UDK UDC 910.1(0.48.1) ZA REGIONALNO KOMPLEKSNOST V GEOGRAFSKI TEORIJI IN PRAKSI (Ob novi knjigi V. A. A n u č i n a*) S v e to za r I l e š i č * * Ko sem se lo til na loge , d a n ap išem za »G eo g rafsk i vestn ik« p o ro ­ čilo o n ov i A n u č in o v i k n jig i » T eo re tsk e osnove g eo g ra fije« , sem b rž spoznal, da k a ž e p r i tem poseči čez m e je o b ič a jn e g a k n již n e g a p o ro ­ čila. Z ak a j zad ev a je podobna, k o t j e b ila v šestd ese tih le tih , ko je izš la p rv a A n u č in o v a k n j ig a » T eo re tičesk ie p ro b lem i geografii« . T a ­ k r a t o k n jig i sam i p o seb e j sp loh nism o p o ro ča li, za to p a smo se m o ra li ob p ro b le m a tik i, k i jo je n ače la , ponovno o b sežn e je u s ta v l ja t i in to v »R azgledih« n aše re v ije . K e r iz n a jn o v e jš e A n u č in o v e k n jig e še m oč­ n e je k o t t a k r a t k a r k ip i n a d an p ro b le m a tik a č e d a lje k r it ič n e jše g a p o lo ž a ja g e o g ra f ije ta k o v zn an o sti k o t v p ra k s i, se m i zd i p o treb n o , d a se je tu d i ob te j p rilo žn o sti o b sežn e je d o tak n em o v »R azgledih«. To je tem u m e s tn e je , k e r se is ti p ro b lem i, k i j ih A n u č in o d p ira ob so v je tsk i g e o g ra f iji , o d p ira jo tu d i p r i nas. G re p ač zato , da si m ora g e o g ra f ija k l ju b vsem te ž n ja m za sp ec ia lizac ijo o h ra n iti sv o je las tn o delo v n o p o d ro č je , k j e r ne p o n a v lja d e la d ru g ih s tro k s še iz ra z ite jšo p o tre b o po sp ec ia lizac iji. To delovno p o d ro č je je la h k o sam o k o m ­ p lek sn o o b ra v n a v a n je p ro s to rsk e s tv a rn o s ti, te m e lje č e n a reg io n a ln em a sp e k tu in ne n a ločenem o b ra v n a v a n ju posam ezn ih e lem en tov te s tv a rn o sti. T a k a o p re d e lite v je p o tre b n a ne sam o z a ra d i u trd itv e p re ­ p r ič lj iv e g a g eo g ra fsk eg a k o n c e p ta n avzven , v s istem u o rg a n iz a c ije zn an stv en eg a in p ed ag o šk eg a d e la , z la s ti v danes n u jn e m m edd isc ip li- n a rn e m (pa ne »nedisc ip lin iranem «) so d e lo v a n ju te r v p ra k tič n i a p l i ­ k a c iji , tem več tu d i z a ra d i d e z in te g ra c ijsk ih te n d e n c z n o tra j sam e geo­ g ra f ije , n a k a te r ih n e v a rn o s t za sam n je n ž iv l je n js k i ob sto j j e a v to r te h v rs tic tu d i p r i nas ponovno o p o z a rja l, še po seb e j ob p e td e se tle t­ n ic i G eo g ra fsk eg a d ru š tv a S lo v en ije (G eo g rafsk i v e s tn ik 1972, str. 177— 178). Ob novi A nučinovi k n jig i se vsa ta v p ra šan ja pokažejo še ko t ak tu a ln e jša in bolj pereča ko t so se pokazala ob n jegovi k n jig i iz leta 1960, ko so za rad i stališč do n jih a v to rja k a j rad i p roglašali v SZ kot nosilca »konservativnih«, »nem arksističnih« in »buržoaznih« tendenc v geografiji. To zdaj sploh ni več mogoče, k a j t i še ja sn e je ko t ted a j se iz nove k n jig e vidi, da A nučin ni zagovornik nekakšne m onolitno * V. A. A n u č i n , Teoretičeskie osnovy geografii. Izdatel’stvo »Mysk, Moskva 1972. Strani 430. ** d r ., re d n i un iv . p ro f . in ak ad em ik , O dd e lek za g eo g ra fijo , F ilozo fska fa k u lte ta , 61000, L ju b lja n a , YU, A šk erčev a 12. »enotne« geografije starega tipa, tem več geografije z enotnim p red ­ metom, zasnovane na m arksističn i d ia lek tik i. Po podobnosti naslova in tem atike sicer lahko dobi človek vtis, da g re enostavno za novo, čeprav dopolnjeno izdajo A nučinove k n jig e iz le ta 1960. A vtor res tud i sam om enja (str. 4), da je za svoje novo delo močno u p o rab lja l svojo prvo knjigo. Toda p ri k o lička j tem eljite jšem vpogledu v novo k n jig o se pokaže, da je v n je j k lju b isti tem eljn i p rob lem atik i in istim osnovnim teore tsk im izhodiščem veliko, veliko novega. Vzro­ kov za to je več in to z lahka razum ljiv ih . V tem dobrem dese tle tju , o d k ar je A nučin s svojim i »T eoretskim i problem i geografije« tako razb u rk a l sovjetsko in svetovno geografsko javnost, so se kopičile tako ostre k r itik e k a k o r vnete pohvale n jegov ih stališč, razm ahnile so se ogn jev ite d iskusije , v k a te re so v SZ razen geografov posegli tud i filozofi. V teh d isk u sijah (gl. naša poročila v GV XXXYI, 1964, str. 81—88) so A nučinove teze pogosto doživele podporo sov je tsk ih filo ­ zofov, m edtem ko so j ih štev iln i sov je tsk i geografi, m ed n jim i n ek a ­ te r i vodilni (Kalesnik), trd o v ra tn o odk lan ja li. N ič m an j trd o v ra tn o jih A nučin zagovarja tud i n ap re j, h k ra ti pa ob analiz i teh d iskusij z za­ doščenjem ugo tav lja , da so se, vsaj delno, pod p ritiskom vse a k tu a l­ nejše p rob lem atike razm erja m ed družbo in ž iv ljen jsk im okoljem te r v p rašan j p reo b lik o v an ja n arav e in o k o lja po družbi, n ek a te ri n a jtrd o v ra tn e jš i n asp ro tn ik i teh tez (Kalesnik) zavedli v rednosti n ek a ­ te rih argum entov za n je , pa jim je , k a k o r z a tr ju je A nučin, zm anjkalo pogum a, da bi to m ožato p rizn a li (str. 103, gl. naše poročilo o k n jig i S. V. K alesn ika »Obščie geografičeskie zakonom ernosti Zemli« v GV XLIII, 1971, str. 182). Za ra zg lab ljan ja v svoji novi k n jig i je Anučin našel obilo g rad iv a tu d i v d iskusiji in stališčih na IV. kongresu Vse­ zveznega geografskega d ru štv a le ta 1964 v M oskvi k ak o r tud i na V. kongresu le ta 1970 v L en ing radu (gl. naša poročila v GV XXXVI, 1964, str. 104—107; XL1II, 1971, str. 142—166). V rh tega pom eni dobro deset­ le tje od izida p rve A nučinove k n jig e tud i na splošno čas silno pospe­ šenega tem pa znanstveno tehnične revo luc ije in sp rem lja jo č ih jo pojavov s prepričevaln im prodorom k v an tita tiv n ih m etod in raču n a l­ ništva v znanost. Ta p rodor je odločilno in čisto po svoje posegel tudi v teo re tske in m etodološke osnove geografije , k a r se je n a jb o lj k r i ­ čeče pokazalo v p o jav u B ungejeve t. i. » teoretične geografije«. P r i­ ostrila , če že ne na novo zarodila, so se tudi v p ra šan ja znanstvene m eddiscip linarnosti, ra zm erja m ed analizo in sintezo v znanosti te r s tem v zvezi m ed specializacijo in in tegracijo , k a r je ravno za geogra­ fijo , k i s svojim predm etom in m etodam i niha m ed obem a tem a p r i­ stopom a, tem eljn i teo re tsk i in m etodološki problem . T udi stopn jevana po treb a in že lja po p rak tičn i ap lik ac iji znanosti je značilna za ta čas. V zvezi z Anučinom se je to še posebej pokazalo, zak a j on sam je v tem času p rešel iz teoretično-znanstvenega in pedagoškega poklica, k i ga je v času svoje p rv e k n jig e in tem u sledečih d iskusij op rav ­ l ja l na geografski fak u lte ti m oskovske univerze, k a r naravnost v ap lik ac ijo : postal je eden od vodiln ih sodelavcev (nam estnik p redsed ­ nika) SOPS (Sveta za p roučevan je proizvodnih sil), institucije , ki je b ila osnovana prvotno v okv iru sovjetske A kadem ije znanosti, zdaj pa je raziskovaln i organ, povezan z GOSPLAN-om. K aj nam zdaj pove o vseh teh novostih k o n k re tn a p rim erjav a vse­ bine obeh A nučinovih k n jig , s tare in nove? Z lahka ugotovimo, da je vodilna teo re tična nit ostala ista, da pa se ob n je j razp le ta jo nove niti, k i slede zgoraj naznačenem u razvo ju znanstvene m isli, znanstvenih aspektov in znanstvenih m etod v zadnjem poldrugem dese tle tju . Vse to razp le tan je je oblikovano v treh tem eljn ih p og lav jih kn jige , k i so logično povezana med seboj. P rv i del k n jig e ime naslov » Z g o d o v i n a i d e j e « in je izraz več k o t u tem eljenega A nučinovega (in našega) p rep ričan ja , da se je nemogoče p o g lab lja ti v teo re tske problem e k a te rek o li vede brez po­ g la b lja n ja v n jen zgodovinski razvoj. V tem delu k n jig e se av to r n a jp re j u k v a r ja z zgodovino geografske m isli v dobi predmarksistične filozofije vse od časa vplivov H eglove in K antove filozofije pa do dobe geografskega determ inizm a in zarodkov geopolitike. V drugem po g lav ju obravnava geografske ideje v predrevolucijski Rusiji, k i so po svojih pozitivnih učink ih (D okučajev, D. N. A nučin, Borzov), pa tud i po negativn ih potezah, p revzetih n a jv eč z zahoda (oblikovanje t. i. »panoško-statistične« ekonom ske geografije te r p o ra ja n je t. i. »raz­ trgane«, tj. dualistične geografije) pom enile izhodišče za razvo j v po revo luc ijsk i dobi. T re tje poglav je zgodovinskega dela k n jig e pa je posvečeno oblikovanju sovjetske geografije po revoluciji. V n jem avtor zelo p rizadeto slika splošno u v e lja v lja n je na delo GOSPLAN-a se opi­ ra joče, reg ionalne (»rajonske«) šole ekonom ske geografije N. N. Ba- ranskega v škodo »panožno-statistične« te r kritično o cen ju je koncep­ cijo »raztrgane« (dualistične) geografije, k i se je p rav ta k ra t raz ­ bohotila v SZ in se p rog lasila za edino m arksistično. S p rim erjav o raz ­ voja geografskih idej v SZ in v ZDA, k i je v k n jig i našla prostor čisto na novo, to pog lav je celo p rece j presega o kv ir svojega naslova, tem bo lj, k e r že tu av to r sp ro ti izob liku je svoja znana n az iran ja do spornih v p rašan j geografske teo rije . S toječ dosledno na stališču, da je jed ro teo rije geografije v v p ra ­ šan ju n jenega p redm eta in n jenega m etodološkega bistva, p rične A nu­ čin d rug i -tem eljni del svoje k n jig e (z naslovom » T e o r i j a«) s po­ g lav jem o predmetnem bistvu geografije. Tu g re za znane, že u tr jen e A nučinove teze, po k a te rih je k lasifik ac ija ved mogoča samo po p re d ­ m etnem načelu, po ka terem m ora vsaka znanost im eti svoj predm et p roučevan ja. Le-ta je p ri geografiji » landšaftna sfera« ali »geosfera«. P r i tem v e lja k ritično pripom niti, da A nučin še vedno n ih a m ed istoveten jem pojm ov »geosfera« in »geografsko okolje« te r nazira- njem , da je »geografsko okolje« samo del geosfere, tisti, k i pomeni res oko lje za dejavnost družbe. Ne glede na to pa lahko samo »geo­ sfera« ali »okolje« ko t stvarnost, sestoječa iz p rirodn ih , antropogeno vplivanih in d ružben ih elem entov dejansko druži geografijo ozirom a »geografske vede« v enoten okvir, v d ialek tično »enotno« geografijo , m edtem ko so zakonitosti, po k a terih se ra zv ija jo n jen i posam ezni elem enti, lahko in dejansko tudi so kakovostno bistveno različni. Ta enotni p redm et tako dialek tično po jm ovan je »enotne« geografije pa ni m orda le m ehanična vsota vseh elem entov, k i se v n je j d ruž ijo , tem ­ več enotna kom pleksna stvarnost, v k a te r i so posam ezni elem enti n u j­ no vzročno in funkcijsko povezani m ed seboj. Če pa je »geografsko okolje« osnovni p redm et geografije , pa to ne ve lja samo v m erilu geosfere ali geografskega o k o lja k o t celote, tem več tud i v m erilu t. i. » terito ria ln ih kom pleksov«, pojm a, k i je v novi A nučinovi k n jig i mnogo bolj v o p red ju kot je bil v s ta ri in d a je celotni koncepciji geo­ g ra fije mnogo več reg ionalnega poudarka. Ta koncepcija seveda zah­ teva zb ližan je fizične geografije z družbenim i vedam i, zan ik u je na sploh ap rio rno delitev ved na »prirodne« in »družbene«, u sm erja naš pogled v sp rem enljivo v red n o ten je o k o lja s s tran i družbe, v p rouče­ v an je m edsebojn ih zvez m ed elem enti o k o lja itd. V zvezi s te vrste razg lab ljan ji, k i j ih poznamo že iz p rve A nučinove kn jig e , pa av to r tud i tu vnaša v an je nove pojm e in opredelitve pojavov, k i j ih je tud i m ed geografi potisnil v o sp red je n a jn o v e jš i čas (npr. pojem »infra­ struk tu re«). A nučin pa ne v z tra ja samo p ri stališču, da lahko geografijo kot vedo o p red e lju je enoten predm et, tem več tud i p ri tem, da m ora b iti ta p redm et m ateria len . To je lahko samo m ate ria ln a p rosto rska s tv a r­ nost (geosfera) in n jen i » terito ria ln i kom pleksi«. P redm eta geografije to rej ne m ore opredeliti samo enoten aspekt. P redm eta sploh ne sm e­ mo istovetiti z aspektom . Zato ne g re p rog laša ti geografije za vedo o m edsebojnem u čin k o v an ju elem entov okolja. T udi o b rav n av an je teh učinkov je le za to b istveni aspek t geografije , k e r se v n jem kaže d ia lek tičn a enotnost oko lja in d ružbe ko t izraz enotnosti m ateria lnega sveta na Zem lji. Zato je tud i zabloda, če so sov je tsk i ekonom ski geo­ g ra fi »dualistične« o rien tac ije p rog laša li za p redm et ekonom ske geo­ g ra fije »razm estitev proizvodnje«, saj n ik ak ršn a »razm estitev« sam a po sebi ne m ore b iti p redm et neke vede. S tem so ponovili isto n a­ pako, k i so jo očitali K an tu in za n jim H e ttn e rju , ko so proglašali n ju n nazor o geografiji ko t samo »horološki«, razm estitveni vedi (kot vedi o p rosto ru v n asp ro tju z zgodovino ko t vedo o času) za »ideali­ stičen«. D rugo poglavje drugega dela k n jig e se u k v a r ja z metodološkim bistvom geografije. K ot vodilno m etodo a li aspek t — in to re j ne kot p redm et — p ri o b rav n av an ju geosfere ozirom a n jen ih » terito ria ln ih kom pleksov« k o t p redm eta geografije proglaša A nučin horološki ali te rito ria ln i pristop . Šele če v tem sm islu opredelim o geografiji razen skupnega m ateria lnega p redm eta tud i skupno m etodološko osnovo, nas lahko zanim ajo novosti same raziskovalne m etodološke tehnike. P r i tem A nučin ne m ore mimo v p ra šan ja m atem atizacije geografije. Č eprav n jegova stališča glede tega že poznamo iz n ek a te rih n jegovih prispevkov, o k a te r ih smo poročali svojčas že posebej (GV XL, 1968, str. 152), so dokončno dozorela šele v u strezn ih p og lav jih njegove nove kn jige . D ozorela so v tem smislu, da je treb a m atem atizaciji in m o d e liran ju tud i v geografiji na široko odpre ti v ra ta , toda le kot dobrodošlem u m etodološkem u sredstvu , ne pa k o t c ilju ali predm etu . Zato se A nučin tud i ne ogreva za posebno »teoretično geografijo« v B ungejeveni smislu, za t. im. »m etageografijo« in še m an j za novo »m atem atično geografijo« v sm islu C urev iča in Sauškina. To pač niso nove »geografije«, tem več samo nove m etode v geografiji, k i pa m ora obdržati svojo dosedanjo teoretsko zasnovo. A nučin opozarja tudi, da m etodološka om ejitev geografije na m atem atično logiko z ustrezn im teoretičn im posploševanjem dokončno zavre vsako možnost »individualizacije« v geografiji, p rav iln e označbe »unikalnih« p o ja ­ vov v k o n k re tn i p rosto rsk i stvarnosti in t. im. »geografske specifike« posam eznih te rito rijev . Še več, »m atem atična shem atizacija lahko celo zatem ni d ialek tično analizo. Lahko o težu je p rik az stvarnosti v vsej n jen i ja rk o s ti, popolnosti in neponovljivosti« (str. 225). D a iz teh A nučinovih stališč ne odseva samo k ak konservativn i, ap rio rn i odpor zoper m atem atične m etode, dokazu je n jegov pozitivni odnos do n jih v p lanersk i p raksi, razviden iz tre tje g a dela kn jige. V m etodološkem pogledu se z vso Anučinovo koncepcijo geogra­ fije vežejo stališča glede razmerja m ed analizo in sintezo v geografiji. O tem razm erju , ki pom eni h k ra ti razm erje m ed specializacijo in in ­ tegracijo , m ed vlogo geografa ko t specialista in ko t generalista , raz ­ p ra v lja na več m estih. Po n jegovem (in našem) m išljen ju že v n a ­ čelu ne g re p riteg n iti n az iran ju , da pom eni s topn jevana d iferencia­ cija v znanosti ne samo neizbežno in koristno , tem več edino možno razvojno pot. »A natom iziranje« kom pleksne stvarnosti na n jen e d ro b ­ ne dele je neobhoden pogoj za spoznavanje resnice, ne pa n jegova zad n ja etapa, tem m anj, k e r kom pleksna celota n ik ak o r ni samo vsota elem entov, k i jo sestav lja jo , tem več n jih o v a kom pleksna povezava (str. 64). Ce se geografi-specialisti tega ne zavedajo in p ri svojem delu, zlasti v povezavi z m ejnim i specialnim i disciplinam i, pozabijo na svoj posebni cilj, postanejo n u jn o d rugorazredn i »ponavljalci (»dublerji«), k i p o n av lja jo ozirom a po d v aja jo delo geologov, biologov, fizikov, ekonom istov itd., p ri tem pa puščajo ob s tran i svoje lastne naloge, k i so v p roučevan ju kom pleksnega geografskega oko lja (str. 140). U sm erjenost geografske vzgoje na m arsik a te ri sov jetsk i geo­ grafsk i fak u lte ti v tak o jšn jo ozko spceializacijo je im ela za posledico, da se tam vzporedno z drugim i faku lte tam i vzga ja jo ozki specialisti, vedno m anj pa je geografov širokega p ro fila (str. 142). Sploh geogra­ f i ja po ana litičn i po ti specializacije ne sme iti predaleč. »D okler an a ­ liziram o posam ezne elem ente geosfere kot del te geosfere, ostanem o na p o d ro č ju geografije. Ko pa nas pog lob ljena ana liza p rip e lje do tega, da pozabim o na raziskovaln i elem ent k o t del geosfere in ga proučujem o ko t celoto zase, smo zapustili geografijo in prešli na p od­ ročje ustrezne specialne vede (str. 273). A naliza nam n u jn o pomaga k spoznavanju kom pleksne celote, v k a te r i se na istem ozem lju p re ­ p le ta jo procesi n a jraz ličn e jš ih zakonitosti, k i pa jo k o t tako lahko spoznamo samo s sintezo. V saka drugačna pot, k i že na p rv i »duali- stični« stopn ji v načelu zan ik u je stvarno povezanost p riro d n ih in d ružben ih procesov v prostoru , v te rito ria ln ih kom pleksih , vodi, po A nučinovih besedah, k sam om oru geografije. Nedvomno se beseda »samomor«, k i jo A nučin v te j zvezi v ečk ra t u p o ra b lja (str. 94, 166), v s ilju je danes pogosto še m arsikom u m ed nami. Vseh teh m etodoloških stališč res A nučin v te j k n jig i ni povedal prvič, le obogatil je svo ja izv a ja n ja z rezu lta ti d iskusij, k i so sledile n jegov i p rv i k n jig i. To v e lja tud i za tre tje poglav je drugega dela kn jig e , k i im a naslov »Determinizem in neoindeterminizem d sovjetski geografiji«. V to pog lav je so uvrščene tu d i polem ične rep lik e na k r i ­ tik e av to rjev e k n jig e iz le ta 1960, posebno tud i na ne povsem ko rek tn e očitke in nam ige, kak o si je A nučin s svojim i očitk i u stv aril številne sim patizerje na »zahodu«, pa opozorila na m odificirana K alesnikova stališča, k i smo j ih om enili že zgoraj, n ad a lje na stališča, k i so se p o jav ila na V. kongresu sov je tsk ih geografov le ta 1970 v L eningradu. O p o zarja v celoti na škodo, k i jo je po njegovem m nen ju sovjetsk i geografiji v znanosti in p rak s i p rizad e ja la dualistična sm er, k i je av to ­ rita tivno p rev ladovala v sov je tsk ih »akadem skih« geografsk ih rev ijah in k i pom eni p rav zap rav likv idac ijo geografije (str. 297). V sekakor pa je v p rim erjav i s k n jig o iz le ta 1960 n a jv eč novega in spodbudnega v tre tjem delu nove A nučinove kn jige. To kaže že n jegov značilni naslov » I z h o d v p r a k t i k o«. P rav zap rav je ta del k n jig e v celoti nov, k a r j e pač posledica p rehoda A nučina iz u n i­ verzite tne dejavnosti v ap likac ijo , v SOPS, k je r im a av to r dovolj p r i­ ložnosti, da svoje teore tične id e je p re izkusi in u v e ljav i v prak tičnem , ap likativnem delu. Že po naslovu, še bolj pa po vsebini, sta značilni obe p o g lav ji tega dela. P rvo im a naslov »Soojetskoje stranooedenije«, d rugo naslov >Obščestvo i resursi«. V prvem m ed n jim a, p ri ka terem je že v podnaslovu »stranovede- nije« označeno ko t »osrednji del« geografije , je p rece j bo lj k o t doslej p ri A nučinu dana odločilna prednost regionalni geografiji k o t k o n k re ­ tizac iji teo rije geografske vede ko t vede o »landšaftn i sferi« te r »te­ rito ria ln ih kom pleksih geografskega okolja«. Še Aražnejše je , da je ta p rednost dana v zvezi s po trebam i p rak se in to v deželi, k i ni preveč ob rem en jena s trad ic ijo »klasične« reg ionalne geografije ali deželo- p isja . Zanim ivo je , da se A nučin na več m estih spusti v pravo apolo­ getiko reg ionalne geografije . 2e na str. 46 jo za rad i n jen eg a širokega pristopa in n jen e splošno izobraževalne vrednosti vneto zagovarja k lju b n jenem u včasih močno desk rip tivnem u značaju . N a str. 340 celo zam eri svojem u vzo rn iku in u č ite lju N. N. B aranskem u, k i je sicer s svojo »rajonsko« sm erjo v sov je tsk i ekonom ski geografiji k rč il pot regionalnogeografskem u aspek tu , da je označil »stranovedenije« le ko t »organizacijsko obliko za zb iran je različn ih znan j o določeni de­ želi«, m edtem ko g re po A nučinovem m nen ju za eno od tem eljn ih oblik geografske sinteze (str. 340), k i je tud i s svojim deskrip tivn im delom n u jn a in važna. A vtor, k i se sicer tu d i še rad d rž i s ta re dvom ­ ljiv e navade sov je tsk ih geografov, da »zahodnim« geografom včasih p reenostavno in prem alo u tem eljeno p rip isu je jo ap rio rn e ideološke zablode (čeprav je npr. do H e ttn e r ja neprim erno p rav ičn ejši k ak o r je b ila »dogm atska« g en e rac ija sov je tsk ih geografov), vendar v b istvu visoko ceni m edvojno francosko reg ionalnogeografsko šolo na čelu z zbirko »Geographie universelle«, po drugi s tran i pa po p rav ic i zam eri sovjetskem u »landšaftovedeniju« k o t določeni sm eri regionalnega aspek ta načelno om ejevan je samo na p riro d n i »landšaft«, podčrtava, da izh a ja jo v SZ k o t posledica »dualistične« teore tične usm eritve p re ­ več posebej »fizičnogeografske« in »ekonom skogeografske« regionalne m onografije in da se iz istih razlogov zdaj n iti ne om enja več p ro jek t »Velike geografije ZSSR«, k i ga je sov je tska A k ad em ija znanosti postav ila v svoj delovni p rogram še le ta 1936. Še b o lj logično je seveda, da A nučin tud i ne glede na »regionalno geografijo« v ožjem sm islu (»stranovedenije« za dežele v okv iru po­ litičn ih in zgodovinskih m eja in »krajevedenije« za m anjše ozem elj­ ske enote, h ie ra rh ija , k i vsaj s teore tičnega v id ika v erje tn o ni n u jn a in u tem eljena) p o stav lja v ospred je vse geografije regionalni pristop (»podhod«). V svoji novi k n jig i ga p o d č rtu je mnogo m očneje k o t po­ p re j v sk ladu s tem, k ak o r tud i v opredelitv i p redm eta geografije uve­ lja v l ja poleg geosfere tud i pojem » terito ria ln ih kom pleksov«. V te j zvezi zam er ja tu d i neka te rim znanstvenikom (str. 74), da se ob reg io ­ nalnem pristopu izogibajo a li celo nekako sram u je jo term ina »geo­ g rafija« te r ga nadom eščajo z drugim i izrazi k o t npr. »regionalne raz ­ iskave«, »veda o razm estitv i proizvodnih sil«, »veda o okolju«, »regio­ nalna ekonom ika«, »regionalne vede« in podobno. K er so to pojavi, k i j ih močno opažamo tu d i p ri nas in k i n ak azu je jo nedvom no n ev a r­ nost tud i form alne lik v id ac ije geografije ne samo od zunaj, tem več tud i od zn o tra j, se v e lja ob A nučinovi k n jig i o n jih zam isliti. Še posebno v e lja to za tiste geografe, k i se ne zavedajo , da za geografijo ni rešitve v opuščan ju n jen eg a osnovnega, »regionalnega« predm eta, pač pa m islijo, da bodo geografijo rešili s sprem em bo p redm eta oziro­ ma prevzem om predm eta drugih , specialn ih disciplin. G eografom , k i u b ira jo nam esto kom pleksne »regionalne« sm eri sm er o b rav n av an ja tako im enovane »prostorske d iferenciacije« po med seboj ločenih specialn ih problem ih, bi svetovali v razm islek tud i drugo pog lav je zak ljučnega dela A nučinove kn jig e , ki im a neposredno ap likativno vsebino. V n jem av to r p rav ilno p o u d arja , kak o se vza­ jem no součinkovanje m ed družbo in p rirodo čedalje b o lj s to p n ju je in ne slabi, u s tav lja se ob problem ih onesnaženja ž iv ljen jsk eg a okolja, ob geografskih aspek tih ekonom skih prognoz, ob v p rašan jih p rih o d n je ­ ga razm erja m ed populacijsko ra s tjo in razpoložljiv im i v iri t ja do leta 2000, s pogoji za t. im. »zeleno revolucijo« itd. Toda k a r to ap lik a ­ tivno pog lav je n a jb o lj veže s teo retsk im konceptom geografije, k ak o r ga zastopa A nučin, je ravno spet regionalni pristop (str. 365). K akor je za p redm et geografije k o t fundam entalne znanosti op redeljena kom pleksna geosfera ozirom a n jen del, okolje, v svojih te rito ria ln ih kom pleksih, ne pa posam ezni elem enti tega kom pleksa, k a k o r se d a je v ekonom ski geografiji p rednost »rajonski« sm eri in ne smeri »po panogah«, tako n a j se tud i p lan ira n je k o t ap lik ac ija geografske k on­ cepcije v p rak si v rši kom pleksno, po reg ijah ozirom a »regionalnih kom pleksih« in ne izolirano po posam eznih dejavnostih za vso državo. T ako se je že B aranskega »rajonska« sm er p o 'sv o jem konceptu opi- 7 G eografsk i vestn ik 97 ra la na ted an ji GOELRO, danes pa u v e lja v lja kom pleksno »regio­ nalno« sm er v n ač rto v an ju zgoraj om enjeni SOPS p ri GOSPLANU, k je r p repričevalno sodelu je jo ravno V. A. Anučin. A nučin nam sm er reg ionalnega p ristopa k p la n ira n ju p o n azarja z več p rim eri iz sov­ je tsk e p rakse. M ed n jim i je m orda n a jzn ač iln e jš i p roblem t. im. KMA (»kurska m agnetna anom alija«), k je r se razne možnosti izrabe tam ­ k a jšn jih zalog železove ru d e ne o b ravnavajo izolirano samo z v id ika in teresov sovjetske črne m eta lu rg ije , tem več predvsem z regionalnega v id ika k u rsk eg a področja , k i pom eni del že d o k aj nase ljenega in razv itega osrč ja evropskega dela ZSSR, k je r se zato o dp ira jo ob tak ih n ač rtih mnogo kom pleksnejši reg ionaln i problem i, predvsem tud i v p ra ­ šan ja v aro v an ja in negovan ja zdravega ž iv ljen jsk eg a okolja. Vnema A nučina in n jegov ih sodelavcev v SOPS za reg ionaln i p r i­ stop (gl. o tem naše poročilo v GV XLIII, 1971, str. 185—186) tud i v ap lik ac iji očividno visoko dv igata p rak tičn o v rednost n jegov ih teo­ re tsk ih koncepcij. Zagovorniki podobnih koncepcij p ri nas, k i smo se dokopali do n jih še p reden smo tako rekoč vedeli za A nučina, smo vedno zastopali stališče, da je p rav a ap lik ac ija geografije , pojm ovane k o t regionalno kom pleksne vede, samo v p ra v tako pojm ovanem re ­ gionalnem prostorskem p lan iran ju . Zato smo tud i n ek a te ri po V. k on­ gresu sov je tsk ih geografov v L en ingradu le ta 1970 z veseljem posre­ dovali A nučinovo pobudo za delovne stike m ed SOPS te r jugoslo ­ vanskim i geografskim i in p rosto rsko-p lanersk im i in stitucijam i. N a ža­ lost se nam v S loveniji iz razn ih razlogov s tv ar ni posrečila, čeprav se je naš zavod za regionalno p lan ira n je zavzel zan jo in čeprav bi m orda b ila ravno p ri nas zelo k o ris tn a p ro tiu tež in dopolnilo našim včasih preveč enostransko in tenzivnim stikom z n ek a te rim i »zahod­ nimi« geografskim i in p lanersk im i šolami. P obuda pa je uspela v S rb iji: iz in terne p u b lik ac ije C en tra za analizo in p ro je k tira n je p ro ­ sto rsk ih sistem ov p ri In š titu tu za sistem e p la n ira n ja in u p ra v lja n ja SR S rb ije , k i nam je p riš la v roke in k i jo je u red il srb sk i geograf M ilovan Radovanovič, smo izvedeli, da je b il V. A. A nučin k o t sode­ lavec SOPS fe b ru a rja 1972 gost navedene institucije , da je im el tam več p red av an j in ko n su ltac ij iz tem atike »G eografsko oko lje in p ro ­ storsko p lan iran je« te r vodil živo d iskusijo z obdelovalci p ro jek ta prosto rskega p lan a SR S rb ije na osnovi istih teo re tsk ih in ap lika tivn ih stališč, k i j ih zastopa v svo ji k n jig i. P repuščam tud i ta p rim er v raz ­ m išljan je našim geografom k o t še en dokaz, da se lahko geografija ob p rav iln i teo re tsk i bazi uspešno u v e ljav i tu d i m ed negeografi apli- kativci, ne da bi j i bilo p ri tem treb a z a ta jiti svoje teo retsko bistvo ali celo svoje ime. N a k ra ju n a j opozorim še na n ek a j ugotovitev v A nučinovi k n jig i, o k a te r ih kaže tu d i p ri nas razm išlja ti. Na str. 83 p rip o m in ja A nučin do k aj jedko , da so v SZ »sociologiziranje in po litizac ija včasih sp re ­ m in ja li ekonom sko geografijo v kom pilacijo iz časopisnih člankov« in »da so n ek a te ri razrednost in p a rtijn o s t znanosti pojm ovali sk ra jn o prim itivno k o t neobhodno podred itev znanstvenih raz iskav neposred­ nim zahtevam k o n ju n k tu re ...« . N a str. 285 označuje tak o usm eritev k a r k o t »konjunkturščino«, »poseben lažno znanstveni pristop, k i po­ vzroča odm ik od obravnav m nogih teo re tsk ih vprašanj« . »Po svojem bistvu g re za p o jav breznačelnosti, svojevoljno su b jek tivnega p r ila ­ g a ja n ja teo re tsk ih stališč, ocen dejstev in d e ja v n o s ti. . . k lažno p o j­ m ovanim zahtevam tekočega tren u tk a . K o n ju n k tu ršč in a pom eni od­ sotnost k o ličk a j trd n ih znanstvenih p rep ričan j. Na žalost sta brez- načelnost in odsotnost p re p ričan j n a p odroč ju geografije zelo raz ­ širjeni«. P repuščam tud i našim bralcem v razm išljan je , a li n i tudi naša geografija delom a zarad i p o m an jk an ja trd n eg a teo re tskega k o n ­ cepta, delom a pa za rad i našega tren u tn eg a sistem a organ izacije in fi­ n an c iran ja znanstvenega dela, p ris iljen a k tak i »konjunkturščini« . In če se kdo m ed nam i ne ogreva za reg ionalno-geografski koncept in ga m orda označuje celo k o t znanstveno nevzdržen »omnibus«, ali se ne zaveda, da lahko p rav tako ali še b o lj svoje, na ožje problem e om e­ jen o delovno področje sprem eni v še b o lj dvom ljiv »omnibus« s p re ­ vzem anjem n a jraz ličn e jš ih tem atik , k i jim je m orda res skupna a k tu a l­ nost, k i pa j ih ne druži p ra v n ik ak bazični »geografski« koncept. Še en podoben A nučinov očitek (str. 118) g re pa na drug, bolj »zahodni« naslov. A nučin pogreša v delih, k ak o r so Isardova in Hag- gettova, poleg uporabe k v an tita tiv n ih m etod k ak ršn o k o li splošno m e­ todologijo ali teo rijo razm estitve pro izvodnih sil, tem b o lj seveda še kak ršnoko li teoretsko koncepcijo geografije ali vsaj ekonom ske geo­ gra fije . »Po svojem b istv u izražajo ta dela samo empirično-pragma- tični pristop (podčrtal S. I.) k p roučevan ju ekonom skih procesov raz ­ vo ja kap ita lis tičnega gospodarstva v njegovem regionalnem izrazu«. M orda so ti je d k i A nučinovi očitk i p reo stri in prem alo u tem eljeni. K er pa lahko zadevajo tu d i razm ere p ri nas, bi bilo dobro, da tudi o n jih razm išlja jo naši geografi. Summary FOR MORE REGIONAL COMPLEXITY IN GEOGRAPHICAL THEORY AND PRACTICE (On the occasion of the new book »Theoretical Bases of the Geography« by V. A. A n u č i n , Moscow 1972). Svetozar I l e š i č The report deals with the problems raised by the new Anucin’s book which differs in m any points from his form er work »Theoretical Problems of the Geography« (Moscow 1960) inspite of the sames starting view-points as far as the very object of the geographical science (»geosphere« and its part, the »geographical environment«) is concerned. But more importance is given in the new Anucin’s work to the complexe regional aspect, the »territorial complexes« being the concrete objects of geographical studies. Also the very »regional geography« is high appraised. In geographical investi­ gations no single elements of the geographical environment but their whole regional complexe must be in the foreground. In the same way, the only very application of geographical knowledges consists in the complexe regio­ nal spatial planning instead in the planning specified by single socio­ economic activities. Only in this way the theoretical and practical unity of the geography as a science with his own objet and working field can be saveguarded.