njegov zaveznik, Siminolec, je vesel > zadovoljin clovek ? Nj ar te ova hoja je lahka nje gova sprejemba odkritosercna in jasna; govori veliko in urno; njegov jezik je soglasen in gladek. Še celó starost ne more Sasemca ob to veselo priprostost pripraviti; on je kakor njegovih gojzdov stari ptici, ki še svoje staro petje v novo so V ar te lasj Ženske 3 svojih mladih mešajo. ki so pri četi bile, so mojo mladost priserčno milovale in ljubeznjivo radovednost Kazale. Popraševale so po materi moji, po pervih letih življenja mojega; vediti so hotle, ali je moja iz mahu napravljena zibelka na cvetečih javorovih vejah visela; ali so me vetrovi z gnjezdi malih ptičkov zibali. Na to tisuč prašanj o stanu serca mojega; y prasajo me, ali sem vidil v sanjah svojih belo košuto, m ali mi je drevje svetovalo, skrivne serčno odgovarjem materam, hčei doline ljubiti. Odkrito in zakonskim ste", jim pravim, ?,kinč Clovek vam se rodi iz dneva. in noč vas ljubi, kakor „Ve roso. oserčja, da se persi in ust vaših ve imate mile sladké besede. ki vsako bolečino popn utolažijo in zazibljejo. To mi je pravila Ona, ki me je ro u dila, ki je ne bom več vidil. Ona mi je tudi še pravila, da device so skrivnostne cvetlice, ki se najdejo v samotnih krajih Te hvale se žene močno radujejo; obilo mi darujejo vsakoverstnih darov, nosijo mi orehove kaše, javorovega sladkora, koruznih opresnikov, medvedjih béder, brebrovih HHH Poj ej i tudi skoljk, kinciti me, in mahú za posteljo mojo. in smejajo se z menoj ; na enkrat pa začnejo spet jokati, ker jim na misel pride, da imam sožgan biti Neko noč 5 v kteri so bili Muskogulgi stanje ob robu te nekega gojzda napravili, sedim pri vojnem ognji poleg lovca, ki mi je čuvaj bil. Na enkrat slisim obleko po travi ženska se k meni vsede. Solze šumeti, in napolza gernjena ji tečejo s trepavnic; pri svetlem ognji vidim, da seji majhen zlat križec na persih blešči. Bila je redne lepote; v obličj' se ji je vidila krepost in nekakošna pohotnost, ki se ji ni bilo uhraniti. S tem je združevala še rahlejšo prijetnost; 150 nenavadna čutijivost in priserčna tuga se je razodevala v njenih očéh; rajsk je bil njen nasmehlej. Měnil sem, da je devica poslednje Ijpbezni, devica, V Kratkočasnica ki se ujetemu vojaku pošilja, da bi mu smert slajsala. tem prepričanji ji pravim jecaje in z nekakošnim nepokoj Strah za ťekinoviiu gradom nad Ljubljano» To se je godilo, preden je blagi ki pa endar ni iz strahu pred germado izhajal r> T cesar Jožef II. po stavo dal, da morejo kmetje svoje zajemnice (Miethuben) nisi od svojih gospósk v last si kupiti. Bil je neki kmet v stvarjena za poslednjo ljubezen edna si devica perve Sent-Vidu ali v okolici na dobri zajemnici » ki J° je Iju bez biti z cr © blej Cutleji serca, ki bo kmalo biti nehalo, bi se pridno obdeloval s svojo družino; al on se je nekako za tvojega nič kaj ne skladali. Kako bi se smert z meril pri grofu Se...*), svojemu gospodu, na gradu, k na radu, ki V « ljenjem družila? Pri tebi bi zgubo življenja preveč čutil. se je tako razserdil, da je kmetu ukazal, naj zemljo za Drugi naj bo srečnejši od mene, in dolgi objemljeji naj ze- pusti; ni se dal nikakor potolažiti • V «t at';1« •«• dinjajo ce ga je tudi kmet lepo st prot s hrastom ponizno prosil. Lahko si mislimo, da je kmet na vse kraje Mlado dekle mi pravi na to: „Nisem ne devica poslednje premišljeval, kam in kako bi si v ti veliki nadlogi pomagal ljubezni. Si li kristj Od govorim ji * da nisem izdaj ker bo mogel zapustiti svoj dom in svojo lepo in pridno duhov koče svoje. Pri teh besedah se Indijanka nekako ne- obděláno zemljo. prostovolj gane u Milovani te, mi pravi, da si hudoben Pred veliko leti je bil pred Cekinovim gradom velik molikovavec! Mene so mati pokristjanili. At se zovem, smrečji log, kakor přilétni bravci še dobro pomnijo ki je hči Simagh zlatih zapestnic, ki je poglav te vojne čete. V Apatašuk gremo imas sozgan biti Ci teh besedah Atala vstane in me zapustí T Pi je Saktas prisilj segel blizo sedanjega drevoreda in do Tivol, deleč v hrib in proti Siški, kamor so učenci ljubljanskih šol hodili ob četertkih in torkih žogat in se sprehajat in še marsikdo v svoji pripovesti prenehati drug z dobrim in slabim namenom. Spomini mu derejo v serce. Solze iz njegovih ugasnjenih Na enkrat slišijo v gradu glas v f oci mu polijejo vpad lica: tako se naznanjata d v krivica!" in zopet „krivica, iz smrečja: „krivica^, krivica", preden so globočini zemlje skrita vira po dveh vodnih nitih, ki med imeli spat iti. To je terpelo vec casa, pa ne vsaki večer, skalovjem slezite. y> sin moj", pi poslednj • • V > 75 idiš da Šaktas je le Družino je bilo tako groza, da je mislila službo zapustiti ■ riiMÉHI Grof y v v ces da bo utegnil strah tudi nazadnje v grad priti. malo moder, dasi ko moder slovi. Otrok moj dragi, Secheny je torej poslal v Ljubljano po vojakov, da so šli ko ne more clovek več viditi, more vendar še jokati! Več za tem strahom ga spodit iz grajske okolice. Sli so torej v dni je pi vsak večer me Sašemska hči obiskuje in se log» kjer so ga mislili dobiti; al kmalo se je strah blizo z menoj kratkočasi. Spanje se og bij mojih oči in Atala Tivol oglasil: „krivica, krivica"; ko vojaki tje pridejo, biva v sercu mojem kakor spomin na stanišče dedov mojih se je zopet zgorej Sedemnajsti dan hoda, proti casu, o kterem enodnevka vica! fíí Ko ga pod hribom oglasil: „krivica, kri-več ur lové, pa ne dobé, grejo zopet v ( éphemére) iz vode izhaja, pridem na veliko savano grad, in tako so dělali nekaj vecerov, dokler so popolnoma Alašno. Obdana je z griči, ki se eden za drugem versté, obupali. Strah pa ni obupal, ter se je dal marsikrat še in za kterimi se gojzdi kopalov, lemon, trobentnikov (Ma- slišati: „krivica, krivica!" Poslali so še po kapucine cr © nolia) in gab do oblakov vzdiffujejo o Pog dohodni d e n e j o studenco in četa se vstanovi o podnožji gi krik v nekoliko daljnosti na • v ob enega tistih zažene v Ljubljano, od kterih pa le toliko vem, da se jim je berz Mene zdelo, da ta strah se ne dá ne z molitvijo ne z žegui avnih odpraviti. Tudi oni so šli nazaj v samostan. i k so v Flaridah tako znameniti. K nekemu Zadnjič pride žlahni grofinji na misel, in reče grofu: drevesu me privežejo; nek vojak, poln nepoterpežljivosti je y> Morebiti zato straši, ker hočeš unega kmeta pri meni na straži. Komaj sem nekoliko hipov na tem kraji, pregnati; pusti ga, naj še ostane. Grof že od strahu in ko se Atala pri studencu pod arnbi drevjem prika praznega zasledovanja omečen je storil po svetu svoje 5) pravi muskogulškemu vojaku, če h Lovec, bom jez jetnika varovala". serno loviti, dobre zene, ter je dal kmetu vediti, naj se ostane, kakor Pi teh besedah poglavarj je bil do zdaj, pa naj, kakor dober podložen svojega go hčere poskakuje vojak od veselja ; po griču in hití z Čud dolgimi koraki čez planjav nezložnost serca človeškeg Jez ki sem toliko želel, nji, ki sem jo že Ijubil kakor sonce, kakošn nazdol spoda spoštuje in uboga, kar je tudi ta revež z veselim sercom obljubil. On je namreč včasih svoja dva sina in dva hlapca na smreke poslal, da so kričali „krivica, krivica". Kadar blago besedo reči bil i sem sedaj zmešan in ném ; zdí se mi, da bi so vojaki do enega prišli, je omolknil, drugi pa se je aji krokodilu studenec veižen, ko tako sam z Afalo oglasil, in tretji in četerti, dokler se ni vsa krivica porav Hci puscave je bila ravno tako zmesana kakor njen jetnik; oba sva terdo molčala, duhovi ljubezni so nama bili besedo nala očarali. Poslednjič pravi Atala, pa ne brez težave le rahlo si zvezan, lahko uideš Pr poverne prederznost v jezik ; odgovorim ji ; tako je strah jenjal. Menim, da je še marsikter strah človešk, ki bi se dal razodeti, ako bi ljudje pamětněji in serčniši bili. V svojih teh besedah se mi otročjih letih sem slišal, da je neki študent dekle snubil, Rahlo zvezan, pa mu je oče ni hotel dati, in zato je začel strašiti; ko Vojak dekle Dalj nisem vedil, kaj bi rekel. Atala se ne- mu je pa dekle dal, je strah jenjal. D. koliko obotavlja, potem mi reče: „Otmi se". Nato me od-veze od drevesnega debla; jez pa primem verv in jo denem spet v roke ptujega dekleta, ter posilim nje zale perste Dopisi 0 okleniti se • • okrog Ti verige moje » noriš n Vzemi vzemi jo nazaj Od sv. Trojice na Štaj. 5. maja Žito pri nas i pi Atala z ginjenem glasom Ne da imaš sožgan biti? al spremisliš da zaupijem. srečnež! al ne veš sem strahovitega Sašemca hči vorim s solzami v očéh, „ko so tudi mene mati v brebrovi tersja suh lepo kaže; pozno saduo drevje tudi obilega sadu obeta, le ranega je precej mraz vzel; terta je po zimskem in po v in. mi v/iuiciio . uu B J ť v v J "" "" ■ 7 w — j- i— —----------jr Bil je čas", ji odgo- mladanskem mrazu veliko terpela; berž ko ne je peti del j akoravno bode iz terdega nalo, S rojzdja kočo in vendar ne bo; zato se nam ni nadjati bogate tergatve. Vino kozi na ramah nosili. Tudi moj oče so imeli lepo njih serne so pivale iz tisuč gojzdnih potokov; sedaj hodim se dobiva pri nas od 25 do 30 gold, štertinjak, staro dobro ki bi ko me več vino od 50 do 60 gold., al kupca ni, ker se zdaj vse brez domovine okrog. Ne bo ga prijatla ne bo, malo trave na moje truplo potrosil, ga muham braniti: vojske boji. Nasi ljudje veliko od vojske govorijo, pa še truplo nesrecnega ptujca se nikomur ne smili -.u (Dl Od tega imena izvira popaceno ^Cekinov gradu# 151 več ko je resnica. v Novice" nam se niso nič od prelivanj ) 9 J in Bamberg* buk • 9 njim kerví povedale, in ker vemo, da nam hitro vsako važno pe bo lia (ÍOín poslala. — V pondeljek popoldne je iz Las novico povedó, se zanasamo na to, kar nam one povedó; ke&a se vernivši bolehni pruski kralj s kraljico v Ljub da pa imarno vsaki hudega boja Laskem pričakovati nam niso zamolčale. Ker so nam Cesar v svojem razglasu naznanili, da je njih armada na Laško šla, smo jim poslali ljano přišel je prenočil > v imenu našega okraja slovensko pismo na Dunaj, iz kte Novičar iz domačih in ptujih dežel. re g a povzamemo „Novicam" le sledece verstice 7 Naj sovražniki bežijc Da potihne vojske hrup, Naš'ga meča se bojijo, V kterem klije smertni strup F Janez Zurman > župan Iz Marburga Za gotovo smo zvedili, da svetli knez in škof Slomšek bojo 1. dan septembra obhajali Iz borisca na Laškem. Da je cesarska armada na sardinsko zemljo šla, smo že povedali. Dalje in dalje se pomika na treh krajih, pa še nikjer ni imela terdih bojev s sovražnikom. Kamor kolj je doslej prišla, so jo prebivavci z veseljem in prijazno sprejemali. Sardinska armada se je umaknila v terdnjavi Âlesandrijo in Ca- bodo Francozi z njo združili in perva bitva. Naši so 3. t. m. v slovesní vhod v nase mesto dostni pričakujemo zaželjenega dneva. njih prihodnjo stolico ? ra sale; v Alesandru se blizo tega mesta menda bo Padu Sardince nekako splašili; v tem pa, ko so jih na Za 150,000 gold. enem kraju na noge spravili, v • so na dveh drugih krajih nasi prodano grajšino v Št. Andreji v labudski dolini bojo potem mostove čez Pad naredili in tako na uno stran te reke se posedli patri jezuiti iz Linča. pomaknili. Pri tej priložnost je padlo na vsaki strani kakih Iz Celovca. „Glasnik" o prodaji našega nemško- 20 vojakov. V noči med 5. in 6. t. m. je voda, ker je zlo slovenskega slovnika v posameznih vezkih poterjuje deževalo, most nekoliko poškodovala, pa v kratkem je bil unidan v „Novicah" razodete želje skozi in skozi, Željno pričakujejo vsi Slovenci novega slovnika; in pravi : sopet popravljen. Brez odloga je šlo nekoliko naših čez v naj se 9 so pri Tor toni in Y7ogheri železnico in telegrafe tedaj prodaja ne odlašala več!" reko poderli, potem pa se sopet k armadi vernili. Francozi Iz Ljubljane. Deputacija, ki je iz Ljubljane nesla prihajajo le počasi v Sardinijo, kei so ceste čez gore silno pismi udanosti presvitlemu Cesarju na Dunaj, je imela pre- težavne in tudi še zametene, zlasti pa cesta čez goro tekli pondeljek pred Cesarja priti; vodja deželnih stanov Cen i s. To cesto je ukazal Napoleon I. pred 54 leti je dvorní svetovavec gosp. grof Hohenwart; preč. gospod narediti in nek Giovanni Fab bro ni jo je dodělal s 3000 stolni prošt Kos je namestovavec krajnske duhovšine mestnega odbora je gosp. Guttman. ? vodja delavci v petih mescili. Na najvišjem kraju je 6098 čevljev Prečastiti direktor nad morjem. Vecji del francozke armade se mora po morju višjih bogoslovskih šol na Dunaji gosp. dr. Jernej Vid mar prepeljati in doslej se šteje kakih 50 do 60 tavžent Fran-so prišli přetekli teden v Ljubljano, pa se kmali podali v cozov na Sardinském. Dohaja pa tudi že več francozke Krajn svojo žlahto obiskat, ktere že veliko let niso vidili; armade čez svicarsko zemljo, kar ocitno kaze, da Fran danes ali jutri se bojo vernili spet na Dunaj; veselilo nas cozi ne marajo dosti za neutralnost Svicarjev, kterim menda je ? slavnega gospoda tako zdravega in veselega viditi. tudi z neuíralnostjo ni resnica. Se le, kadar se bodo dosti Sejm ljubljanski je bil reven, pa tudi slabo vreme je močne čutile, bodo pritisnili k sardinski armadi in od tistih l j • * ti « 1 i • 1 1 • ■• » f a » « IJ * 1 • _ v • • ___1 1 _ v bilo dosti tega krivo; sploh ljubljanski sejmi marstva tiče, čedalje bolj pešajo; živine ? kar se kra mal se bodo začeli z našimi meriti. Pred bo pa še cesar pa so prignali Napoleon sam přišel na Sardinsko in bo prevzel povelje veliko in lepe; cena ni bila ravno previsoka; za vojake so čez armado. Iti je imel 6. t. ni. iz Pariza, pa brati je i da Te dni je bilo našim pekom ukazano, je še odložil svoj odhod. Ravno je prišlo novo tele kupili 20 konj. za vojake nekoliko kruha speci ; moko so dobili od dotične grafn o pismo, ktero nam naznanja, da naša armada stoji vojaške oskerbnije. — Našo sladkornico (cukrofabriko) med ( rekama) P a d o m in Se si o, odkodar ji je mogoče na je zadela nova nesreća, ktera bo spet za nekoliko časa vsako stran vojsko začeti, ktero še overajo povodnje; pri ustavila nje delavnišnice; nje prejšna lastnika, velika kupca Valenci (pred Alesandrijo) so naši Sardinconi most Arustein in Eskeles na Dunaji sta namreč na kant železnice pokončali. prišla; nadjati se je, da bojo Dunajčanje 80 let stari kup i z Dunaja, Kakor naš Cesar svojim narodom tako čijski hiši kmali spet na noge pomagali. je zadela blizo 200 vojakov našega krajnskega régi- razglasil. Treba je menta, ki so ponoći od 4. do 5. tega mesca se po želez- bravcom v zapopadek sedanjih homatij podamo; pretresati Grozna nesreća je tudi francozki cesar svojim začetek vojske te dni V • y da tudi Napoleonov razglas našim ga jun se nam ne zdi potreba, ker vsak, kdor ve, kako nici iz fienetk peljali v Verono. Blizo kolodvora so vozovi, ki so vojake peljali, zadeli na vozove, ki so s stre- smo prišli do današnje zapletke, ga bo po vsem lahko sam livom obloženi ondi stali; dunajski časnik pravi, da je pri presodil. Glasi se pa Napoleonov vojskini razglas ta- vlada svoji armadi uka- ko-le: „S tem, da je avstrijanska ti priči 23 mertvih ostalo, 124 pa bolj ali manj poškodo- vanih bilo, ker je strašna sila srednje vozove popolnoma zala, naj gré v deželo kralja sterla. Cesar so berž po telegrafu ukazali, naj se, kar naj- nika, je tudi nam napovedala vojsko, je prelomila pogodbe sardinskega, našega zvez i bolj je moč, skerbi za nesrečneže; vredništvo Ijubljanskega i časnika „Laib. Zeitg. razžalila pravico in zuga udariti na meje naše. Vse velike u vabi dobrotnike na pomoč ranjenim vlade so se z besedo zoperstavile temu napadu. Ker je vojakom in prosi, naj posije, kar kdo hoče in more, v za- sardinska vlada sprejeti hotla vse tište pogoje f kteri bi bili ložbo „Laib. Zeitg.", odkodar se bojo darovi hitro odpravili ustanovili mirno spravo, se tedaj vprasa zdaj: cmu ? na na svoje mesto. Ker smo že ravno v naznanovanji ža- vrat na nos ta napad z vojsko? Nihce drug ni tega kriv lostnih novic i naj se povemo y da je přetekli petek zvečer ko Avstrija sama, ker je strune tako napela, da bode ali bil velik ogenj vZapožah; v Ljubljano se je plamen gospodarila do podgorja planin, ali da se mora laška tako vidil, kakor unidan burjava, in nekteri so celó stavili, dežela osvoboditi do morja jad ran skega. Dozdaj da je burjava. Slišali smo, da so 7 gospodarjem poslopja sem kroták bil v vsern svojem ravnanji; sedaj pa je serčnost f pogorele. — Poslednjič pa povemo veselo novico, da Vod- moja perva dolžnost. Francozka dezela se opasuje z mecem nikov spomenik (Album) je dokončan; vidili smo že pa reče Evropi: vojska naša ne meri na pridobivanje ptujih vezano knjigo v zali podobi, ktera bode gotovo vsakemu dežel; le svojo narodno in sporočilno politiko hočem krepko dopadla; cena se ji je mogla zvišati na 1 gld. 50 kr. nov. vzderžati; jez spoštujem pogodbe, pa terjam, da jih spo- dn., ker je obsežek knjige, tako rekoč, pod natiskovanjem stujejo tudi drugi; jez čislam dežele in pravice neutralnih čedalje bolj rastel. Knjigo dobivajo naročniki v Klein vlad pa glasno rečem ? da mi serce mocno bije za tišti narod, kterega zgodovina je z zgodovino mojo ozko zve biti Razun te nadgledne čete se bo še druga v Volhinii r zana, in kteri zdihuje pod jarmom tujega gospodstva. Fran- Podolii in Besarabii nastavila. Pa te četi kakor cela ruska cozka vlada je pokazala, da sovraži brezvladje (anarhijo), armada ste, kakor so armade sploh v mirnih časih in Rusija Cilj in konec vojske je le Italijo dati Italii, ne pa ji vsiliti se doslej kar nič ni za vojsko pripravljala. Iz Neniškega. Iz Berolina. Govori se, da je med r novega gospodarja. Potem bomo imeli prijatelski narod za soseda, kteri je od nas prejel samostojnost svojo. Mi ne Rusijo in Sardinijo zveza, po kteri je prigotovljeno, na Laško, da bi zmešnjave delali ali da bi papeževo da ima sardinskému kralju vsigdar njegovo kraljestvo celo Očeta ostati. Govori se dalje, da je car Aleksander II. pru in skemu princu vladarju sam pisal in rekel, da ni nikake gremo svetega ffre, oblast spodkopali. Mi gremo na Laško, da rešimo tuje zaderge, iu da damo deželi kar deželi tako ustanovimo red. Kmali bom stopil na čelo svoje armade. zveze Cesarico in sina svojega bom pustil doma pod krilom skušinj „Times" in tudi drugi pa stanovitno terdijo, da je ta zveza med rusko in francozko vlado. Angležki časnik in previdnostjo poslednjega brata cesarja Napoleona I. Ce Pervak vseh sedanjih učenih mož, baron Aleks sarica bo vedila spolnovati svoj visoki poklic. Izročujem jo Humboldt je umerl 7. t. m. v 91. letu starosti. armadi, ki ostane na Francozkem za brambo dezele ; izročujem jo domoljubju narodne straže in vsemu narodu. Serč- nost in edinost! Naša dežela bo svetu še pokazala, da se zarubiti vse avstrijanske ladije, ktere so zaostale v ni zavergla.- Previdnost Božja je blagoslovila početje naše; sardinskih lukah. Franzcozki Iz Italije. Iz Sardinské ga. Iz Tur i na. Vladni po kterem se imajo časnik „Gazz. Piem." oklicuje fn razglas, saj se stvar, ktero mi branimo, opira na pravico * 1 j u d o vladni časnik „Moniteur" pa naznanja, da francozka vlada ne bo tako huda, kakor sar Ijubnost, domoljubnost in samostojnost, in vse to je sveto dinska v tej zadevi, in da avstrijanskim ladijarn v fran pred Bogom !" Dolgo so stavili na Francozkem lue pod cozkih lukah dovoljuje šest tednov za odhod. mernik; sedaj vendar cesar Napoleon ocitno in brez ovinkov Iz Parme. V Parmi je zopet vse pokojno in govori, kaj da hoće na Laskem: Avstrijo pregnati iz Lom- mirno. Piemontežka začasna vlada je odstopila in vladarica bardije in Beneškega, pa Bog ve kaj se. v Oest. Corr." pravi, da pišejo ruski vladni časniki da ni no bene zveze za bran in opor z nobeno vlado. Dogodki sedanjega se je zopet vernila v svojo deželo. iti Iz Rima. Sveti Oce so imeli namen, v Ga et o pa ne smejo. Zoper svojo voljo morajo v Rimu ostati casa pa silijo rusko vlado, da je pre- in go tako rekoč jetnik francozkega generala Goyona. w ^ vidna in ravnala bo, kakor bo za treba spoznala. Papežev minister, kardinal Antonelli je angležki n i 1 i Cesarski ukaz od 20. apr. zapoveduje, da vsi tisti, in francozki vladi poslal pismi, v kterih terja, naj se sebe pokazili, da bi tako se odteg- y sedanji vojski rimske dežele imajo za popolnoma neu- ki so sa m i. voj a š či n i, se imajo 9 glede na 46 nove rekrutne traîne, to je, rimska vlada z nikomur ne poteguje postave, k, soldatom vzeti, naj so za-nje pripravni ali ne. ne sardinské ne francozke stranke. tedaj ni Pisma iz Rima pripo Tisti, ki, so za vojaščjno .pripravni, se pošljejo ^regimentu, vedujejo, da so sveti Oče papež, ko so slišali, da je véliki kteri pa za to niso pripravni, se vzamejo v kakošno vojvoda toskanski bežal, se bridko zjokali. drugo vojaško.službo. 99 Časnik Patrie" piše, da je cesar Napoleon sam papežu pisal Nabiraje . prostovoljce za cesarsko armado in ga zagotovil svojega ponižnega spoštovanja in mu rekel y 9 zbirajo posebno radi mlade rokodelce kakor mi/arje, da francozka vlada se tesane, druzega _ t kolarje, ključarje, kovače, jermenarje in vsakega rokodelstva, kteri so za artilerijo, pionirje in ^a bo vsiárdar potegovala za papeževe » pravice Iz Francozke vozarstvo pripravni. Iz P ▼ Čudne reči se slišijo iz Pariza. Ko je bilo unidan deržavnemu zboru povedano 9 Taka stiska za sreberni drob iz je bila pri nas, (|a vlada želi 500 milij da smo ze spet goldinarske bankovce na 4 kosce tergali, gold, za j s k o najeti, se je dokler ni ministerstvo driarstva tega prepovedalo. Tudi iz Praga se piše, da ob pomanjkanju drobiža so razkoso- zboi vzdignil Jules voril, da se že F go dolgo in tako hudo zoper to posojilo kaj takega ni slišalo v deržavnem T vali goldinarske bankovce, dokler ni deželno poglavarstvo drugi podob ; ker pa le ni srebernih šestic, si |e sila me m ustavilo tega ravnanja posoj i; je je ekel za moj del ne p ljudje ne morejo pomagati drugač k temu primorat so le d av k i I a ča m nič, Na te besede v in kakor da se s pisem- začne velik hrup; predsednik Morny žuga govorniku ski mi in stempeljskimi markami placujejo. Časnik bode tih. Al ta noče molčati ter pravi: „Zuganje mi naj, bo „Presse" svetuje, naj ministerstvo izdá spet papirnate jezika zavezalo, da bi ne šestice in desetice, ker s kovanjem srebernih šestic ne govoril, kar je v prid. Naj kar se mi more zgoditi huje, bo veliko pomagano; dokler namreč bo nadavek ali ažijo jz dežele izženete, kakor Je i srebra na 40 in še čez stal, bo zginilo kmali vse, kar koli je srebru le podobno. Res je treba, da se kakor koli skerbi za mali dnar, sicer ne bomo vedili kaj početi na sejmu itd. Ažijo srebra Je te dni že přišel do 46. da me ponoći zgrabite in je zgodilo deržavnim poslancom 2. decembra 1852. Al vsega z Afrike. Iz Ha r tun teg se ne boj a Iz Tersta. Časnik „Indep. belg." poved uj ej o zgodila, u m a so prišle pisma, ktere pri da bi se bila ondi skoraj taka grozna nesreća kakor v Džeddahu. Zarotili so se namreč zamorci 9- pise, da bodo fran- vse Evropejce pomoriti. 6. dan marca bi bili namreč cozke vojne ladije, ako pridejo na jadransko morje, Terstu Imeli čez-nje planiti in jih pomoriti ravno, ko bi bili v mi- kot neutralnemu mestu prizanašale. Te ladije so neki dobile gijonski kapeli pri službi Božji zbrani. Pozneje so pa za- povelje, okolj Benedk in Pole se sukati. rotniki se změnili, to v noči med 6. in 7. marca storiti. ,• .Í Iz Lombardije in Beneškega. Iz Milana. Vsem, Dva zarotnika sta šla pa ta dan k nekemu arabskému ter- kteri imajo orozje in střelivo, je ukazano, ga v treh dneh vojaški gosposki izročiti. Iz ruskega Poljskega. Povsod pišejo in govore, da govcu i ga pregovorit, naj se tudi tega hudodelstva udeležr Al odrekel jima je, povedal gosposki in zdajci so oba pri jeli 30 drugih zarotnikov je iz Hartuma pobegnilo. Na se Rusija za vojsko pripravlja ali vsaj z vojsko zuga. mestnik avstrijanskega konsula je terjal od ondašne vlade Do sedaj še od vsega tega ni nikjer ne duhu ne sledu, pomočí za Evropejce, ker pa v Hartumu ni več kot 60 Ako se pa Rusija na Poljsketn nikakor ne pripravlja tudi ili zveze s Francozi storila. 19 Cas u ji ne piipiavij«, luui vojakov uno, je uai iz svoje uuiasu r^viupcjuuui puvu piše o tem: Dve četi ljenje, sebe in svoje služabnike oborožiti in se krepko bra bilo je dal iz svoje oblasti Evropejcom privo armade, ktera ima v Varšavi glavni stan, se imate v Ma zovijo, Kališ in Sandomierz pomakniti in nadgledna četa niti 9 če bi sila bilo Odgovorni vrednik : Dl« Janez Bleiveis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.