DELO® ŽIVLJENJE
glasila delavne sktipnosti tavamo abutve a,lpixia, Uri
LETNIK 18
ŠTEVILKA 13
ŽIRI, DECEMBER 1979
Še so rezerve
TOZD Plastika je v Alpini najmanjša temeljna organizacija. Proizvodna usmeritev pa je izredno uspela, to pa nam daje velik pomen, predvsem pa izjemne obveznosti. Odvisnost ostalih tozdov, predvsem pri proizvodnji smučarskih čevljev od nas je tako velika, da terja v pretežnem delu leta stoodstotno izkoriščenost določenih strojev.
Tako delo, ob stalnem pomanjkanju delavcev, pa zahteva da so delavci vedno do skrajnosti vključeni v delo. Zato ni nič čudnega, če imajo nekateri delavci tudi po 200 in več nadur, kar nemalokrat povzroča razna nezadovoljstva.
Iz leta v leto sledimo skokovitemu porastu proizvodnje, dohodka, pa tudi ostanka dohodka. Prerazporeditev predvsem zadnjega, že nekaj let zapored sproža
burne reakcije zaposlenih v tozdu, kajti menim, da se zasluge za tako skokovit in tudi visok ostanek dohodka išče povsod drugje prej, kot pa v delu delavcev TOZD Plastika.
Letos v primerjavi z lanskim letom najbrž rezultata ne bomo povečali v takem odstotku kot se je to dogajalo do sedaj. Treba je reči, da je ob stalno enakem številu zapoelenih vse težje dosegati boljše rezultate.
Sedaj je pred nami, da pozornost obrnemo predvsem notranji organizaciji v TOZD in da skušamo poiskati tako imenovane notranje rezerve.
■PS^		
S	"■-. " 'ijB' 'i*] ''}	
\ ^		
		
lak i		
	i f ^^^HmšL jk / is \ J^^Bl^HK&feBia ¥rtfttEBL i t iT	
		
w		
Letošnje leto nam je v tem pokazalo mnogo možnosti. Omeniti velja, da je organizacija dela izredno šibka, kar omogoča nemalo spodrsljajev. Menim, da ni narobe, da ob tem opozorim na določene napake, ki so nam, mimogrede povedano, odjedle dobršen kos ostanka dohodka, kot so: nepravočasna dobava orodij, malomarno skladiščenje izdelkov v izjemno težkih pogojih, premajhna skrb za zmanjšanje škarta, za izdelavo težki artikli, preveliki stroški pri vlivanju, neusklajeno planiranje s tozdom obutev Žiri, majhne serije, pa tudi velik nered, ki nam tudi ni v prid in ponos.
Da je kolektiv tozda plastike zelo enoten, je znano. Zato tudi usklajenost dela samoupravnih organov ni vprašljiva. Za posebno sodelovanje med njimi tudi ne gre, kajti v tako majhnem kolektivu so možnosti za izmenjavo mnenj izredne. Veliko pozornost posvečamo temu, da čimveč delavcev vključimo v delo samoupravnih organov.
Delo delavskega sveta poteka po vnaprej določenem dnevnem redu, zanj se tudi vnaprej pogovorimo s sodelavci, prenesemo svoja in njihova mnenja in odločimo. Toda tako se obnašamo predvsem pri obravnavanju problemov, ki nas manj zadevajo. Pri obravnavanju bolj kočljivih tem, pa smo precej bolj molčeči.
Za izboljšanje dela in odločanja DS pa menim, da ni v redu, da dajemo na glasovanje le en predlog ter se odločamo le »za« ali »proti«, temveč bi morali imeti na razpolago več predlogov.
Pa še to, vse prevečkrat se na delavskih svetih obravnavajo vprašanja, za katerih rešitve se kasneje ne zavzame nihče.
MIRKO MROVLJE
Zakaj radi tečemo na smučeh
Hoja in tek na smučeh sta odlično dopolnilo vadbe za naše zdravje. Za razliko od mnogih ostalih športnih panog, sta primerna za vsa obdobja starosti, tudi za visoko starost, saj si lahko vsak sam odmerja dolžino proge, kakor tudi intenzivnosti obremenitve. V skladu z svojimi telesnimi sposobnostmi lahko hodi, podrsava ali pa teče.
Tehnika gibanja ni zahtevna. Smučar tekač dobi osnovno znanje že v nekaj urah vadbe, razen tega je možnost športnih poškodb pri tem športu zelo majhna.
Smučanje po smučini je tudi šport primeren za vso družino saj lahko vsi ves čas tečejo skupaj.
Poseben mik dajejo smučarski maratoni, vse bolj vabljivi ne samo v deželah z bogato tradicijo smučarskega teka, ampak tudi pri nas. Le ti zahtevajo premagovanje težav, velikih telesnih naporov ter aktivno delo v celem letu in vsakdo, ki prispe na cilj, doživi občutek zmagovalca, svojstvenega le maratoncem ter planincem.
STANE STANOVN1K
Vsem sodelavcem želimo v novem letu 1980 veliko sreče, zdravja, delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije ter uredništvo
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Leto se počasi izteka in, kakor je navada, v tem času delamo obračune za nazaj, hkrati pa iščemo možnosti, kako uresničevati naše želje v prihodnjem letu. Torej dokaj resno opravilo, žal nam tisto, kar si želimo, ne uspe vedno. Pa vendar smo se odločili, da postavimo sodelavcem iz posameznih oddelkov nekaj vprašanj, in sicer:
1) Kaj premišljate, ko odhajate v službo?
Rajko Kosmač — sekal-nica gornjih delov: Zjutraj premišljujem, kaj bom ta dan delal.
Zinka Bogataj — prikro-jevalnica gornjih delov: Ali
bom spet premeščena in kaj bom delala.
Marta Debeljak — šivalnica: Kako bi čim več zaslužila.
Anica Rampre — šivalnica: Kako se bo danes delo menjalo.
Silva Poljanšek — sekal-nica: Delati tako, da bom čim več zaslužila.
Ciril Erznožnik — lahka montaža: Kako bom opravil svoje delo, če je slaba kvaliteta.
Jože Modic — sekalnica: Da ne bom zamudil.
Silvo Trček - težka montaža: Kako je bilo prejšnji dan, ali je bilo vse v redu narejeno.
Berta Trček - finiš: Na delo prem z veseljem, da bom nekaj zaslužila in pa v upanju, da ne bom premeščena.
Marta Debeljak
Rajko Kosmač
Suva Poljanšek
Zinka Bogataj
Jože Modic
Kai meniio sodelavci ored Novim letom
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Stanko Ušeničnik — skladiščnik: Premišljam, da ne bom zamudil. Preden pa grem spat, pa pogosto premišljam, če je z delom vse v redu.
Franci Mlinar — plastika: Ni kaj premišljevati; le kako bi delal hitreje.
Milan Oblak — orodjarna: Kaj bom ta dan delal
Dominik Bozovičar — mehanična delavnica: Premišljam. če sem opravil vse, kar je pot rebno.
2) Ali ste zadovoljni z osebnimi dohodki tistih, ki vam delo pripravljajo?
Rajko Kosmač: Ne vem, kakšne osebne dohodke imajo, verjetno so dovol j veliki.
Žinka Bogataj: Morajo pač imeti osebne dohodke, da se ločijo od ostalih.
Marta Debeljak: Saj moramo biti.
Ciril Erznožnik
Anica Rampre: Velikokrat ne bi toliko zaslužili, če bi imeli normo.
Silva Poljanšek: Zadovoljna sem.
Ciril Erznožnik: Mene to nič ne ovira. Verjetno imajo osebne dohodke po kvalifikaciji in delu. ki ga opravljajo.
Jože Modic: Prevelika razlika je med delavci in šefi.
Silva Trček: Nimam se kaj pritožit. Včasih so upravičeni, včasih pa tudi ne.
Berta Trček: Mislim, da so prevelike razlike. Dodatki so le zan je, delavcem pa vzamejo.
Bolj bi morali upoštevati starejše delavce, ki delajo na normi. Pa še to: Mladi bi morali tudi v proizvodnji bolj delati.
Stanko Ušeničnik: Če bi
imel slabo plačo, bi začel premišljevati o osebnih dohodkih drugih. Mislim pa, da marsikdo ne zasluži svojih osebnih dohodkov.
Franci Mlinar: Malo prevelike razlike se mi zdi jo.
Milan Oblak: Kar v redu
je-
Stanko Ušeničnik
Dominik Bozovičar: Nisem zadovoljen — prevelike razlike so.
3) Kaj želite, da bi si želel vodja tozda v prihodnjem letu v zvezi z vašim delom?
Rajko Kosmač: Da bi proizvodnja gladko tekla, da ne bi bilo zastojev, kaj vse bi bilo treba izboljšati.
Zinka Bogataj: Nimam nobenih želja v zvezi s tem.
Marta Debeljak: Da bi bilo delo dobro organizirano.
Anica Rampre: Na razdrobljene količine v proizvodnji. kako izboljšati zrak v našem oddelku, ki zmanjšuje delovno storilnost.
Silva Poljanšek: Da bi pomislil na gnečo in red v sekal-nici.
Ciril Erznožnik: I)a bi bilo čim manj izpadov, škarta in zastojev in čim manj bolniških.
Jože Modic: Da bo dovolj dela in dobro organizirano.
Silvo Trček: Dobro pripravo dela in organizacijo, da ne bi bilo treba delati v soboto, med tednom pa predčasno odhajati domov.
Berta Trček: Pomislil naj bi na starejše delavce, zlasti kar zadeva menjave dela.
Stanko Ušeničnik: Kako urediti vsa skladišča znotraj tovarniške stavbe.
Franci Mlinar: Da bi stroj pripravili tako. da bi napravil tisto, kar smo od njega pričakovali.
Milan Oblak: Kako bi šale pravočasno uskladiščili, da ne l)i prišlo do škode. Pomislil naj bi tudi na stisko s prostorom.
Dominik Bozovičar: Da bi dobili primerno orodje, opremo in material.
4) Cemu bi se v prihodnjem letu radi izognili?
Rajko Kosmač: Rad bi se
izognil neenakomernemu planiranju proizvodnje, izdred-nim delovnim sobotam in prevelikemu številu nadur.
Zinka Bogataj: I)+ ne bi delala v nižji grupi, kot imam kvalifikacijo.
Mata Debeljak: Nizkih osebnih dohodkov.
Anica Rampre: Rada bi se izognila temu, da bi bilo treba delati več, pa bi imeli vseeno manj dohodka.
Silva Poljanšek: Slabih faz in previsoki normi.
Ciril Erznožnik: Boleznim in nesrečam pri delu in izven njega.
Jože Modic: Men javi dela.
Silvo Trček: Nimam se česa izogibati.
Berta Trček: Čisto ničemur, mogoče prepogostim menjavam.
Stanko Ušeničnik: Nezanesljivih sodelavcev.
Franci Mlinar: Poškodbam.
Milan Oblak: Nič kaj takega ni.
Dominik Bozovičar: Nimam takih težav.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Franci Mlinar
Silvo Trček
Berta Trček
dogovarjamo se - dogovorili smo se
KAJ MENIJO SODELAVCI PRED NOVIM LETOM
(Nadaljevanje s 3. strani)
TOZD Obutev Žiri
Milan Oblak
5) Ali ste v skrbeh za svoje zdravje in varnost?
Rajko Kosmač: Pri delu ne, zaradi vožn je pa.
Zinka Bogataj: Sem. da se ne bi poškodovala.
Marta Debeljak: Prav hitro pride od poškodbe, če je človek le malo nepazljiv.
Anica Rampre: Zaskrbljena.sem, zaskrbljena. Ko človek dela .'SO let v takem ozračju, res premišlja marsikaj.
Silva Poljanšek: Premišljam. koliko mi lahko škoduje tekočina, s katero delam 8 ur in razžira roke.
Ciril Erznožnik: Zaenkrat se še počutim zdrav.
Jože Modic: O, čisto nič nisem zaskrbljen.
Anica Rampre
Silvo Trček: Nisem.
Berta Trček: Seveda sem zaskrbljena. Skrbijo me živci, čir itd.
Stanko Ušeničnik: Ne.
Franci Mlinar: Mislim, da je za to dobro poskrbl jeno.
Milan Oblak: Nisem zaskrbljen.
Dominik Bozovičar: Človek mora biti pri delu pazljiv, pa ni skrbi.
6) Na kaj pomislite, ko dobite osebni dohodek?
Dominik Bozovičar
Rajko Kosmač: Osebni dohodki so vedno premajhni. Premišljam, kako bi jih čim bolje uporabil.
Zinka Bogataj: Zelo nizki so, zato moram premisliti, kako jo bom »zvozila«.
Marta Debeljak: Rada bi dobila še več.
Anica Rampre: Ni treba veliko premišljevati, kar lahko jih porabim, saj je taka draginja, da jih je treba obrniti le za nujne stvari.
Silva Poljanšek: Pomislim, kaj bom kupila otrokom, kar ostane, pa zame.
Ciril Erznožnik: Pomislim, da je s tem zagotovljen moj življenjski obstoj in socialna varnost.
Jože Modic: Kako bi jih čim bolj pametno izkoristil.
Silvo Trček: Veliko ni treba pomisliti, ke malo dobiš.
Berta Trček: Me nič ne skrbi, kam jih bom dala
Stanko Ušeničnik: Pomislim, da bi dobil take osebne dohodke v proizvodnji za manjšo odgovornost.
Franci Mlinar: Če bo dovolj za ves mesec, ali da bi bilo naslednji mesec vsaj toliko kot danes.
Milan Oblak: Marsikdaj je treha »stisniti«.
Dominik Bozovičar: Razlike nas vedno motijo.
16. redna seja delavskega sveta TOZD Obutev Žiri, 3. decembra 1979
Razprava je tekla o:
—	predlogu	sprememb Statuta TOZD Obutev Ziri
—	predlogu sprememb Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v TOZD Obutev Ziri
—	predlogu sprememb Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD Obutev Ziri
—	izvolitvi namestnika za sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Škofja Loka
—	plačilu honorarja Wahr-heitu za izdelavo kolekcije jesen-zima 1980/81
—	nabavi avtomatov za pijačo
' — regulaciji norm
—	financiranju nalog ljudske obrambe občine Ajdovščina v letu 1980
—	spremembah samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SIS za ekonomske odnose s tujino
—	pristopu k Samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980
—	povečanju nizkonapetostne razdelilne ploščle v trafo postaji
—	plačilu inventurnim komisijam
—	opremi trosobnega stanovanja v bloku v Stari vasi sprejem predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Škofja Loka
—	sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije
—	virih financiranja nakupa stanovanj in izkoriščanja denarnih sredstev pri Ljubljanski banki.
Pomembnejši sklepi pa so bili naslednji:
—	Predlogi sprememb samoupravnih aktov naj se po dodatnih pripombah sprejmejo na referendumu.
—	Za izdelavo kolekcije jesen-zima 1980/81 se Wahr-heitu odobri plačilo honorarja v znesku 20.649 DM.
—	Odobri se nabava dveh avtomatov za pijačo za TOZD Obutev Ziri v znesku dinarjev 256.000,00.
O regulaciji norm pa je Marijan Bogataj povedal:
Pripravili smo predlog zaostritve norm s startno osnovo llOOr, preračunano na osnovi 9-mesečnega dosega norm za leto 1979.
To je stvar, ki že nekaj časa kaže na to, da jo bo treba čimprej urediti. Presegi so postali že zelo visoki in treba je zagrizti v to, da se norme zregulirajo in sicer tako. da bomo tudi urne postavke povišali, da v povprečju ne bo nihče na izgubi.
Iz predloga lahko vidite, kakšni presegi so bili v teh mesecih in kakšen bo odstotek zaostritve norm ter odstotek povišanja urnih postavk. (Norme se bodo zaostrile v povpreč ju za 27 rt, o predlogu povišanja urnih postavk pa bomo sklepali na prihodnji seji).
Vemo tudi, da so urne postavke postale zelo nizke, s tem pa smo velikokrat prikrajšani. ko se obračunavajo, na primer nadure ali drugi dodatki, pri katerih je osnova urna postavka, zato je potrebno, da se to uredi, hkrati pa tudi norme zregulira na neko bolj stvarno osnovo.
S tem bi odpadla v šivalnicah vsa doplačila v taki obliki, seveda pa bi še vedno ostala doplačila za manjše serije, kar smo v preteklosti že imeli.
Imenovali smo tudi posebne komisije za regulacijo norm, ki bi te predloge strokovno pripravile.
Res je. da tisti, ki so imeli izredno velike presege. nekaj izgubijo, vendar kdor presega normo nad 170 7 tudi norme nima realne ali pa so k temu pripomogli drugi objektivni vzroki, zato je potrebno to urediti.
Ugotavljamo tudi. da smo naredili največjo napako takrat, ko se je izboljšala npr. organizacija dela in so bili pogoji dela boljši, norme pa takrat nismo zaostrili.
Člani DS poudarjajo, da bodo s tem, ko se bodo norme zaostrile, tudi normirci morali biti malo bolj budni in pozorni pri postavljanju novih norm in odpravljanju nepravilnosti.
Po razpravi je delavski svet soglasno sprejel sklep, da se strinja s predlogom zaostritve norm s startno osnovo 110 rt, s tem, da se norme zaostrijo v povprečju za 27 7, in temu ustrezno tudi povišajo urne postavke.
—	Glede financiranja nalog ljudske obrambe občine Ajdovščina je delavski svet sprejel sklep, da bo TOZI) Obutev Ziri za finansiranje nalog ljudske obrambe občine Ajdovščina v leto 1980 združevala sredstva po prispevni stopnji 0,35 ci od BOD.
—	Pristopi se k spremembi 7. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sred-
Jože Stucin je povedal, da so bili glede upravičenosti inovacij sestanki po izmenah, kjer smo se pogovorili o predlaganih inovacijah strokovnjakov RPS Plastika.
Po dovolj glasnih razpravah o vseh inovacijskih predlogih se je izkristaliziralo na obeh izmenah mnenje, da je inovacija »pridobivanje ceroka-sta« upravičena in se odobri, za ostale inovacije pa je prevladalo mnenje, da spadajo v normalno delovno problematiko ter področje dela strokovnjakov, zato niso upravičene.
Sprejeti so bili še naslednji
s k I e p i:
—	za delegata v zbor Jugo banke se imenuje Anton Eniko
—	Odobrijo se stroški postavitve medkrajevne telefon-
ske govorilnice v znesku fiO.(KM), — din
—	Opravljene sobotne ure se obračuna kot nedeljske, izplačilo opravljenih novembrskih ur pa se bi izvršilo v mesecu januarju 1980.
—	Komisiji za delitev sredstev za OD se predlaga, da Franciju Pečelinu odobri nagrado za posebno prizadevnost pri izdelavi notranjih čevljev Cosmos, ki jo je pokazal v času treh mesecev in sicer 1 5 'r od poprečnega OD Alpine mesečno. skupa j 2.487.30 din.
—	TOZD Plastika Ziri odstopi delovni skupnosti skupnih služb sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del za pokrivanje potreb za nakup stanovanj, v znesku 132.914.00 din.
11. redna seja delavskega sveta TOZD Plastika, 4. 12. 1979
Dnevni red je bil podoben kot na ostalih delavskih svetih. poleg tega pa je DS obravnaval še naslednje:
—	telefonska medkrajevna govorilnica v DO
—	Obračun sobotnih ur za PU oddelek
—	Obravnava za nagrado za posebno prizadevnost Franciju Pečelinu
stev za zagotovitev materialne osnove za delo samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino.
Za podpisnika pooblaščamo Lojzeta Kopača.
—	Prav tako pristopimo k Samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980 in za podpisnika pooblaščamo Lojzeta Kopača.
—	Odobri se razširitev obstoječe transformatorske postaje v približnem znesku 350.000.-din.
—	Delavcem, ki delajo v inventurni komisiji in delavcem, ki sodelujejo pri inventuri po službeni dolžnosti v podaljšanem delovnem času, se zaradi enakih opravil in nalog obračunajo nadure po 10. skupini delovnih opravil.
—	Za opremo trosobnega stanovanja v novem bloku v Stari vasi se odobri 40.000. —
—	Sprejme se samoupravni sporazu o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Škofja Loka v predloženem besedilu.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v predloženem besedilu.
—	Za nakup stanovanj za delavce TOZI) Obutev Ziri se stanovanja kupijo s kreditom Samoupravne stanovanjske skupnosti
—	K pogodbam o vezavi sredstev iz leta 197« in 1978 se sklene aneks in sicer s tem, da se iz leta 1976 podaljša vezava iz 24 mesecev na .'Hi mesecev, za leto 1978 pa se del sredstev veže za 12 mesecev, preostali del, kar je bilo neizkoriščenega pa se veže za dobo 24 mesecev.
—	Odobrijo se še dodatni stroški pri nabavi avtomobila za adaptacije.
6. REDNA SEJA KOMISIJE DELAVSKE KONTROLE TOZD OBUTEV ŽIRI, DNE 23. 11. 1979
Komisija delavske kontrole je obravnavala odgovore šefa tehničnega sektorja Marjana Bogataja, modelirja Janeza Veharja, vodje tehnološke priprave Janeza Špika, vodje lahke montaže Vinka Podobnika in Ivana Pečelina. kontrolorja gotove obutve v zvezi z izmetom kolekcije jesen-zi-ma. Komisija je ugotovila, da bo potrebno dobiti še odgovore vodje modelirnice Milana Močnika, vodje šivalnice Marije Justin in vodje TOZD Obutev Gorenja vas Vinka Bogataja.
TOZD Plastika
Temelji za novo halo so že postavljeni
5. REDNA SEJA KOMISIJE DELAVSKE KONTROLE TOZD PLASTIKA ŽIRI, 22. 11. 1979
Komisija delavske kontrole je predlagala, da se zoper vodjo TOZD Plastika Ziri Jožeta Stucina in vodjo vzdrževalnih obratov Antona Ziberta uvede disciplinski postopek za ugotovitev odgovornosti v zvezi s skladiščenjem šal v TOZD Plastika Žiri.
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Iz plastike
stanje med računovodstvom in vodstvom MPM, ter na naslednji seji poročati o tem. Oe so nastale neupravičene razlike, se morajo poravnati in o tem obvestiti prodajalne z okrožnico.
— Kljub dobri prodaji v oktobru in novembru opažamo, da je obutev slabše kvalitete in da je zato veliko reklamacij. Alpinina obutev, predvsem art. 7243/3 in 7241 in 7253 so zelo slabo izdelani, veliko je reklamacij, zato trpi škodo prodaja, s tem pa tudi vsa DO. Reklamacije se rešujejo počasi. tako da moramo izdajati nov par: tudi tiste reklamacije, za katere je kupec pristal na popravilo, se pošiljajo v prodajalne prekasno. ali ni odstranjena napaka, tako da je spet potrebno izdati nov par. O kvaliteti proizvoda bo potrebno večkrat spregovoriti in popravljati napake prej. preden pride obutev do kupca.
V kolekciji jesen-zima je tudi nekaj artiklov gležnarjev, ki pa so bili poslani v prodajalne z zamudo in se slabo prodajajo. Nujno bi bilo potrebno znižati cene tej obutvi, da bi lahko te artikle prodali še v tej sezoni, drugače bo bremenilo naše zaloge skozi vse prihodnje leto. Ce znižanje cen ni mogoče, naj se jih zniža vsaj iz A v C kvaliteto.
Na predlog 10 sindikata TOZI) Prodaja je DS soglasno sprejel naslednji sklep:
DS TOZD Prodaja soglaša, da se vse otroke delavcev TOZD Prodaje, do 12. leta starosti, obdari v vrednosti 250,— din iz sredstv sklada skupne porabe.
20. redna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Prodaja Ziri ilne 23.11.1979.
Komisija je na prosto delovno opravilo prodajalec obutve v prodajalni Alpina v Bi-
haču sprejela Minko Kišmič, kvalificirano prodajalko. Na objavljeno delovno opravilo »izdelava statistike« za prodajo je bila sprejeta Olga Kavčič, komercialni tehnik. Na prosto delovno opravilo prodajalec obutve v prodajalni Alpina v Zireh se sprejmeta kandidatki Iva Peternelj. kvalificirana prodajalka in Marjeta Alič. kvalificirana šivalka obutve. Komisija je še sprejela sklep, da se delavke sprejmejo s pogojem poskusnega dela 3 mesece.
Komisija je v zadevi izjav za prenehanje delovnega razmerja sprejela naslednje sklepe. ZeHko Podgorelec. prodajalec v Cakovcu se razreši delovnega razmerja po sporazumu, odpoved Bojana Končana prodajalca v Alpina Ziri se sprejme z rednim enomesečnim odpovednim rokom. Anki Dolar, prodajalki Alpina v Ljubljani preneha delovno razmerje po sporazumu.
V zvezi s predlogi iz nekaterih prodajaln so sprejeti ti-le sklepi: Marija Batina, Alpina Dubrovnik se razporedi kot prodajalec obutve III. Za čas odsotnosti poslovodje Alpina v Trbovljah se razporedi Anica Zupančič, prodajalka v isti prodajalni za nadomeščanje poslovodje za čas bolezni. Nives Belt ram iz Nove Gorice se razporedi na delovno opravilo prodajalka obutve III, Slavka •Jelovčan se razporedi na delovno opravilo prodajalka obutve III. Ivo Šparovec na delovno opravilo prodajalec obutve II. V prodajalni Alpina Varaždin je bila za pomočnika poslovodje razporejena Anica Ribič.
Komisija je sprejela sklep, da se objavi prosto delovno opravilo prodajalec obutve za prodajalno Alpina Kranjska gora.
Kavčič Anton, ekonomist zunanje trgovinske smeri se razporedi na delovno opravilo organizacijo izvoza 1. I. I. 1981).
TOZD Prodaja
16. redna seja delavskega sveta TOZD Prodaja, 5. 12. 1979
Dnevni red je bil podoben kot na DS TOZD Obutev Ziri. Sklepi so bili podobni kot na drugih DS. poleg tega pa še:
—	Poslovodjem se zniža grupe iz Xv. in XVI. na XIII. in XIV. in to velja od novembra 1979 naprej.
—	Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je bil sprejet na referendumu, dne 24. 9. 1979 se uporablja in sprovede v celoti.
—	Sprejme se odpoved Karla Klorjančiča. ki je bil razporejen na delovno opravilo vodenje prodajalne Alpina Novo mesto. Komandanta Staneta, št «, z dnem 25. 1. 1980.
Takoj se mora razpisati prosto delovno opravilo »vodenje prodajalne« v Novem mestu.
—	Angelini Markovič prodajalki iz prodajalne Beograd I. se dodeli še 40.000,- din posojila za nakup starega
stanovanja iz razloga, ker je lastnik stanovanja povišal ceno. Skupni znesek posojila znaša 90.000,- din.
—	-Janezu Kavčiču, poslovodji prodajalne Škofja Loka I. se odobri posojilo v višini 50.000.— din za nakup montažne hiše v naselju Bantale pri Stražišču.
—	Petru Grubišiču, poslovodji prodajalne Sisak. se odobri podaljšanje roka ko-riščešnja posojila do 30. 4. 1980.
—	Za prodajalno Alpina Novo mesto se odobri dodatna sredstva v višini 160.000,— din.
—	Vprašanje obračuna viškov in manjkov po prodajalnah
Na 12. redni seji DS. dne 18. 7. 1979 je bil sprejet sklep, da se poslovodjem. ki imajo manjko v prodajalni knjiži ta tnanjko na osebni račun. Računovodstvo MPM ta sklep izvršuje, poslovodje pa se pritožujejo, da odbitki niso v skladu s sklepom I)S. Zato je treba takoj preveriti dejansko
Z referenduma v TOZD Prodaja
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Kako ustvarjamo
Kako je z naročili za leto 1980
V letu 1979, ud katerega se poslavljamo, Alpina resnično ni imela težav z naročili za svoje izdelke. Nismo še popolnoma pozabili na »izredno stanje«, ki je bilo, poleg nekaterih drugih vzrokov, tudi posledica previsokih sprejetih obvez. Oh prehodu v novo leto se nedvomno mnogi sprašujete. kakšna bo situacija v prihodnjem letu. Ali bo povpraševanje po naših izdelkih spet tolikšno, da ho potrebno delati tudi v nadurah ali ob prostih sobotah, ali pa se bo pojavil drug problem, da bo treba ostati doma tudi na kakšen delovni dan?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti preprosto z »da« ali »ne«, ker je problematika za posamezne vrste izdelkov različna in ker na prodajne možnosti vpliva cela vrsta dejavnikov. Skušal bom na kratko razčleniti in prikazati, kakšni so obeti za prihodnje leto.
Načrtujemo, da bomo izdelali okrog <>(M).(MM) parov lahke obutve. Od tega naj bi približno -"»<K>.4 H M t parov prodali v maloprodajni mreži in manj kot lOO.(KX) parov v SSSR. Za maloprodajno mrežo je za sezono pomlad-polet je naročeno 2«0.(XX) parov in ta obutev se tudi že izdeluje. Približno 250.000 parov obutve pa je predvidenih za sezono jesen-zima. Ali bomo vse to tudi
prodali? Odgovor ni enostaven. V letu 1979 je prodaja v mreži tekla neverjetno dobro do druge polovice novembra. Vsekakor je bila kupna moč prebivalstva razmeroma visoka. naša ponudba solidna, vremenske razmere ugodne. Proti koncu novembra je prodaja nekoliko zastala in stagnira vse do danes. Razlog za to pa je, da prave zime noče in noče biti. To pa pomeni, da kljub uspešnim 11. mesecem še danes ne vemo, kakšna bo situacija ob zaključku zimske sezone, koliko bomo prodali in kakšne bodo zaloge. To bo seveda vplivalo tudi na naročila za prihodnje jesensko-zimsko sezono.
V letu 1980 pričakujemo tudi vrsto ukrepov ekonomske politike, ki naj bi vodili k omejevanju vseh oblik porabe, torej tudi osebne porabe, kar praktično pomeni, da bodo ti ukrepi vplivali na zmanjševanje kupne moči. Zato se nam kaj lahko zgodi, da bomo v letu 1980 z rezultati maloprodajne mreže prav toliko pod predvidevanji, kot smo bili v letu 1979 nad njimi. Upajmo, da ne bo tako in da kljub vsemu ne bomo potegnili najkrajšega konca.
Glede prodaje v Sovjetsko zvezo naj na kratko omenim samo to. da sporazum s sovjetskim partnerjem glede cen še
-\
TOZD Obutev Gorenja vas
11. redna seja delavskega sveta TOZD Obutev Gorenja vas, 3. 12. 1979
Delavski svet je obravnaval iste zadeve kot ostali delavski sveti in sprejel podobne sklepe.
Delovna skupnost skupnih služb
17. redna seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, 4. 12. 1979
Delavski svet delovne organizacije
16. redna seja delavskega sveta delovne organizacije, 5. 12. 1979
Tudi delavski svet delovne organizacije je obravnaval podobne zadeve kot delavski sveti TOZD in DSSS. sprejel pa je še naslednje sklepe:
— za novega člana gradbenega odbora se imenuje To-
Kako se odločiti
ni dosežen in niti ne vemo. kdaj bo. Na srečo načrtujemo v Alpini proizvodnjo za Sovjetsko zvezo večinoma šele v četrtem tromesečju. tako da nam trenutno to še ne povzroča težav, medtem ko so nekatere tovarne v drugih republikah zaradi zavlačevanja razgovorov s sovjetskim partnerjem že danes v izredno težkem položaju.
Tekaške obutve bomo v letu 1980 izdelali približno 250.000 parov. Predvidevamo, da je bomo toliko tudi prodali. Na žalost moram poudariti, da se pri pogajanjih o cenah tekaške obutve s kupci nahajamo v nemogočem položaju — obutev za zimo 1979 smo jim v nekaterih primerih dobavili skoraj z dvomesečno zamudo.
Delavski svet je obravnaval iste zadeve kot delavski sveti tozdov in sprejel enake sklepe.
maž Košir namesto Bojana Starmana
— Delavcem, ki prejemajo bone za dietno prehrano se izplačajo boni tudi za tiste delovne dneve (sobote), ki po delovnem koledarju niso bili delovni, pa so jih delavci delali.
poleg tega pa je ogromno pritožb zaradi slabe kvalitete.
Smučarskih čevljev naj bi izdelali najmanj 260.000 parov, po potrebi celo več. Upam. da bomo to tudi lealizirali. Problem pa je slaba zima, tako pri nas kot v Ameriki, kar nam lahko pri tej prodaji seveda povzroča težave.
Ce vse navedeno strnem, bi lahko rekel, da se bomo v letu 1980 pri prodaji srečali predvsem z dvema težavama: prva bo posledica slabe zime. druga pa bo posledica ukrepov za zmanjšanje kupne moči na domačem trgu. Ce k temu dodamo še težave, za katere smo krivi sami. to je kasnitve rokov in slaba kvaliteta, potem je že dovolj razlogov, da nismo nič kaj preveč optimistični. Prav lahko se nam zgodi, da postavljenih planov ne bomo dosegli. Sicer pa je videti, da bi nas edino kakšna resna težava še prisilila v trezno razmišljanje o našem delu. o resnosti in doslednosti pri delu, o kvaliteti, o našem zaostajanju na številnih področjih. V naši omejenosti in zaprtosti smo sami vase tako zaverovani, da nas kaj drugega ne more več premakniti.
No, upajmo, da le ne bo tako in da bomo znali poiskati prave poti za reševanje problemov tudi brez tega, da nam tržišče in konkurenca na grob način pokažeta. kaj v resnici smo.
Tomaž KOŠIR
Evropsko prvenstvo v alpskem smučanju z mednarodno udeležbo, april 1978
Reklama v letu 1979 in načrti za 1980
Kako ustvarjamo
V letu 1979 smo za ekonomsko propagando porabili približno 1.800.000 din, to je nekaj manj kot 1 % vrednosti prodaje vseh Alpininih izdelkov. V letu 1979 smo ta sredstva porabili približno za iste namene kot leto prej. Propagirali smo tako modno kot zimsko-športno in planinsko obutev.
Marija Košir
Za žensko obutev smo za vsako sezono izdelali barvni prospekt. Za najbolj aktualne modele smo sodelovali z oglasi v časopisih in revijah. Sodelovali srno v televizijskih oddajah »Kako se oblačimo«, ki jih bodo letos prvič predvajali ne samo na RTV Ljubljana, ampak tudi na RTV Zagreb in Beograd.
To so najpomembnejše reklamne akcije za modno žensko obutev.
Za športno obutev smo prav tako izdelali barvni katalog. Na RTV smo tudi s športno obutvijo sodelovali v oddajah »Kako se oblačimo«. Razen tega smo posneli tri polmi-nutne filme (smučarski čevlji, tekaški čevlji, planinski čevlji), ki so jih predvajali na RTV Ljubljana. Zagreb, Beograd in Sarajevo. Sodelovali smo tudi na številnih prireditvah, kot so: Trnovski maraton, svetovno prvenstvo v smučarskih skokih v Planici marca 79. FIS tekmovanje za »Pokal Vit -rane« v decembru 79 in na številnih manjšh aslpskih in tekaških tekmovanjih. Opremili smo z našimi smučarskimi čevlji republiško pionirsko alpsko reprezentanco in državno tekaško reprezentanco.
Posebej bi omenili samo še pomoč odpravi »Everest 79«, za katero smo posebej izdelali višinske čevlje in jo opremili tudi s potrebno količino na-
vadnih planinskih čevljev za višinske nosače.
To so bile najpomembnejše propagandne akcije v letu 1979, poleg teh pa še številne manjše, ki jih ne bi posebej omenjali.
KAKŠNI PA SO NAČRTI ZA LETO 1980?
Finančna sredstva za propagandne namene naj bi ostala v mejah enega odstotka od prodaje izdelkov Alpine, kar pomeni približno 6.500.000,- din. Pri porabi teh sredstev pa naj bi v letu 1980 uvedli dve bistveni spremembi:
—	več sredstev kot doslej naj bi namenili propagiranju zimsko-športne obutve in manj propagiranju lahke obutve
—	pri propagiranju zim-sko-športne obutve naj bi dosegli kvalitetno spremembo s tem, da bi se začeli kot proizvajalci bolj intenzivno priprvljati na prodor naših izdelkv tudi v tekmovalni šport.
Smatramo, je taka usmeritev pravilna zato, ker se je Alpina odločila, da v svojem proizvodnem programu na prvo mesto postavi zimsko-športno obutev.
Upoštevati moramo, da je pred nami olimpijada v Sarajevu leta 1984 in da bo to imelo za posledico poskuse vključevanja drugih proizvajalcev v proizvodnjo zimsko-športne obutve v .Jugoslaviji. Dobro pa vemo, da ima pri prodaji športnih artiklov propaganda velik pomen. Naj navedemo samo fenomenalne uspehe Elana potem, ko je prodrl s svojimi smučmi v tekmovalni šport.
Iz tega lahko razberete, da nameravamo v prihodnje usmeriti sredstva za ekonomsko propagando predvsem v tista področja, ki pomenijo hkrati osnovno proizvodno orientacijo Alpine in na katerih pričakujemo, glede na vložena sredstva, največji učinek.
Marija KOŠIR
Tudi drugod po tovarni bomo imeli avtomate za pijačo
Inventura sredstev in njihovih virov
Konec vsakega poslovnega leta morajo uporabniki družbenih sredstev napraviti popis sredstev in njihovih virov v skladu z določili zakona o knjigovodstvu in pravilnika o inventuri.
Ker je inventura v teku in rezultati še niso, znani, se bom omejil na podrobnejše namene in cilje glede inventur in pa nekaj opazk o popisu v naši delovni organizaci ji.
Z inventuro se popišejo vsa materialna in denarna sredstva ter viri sredstev, kontrolirajo se knjigovodske listine in drugi zapisi o stanju sredstev in njihovih virov. Popišejo se tudi tuja sredstva, ki se nahajajo v naši delovni organizaciji in v drugem primeru naša sredstva, ki se nahajajo v drugi delovni organizaciji (posojena. v dodelavi, predelavi). Z inventuro se lahko prične že 40 dni pred iztekom poslovnega leta. v izrednih primerih pa celo 60 dni.
Popis opravijo inventurne komisije, ki štejejo najmanj tri člane. Organizacijo dela v zvezi z inventuro vodi poslovodni organ delovne organizacije združenega dela ali drug pooblaščen delavec. V naši delovni organizaciji je ta naloga zaupana vodjem temeljnih organizacij. Za ne-usklajevanje dela inventurnih komisij pa je ustanovljena še centralna inventurna komisija.
Na samem začetku priprav na inventuro mora organ, ki vodi organizacijo dela v zvezi z inventuro, izdelati delovni načrt, po katerem se bodo delale inventure. Ta vsebuje roke do kdaj morajo biti po-posamezna dela v zvezi s pripravo, samo inventuro in izdelavo elaborata o inventuri, napravljena. V njem morajo
biti opredeljeni roki do kdaj morajo biti sestavljene in potrjene komisije, do kdaj obveščeni člani komisij o sodelovanju pri inventuri, o pripravi materiala v skladiščih za inventuro, o samem izvajanju letnega popisa vseh sredstev in virov sredstev, o zaključku popisa pri izdelavi elaborata. o obravnavanju ugotovitev inventurnih komisij na seji delavskega sveta. To je le nekaj iz vsebine delovnega načrta.
Pri nas delovnega načrta doslej še nismo uspeli res uresničiti. Posledica je zamujanje izvajanja posameznih del v zvezi z inventuro. Konec koncev se vsako leto opravi inventura. vendar pri tem trpi kvaliteta opravljenega dela. Kajti nenačrtnost pri pripravi inventure se prenese na samo izvajanje popisa, trpi vsebina, ki je na zunaj niti ne vidimo. Napake se pojavijo med poslovanjem v novem poslovnem letu. ko napr. ugotovimo, da nimamo nekega materiala, knjigovodski dokumenti pa kažejo drugače, na drugi strani pa bi material takoj rabili v proizvodnji.
Delo komisije pri samem popisu je v tem. da z merjenjem, štetjem, tehtanjem ali na kak drug način ugotove dejansko stanje stvari, ki je predmet popisa, in to zapišejo v popisne liste. Tu se pa pri nekaterih komisijah zatakne. Smatrajo, da bi vse skupaj trajalo predolgo ali da ceio ni mogoče tega na tak način opraviti, na koncu pa na nekak kompromisen način ugotovijo dejansko stanje. To pa ni pravilno, kakor ni realen rezultat samega popisa. Vse to pa je odvisno predvsem od članov komisije za inventuro, njihovega odnosa do same inventure
• Kako ustvarjamo
in splošnega prepričanja okolja o inventuri.
Da popis sredstev in virov sredstev ni nekaj nepomembnega priča to, da obstoji posebna inšpekcijska služba, ki kontrolira pravilnost izvajanja inventure. Za nepravilnosti odgovarja popisna komisija. kakor tudi delovna organizacija. Pri tem moramo vedeti. da člani inventurne komisije odgovarjajo /.a resničnost ugotovljenega stanja, za pravilnost sestavitve popisnih list. za pravočasnost inventure in za pravilnost poročila o inventuri.
Inventura tudi ni kontrola skladiščnika ali druge osebe, kateri je zaupana materialna ali druga vrednost, ampak ugotovitev dejanskega stanja vrednosti v enoti, kjer oprav-
Vprašanje, ki je že dalj časa zelo aktualno.
Kontrolna služba že nekaj časa opozarja na napake, ki se enake pojavljajo v različnih presledkih. Po mesečnih podatkih letošnjega leta se vidi, da je % iz sortirane gotove obutve vedno previsok. Dokaj negativno pa je tudi to, da je treba vedno več delavcev pri kontroli gotove obutve.
Smo pred novo sezono, v izdelavi so poskusne partije raznih modelov za naslednje obdobje, za športno in lahko izdelavo. Že pri teh količinah se pojavijo razne neskladnosti, bilo pa je več primerov v bližnji preteklosti, ko sta poskusna in redna partija zelo tesno sledili ena drugi.
ljamo popis. Ker vemo vsi. da se pri množici materialov, ki prihajajo v in odhajajo iz skladišča, lahko dogodi zamenjava v materialu, kvaliteti, in da so možne objektivne razlike do knjižnega stanja. Pri obravnavanju razlik lahko ugotovimo tudi krivdno odgovorne osebe za škodo na zaupani ji vrednosti.
Ugotovljeno dejansko stanje predstavlja ob koncu poslovnega leta osnovo za pripravo podatkov izkazanih v knjigovodstvu in s tem predpogoj za ugotovitev dejanskega poslovnega rezultata v zaključnem računu, na drugi strani pa tudi realno osnovo štarta v novem poslovnem letu.
Franci MLINAR
Kako naj potem redna proizvodnja doseže boljšo skladnost? Da bo izdelek odgovarjal namenu, mora biti pojem kvalitete prisoten že pri samem osnutku modela. Prav tu je važno tesno sodelovanje razvojne, nabavne in prodajne službe. Na tem nivoju se odloča, kakšni materiali se lahko uporabijo, da je sprejemljiv glede na kakovost in ceno ter možnost dobav materiala v zadostnih količinah in da je izdelek konkurenčen na tržišču. Kaj komu pomaga visoka kvaliteta v skladišču!
Vse več je treba posvečati pozornosti pripravam modela in da bodo sestavni deli preizkušeni, da se bodo prilegali kopitu brez kakš-
nega prisiljevanja. Težko je doseči lep izdelek, če obutev po izkopitenju spremeni obliko. Tudi ni krivda proizvodnje, če ima serija tehnično napako, kakor se večkrat pojavlja. Seveda se pojavljajo tudi proizvodne napake zaradi malomarnosti, vendar ne v takem obsegu. V zadnjem mesecu se izdeluje malo modelov. To se pravi, da je serija večja, pa kljub poostreni kontroli obutev ni taka, kakršno bi si želeli, ker so prisotne manjše konstrukcijske pomanjkljivosti. Se več tega pa je pri manjših serijah.
Zato predlagam, da večjo pozornost posvetimo pravočasni nabavi primernih materialov. Zahtevnejše zgornje usnje naj se naroča in prevzema osebno v us-njarnah in ne telefonično ali da prispe brez prevzema. Pri osebnem naročilu se lahko dogovorimo o veličini in poreklu surovine, ker le tako se lahko doseže odgovarjajočo debelino in
Z Jesenic i
Jesenice so industrijsko mesto, v katerem je najbolj razvita črna metalurgija, saj je »Železarna -Jesenice« priznana po kvaliteti svojih izdelkov po vsem svetu. Zaradi hitrega razvoja železarne se na Jesenice priseljuje vedno več ljudi.
Jesenice so leta 1!) dobile novo prodajalno »Alpina« iz Žirov. »Alpina« je bila že takrat priznana po svojih izdelkih in po kvaliteti, zato se je tudi na Jesenicah kmalu uveljavila.
Prodajalna je bila v neposredni bližini centra, kar je ugodno vplivalo na naše poslovanje. Vsa leta smo dosegali dobre poslovne rezultate, na kar smo bile zelo ponosne. Obiskovali so nas tudi tujci in ljudje iz okoliških krajev, saj je bila prodajalna v bližini železniške in avtobusne postaje. Bila je dokaj velika, z dvema velikima izložbama in dvema skladiščnima prostoroma.
Ko pa smo izvedele, da bodo hišo porušili in da se bomo pri-morani seliti, smo s strahom pričakovale dan selitve, ki se je hitro približeval.
Leta 1975 smo se preselili izven centra, na skrajni konec Jesenic. Naš strah je bil upravičen. Dobili smo precej man jšo prodajalno z zelo majhnim priročnim skladiščem in dvema majhnima izložbama. Vse to je vplivalo na naše slabše poslovne rezultate. Trudile smo se, kar je bilo v naših močeh. Ukinile smo deljen delovni
oprijem. Pri takem sistemu naročanja in prevzema se lahko vsaj delno izognemo trganju in pokanju usnja, dosežemo krajše dobavne roke ter zmanjšano možnost vračanja in popravila materialov, kar nas je že mnogokrat spravilo v nemogoč položaj. Tudi ostali deli kot so: kopita, notranjki, opetniki, podplati, pete in drugo naj se dobro preizkusijo, preden se naročijo partije. Pri tem lahko dosežemo osnovo za višjo stirlnost in kvaliteto. Seveda bo morala biti tudi večja proizvodna disciplina, samokontrola ter manj menjav delavcev na ključnih fazah.
Kaj lahko spremeni in popravi delavec na končni kontroli; brez pomena se je prerekati, kaj bomo žigosali. Odpremljene morajo biti dogovorjene količine. Vse odgovore na naše dileme pa nam dajo reklamacije in marsikakšno nezaželeno pismo na debelo.
Polde STRLIC
am pišejo
čas in upale na boljše dni. saj so nam obljubili, da je selitev začasna, da dobimo nov lokal in s tem boljše delovne pogoje.
Trudile smo se in trudile, kar se je iz leta v leto kazalo pri naši prodaji, saj smo za 1. polletje 7!) dosegle v prodaji :«). mesto. S tem seveda še nismo povsem zadovoljne in upamo, da ho v prihodnje še boljše.
S kolekcijo naših modelov smo zadovoljne, čeprav se včasih pojavijo tudi kakšne napake (slabša kvaliteta).
Največja želja našega kolektiva je, da dobimo novo prodajalno. za katero upamo, da bo leta 1980. kot j,e predvideno. Pridobili bi več prostora in boljše pogoje dela. Predvidevamo, da bi v novi prodajalni dosegali tudi boljše poslovne rezultate, saj bomo spet poslovali v bližini centra Jesenic.
Vzpodbuja nas misel, da kdor čaka — dočaka.
Poslovodja: Cirila Som in sodelavke
Jožica Brus, Sonja Cenček in Haseda Kapič
Z odločitvijo do rezultatov
Kako izboljšati kvaliteto, ne da bi samo govorili
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
NA TEMO KAKO DELUJEJO DELEGACIJE IN DELEGATI
V razgovoru so sodelovali: Roman BERČIČ — namestnik vodje delegacije zbora združenega dela, Mirko MROVLJE, vodja konference delegacij za zdravstveno varstvo, Anica KRVINA — vodja konference delegacij za vzgojo in izobraževanje, Bernard KAVČIČ, vodja konference delegacij za kulturo, Maks OREŠNIK — vodja konference delegacij za raziskovalno dejavnost in Bojan BOGATAJ — vodja združene delegacije.
Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVČIČ.
I. Kako ste organizirali delo delegacij?
Bernard KAVČIČ:
Gradivo, ki ga dobimo s kulturne skupnosti Škofja Loka, pregledamo in če je kaj pomembnega. skličemo sestanek, vendar doslej Se ni bilo takšne teme. da bi bilo potrebno sklicati sestanek. Tako se samo pomenimo z delegatom, ki bo zastopal našo delegacijo na seji v Škofji Loki, pregledamo gradivo in se seje vedno udeležimo.
Kar zadeva kulturno življenje v Alpini, lahko rečemo, da ga skoraj ni.
Maks OREŠNIK:
Tudi mi imamo podobne probleme. Enkrat smo dobili gradivo za sejo. Sklicali smo -sestanek in določili delegata, ki pa se seje potem ni udeležil.
Dejavnost	raziskovalne
skupnosti pa še ni zaživela tako, kot bi morala in imajo tudi oni dovolj problemov. Kadar smo sklicali sestanke, je bila udeležba še kar zadovoljiva. •
Glede zanimanja Alpine za povezovanje v tej skupnosti in da bi preko raziskovalne skupnosti poskušala priti do določenih sredstev za raziskovalno dejavnost, pa še nismo razpravljali in o tem ne bi mogel reči nič določenega.
Bojan BOGATAJ:
Razdeljeni smo na pet delegacij in vsaka delegacija ima svojega predsednika.
Gradivo dobi vsaka delegacija posebej, vendar moram takoj poudariti, da je gradivo preobsežno in neprimerno oblikovano in da je nemogoče vedno vsega predelati. Problem pa je še v tem. ker morajo vedno eni in isti pregledovati ta gradiva in se udeleževati sej (predsednik delegacije ali predsed nik k on fe ren ce).
Vemo pa, da imamo vsi dovolj dela na delovnem mestu in tudi doma. tako je to bolj postransko delo, ki ga moraš narediti s precej dobre volje.
Delo naše združene delegacije je zelo obsežno, tu je pet samoupravnih	i n t e resn i h
skupnosti in če bi hotel pregledati vse gradivo, bi porabil precej časa.
Ce pa bi hoteli delo malo bolj razdeliti, pa bi morali imeti skupne sestanke, da bi bili z vsebino vsi seznanjeni, vendar tudi to vzame precej časa in včasih nastopa še problem sklepčnosti.
Mislim, da so tudi ostali delegati iz drugih krajev v podobnem položaju. .Je pa povsod nekaj ljudi, ki se za to res zanimajo in vedno predelajo vse gradivo. Ti mnogi prispevajo k boljšemu delu delegacije, mislim pa, da bi jih bilo še več, če bi videli v tem kakšen uspeh ali korist.
Nima pa smisla, da se temu posvetita le eden ali dva delegata, ker sama tega ne bosta zmogla. Res pa je, da razpolagamo z ogromnimi denarnimi sredstvi, vendar je vprašanje, če jih znamo pravilno razdeliti.
Anica KRVINA:
Tudi pri nas so podobni pri-blemi. Naša delegacija se ne sestaja. Ko dobimo gradivo, po seznamu določimo tistega, ki je na vrsti, da se udeleži seje v Škofji Loki.
Mislim, da ni pravilno, ker se ne sestajamo, vendar nam to spet vzame precej časa. Tako bi tisti, ki je določen za sodelovanje na seji, moral o seji tudi poročati in spet bi morali sklicati sestanek.
Poudariti pa moram tudi to, da člani delegacije nismo imeli niti enega predavanja v zvezi s potekom dela v delegacijah.
Mislim pa, da tudi izobraževalna skupnost bolj slabo dela, saj v pol leta ni bilo niti ene
seje.
Mirko MROVLJE:
Pri nas smo izbrali naslednjo pot:
Vsaka delegacija naj hi imela svoje sestanke in razpravljala o vseh stvareh.
Naredili smo tudi listo, po kateri ima vsak enake možnosti, da nas bo predstavljal v Škofji Loki.
Moram reči, da smo se sej v Škofji Loki še kar zadovoljivo udeleževali, čeprav bi se jih lahko še bolj. Druga stvar pa je, da sem ugotovil, da se nobena od teh delegacij predhodno ni sestala. Ko smo videli, kakšna je situacija, smo se domenili za sklicevanje skupnih sestankov. Lahko pa rečem, da so bili ti sestanki velika polomija, vedno je bil problem sklepčnosti. V glavnem se sestajamo trije ali štirje, nekaj pa se jih tudi opraviči. To pa je od 27-članske delegacije zelo malo.
Prišlo je že tako daleč, da sem rekel, da ne bom več predsednik, če se stanje ne bo izboljšalo.
Predlagal sem, naj se predsednika krajevne konference SZDL zadolži, da stvar uredi na ravni krajevne skupnosti. To pa pomeni, da bomo vsi tisti, ki smo še zainteresirani za delo na tem področju, prišli skupaj in da nas bo vsaj deset.
Stvar naj bi v kraju kolikor toliko premaknili, ker vidimo, da drugje niso prav nič boljši. To bi bila edina pametna rešitev, ne pa, da bi šli v volitve novih delegatov.
Vzrok, da ljudje ne pridejo na seje je v glavnem v tem, da je to nov sistem in večina ljudi sploh ne ve, da so člani delegacije. Nobenega ni, ki bi jih o tem obvestil, med sabo se ne poznamo, ker smo iz celotne delovne organizacije, nekateri pa so poleg tega delegati še kje v tozdu.
So pa posamezne delegacije, katerih člani se niso nikdar udeležili teh sestankov.
Poudarjam, da dokler se stvar ne bo rešila v krajevni
skupnosti naša delegacija ne bo več delala.
Problem pa je tudi v tem, ker se naših sestankov ne udeležujejo povabljeni, tako ostanemo velikokrat brez poročevalca.
Glede pogojev dela v delegaciji bi povedal naslednje:
V	delegaciji smo pametni, kolikor pač smo, vpliva v tovarni imamo, kolikor ga pač imamo. Na seje vedno vabimo tistega, za katerega vemo, da nam bo kaj povedal oz. razložil. Vendar smo doslej uspeli enkrat dobiti na sejo le vodjo splošnega sektorja, ki nam je povedal, da bi bilo možno imeti lastno ambulanto.
In s tem predlogom smo se takoj vsi strinjali, s tem, da bi se zdravstvo izboljšalo za vse krajane.
Ostalih pogojev za delo nimamo, imamo le še zagotovljeno sejno sobo, če zanjo vprašamo, to je pa tudi vse.
V	delovni organizaciji nimamo nekoga, ki bi bil pripravljen in sposoben urejevati te stvari, vsekakor pa ga bo treba čimprej dobiti in zadolžiti za to.
Tako pa je vse več ali manj odvisno le od predsednika delegacije.
Še enkrat poudarjam, da bi bilo za našo delegacijo in za nas vse najboljše, če se organiziramo na ravni kraja, ker zdravstvo kraja, je naše zdravstvo.
Roman BERČIČ:
Tudi naša delegacija se srečuje s podobnimi problemi kot ostale, najbolj pereče pa je to, da večkrat na sejah nismo sklepčni. S predsednikom konference delegacij smo se tako dogovorili, da bi skupaj organizirali sestanke, izoblikovali enotna stališča, oziroma gradivo vsaj v grobem obdelali. Udeležba pa kljub temu ni bila zadovoljiva, čeprav so vsi dobili pismena vabila.
Predvsem nezainteresira-nost in nezrelost nas samih je vzrok, da se teh sestankov ne udeležujemo. Prav tako nasto-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
pa ta problem tudi znotraj delovne organizacije, na zborih delavcev, ko raje stojimo v garderobi, kot pa da bi se udeležili zbora.
Delo imamo urejeno tako, da tajnica konference delegacij vodi evidenco delegatov in vsak delegat, ki ga določimo da bo zastopal naša stališča na seji zbora združenega dela občinske skupščine, se mora seje udeležiti. In do sedaj so vsi, ki so bili določeni, na sejo tudi šli.
Tudi mi imamo problem glede predelave gradiva. Kot predsednik delegacije sicer to gradivo predelam, prav tako tudi predsedniki delegacij iz ostalih tozdov in nato na sejah najdemo skupen jezik. Tako smo pred kratkim izoblikovali skupno stališče glede gradnje centra Zirov, ki je bilo potem ugodno rešeno. Se enkrat poudarjam, problem je predvsem sklepčnost, tako je potrebno včasih tudi malo bolj grobo opomniti tistega, ki se seje ni udeležil, ker potem ne more na seji v Škofji Loki zastopati naših interesov.
Slabo pa je tudi to, da vedno istim ljudem nalagamo številne delegatske dolžnosti, zato dela tudi ne morejo zadovoljivo opravljati.
2. Ali delegacije za zdravstvo poznajo probleme zdravstva? Kako vam uspeva odločati pravilno, če te informacije niso popolne?
Mirko MROVLJE:
Glede na vse tisto, kar sem že omenil, se ne morem prav posebno pohvaliti. Informacij pravzaprav od nikjer ne moremo dobiti, razen iz gradiv, ki nam jih posredujejo, vabljeni pa se pogosto vabilu ne odzovejo.
»Prenašati« mnenja na sejo v Škofji Loki ni tako enostavno. Težko namreč dobiš človeka. da bo na sestanku samostojno nekaj povedal ali vprašal, ker je nas le več takih, ki smo za to manj sposobni.
Na delegaciji smo zavzeli stališče, naj bi organizirali svojo zobozdravstveno ambulanto.
Bilo je že vse urejeno, vendar, ko je dr. Košir odšel drugam, se je vse skupaj podrlo, češ da s strani Alpine ni bilo točnejše ponudbe. Rekli so nam celo, da imamo v Zireh zobozdravstvo še kar v redu in da so bolj pereči problemi drugod v občini.
Glede gradiva bi povedal, da vedno pregledam in preberem celotno gradivo, vendar do sedaj še nisem opazil kakšnih povzetkov ali izvlečkov. Torej, če hočem, da kaj zvem, si moram vzeti kar precej časa, da preštudiram celotno gradivo.
V glavnem pa preberemo le tisto, kar nas najbolj zanima in zadeva.
3. Kateri so osrednji problemi vzgoje in izobraževanja v občini? Na kaj bomo morali biti pozorni v Alpi-ni?
Anica KRVINA:
Osebno nisem bila še na nobeni seji. Zadnja seja je bila pred pol leta, udeležila pa se jo je predstavnica iz Gorenje vasi, ki nas ni seznanila s sklepi.
Sedaj prihaja v prakso usmerjeno izobraževanje in bo prav gotovo tu dovolj aktualnih problemov, če drugačnih ne — finančnih, zaradi tega, ker denar bomo morali dati, če pa bomo imeli od tega tudi kakšne koristi, je pa drugo vprašanje. Zato je izredno pomembna vloga naše delegacije v tej občinski sredini. Verjetno bo moralo priti tu do večje povezave.
Problem je tudi v tem, ker kot delegat ne morem vedeti, kakšne težave imamo z vzgojo in izobraževanjem v delovni organizaciji in vsekakor bo potrebno vzpostaviti povezavo z organizatorjem izobraževanja.
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja se bomo tako srečali z velikim problemom — kadri, ki jih še v večjih krajih primanjkuje.
Omeniti pa je potrebno tudi to, da za mnoge predmete v Zireh predavatelje že imamo, pa mogoče zanje niti ne vemo. V tem splošnem pomanjkanju delavcev na žirovskem področju, bi bilo izredno pomembno, da bi poizkušali v prvem letu usmerjenega izobraževanja obdržati v Zireh čimveč ljudi, dokler v občinskem centru ne bi bilo kaj dosti boljših pogojev. Tako bi bilo tudi manj stroškov.
4. Področje kulture je prav gotovo pomembno za delavce. Kako delegacije na tem področju skušajo usklajevati interese v občini?
Bernard KAVČIČ:
Kolikor že samo lahko vidimo, kakšne posebne kultur-
ne dejavnosti v Zireh nimamo. Imamo kino, nekaj koncertov in proslav, knjižnico in muzej, ki se bo še razširil in bo predstavljal čevljarsko, čipkarsko in NOB preteklost.
Alpinci pa imamo svoj moški pevski zbor in godbo na pihala. Človeka, ki bi skrbel za kulturno življenje delavcev, zaenkrat še nimamo, čeprav tako velike delovne organizacije že imajo kulturne anima-torje, ki honorarno usklajujejo interese in skrbijo za kulturno življenje zaposlenih.
Glede denarnih sredstev mislim, da velika večina ostane v Škofji Loki (muzej, knjižnica in ostalo), za druge kraje pa ostane bolj malo. Mi dobimo največ za muzej in se ta sredstva za to tudi porabijo.
Veliko denarnih sredstev pa se odvaja tudi republiki, tako da za nas doka j malo ostane.
Glede prispevne stopnje smo izpolnjevali tudi anketo in menimo, da bi tudi v bodoče ostala v takšni višini kot je bila do-sedaj, ker za kulturno dejavnost kraja tudi sami namensko odvajamo.
Delegacija tudi nima prave kontrole nad sredstvi, ki se zbirajo in trosijo za te namene.
5. Ali bo raziskovalna skupnost kaj bolj začela sodelovati z delovnimi organizacijami? Kako je s sredstvi za to dejavnost?
MaksOREŠNIK:
Z dejavnostjo raziskovalne skupnosti nisem najbolje seznanjen. Na seji nisem še bil. Enkrat je bila sklicana in določen je bil tov. Fister, ki pa se seje ni udeležil. Iz nekega gradiva sem razbral, da tudi skupnost sama še nima najbolj razčiščeno glede delovanja. Pred časom so dobili tudi tajnika, delo pa še ni steklo.
Tudi delegacijo bi bilo treba seznaniti, kakšna je njena funkcija. Mi smo bili samo izvoljeni, se sestali in določili predsednika konference. Me-
nim, da bi morali za delegate določiti take, ki se že po svoji profesiji s to dejavnostjo ukvarjajo in se na to tudi spoznajo.
Na vsak način pa bi nekdo tem ljudem, ki so v delegaciji moral nekaj povedati, in sicer kako se dela v tej delegaciji in kakšne so osnovne dolžnosti neke delegacije v neki skupnosti. Vsaj predsednikom konferenc bi morali dati neke smernice za delo
Mirko MROV1JE:
Kmalu bodo začeli pritiskati, da bi povišali prispevne stopnje. Večina nas ne bo vedela, ali je to prav in ali je to za nas sploh sprejemljivo. Vse to pa lahko postane za nas oz. delovno organizacijo prevelika obremenitev.
ti. Katera so osrednja vprašanja združene delegacije?
Bojan BOGATAJ:
Vprašanja so podobna kot drugod, le da jih je tu še več. Ko smo se začeli sestajati, so nam povedali, da se bomo morali sestajati popoldne, ker sicer gre preveč časa. Za popoldne pa vsi vemo, kako je, vedno je problem sklepčnosti, naša zavest pa še vedno premajhna. Vendar ni' čudno, da je tako, če nimamo podpore od vrha niti od spodaj.
Pojavi pa se tudi problem, ko nismo dovolj obveščeni, ker dela vseh petih interesnih skupnosti ne moreš vseskozi spremljati in vedeti za vse, kaj se dogaja. Prav zaradi tega mislim, da je majhna zainteresiranost.
V Škofji Loki pa v glavnem nimamo veliko besede.
7. Ali imate občutek, da vi in ostali delegati na sejah občinske skupščine zastopate Alpino in interese delavcev?
Kje so problemi?
Roman BERČIČ:
Konkretno se naših alpin-skih problemov ni obravnava-
(Nadafje vanje na 12. strani)
Zlatko Bohinc in Stanko Kneževič sta opozorila na naj večje težave
---
ZAKLJUČEK:
Ocena stanja je torej taka. Kaj se da tu izboljšati?
Ugotovili smo, da bi morali predvsem izboru delegatov posvetiti večjo pozornost.
Ena od možnosti je tudi, da bi nekoga zadolžili, ki bi po tehnični plati pomagal pri delu delegacij. Skrbel bi za boljše informiranje delegatov, predvsem preko Informatorja, kjer bi lahko izmenjali mnenja in jih seznanil z vsebino obširnih gradiv.
• Kako ustvarjamo •
(Nadaljevanje z 11. strani)
lo. Več je problemov v okviru krajevne skupnosti in o tem je bila večkrat burna razprava.
Glede toplarne v industrijski coni na primer, smo delegati odločili drugače, in sicer zato, ker je bil pogoj nadaljnjih investicij s tem omejen.
Mi smo potem v okviru krajevne skupnosti, kjer smo se zbrali vsi predsedniki delegacij in delegati, zavzeli glede tega skupno stališče. Veliko je še investicij, ki jih bomo morali tako v DO, kot v kraju samem prej realizirati kot gradnjo toplarne. Tu smo si bili vsi enotni.
Delegati smo iz različnih sredin in lažje izoblikujemo skupna stališča, čeprav bi načelno morala vsaka delegacija zase izoblikovati stališča in jih uskladiti na konferenci delegacij, vendar zaradi maloštevilne udeležbe in po načelu »več glav več ve«, moramo stremeti za tem, da sestavimo čimvečji kolektiv in da tu izoblikujemo stališča.
Nejko PODOBNIK:
Kaj predlagate glede organizacijske oblike povezovanja (s tem, da nekoga zadolžimo za to v delovni organizaciji)? Na primer možna oblika bi bila, da bi izdelali kratke povzetke teh obširnih gradiv in jih objavljali v Informatorju in s tem bi bilo možno dajati tudi
pripombe. To bi bila za vas delegate. velika pomoč.
Roman BERČIČ:
Mislim, da se nekateri kljub temu le zanimajo za te stvari in če bi pri nekomu dobili še podrobne informacije, ki bi jih zanimale, bi delo moralo malo bolj zaživeti.
Nejko PODOBNIK:
Kako bi sedaj, na sredini mandatnega obdobja, organizirali usposabljanje, da bi bilo bolj praktično usmerjeno, da bi človek vedel, kako naj se kot delegat ravna? In pa, da ne bi izgubili pri tem preveč časa, da bi bili prav tako učinkoviti?
Teoretično na j bi delo samoupravnih interesnih skupnosti teklo takole:
Med ljudmi se pojavijo določeni interesi, izmed delegatov nekdo na delegaciji to pove, delegacija izoblikuje določeno stališče, ga oblikuje v okviru konference, potem pa delegat zastopa to stališče nasamou-pravni interesni skupnosti, skupščina pa na podlagi tega pripravlja predloge planov za delo, to pride v obliki gradiv nazaj in konkretna zadeva se potem zopet premica na delegacijah in vpraša ljudi ali je to tako in ljudje spet zavzamejo določeno stališče. To je nekakšna krožna veriga. Verjetno, da ni čisto res, da bi vsi delegati to verigo poznali.
V prenovljeni prodajalni zadovoljni
Mirko MROVLJE:
Mislim, da bi dosti več uspeha lahko imeli s tem, če bi več pozornosti namenili pri izbira-
nju takih kandidatov, vendar se tudi tu pojavi več problemov.
Kontrola nad družbenimi sredstvi je še vedno premajhna, ali je sploh ni.
Ce pogledamo malo nazaj, vidimo, da se v Zireh ni še kaj dosti naredilo, razen kar so naredile delovne organizacije, ki se v zadnjem času zelo širijo.
Ce pa pogledamo za pet let naprej in če se bodo načrti, ki jih imamo, izpolnili, mislim, da bodo tudi ljudje spremenili odnos. Videli bodo, da se je nekaj le premaknilo, če so zainteresirani in bodo za to tudi delali. Mislim, da smo in da moramo biti tako močni, da ta voz premaknemo tudi izven tovarne, v kraju samem. Ce bomo aktivni, lahko pričakujemo, da bomo tudi nekaj imeli.
Glavno pa je, da bomo enotni, na sejah vsi zastopali enotna stališča, šele tako bomo lahko kaj dosegli.
Kar dober čevelj je tale vaS, pravi kupec
Spregovoril je tudi nekaj o usposabljanju prodajalcev in omenil, da so bili nekdanji seminarji na Trebiji zelo koristna oblika, da pa bi sedaj lahko v sodelovanju CŠIC v Zireh organizirali podobne oblike usposabljanja.
Kar zadeva sodelovan je prodajalcev na področju samoupravljanja pa meni, da pogo-
sto prihaja preveč gradiva, ki včasih niti ni popolnoma razumljivo. Ogreva se za to, da bi tudi v mreži uvedli poseben Informator, ki bi omogočal tudi povratne informacije.
Kar zadeva delo v sami prodajalni pa zlasti tarna nad tem. da pogosto naročene 07 obutve ne dobi. Baje je to (Nadaljevanje na 13. strani)
Sredi decembra smo se odločili. da po treh mesecih odkar je prodajalna odprta, obiščemo kolektiv prodajalne Alpina na Reki.
Lepo urejeni prostori, ki so po mnenju poslovodje in prodajalcev tudi dosti bolj funkcionalni, hkrati pa so pridobili tudi kar dobro urejen prostor za skladišče, tako da so kar
zadovoljni. Poglejmo, kaj so nam še povedali.
Poslovodja Zlatko Bobinac trdi, da so pogoji dela sedaj res razmeroma ugodni. Razumljivo pa je. da bi bilo treba še marsikaj urediti, med drugim tudi to, da bi v tovarni obnovili material za aranžiranje, ki je že leta in leta enak in ne ustreza več.
Kako ustvarjamo
(----N
Obiskali smo tudi prodajalni v Logatcu in Idriji
Kakor na Reki, tudi v Logatcu in v Idriji ugotavljajo, da v decembru ni tak promet kot je bil pretekli mesec. Ugotavljajo, da je vzrok vreme, na drugi strani pa manjka tudi določene vrste obutve. Na primer, manjka moška obutev in zlasti obutev v črni barvi.
V Logatcu tudi predlagajo, da bi šoferji spotoma ko dovažajo novo obutev, odpeljali tudi kartone, ki prodajalnam delajo samo gnečo, drugje pa bi jih lahko koristno porabili. In še to, z odločitvami o kolekciji bi morali biti bolj seznanjeni tudi prodajalci, ki so neposredno v stiku s kupci.
V-/
V Logatcu je v decembru slabša prodaja
Na Reki so potrošniki kar zadovoljni z našimi čevlji
v razgovoru s prodajalci
(Nadaljevanje z 12. strani)
odvisno od pomanjkanja materiala. oziroma zmogljivosti same tovarne.
Prodajalna na Reki ima dosti širok domet. Tu so kupci iz Reke, Like in Gorskega Kotor-ja. Tako kupci zahtevajo na eni strani lepo, elegantno obutev, tudi visoko modo, na drugi strani pa še vedno klasične čevlje, ki so tudi dovolj trpežni.
Govorili smo s prodajalkami in namestnikom poslovodje. Kot vse kaže, se v kolektivu zelo dobro razumejo, s tem pa še ni rečeno, da nimajo problemov.
Trdijo, da našo obutev delamo preveč na enake oblike kopit in da je obutev premalo elegantna. Menijo, da hi morali delati obutev z nekoliko višjo peto.
Treba se je zavedati, da je Italija blizu in s tem konkurenca v zvezi z modo prav tako.
Tako se zgodi, da kupci obutev iščejo, tudi v prodajalni so tako obutev že naročili, vendar čakajo po 20 dni, da to dobijo.
Glede ureditve prodajalne in izložb pa menijo, da bi v tovarni lahko določili neke okrasne predmete, ki bi bili na eni strani standardni za Alpi-no, na drugi strani pa primerni za ureditev prodajalne ob posameznih priložnostih.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Boleča stopala
Nekdo kupi par čevljev, skrbno izbrani se kar lepo prilegajo. Po nekaj dneh, ko jih nosi več kot 10 minut, se pojavi stopnjevana bolečina na desni, kjer je ahilova tetiva pritrjena na kost. Obloga na opetju čevlja iz penastega materiala ne pomaga. Končno je na nasvet čevljarja podložil čevelj v petnem delu notra-njika in prirezal opetnico, kar je zadostovalo, da so bolečine minile. Vzrok je bil ta, da noga ni bila v pravilnem položaju. V tem slučaju je obuvalo močno pritiskalo na živce — posledica je bila, boleče vnetje živca.
Tovarne čevljev izdelujejo obutev za normalne noge. Včasih pa dosežemo s prav malenkostno spremembo v izdelavi, kot v navedenm primeru, na poprečnem čevlju velik učinek, nakar čevelj lahko nosi posameznik, ki odgovarjajoče obutve sicer ne more dobiti na tržišču. Danes izdelani čevlji za splošno porabo nalagajo tovarnam posebno skrb tudi iz zdravstvenih razlogov, to je, da po svojih močeh skrbijo za svoje odjemalce. Pri zdravljenju pacientov, ki se pritožujejo nad bolečinami v stopalu, je zdravnik večkrat odvisen od razumnega sodelovanja s čevljarjem ali proizvajalcem čevljev.
Ali so čevlji res krivi za bolečine stopal? Ponavadi zvalimo bolečine v stopalih na čevlje, kar pa ni vedno tako. Bolečine v prvi vrsti povzročajo preozki in prekoničasti čevlji ali pa pretirano visoke pete. Večji del težav ne valimo na vzroke mode. Čevlji naj bodo v prvi vrsti udobni in dovolj prostorni. Posebno prsti naj bi imeli dovolj prostora za gibanje. Največja napaka čevlja je, če je prekratek, pri hoji navzdol teža telesa pritiska na konice, kar pa povzroča neprijetno bolečino, nohti in kosti so po občutku predolgi. V peti naj čevelj dobro sedi, v nasprotnem primeru obuvalo žuli. Le-ti nam pri hoji povzročajo neljube posledice, priporočljivo je, da bi ženske ne nosile pretirano visokih peta, če že naj bodo visoke, vendar v mejah udobja.
Ze na poslovodskih konferencah naj bi dajali poudarek tem problemom, kadar se se-stanejo proizvajalci čevljev in prodajalci na drobno. Prodajalci večkrat trdijo, da določena obutev slabo sedi, nemogoče je posamezne vzorce čevljev predelovati. Mnenja proizvajalcev se s to ugotovitvijo križajo, ker trdijo, da v drobni prodaji polagajo premalo pozornosti, kako se čevlji
prilagajajo na posamezna stopala. Torej tudi izbira ni posrečena.
Kupec naj vedno sam svobodno odloča, kaj njemu godi, nikoli naj se ne da pregovoriti ter kupovati po najnovejši modi, kot priporoča prodajalec, odloči naj se sam, kar ustreza njegovim potrebam. Visoke pete niso vedno kritične, prav tako kot tudi nizka peta ne ustreza vsaki nogi. Še za moške so nekoliko višje pete priporočljive. Noge ne trpijo torej samo zaradi visoke pete temveč tudi zaradi prenizke. V obeh primerih se pojavljajo krčne žile, prav zaradi tega je presoja višine še kako umestna.
Današnja proizvodnja čevljev je serijska v povprečju za normalno stopalo naših moških in žensk. V posameznih primerih nastopajo težave, saj proizvajalci za normalno stopalo vzorcev ne morejo prilagajati vsakemu stopalu posebej. Če pacient toži zdravniku zaradi bolečin na podplatih stopala, tega čevljarski strokovnjak ne more odpraviti. V tem slučaju je potreben rend-genski pregled stopal. Rend-genska presvetlitev noge bo odkrila, da je na nogi na eni od kosti stopala nastal kostni izrastek na peti, ki povzroča težave in po krivem obtožujejo obuvalo. V tem oziru strokovnjak ne more veliko pomagati. Te bolečine v stopalih so pogoste pri moških, ki veliko hodijo (pismonoše, natakarji). Bolečine na stopalih povzročajo tudi vnetje mastnih blazinic, ki ščitijo kosti stopala.
Vnetje mastnih blazinic nastopa. če čevelj ne sedi dobro. Za odpravo teli težav na notranjke gotovih izdelkov nameščamo blazinice peneče gume ali kaj podobnega, kar ublaži pritisk.
Anatomsko pravilno izdelan čevelj blažilnih blazinic ne potrebuje.
Vložki preprečujejo bolečine nog!
Ploska noga povzroča bolečino pri hoji in stoječem delu. Strokovnjaki rešujejo to z mnogo dela. na primer s tem. da vdelajo jeklene vložke s kombinacijo trdega usnja — (da noga dobro diha), katere vlagamo v čevelj. Izdelavo teh vložkov prilagajamo toliko časa, da dobi stopalo delovne sposobnosti. V zelo resnih in težjih primerih pa vgradimo vložek že v čevelj, s čimer zadovoljimo uporabnika obuvala. Taka obutev ni serijska, je prej obrtno izdelana in je podobna ortopedski. Kljub temu je priporočljivo prisluhniti zdravniku — ortopedu. S
tako prirejenim čevljem razbremenimo vezi in kite stopala, položaj stopala normaliziramo. Pritisk telesa na kosti medsebojno izenačimo, da mišice stopala normalno delujejo. Vse skupaj vpliva, da odpravimo bolečino zaradi podrtega oboka stopala.
Kar zadeva zgradbe pete je že nekaj opisanega, kako naj bi bila peta najbolje rekonstruirana. Posebnosti so potrjene na preiskavah. Višina peta naj bo prilogojena obliki stopala. Stopalo z izrazito visokim obokom in nekaj bolj napeto ahilovo kito zahtevajo nekoliko višjo peto kot navadna stopala.
Najprimernejša višina pete, ki odgovarja hoji,je med -i 1/2 in 4 1/2 cm. Nekatere ljudi posebno hitro utruja obutev brez peta. Blažilno za hojo in korak stopala s podrtim obokom vpliva gumi peta, ker je hoja ljudi s takim stopalom neelastična. Čez mero previsoka peta obremenjuje prednji del stopala, kakor širjenje vezi srednjega stopala. Prodajalec nima nahke naloge po svojem prepričanju in izkušnjah svetovati kupcu, kakšen čevelj naj si kupi.
Kateremu čevlju bi dajali prednost, da bi kljub modnim
novostim ostal udoben. Duševna razdvojenost bi bila prihranjena, ako bi bili proizvajalci čevljev bolj pozorni pri planiranju in proizvodnji novih modelov, poleg lepega izgleda tudi na udobno in zdravo nošen je obutve.
Do tu po strokovni reviji Scuh — Technik + abc.
Nekaj, kar v reviji ni zapaziti in je za noge zelo kritično, je izdelava notranjikov iz plastičnih mas pri planinskih in delavskih čevljev. Vsi vemo, da noga pri dolgi in naporni hoji še kako potrebuje neovirano dihanje. Teh pogojev pa plastični notranjik ne more dajati, kljub temu, da je ka-širan s tankim cepljenjem. Stopala imajo v teh pogojih občutek, da so zaprta. Podplati stopal pečejo, kar se posebno čuti pri delavski obutvi. Priporočljivo bi bilo, da se pri tej izdelavi preide na klasični notranjik, kateri bi omilil pogoje nošenja. Zaradi proizvodnih cen ne bi smele trpeti noge na račun zdrave in udobne nošnje čevljev.
Koliko usnja porabimo na račun mode, zdravje pa pogosto popolnoma zapostavimo.
Tone MLINAR
Avtomati so dobro obiskani
fpGCGČiU 6 G
Poročili so se: Drago Čadež, Stana Mlinar iz TOZD Obutev, Rado Kavčič iz TOZD Plastika, Darinka Kum, Silva Zupančič TOZD Prodaja in Srečko Erznožnik iz DSSS.
Iskreno čestitamo!
STKAN lf>
Važno je da vemo • Važno je
Angelca Filipič
V preteklem obdobju so sklenili delovno razmerje naslednji: Marija Buh, ekonomski tehnik, ki je nastopila delo v DSSS in bo najprej opravila
obvezni pripravniški staž, To-mislav Šparavac se je vrnil iz JLA in nastopil delovno razmerje v prodajalni Alpina Zagreli IV, Minka Kišmič pa je nastpila delovno razmerje v prodajalni Alpina v Bihaču.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem v TOZD Obutev Ziri: Marjanu Kanjču, Sonji Ušeničnik, Mariji Vehar (2614) Mirjani Disič, Mariji Starman in Srečku Zibertu, zaradi odhoda na služenje vojaškega roka.
V DSSS je prenehalo delovno razmerje Stojanu Zaklju, prav tako zaradi odhoda v JLA. V TOZD Prodaja je prenehalo delovno razmerje Refiki Džaferovič iz prodajalne Alpina v Bihaču, Bojanu Končanu iz prodajalne Alpina v Zireh in Katici Topolski, Alpina Sombor, ki je bila sprejeta v delovno razmerje za določen čas. V TOZD Plastika je prenehal z delovnim razmerjem Stanko Mlinar.
Število zaposlenih delavcev v delovni organizaciji je 1.738 po posameznih TOŽD pa je število zaposlenih naslednje:
TOZD Obutev Ziri	805 od tega 120 na Colu
TOZD Obutev Gorenja	vas 174
TOZD Plastika	129
TOZD Prodaja	389
DSS	241
Živ dokaz, da je najpomembnejša sposobnost in ne le formalna izobrazba je živahni petdesetletnik Jože Kržišnik iz J arije doline.
■Jože sedaj živi in dela v Kopru, v Tomosu. na delovnem mestu glavnega tehnologa, delu. ki sicer zahteva izobrazbo diplomiranega inženirja.
Vojno je doživel podobno kot drugi mladi ljudje tistega časa, le da je bil zelo vključen v vsa dogajanja, saj ima med drugim tudi priznano sodelovanje v NOB.
Po vojni pa se je bilo treba lotiti poklica — postal je kovinostrugar.
»To so bila tista leta po vojni, ko je vse gradilo,« pripoveduje.
»Zavest vseh, da je treba nekaj ustvariti, je bila velika, zato smo delali neprestano, ob tem pa smo tudi ogromno preplesali.
Ko sem bil leta 1950 sprejet v Zvezo komunistov, je bilo to zelo častno.«
Po odsluženju vojaškega roka so Jožetu zaupali
delo v vojnem arzenalu za Bežigradom v Ljubljani leta 1952, kjer je popravljal orožja tja do leta 1955.
»Položaj v svetu je bil tedaj zelo napet in vedeli smo, kako važne naloge opravljamo,« se spominja in nadaljuje: »Leta 1955 sem se tako odselil r Koper v Tomos in bil med prvimi šestdesetimi delavci tega kolektiva. Skoraj ves čas sem delal v prototipni delavnici, to je do lanskega leta.«
Leta 1960 je obiskoval šolo za visoko-kvalificirane delavce in leta 1961 postal vodja prototipne delavnice.
»Velikokrat so se odprle možnosti za študij, toda delo mi tega ni dopustilo.« ugotovi brez grenkobe, kar vzbuja občutek, da govorim s strokovnjakom, ki pozna vsako podrobnost svojega dela, v katerem je zelo uspešen.
»Sicer pa sem najraje delal specialna dela pri motorjih za cestno-hitrostne dirke, ki so bili velika reklama za tovarno. Kot vse kaže, se bodo razmere na tem področju vendarle izboljšale.«
Ob vsem zahtevnem strokovnem delu pa ni pozabil na družbenopolitično delo. Vseskozi je v samoupravnih organih tovarne in v krajevni skupnosti; med drugim je bil celo mentor mladinske organizacije.
»Gobarjenje, ribolov, smučanje in vrtičkarstvo pa so moji konjički.
Lahko se pohvalim s tem, da sam pripravim gobe — in dosedaj se še nihče ni zastrupil.«
Že konjički kažejo, kako tesno je povezan z naravo, tudi ob obisku na njegovem domu v Jarčji dolini je bil v gozdu. Ni čudno, da se je ob srečanju z Abrahomom ob sovrstnikih počutil najmlajšega.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj
--
POPRAVEK!
V prejšnji številki se je v rubriki Naši rojaki pojavila neljuba napaka. Mladi so se zbirali pri LIPE-TU in ne pri Žibertu. Pa še to, rojakinja je bila rojena 1931. leta.
Za prihodnje 1980 leto smo predvideli porast zaposlenih za 2 TOZD Prodaja bo planirani porast delavcev lahko dosegel, ker je na razpolago še vedno dovolj delavcev, posebno v drugih republikah, v ostalih TOZD bo pa gotovo vprašanje, kako pokrivati pro-
sta delovna opravila, saj vemo, da razen nekaj kvalificiranih delavcev, ki bodo zaključili izobraževanje v Čevljarskem šolskem izobraževalnem centru v Zireh. ni mogoče dobiti delavcev ali delavk niti za najbolj enostavna delovna opravila.	Angelca Filipič
Upajmo, da nam bo dedek Mraz prinesel boljše čase
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Pihalna godba Alpine ob Dnevu republike v Slovenskih Konjicah in Zrečah
Ker tovarna Alpina poslovni) sodeluje s tovarno usnja Konus iz Slovenskih Konjic, ki nam dobavlja zgornje usnje in drug prepotreben material, ki ga rabimo za našo proizvodnjo, je nastalo tudi sodelovanje med žirovsko in konjiško godbo, ker je tudi tamkajšnja godba pod okriljem tovarne. Tako so nas za Dan republike povabili, saj so imeli ob mnogih praznovanjih tudi obilo zadolžitev za igranje. tako da bi sami težko zmogli vse. Sicer smo bili ži-rovski godbeniki zaradi nerednih vaj zadnje mesece oh izrednem stanju v Alpini kvalitetno zelo oslabljeni, a smo se temu vabili vseeno odzvali. Sodelovali smo pri otvoritvi novih proizvodnih in skladiščnih hal tovarne IJnior v Zrečah. ko so konjiški godbeniki že zaključevali z budnico. Konjiški godbeniki so bili že utrujeni, saj so prejšnji dan že igrali ob polaganju temeljnega kamna za nove prostore kovačev v Vitanjah, imeli zvečer proslavo v Konjicah, ta čas pa budnico. Večino koračnic smo igrali skupaj, saj tudi nas ni bilo preveč, njih je pa še precej manj.
Tovarna IJnior v Zrečah. pred katero smo igrali, se je od kovanja kmetijskega orodja. krampov, lopat, plugov in drugega, kar so kovali po tej vojni, preusmerila sedaj na mehanično orodje, odkovke za avtomobilsko industrijo in drugo orodje, katerega veliko izvažajo. Na proslavi je bilo mnogo predstavnikov družbenopolitičnega življenje, med drugim tudi Franc Leskošek-Luka. Zreški kovači nameravajo z novim proizvodnim programom še podvojiti število svojih proizvodov in tako popolnoma osvojiti tržišče.
Poleg tovarne llnior je na drugi strani Dravinje še Comet, tovarna umetnih brusov, rezalnih plošč in podobnega brusnega materijala, kije tudi že osvojila jugoslovansko tržišče. Na nizki planoti nad dolino, kjer je bil nekoč gozd. je zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki, velikim hotelom Dobrava in sodobno kopališče. Poleg tovarne llnior grade tudi večje športno igrišče. Do Zreč je še do nekako I960, leta vozila ozkotirna železnica, ki je iz Poljčan povezovala Konjice in Zreče. Po ukinitvi »nerentabilnih« železniških prog je promet prevzela cesta, to je tovornjaki in
avtobusi. Lokomotiva z nekaj vagoni je sedaj razstavljena na trgu v Konjicah, kot spomenik tedanjim časom. Avtobus pa. Iti povezuje Zreče in Konjice s Poljčanami se je še nedavno imenoval železniški avtobus.
Nad Zrečami se dviga že gorski hrbet Pohorja z Roglo, izpod katere izvira reka Dra-vinja. Rogla je poznano smučarsko središče z zimskoturi-stičnimi objekti in novim hotelom. do koder so speljali tudi novo cesto. Zreče so oddaljene od Konjic, kjer je sedež občine, kakšnih deset kilometrov. Oba kraja sta precej dobro industrijsko razvita.
Čeprav imata precej novih stanovanjskih površin ter tudi nemalo družbenih stanovanj, je stanovanj še vedno premalo. -Jasneje povedano, industrija je tako razbohotila svoje proizvodne zmogljivosti, da dotok novih delavcev iz tega in širšega krajevnega območja ne zadošča industrijskemu širjenju. Zaradi tega je vse več delavcev iz drugih republik. posebno Bosancev, ti pa ne morejo brez stanovanja.
Toda to se dogaja že v vsej Sloveniji, kjer se je industrija širila, ne da bi ugotavljali koliko je delavcev. To je tudi v Zireh, Škofji Loki, Železnikih in drugod, a so ponekod še na slabšem.
Konjice leže ob vznožju Konjiške gore na njeni severni strani. Ime je nastalo menda, ker je tu skozi peljala državna cesta in so tu izmenjavali konje. Sedanja avtocesta je obšla Konjice po južni strani Konjiške gore. Pozna se, da so s to cesto razbremenjeni tranzitnega prometa, ki je prej potekal po stari deželni cesti skozi Konjice. Mesto ima starejše stavbe, ki pa so dobro vzdrževane, novejša gradnja pa se razvija severneje od starega dela na ravninskem območju, na drugi strani reke Dravinje, ki loči oba dela.
Sele, ko je dan izgublja! svoje ime, smo v kratkem družabnem pomenku lahko končali proslavo 60-letnice in otvoritve novih prostorov Uni-orja v Zrečah. Ob mrzli, mladi prašičji pečenki in belem »Konjičku«, ki so ga točili, smo malce pozabili na utrujenost in na pot, ki nas je ša čakala do doma.
Ivan Reven
Tudi vam se lahko to zgodi
500 kilometrov brezplačno
Člani AMI) bodo v 1.1980 imeli novo pomembno ugodnost poleg ostalih kuponov s popusti tehnične službe Avto moto zveze Slovenije. Vsi kuponi za popust so v ATP in MTP knjižici. Člani - avto-mobilisti A kategorije lahko enkrat letno koristijo brezplačen prevoz svojega avtomobila do 500 km, kadar je v prometni nesreči poškodovano vozilo, da ni več možno nadaljevati vožnje na lastni pogon vozila. Ista ugodnost velja tudi v primeru, če vozilo na gladkem cestišču ali zaradi okvare gume zanese s ceste in ni možno nadaljevati vožnje, ne velja pa za reševanje avtomobila izven cestišča. V brezplačni prevoz do 500 km se štejejo tudi kilometri, ki jih mora vlečno vozilo opraviti iz baze do poškodovanega vozila. da lahko opravi prevoz vozila. V primeru okvare samo na motorju je treba poklicati službo »Pomoč — informacije«. da ustrezna služba popravi okvaro in lahko sami nadaljujemo vožnjo. Vse vrste uslug s popustom, točna navodila in mnogo koristnih nasvetov bodo člani lahko prebrali v brošuri, katero bodo dobili kot člani.
Kaj torej sodi v okvir ugodnosti članov AMI) po posameznih skupinah — kategorijah članov. Po tem se boste lažje odločili, katera skupina članstva vam bolj ustreza.
višina Članarine za
leto 1980
A za avtomobiliste 260,00 din B za motoriste 120.00 din C za člane brez vozil 80,00 din I) za člane podmladka 7,(X)din E za traktoriste 120,(K) din
ČLANSKI MATERIAL ZA LETO 1980 OBSEGA:
za člane »A« kategorije — avtomobilisti
—	članska izkaznica
—	ATP knjižica in PVC ovitek
—	ovitek za člansko izkaznico
—	Moto revija (prejem vsak mesec brezplačno)
—	PVC ovitek za ATP knjižico
—	brošura
—	enkrat letno brezplačni prevoz poškodovanega vozila 500 km z všteto vožnjo intervencijskega vozila od baze AMZS
ZA MRLIŠKO VEŽICO SO DAROVALI
1.	Bačnar Vinko, Nova vas 11, 300,— din ob smrti Antonije Bogataj
2.	Bogataj Minka in njeni sorodniki 1.400 din ob smrti mame Antonije Bogataj
3.	Oblak Joža in Pa-gon Vida 500 din ob smrti brata Jožeta
4.	Kržišnik, Jarčja dolina 5 1.00 din ob smrti Erznožnik Antonije
5.	Erznožnik Slavko z družino — Ziri 101 ob smrti sestre Jan AE (??? din
6.	Sosedje: Vegelj, Mo-žina, Jesenko in Bajt, skupaj 500.— din, ob smrti Jan Ane.
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
za Člane »b« kategorije — motoriste in mo-pediste
—	članska izkaznica
—	ovitek za člansko izkaznico
—	MTI' knjižica s kuponi za turistične in tehnične usluge
—	Moto revija (prejema vsak mesec brezplačno)
—	ovitek za MTP knjižico
—	brošura
za Člane brez vozil
»C« kategorije
—	članska izkaznica
—	ovitek za člansko izkaznico
—	Moto revija (prejema vsak mesec brezplačno)
za Člane »e« kategorije — traktoriste
—	članska izkaznica
—	ovitek za člansko izkaznico
—	Moto revija (prejema vsak mesec brezplačno)
—	kupon za prometno tehnično izpopoln jevan je
—	brošura
—	2 kupona za posamezno tehnično storitev
— kupon za pravno pomoč
Kje in kako lahko koristite vse vrste uslug s popustom tehnične in turistične dejavnosti. ter pravne storitve, lahko preberete v Motoreviji, katera objavlja tudi mnogo koristnih nasvetov za udeležence v prometu. Čeprav je brezplačen prevoz poškodovanega vozila do 500 km velika ugodnost in sigurnost v primeru nesreče in trenutkih stiske zato želimo vsem voznikom srečno vožnjo v 1980 letu z željo, da vam takih ugodnosti ne bi bilo treba koristiti.
Še to za voznike: VSE NESREČE V PROMETU SO povzročene IN ZATO •jih JE MOČ preprečevati!
Članarino za 1980 leto lahko obnovite pri poverjenikih ali v pisarni AMD Ziri vsak torek in petek popoldne od 15. do 17. ure.
S področja Gorenje vasi se lahko včlanite pri Vinku Bogataj v Alpini v Gorenji vasi ali v pisarni krajevnega urada v Gorenji vasi.
IZVRŠNI ODBOR AMD ZIRI
Judo
9. decembra je bilo v telovadnici osnovne šole v Zireh tekmovanje v judu. V 3. kolu II. jakostne skupine so se tekmovalci iz zahodne Slovenije pomerili, kdo bo boljši in se uvrstil v I. jakostno skupino.
Tekmovalo je 49 tekmovalcev iz desetih klubov, v šestih kategorijah. Naši so bili dobri in so osvojili tri druga mesta.
Rezultati:
60 kg: 1. Keček - Republiški sekretariat za notranje zadeve Tacen (RSNZ), 2. Kuko-vec — Šiška Ljubljana, 3. Bračko - RSNZ Tacen. Lu-zar — Triglav Kranj
65 kg: 1. .Jajič - Trigl av Kranj, 2. Lokar - Alpina, 3. Atosepec - RSNZ Tacen, Ziv-kovič — Stanežiči
71 kg: 1. Pozvek - RSNZ Tacen, 2. Frelih — Alpina, 3. Klemenčič — Triglav Kranj, Markovič — Rijeka
78 kg: 1. Benedik - Triglav Kranj, 2. Jereb — Alpina, 3. Rogelj — Bežigrad, Kovač — Šiška
86 kg: 1. Medžugorac — Bežigrad, 2. Geč - RSNZ Tacen, 3. Nezmak — Triglav Kranj, Vreček - RSNZ Tacen
95 kg: 1. Šalamun - Olimpi-ja, 2. Galič - Triglav Kranj, 3. Bečan — Stanežiči, Cepin — Triglav Kranj
Nastop žirovskih judoistov ocenju jemo kot uspešen, saj so se od štirih nastopajočih trije uvrstili dobro. Zal smo lahko nastopili le s štirimi tekmovalci. Povedati moram, da je Branko Tušek odšel na služenje vojaškega roka, Edi Pado-vac pa se je komaj vrnil od vojakov in Se ni v formi. Nekateri, ki so se borili le za ekipo, pa tudi niso tekmovali.
Zato pa delamo s pionirji, ki jih je v klubu precej. Počasi spoznavajo tehniko juda in tekmovanja. Radi tekmujejo in so že dosegli nekatere dobre rezultate.
Tomaž Mlakar je v maju zasedel 3, mesto do 38 kg v Novi Gorici na tekmovanju ob Dnevu mladosti. Na gorenjskem prvenstvu za pionirje v Kranju oktobra meseca so bili naši spet dobri. Miha Treven je zmagal v kategoriji do 46 kg, Tomaž Mlakar je v skupini do 42 kg zasedel II. mesto, Tomaž Zakelj pa III. mesto. Nekateri mlajši pionirji so seveda ravno tako dobri in se kali jo v boljše tekmovalce, ki pa sedaj zaradi nizke telesne teže še ne dosegajo posebnih rezultatov.
Naš delovni načrt za prihodnje leto je dokaj obširen. Seveda so pogoj za to spet več ja finančna sredstva kot letos. Saj s toliko denarja kot smo ga dobili letos, lahko le životarimo.
Tone MLAKAR

Časopis glas v vsak
gorenjski dom
Obilica novic i/ vašega kraja, z Gorenjske in ostalega sveta prinaša gorenjski Glas.
Pismonoša vam ga bo nosil na vaš naslov vsak forek in petek, če ga naročite. Naročniška cena ni visoka, za I. polletje 1980 (za 50 številk) je le 175,- din! Do konca leta pa ga vam lahko pošiljamo na brezplačen ogled, zato nam le sporočite vaše želje.
Naš naslov je: ČP Glas 64000 KRANJ Moše Pijadeja 1 (tel. 23-341)

naročam glas
Ime in priimek: ......
Stanovanje:................
Pošla:.......................
S tekmovanja II. jakostne skupine
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Smučarska izkaznica za sezono 1979/80
V prizadevanju za čimboljšo organiziranost smučarstva in pridobivanje članstva je Smučarska zveza Slovenije s predhodnim soglasjem osnovnih smučarskih organizacij izdala za smučarsko sezono 1979/80 tri vrste izkaznic po naslednjih cenah:
1.	za člane nad 15 let 150.00 din
2.	za pionirje stare do 15 let (rojeni do :10. ti. 1965) 60.00 din .'!. za podporne člane (ne glede na starost)
4. za podporne člane organizacije združenega dela din 1000,(K), 2500,00, 5000,00, 10.000,00, 20.00,00. 30.000,00
Navedeni člani pod točko 1. in 2. imajo ob predložitvi smučarske izkaznice naslednje ugodnosti:
a)	10'V popust pri nabavi smučarske opreme (smuči, čevlji, rolke, 2 kompleta spodnje smučarsko perilo, kapa. smučarski pulover, smučarske vezi »Nevada«, smučarske hlače — elastične, ogrevalne hlače, vetrovka, smučarski kombinezon, trenerka, tekaški dres. 1 par smučarskih palic, 1 komplet anorak),
b)	10'V na slovenskih žičnicah,
c)	10 rr skozi vse leto ne glede na število dni bivanja (razen od 9. VII. do 20. VIII.) v naslednjih hotelih, campih, kopališčih in športnih objektih (verjeno pa bo popust veljal skozi celo leto);
Zelena laguna — Poreč
Hoteli: Delfin, Albatros. Lotos Plavi, Los Zorna. Lotos Lila, Lotos Istra. Galeb. Parentium. družinske vile
Astra, auto camp Zelena laguna.
Plava laguna — Poreč Hotel Mediteran, družinske vile Belevue, bungalovi, Plava laguna.
Spadiči — Materada — Červar
Hotel Materada, Turist, bungalovi Špandiči. družinske vile Spadiči, apartmaji Červar — Porad, nudistični center Ulika.
Novigrad
Hoteli Laguna, Emonia z depandansami, Emonia I. Emonia II, Stella Maris, auto campi Sirena, Dajla, Puntica. Fontana.
Športne usluge
10'? popust na vse športne usluge in športne rekvizite v vseh 15 športnih centrih.
Za večje organizirane skupine (za treninge, šole v naravi itd.) dajejo zgoraj navedeni hoteli še poseben popust po predhodnem dogovoru, vendar samo na smučarsko izkaznico.
Hotelsko podjetje Portorož - TOZD Grand hotel Metropol
Grand hotel Lucija, Grand hotel Metropol z depandanso Roža. hotel Lucija z depandansami: Vesna. Marita, Barbara, auto camp Lucija, vsi športni objekti in bazeni.
Kras Sežana - TOZD Hoteli — gostinstvo Sežana
Hotel Triglav Sežana, Tabor Sežana. Maestoso Lipica z objekti, motel auto camp Kozina z objekti.
d)	Autocampi
Auto camp Vozlič Marta — Prebold. Dolenja vas 68, hotel Prebold — auto camp, auto camp Mihael Resnik — Kamnik. Mojstrova .12.
e)	Planinska društva Planinsko društvo Kranj —
Planinski dom z vlečnico na Ledinah (Jezersko) — smučanje od maja do oktobra.
Planinsko društvo Kranj — Češka koča.
f)	Bazeni — kopališča Gostinsko podjetje Bovec.
pokriti bazen hotela Kanin, hotel Prebold bazen, Zavod Tivoli Ljubljana bazen (20 c< popusta), krajevna skupnost nad Škofjo Loko — pokriti plavalni bazen.
g)	Zavarovanje
Vsak član, razen podpornih članov, je zavarovan za primer smrti in invalidnosti. Redni člani lahko koristijo vse spredaj navedene popuste. Boni za nakup športne opreme so vnovčljivi do 31. 7. 1980 v naslednjih trgovskih podjetjih in prodajalnah: Nama Ljubljana Nama Ljubljana, Nama Škofja Loka, Nama Kočevje, Nama Velenje, Slovenj Gradec
— Nama, Nama Žalec Nama Ravne.
Slovenija šport Ljubljana
Prodajalne: Jesenice, Maršala Tita 16, Koper, Kidričeva 22, Nova Gorica, Kidričeva ul„ Ljubljana, Titova 26, Novo mesto. Cesta herojev 8, Celje, Stanetova 9. Maribor, Gosposka 19, Murska Sobota, Staneta Rozmana 7, Kamnik, Kidričeva 12.
Trgovsko podjetje Emona Ljubljana
Maximarket Ljubljana, Trg revolucije 1, Supermarket Ljubljana, Supermarket Maribor. Partizanska 3. Mercator Ljubljana Mercator Univerzal.. Lendava — blagovnica, Mercator Panonija — Ptuj — blagovnica, Mercator Metlika — blagovnica, Nercator Litija — blagovnica, Mercator Idrija — blagovnica, Mercator preskrba Tržič — poslovalnica 19, Mercator Logatec — blagovnica. Dobrina Celje
Tkanina, blagovnica Celje, Tkanina, prodajalna pohištva Zagorje ob Savi, Merx, prodajalna opreme Ravne na Koroškem, Merx, prodajalna tehnični predmeti Slovenj Gradec. Trgovsko podjetje Sevnica — prodajalna Zelez-nina. Savinjski magaziti Žalec — trgovina s športno opremo Žalec.
Metalka Ljubljana Metalka — blagovnica, Dalmatinova 2.
Rašica Gameljne Rašica, industrijska prodajalna Gameljne. Tehno - Mercator Celje Veleblagovnica Celje — Gubčeva 1.
Trgovsko podjetje Soča Koper
Blagovnica Koper. Trg. podjetje Alpkomerc Tolmin
Prodajalna Tolmin. Gruda	export-import
Ljubljana
TOZD Lovec - poslovalnice Lovec:
Poslovalnica Ljubljana, Go-sposvetska ulica 12. poslovalnica Celje, Tomšičev trg 13, poslovalnica Maribor, Gregorčičeva ulica 11. poslovalnica Nova Gorica, Prešernova 17.
Trgovsko podjetje Elita Kranj
Salon oblačil, Titov trg 7. Kranj, poslovalnica Babv, Titov trg 23, Kranj.
Centromerkur Ljubljana Prodajalna Trbovlje. Brodarska cesta.
Trgovsko podjetje Ma-nufaktura Nova Gorica
Poslovalnica Modni dom. poslovalnica Kidričeva 18, Nova Gorica, poslovalnica Suve-nir Bovec.
Almira Radovljica
Prodajalne: Radovljica, Jal-nova 2, Radovljica, Linhartov trg 3,Nova Gorica, Leninova 11.
Alpina Ziri
Prodajalna obutve Ziri, Prodajalna obutve Ljubljana, Cigaletova 41.
Ferromoto Maribor
Poslovalnica Maribor — center. Trg svobode.
Ferromoto - TOZD
Kolesar Ljubljana
Prodajalne: Ljubljana, Titova 32, Ljubljana, Moše Pi-jadeja 5, Ljubljana. Rojčeva 20, Kranjska gora.
Elan Begunje
Prodajna enota Begunje.
Kokra Kranj
Veleblagovnica Globus, Kranj
Nanos Postojna
Blagovnica Ajdovščina, Trgovina s športnimi potrebščinami TRIM, Postojna. Blagovnica Postojna.
Primorje Gorica - TOZD Goriška
Trgovska hiša Nova Gorica.
Šešir Škofja Loka
Mercator Ljubljana. Modna hiša Ljubljana. Emona Ljubljana, Tima Maribor, Kokra Kranj, Murka Lesce. Vesna Ljutomer, Zarja Jesenice, Gruda-Lovec Ljubljana, Koloniale Prevalje, Primorje Gorica, Preskrba Krško. KZ Ribnica, Astra Ljubljana, Jelša Rogaška Slatina. Dobrina Celje, Nama Ljubljana, ABC Pomurka, Tima Prevelje. Moda Ljubljana, Universale Domž+le, Moda Maribor. C ML Ljubljana. Koteks To-bus Ljubljana, STP Radeče, Preskrba Poljčane, Jeklotehna Maribor, Soča Koper, Veletrgovina Koloniale, Maribor. Veletekstil Črnomelj.
ABC Loka Škofja Loka
Blagovnica Železniki.
Podporni člani imajo popust v hotelih, auto campih in športnih objektih (točke c, d, f,) tako za prikolice, šotore, kakor tudi za prehrano v hotelih in restavracijah. Organi-zavije združenega dela, ki se včlanijo kot podporni člani dobijo brezplačne izkaznice za podporne člane za socialno šibke delavce.
Športna oprema in vse druge usluge, navedene v obvestilih, se lahko koristijo samo s predhodno predložitvijo izkaznice — zato jo nosite vedno s seboj.
VSE UGODNOSTI SMUČARSKE	IZKAZNICK LAHKO KORISTITE, ČE POSTANETE ČLAN SMUČARSKEGA KLUBA
To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj
VSEM KRAJANOM ŽELIJO ČIMVEČ DELOVNIH USPEHOV USPEŠNEGA VKLJUČEVANJA V KRAJEVNO SAMOUPRA VO IN OŠEBNE SREČE V LETU 1980
SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
»DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne Obutve Žiri, Stara vas 23, n.sol.o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Žiri, TOZD Prodaja Žiri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Stane Čar, Anton Eniko, Srečko Erznožnik,
Marija Ka-stelec, Tončka Oblak, Marta Pivk, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 1800 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
1980
—--
VEČJE SODELOVANJE ORGANOV OBČINSKE SKUPŠČINE S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI
V	nizu obiskov, ki jih organizira občinska skupščina, so nas sredi decembra obiskali predsednik občinske skupščine Viktor Žakelj, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Peter Petrič, in 4 načelniki oddelkov občinske uprave. Razgovor je bil predvsem namenjen obojestranskim informacijam in nekaterim dogovorom o nadaljnjem sodelovanju, posebno še pri reševanju najtežjih vprašanj, s katerimi se srečujejo krajani krajevne skupnosti.
Tak širok pogovor šele pokaže vso razvejanost in zapletenost našega življenja v krajevni skupnosti, zato ni bilo možno v pičlih treh urah poiskati dokončnih rešitev za vsa vprašanja, ki so bila nanizana. Prav gotovo pa je, da mnoga od njih lahko rešujemo tudi sami, zato si jih velja ogledati.
Eno srednjih vprašanj, ki nas tarejo, je prav gotovo še nerazvit delegatski sistem, ki ga bo nujno treba v prihodnje oživiti. Pričakujemo, da bo tudi s strani organov občinske skupščine, zlasti pa samoupravnih interesnih skupnosti, več sodelovanja, kajti gradiva za delegatske skupščine so pogosto preobširna in premalo razumljiva. Sploh pa ni povzetkov, iz katerih bi vsak lahko razbral glavni smisel in se tako lažje dogovarjal z ostalimi krajani v fazi oblikovanja stališč.
Največ poudarka pa so prisotni predstavniki krajevnih skupnosti dali problemom, ki nas spremljajo že leta in leta. To so: slabe prometne povezave z drugimi kraji, nerazvito gostinstvo in trgovina, smetišče, kanalizacija, gradnja telefonskega omrežja, toplarna v industrijski coni, grdnja centra, zdravstvenega doma in lekarne, regulacija Sore, gradnja rekreacijskega centra, doma Prešernove brigade in še in še.
Ena osnovnih pomanjkljivosti je premajhna povezanost vseh dejavnikov, ki bi lahko pomagali reševati problematiko.
Drugo, kar je naša slaba točka v tem trenutku, je to, da nimamo vse potrebne dokumentacije. Prav tu pričakujemo večjo pomoč občinskih organov, posebno v pogledu temeljne urbanistične dokumentacije.
Smo v fazi oblikovanja elementov za srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja, zato je treba prav zdaj temeljito premisliti, kateri so najvažnejši problemi, kdaj jih rešiti in kako ter kdo naj bi pri tem sodeloval.
V	razpravo so se vključili tudi predstavniki občinske skupščine, med njimi je predsednik občinske skupščine ocenil nekatera vprašanja, na katera so opozorili ostali. Omenil je, da je pri delegatskem sistemu prav gotovo pomemben dejavnik čas in denar. Prav gotovo vpliva na to, da gradiva niso v redu, tudi usposobljenost delavcev v strokovnih službah.
Kar zadeva most na Trebiji, se po njegovem »že gradi«, saj so stvari že dobro pripravljene. Ostale cestne povezave pa so bolj dvomljive, tako proti Idriji, kakor tudi proti Logatcu. Tudi črne točke in pločnike v Žireh bo treba primerno rešiti, ob tem se bo potrebno povezati z ustreznimi skupnostmi.
Blagovnica bo v Žireh zgrajena, če bo urejena dokumentacija, sicer pa bo potreben natečaj za najboljšega ponudnika. V zvezi s smetiščem se je lažje dogovoriti z občinskimi inšpekcijskimi službami, težje pa je z republiškim inšpektorjem. Glede mosta na Ledinici pa se bo treba še tesneje povezati z vodno gospodarsko skupnostjo, da da soglasje.
Zdravstveni dom naj bi gradili hkrati z lekarno, saj edino to je smotrno. Prisotni pa so opozorili, da bo potrebno izboljšati tudi organizacijo zdravstvene službe, ne samo graditi nove stavbe.
DPD Svoboda predstavlja v Žireh že desetletja odprto vprašanje. Mogoče je s prekanalizacijo sredstev, ki se zbirajo sedaj v druge namene, mogoče hitreje rešiti to vprašanje. Tudi avtobusni promet po dolini bo treba urediti, kot to že več let zahtevajo občani.
To je le nekaj vprašanj in predlogov, ki so jih nanizali prisotni na tem posvetovanju, upajmo, da jih bomo tako tudi rešili.
S pogledom nazaj - z mislijo naprej