I zli M j Sl
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva*ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Voljči:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo ..JI I r v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje štev. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIV.
Vabilo na naročbo.
S prvo številko prihodnjega letnika nastopi naš list svojo petindvajsetletnico. Petindvajset let že bo, četrt stoletja, kar „Mir“ drami in vzbuja koroške Slovence; edini list, ki se vztrajno in ne-omahljivo poteguje za pravice našega tlačenega naroda tostran Karavank. Dolga je bila ta doba in reči smemo, da se moramo koroški Slovenci v prvi vrsti zahvaliti le svojemu „Miru“, da se Slovenstvo na Koroškem še ni vtopilo v burnem morju nemških navalov. Veliko je storil „Mir“ za pro-bujo našega naroda, veliko za izobrazbo in napredek, in nikakor se mu ne more očitati, da bi bil prenehal izvrševati v tem oziru svojo dolžnost. Tak list je gotovo vreden vsestranske podpore. Zato se obračamo ponovno do vseh naših dosedanjih naročnikov in prijateljev našega lista, da nam ostanejo tudi nadalje še zvesti in nam pridobijo čim največ novih naročnikov, da bo list mogel izhajati v dosedanji obliki in prinašati čim največ raznovrstnega beriva.
Ob enem naj pa izrečemo nekoliko besed tudi onim, ki vedno trdijo, da je naš list predrag, da si ga vsled tega ne morejo naročiti in si ravno vsled tega tudi naročajo druge, izvenkoroške, cenejše liste. Da, gospoda, ako bi imel naš list toliko plačujočih naročnikov, kakor jih imajo drugi listi, potem bi se mu mogla cena znižati, kajti lastništvu našega lista ni ležeče na tem, da bi si nakladalo dobiček v hranilnico, temveč mu je le na tem, da ljudstvo bere domači slovenski list, pri čemer pa ima seveda neljubo dolžnost, plačevati izgubo, ki jo izkazuje vsakoletni račun vsled nemarnosti nekaterih naročnikov in bralcev lista. Sicer pa štiri krone tudi niso tako ogromna svota, da bi je koroški Slovenec, ki se zanima za svoj list, ne zmogel, ako jih zmore toliko in toliko več za nepotrebne, naravnost škodljive stvari. Radovedni smo res, koliko narodne zavednosti je v takih ljudeh, ki nam pišejo na pr. tako-le: „Z Bogom ,Mir‘; jaz Ti nisem sovražen, goreč prijatelj pa tudi ne, ker si — predrag. “
Pridobivajte torej našemu listu novih naročnikov, razširjajte list med slovenskim ljudstvom in vzbudite v njem željo po rednem čitanju in zanimanje za javne in splošne zadeve našega naroda na Koroškem. Kajti le tedaj, če bo naš list v
Podlistek.
Moji mali.
Spisal: Fran Ksaver Meško.
Odbežal bi včasih od silne nervoznosti, tako lena in zabita je vsa šola ali tako nemirna in razposajena. A včasih se moram iz srca smejati ti drobiži in njihovemu početju.
Ker resnično, cela vrsta originalov sedi v nizkih klopeh pred menoj.
V	predzadnji klopi mlad velikan, star komaj enajst let, a presega kakor Savel Izraelce, ves narod sovrstnikov za glavo. Pokličem ga; a komaj odpre usta, primerna telesni velikosti ali še obilnejša, je že halo po vsi šoli, da komaj brzdam mlade razposajence, dasi me samega sili smeh. Velikan namreč vsake druge besede polovico požre, drugo polovico pa izgovori napačno.
V	njegovi bližini sedi debeluh. Ko ga pokličem, mine najmanj minuta, da dvigne mogočno in težko telo. Začudeno strmi v me z zaspanimi, povsem v mesu skritimi očmi. Ko ga vprašam drugič, tretjič, se vendar domisli, da je treba kaj odgovoriti. In res izgovori vsako drugo minuto eno besedo, a s tako tihim in slabotnim glaskom, da bi se lahko mislilo, zdaj zdaj izdihne ali omahne od same slabosti.
Spredaj, v prvi klopi, sedi palček, okrogel kakor jabolko. Majhne črne oči so mu vedno trudne. Poleti zadremlje vsakih deset minut vsaj dvakrat. Dregajo ga od vseh strani. A komaj odpre oči ves vznemirjen in prestrašen, mu lezejo že spet
V Celovcu, 28. decembra 1905.
resnici last vsake slovenske hiše na Koroškem, potem lahko rečemo, da jo narodna zavednost pridobila na Koroškem trdna tla.
Ravno tako pa se obračamo tudi do izven-koroških naših bratov, želeč, da bi se naš list čim največ razširil tudi izven Koroške. Večini Slovencev je slovenska Koroška knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Naše razmere so tako različne od onih v ostalih delih Slovenije, da jih je treba vedno in redno zasledovati. Ali kako? Drugi slovenski listi le tupatam na kratko omenjajo posamezne važnejše dogodke, ali če se hoče kdo boljše poučiti o naših razmerah iz pravega, avtentičnega vira, čitaj naš list, in potem ne bo slovenska Koroška tuja ostalim Slovencem, potem ne bo več onih čudnih mnenj o nas in naših razmerah.
„Mir“ ostane tudi v novem letu na istem stališču, kakor je bil dosedaj. Vedno bo najodloč-nejše zagovarjal pravice slovenskega naroda na Koroškem; bil je in hoče ostati branik Slovenstva na najskrajnejši, najnevarnejši meji. nMir“ mu je ime našemu listu, ali geslo mu je boj, boj za ono, kar je in mora biti najsvetejše vsakemu Slovencu, jezik in sveta veranašihpradedov! Boj proti odpadništvu od teh dveh svetinj, neizprosen boj proti vsakomur, ki dvigne svojo roko proti tema svetinjama, pa bodi, kdor hoče, to je naša naloga, to je naloga našega lista! Na Vas pa, prijatelji našega lista, je ležeče, da nam pomagate vršiti našo težavno in odgovorno dolžnost! Z obilno gmotn-v podporo, z velikim številom naročnikov in pa s pridnim, hitrim, jedrnatim poročanjem bodete pomagali listu do vedno lepšega razvoja, a list bo s svojo bogato raznovrstno vsebino potem gotovo ustrezal vsakomur. Skupaj torej na delo!
Naročnina ostane kakor dosedaj, namreč 4 K za celo leto, 2 K za pol leta. Naročnina naj se pošilja naprej in izključno le upravništvu, Vetrinjsko obmestje 26, dopisi pa le uredništvu, Pavličeve ulice 7, v Celovcu.
Uredništvo in upravništvo.
Koroške novice.
Slovenska volilna zmaga. Pod tem za-glavjem poroča zadnja „Bauernzeitungu o volitvah v velikovški okrajni šolski svet ter pravi, da je bil
skupaj. Ker je zastonj ves trud skrbnih sosedov, prično šepetati: „Ta pa spet spi!“ Glasneje in glasneje. Da bi bil mir, ga pokličem. Zdrzne se, pogleda me plašno, svest si krivde, malo se vzravna v klopi, na široko odpira oči in jih vpira naravnost v me, upajoč pač: „Tako vsaj ne zaspim spet. . .“ A vidim: polne spanca so mu oči, vsa glava in vse misli, spi, dasi gleda široko kakor zajec . . . Komaj stopim korak v stran, mu že omahne težka glavica na prsi.
Siromak je, a miren, priden in ga imam rad. Mati ima celo kopico otrok, mož in oče jih je zapustil in hodi vedi Bog, kje po svetu.
Izmed najmanjših je v šoli in izmed najzanimivejših. Obleko je pač podedoval, ker prevelika mu je navadno vsa. Klobuk nosi vedno preluknjan na vrhu, da mu ni prevroče v glavo, in da zrejo lasje vedno lepo v nebo božje. Hlače so spodaj razcefrane, da mu kar zvone, ko beži. Beži pa iz navade, še nikoli ga nisem videl priti počasi v šolo. Ali pa meni, da je zato doma na hribu, da lahko beži — navzdol. No, poleti je še razumljivo, a kako mora hiteti po zimi, v teh velikanskih šolnih, je uganka. Vedi Bog, od koga jih ima, od očeta ali od starega očeta.
Včasih ga vidim skozi okno ali še večkrat iz vrta, kako pribeži dol po hribu, a se ustavi hipoma, kakor vkopan v zemljo, prizdigne oči in se zagleda v uro na zvoniku.
Ne vem, kaj ga tako izredno zanima na uri, ne ve menda sam, ker spozna se na njo gotovo ne. Občuduje jo morda, kali?
Poleti pride včasih v šolo umazan po vsem zdravem rdečem licu.
Štev. 52.
izid volitve zelo žalosten, ker je bil izvoljen kot slovenski agitator dobro znani župnik Treiber. „Ogorčenje, da je bil namesto našega zaslužnega župana izvoljen „ercsloveneu v c. kr. okrajni šolski svet, je v Velikovcu splošno. Toda ogorčenje samo ne pomaga nič, temveč delati je treba, neumorno in neustrašeno delati.“ Tako „Bauernzeitung.“ — Prav radi verjamemo, da se cedijo Nemcem sline po vladi v okrajnem šolskem svetu, ali kakor so te volitve pokazale, jim je odklenkalo. Dà, ogorčenje ne pomaga nič, temveč delati je treba. Tako smo mi delali in zmaga je naša. Ogorčenje ne pomaga.
Zadnja „Bauernzeitung“ se je zopet enkrat prav široko razkoračila nad našim listom in njegovimi sotrudniki. Cel uvodni članek in v sredi lista skoraj ena cela stran je — sam prevod „Mirau. To se nam zdi res jako čudno, posebno pa še zato, ker smo izvedeli svoj čas iz prav zanesljivega vira, da nameravajo nemškonacijonalni koroški časopisi bojkotirati naš list, to se pravi, da ga hočejo prezirati in čisto nič odgovarjati na njegova poročila. In sedaj pa skoraj cela številka „Mirau prestavljena! Na članek ne bomo odgovarjali, ker nikakor ne mislimo zagovarjati mi našega dopisnika, ki se sam lahko brani. Pripomnimo naj pa toliko, da se s tem člankom bije vse nemško časopisje samo po svojih ustih, Ako pomislimo le nekoliko nazaj, kak polom je bil med Nemci, ko je neki nemški krščanski socijalec napadel nekega odličnega nemškega nacijonalca v popolnoma zasebni zadevi, potem pač ni drugega treba pripomniti, kakor da naj si sedaj „Bauernzeitung“ dobro prebere in za ušesa zapiše ono ogorčenost, ki je takrat zavladala v njenih predalih. Ali kaj! Nemški nacijonalec je pravičen samo sam proti sebi. Sicer pa taka pisava ne zasluži drugega, kakor— Bfej te bodi!“
Siidmarka na delu. Darila so poslale podružnica v Špitalu 30 K ; ženska podružnica v Celovcu 15 K; moška podružnica v Celovcu (za naroden greh) 100 K; podružnica Gornji Rož 40 K. Kot ustanovnik je pristopil dr. Vetter v Borovljah in plačal 50 K. Darila so dobili: šolska kuhinja na Koroškem 40 K; za božične darove šolam in otroškim vrtcem ob jezikovni meji 575 K ; za dijake 122 K.
Pušlnova podružnica cTovškega b’raščega kluba ali „c’lovšči b’rašči klub št. 2“ se je ustanovil kot božično darilo za šentjakobsko šolo dne
„Kaj si delal spet, ves črn si?u
Nasmeje se sladko in odgovori mirno in tiho:
„Clnice sem nabilal.“
Ne more še izgovoriti ne č in ne r.
„A da se tako umažeš. K studencu in umij!“
Uboga takoj. — Mine pet minut, mine jih deset, četrt ure. A ni ga nazaj, in studenec je v bližini!
„Kje stoji spet? — Idi ti ponj!"
Res prideta takoj.
„Kje je bil?"
„Pred šolo ... Na uro je gledal."
»Na uro! Spet! Ti si mi junak!"
Smehlja se napol v zadregi, napol blažen. Vedi Bog, zakaj. Ali ker je videl uro, ali ker je junak, dasi majhen, da gleda komaj iznad klopi.
Ima sestrico, istotako zdravo dekletce z isto-tako črnimi, nekako orientalskimi očmi. Uči se še za silo, a govori počasi, da se na koncu stavka gotovo ne spominja več na začetek : kakor bi pričela stavek lani! — Nasmehlja se vsake kvatre enkrat, a še tedaj komaj vidno, kakor ne bi vedela, ali se naj ali ne.
Med deklicami sedi v prvi klopi Katica, stara komaj pet let, z glavico in obrazkom, kakor Rafaelovi angelci.
Poslali so jo v šolo, ker doma ni pri miru, in ker stanuje takoj doli pod cerkvijo.
„Naj dela črte na tablo, za drugo še pač ni“ — meni gospod učitelj in jo pusti sedeti v šoli.
A pri meni se mora učiti. Prekrižati se zna, očenaš moli tudi za silo; zato sva pričela z Bogom.
22. t. m. pri „Pušluu“ (Wretschnig) v Celovcu. Misel je sprožil in mu položil temelj »škocijanski fant“. Novi klub je osnovan po zgledu že obstoječega celovškega in mu je tudi drugače v vsem podvržen. Živela beračija za narodno šolo!
r*	•	•	•
se šentjakobske šole!

Za nàrodno šolo t Št. Jakobu t Rožu so
darovali : Kot odkupnino za novoletna voščila: Josip Rozman, Celovec, 2 K; Alojzij Hutter, župnik v Št. Lipšu, 1 ; Marija Hutter 1 ; Ivan Hornbock, Pliberk, 2; Jan. Volavčnik, župnik na Rudi, 20; Posojilnica v Sodražici na Kranjskem 20; Špicer Mat., župan v Zg. Vesici, 10; Ant. Sturm, župnik na Brdu, 20; Iv. Brabenec, župnik v Šent-Tomažu, 5; Male Neža v Žabnicah 10; Vencel Valeš, župnik v Guštanju, 10; Župnijski urad Sp. Dravograd 2, Mohorjani Pliberške fare 10, Vesela družba pri Jurju s puško v Dobu 6, Mohorjani v Žitarivasi 422 ; J. Prič, župnik na Dvoru, odkupnina za novoletna voščila, 2; Mohorjani v Kamenu in Mohličah 101 ; Vekoslav Legat v Celovcu (II) 20 ; Mohorjani v Št. Lipšu pri Ženeku 5, Mohorjani Celovški 5 K. Prisrčna hvala!
^Matej Rašun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Št. Jakob t Rožu. Slišali smo, da nas pridejo takoj, ko prične voziti nova železnica, posetiti jeseniški sokoli. Mi jih pričakujemo veselega srca in se radujemo trenotka, ko si bodeta podala roko slovenski Korotan in Kranj. Na zdar!
Lipa. Krepka hčerka se je porodila g. Lipu Kandolfu p. d. Nemcu na Potoku. Krst smo praznovali v soboto dné 15. t. m. pri Hribrniku v Srejah. Bog daj materi in hčeri zdravje in dolgo življenje !
Dholica. Razveselilo me je, ko sem v št. 50. „Mira“ bral dopis izpod Sinjega vrha, kjer je dopisnik razmotrival dopis št. 49. ^Narodni greh“, ki sem ga skoval in objavil z željo, da vsak bralec »Mira* prebere in premisli in tudi tako stori, in reči moram, da se omenjeni dopisnik strinja z mojimi mislimi. Samo moja želja je, da bi se našlo na Koroškem prav obilo takih somišljenikov pa ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju. Kajti nisem naštel narodnih grehov zaradi tega, da bi imel list kaj gradiva, ampak z željo, da bi vsi koroški Slovenci tudi tako storili in odpravili vse narodne grehe. Precej sem jih naštel teh grehov, in mogoče jih bom ob priložnosti še opisal, ako jih bo hotel objaviti naš velecenjeni „Mir“. Dopisnik izpod Sinjega vrha pravi, da je treba dobrega dramila, in to tudi jaz pravim. Ali dela in zopet dela je treba, ako nočemo „umreti“. Ne umreti, ampak živeti hočemo, in to bomo dosegli s tem, ako delamo vztrajno na narodnem polju. Na delo torej, ker resnobni so dnevi. Posebno mladina, ti se zbudi. S slovenskim pozdravom vsem zavednim koroškim Slovencem in Slovenkam.	Slovenski Jožek.
Dholica. Ko se bliža leto proti koncu, naredi vsak priden in umen gospodar račun ali po domače „rajtengo“ ; pisati moram namreč po našem, da naši „štramfortšritlarji“ tudi razumejo, in mislili smo gotovo, da bodo naši „naprednjaki“ spra-
vili vkup račun o novem šolskem poslopju, toda varali _ smo se. Nič ne spravijo skupaj. Menda jim pa prede slaba, in lahko se zgodi, da bo nova šola že v razvalinah in naši slavni občinski očetje še ne bodo imeli računa gotovega. In Bog nas obvaruj pred potresom, sicer se lahko v eni noči iznebimo lepe univerze in ž njo vred tudi »inštruktorjev". No, za te ne bi bilo ravno velika škoda. Marsikateri kmet je že rekel, da ne gre za noben denar v to hišo, kajti v njej človek ni življenja varen, kar je pač res. Pri zidanju se je le gledalo na to, da gre hitro izpod rok in pa kakor žele učitelji. Sicer bi učitelji ne imeli tako krasne dvorane, med tem ko že primanjkuje šolarjem prostora. In tudi zid v zemlji mora biti strašansko" močan, da sili že gnoj iz stranišč v hrame, namreč tam za vino. Brrr! In vi liberalci, kako se hvalite, da skrbite za kmeta in se bahate s svojim „fortšritom“, toda — v dolgovih! Mi vas ne štejemo ne med Nemce, ne med Slovence, ampak nekam drugam, kar vam mogoče ob priložnosti povemo. Sicer pa zahtevamo odločno, da pridete z računom na dan, saj je vendar že čas. Kmetje moramo že plačevati 53% doklad. Ako pa sami ne zmorete računa, vam ga pa mi naredimo in sicer do vinarja natančno, toliko pa že še zmoremo mi „rukšritlarji“. Sicer pa mora biti v novi šoli precej „Iuštno“. Ob priložnosti morda povemo, kako se dholska gospoda zabava. Vi kmetje pa spreglejte, kako se iz vas norčujejo liberalni mogotci in vas časte le tedaj, kadar so volitve.
Kneža. V eni številki lista „Freie Stimmen", v dopisu Kneža-Velikovec, je bil naš farni oskrbnik in župnik na Djekšah prav na grd način napaden, kar je nas, tukajšnje farane, prav razžalilo. Omenjeni članek je od kraja do konca zlagan. Omenim tudi, da iz naše fare nikdo ni bil v zvezi z lažnivim dopisom. Od enega Velikovčana si pa kratko koj prepovemo, kaj pisati o nas.
En faran v imenu več drugih.
Kamen v Podjuni. Ce se je mogoče kdo pred kakimi 20 leti podal od nas tja črez „veliko mlako", da bi se sedaj kot bogati stric povrnil iz Amerike v domovino, skoraj dvomim, če bi še spoznal svoj rojstni kraj. Župnija Kamen, ki šteje ne celo 500 duš, se je tekom tega časa jako predrugačila. Pa naj najprej povem, kje leži, ker marsikomu ne utegne biti znau naš Kamen. Na zahodu in severu je obmejen od Drave, črez katero se prav lepo vidi tja v starodavne Tinje. Na vzhodu ima za sosede vrle Škocijance, proti jugu in jugozahodu pa se pride v Št. Vid in Mohliče. Vkljub temu, da ima torej lepo naravno lego ter da postaja zadnji čas od dne do dne važnejši «kotiček" v Zgornji Podjuni, je vendar večini «Mirovim" bralcem nepoznan, ker nam manjka navdušenega, mogoče tudi sposobnega dopisnika za vsakega koroškega Slovenca zlatega denarja vredni «Mir*. Zato se redko, redkokedaj kaj sliši o nas v «Miru* ; drznem se torej jaz danes vam nekoliko poročati o nas. * Bila je naša vas prava kmetska naselbina, in mi smo se pečali samo z živinorejo in poljedelstvom, ter bili veseli in zadovoljni. Ako smo se pa enkrat hoteli peljati po železnici v Celovec ali
* Prosimo le, da se še večkrat oglasite in nam natančneje opišete dolenje razmere. Za vsako poročilo smo Vam jako hvaležni. Op. ur.
kam drugam, smo morali iti celo v Sinčovas, čeravno se vije kar pod vasjo železna kača. Pa pred več kot 10 leti se je nam v tem oziru zboljšalo. Dobili smo postajico, ki so jo krstili na ime «Re-karjavas* po imenu občine, koje sedež leži dobro uro proti jugu v sosedni šentvidski župniji. Pred kakimi petimi leti se je tik postajice jelo prav po krtovsko riti po zemlji in sedaj se prideljuje «črno zlato" — premog. To je seveda privabilo tudi nekaj tujih delavcev v naš kraj, ki se je s tem celo predrugačil. Dosti bi bilo o tem še poročati, a bodi prihranjeno za drugokrat. Pred enim letom se je napravil postranski železniški tirček, na katerem se nakladajo vagoni s premogom. Pa še ne dosti! Dobili bomo cel kolodvor! — saj so že vsa dela gotova. Pol kilometra od sedanje postajice proti vzhodu mu je odločeno mesto, tako da bodo imeli Tinjčani in Škocijanci za «en mačkin skok" bližje, Kamenčani in Šentvidčani pa dalje do postaje kot sedaj. Omenjeno je že, da so dela gotova, ki so stala uboge delavce v letošnji prvi jeseni, ko je vladalo tako grdo vreme, pač mnogo truda. In sedaj čaka kot mlada nevesta svojega ljubljenega ženina dogotovljena postajica prvega vlaka, ki se bo na nji ustavil, kar se menda zgodi, verujoč občemu govorjenju, na novega leta dan.
Od nekod iz Podjune. Srečni in veseli smo, da imamo trirazredno ljudsko šolo. Da je uravnana po napačnem načinu kot vse koroške, zato mi nič ne moremo; pa v primeri z raznimi drugimi kraji se še preveč pritoževati ne smemo radi naše šole. To pa vendar zasluži karanja, da se razun v 1. razredu moli v šoli le po — nemško. Zakaj neki? Koliko pa se najde hiš v vsej župniji, v katerih bi se običajne vsakdanje molitve opravljale nemški? Nobena! Tudi v cerkvi se moli in pridiguje slovenski in nikdar nemški, ker Nemcev pri nas ni. Razun dveh ali treh so vsi šolo obiskujoči otroci Slovenci; kje torej povod, da bi se moralo nemški moliti? Ta vprašanja naj blagovolijo slavni krajni šolski sveti v Podjuni malo pretresti in potem lepim potom ukreniti, da se v slovenskih župnijah in občinah tudi v šoli v otrokom edino razumnem jeziku moli pred poukom in po pouku. Gotovo bodo ti potem tudi pobožneje opravljali to molitev, kot pa če jo v tujem jeziku «lajrajo".
Pliberk. Tudi v sedežu «pliberškega mosva" menda za Slovence ni vse tako v redu kot bi si človek mislil, da je v mestu, ki stoji na popolnoma slovenskih tleh. Nedavno sem zasedel hlapon ter v „Bleiburg-u“ izstopil. Grede v «mejsto" zapazil sem, s krivico in sramoto, na ljudski šoli (! !) tablico z napisom »Sudmarkbucherei*. Krenem jo dalje in se ustavim pri «Kromvirtu", kjer, če se ne motim, se zbira pliberško slovensko omizje. A na mizi, pri kateri sem sedel, so se lesketale «Sfld-mark-Ziinder". Potrt bi jo bil najraje takoj popihal naprej, a zanimala me je govorica, ki so jo imeli poleg mene sedeči «stramm-deutsche Helden". Ne omenjal bi tega, a spomina vredno je, kaj so govorili. Priznali so enoglasno, da živijo mestjani, tako v Pliberku kot v Velikovcu, edino le od kmetov v okolici, «če bi teh ne bilo, bi nam slaba predla* so rekali, seveda sami med seboj. Hvalili so tudi mestne «šparkasse", ki jim precej nesejo! Kmetje, zapomnite si to dobro!
«Koliko je bogov, Katica?"
«Jaz ne vem, koliko jih je."
Razložim ji. Prihodnjo uro res zna in drži takoj ob začetku ure roko kvišku.
„A kje je Bog, Katica?"
»Jaz ne vem, kje je.“
Razlagam ji. Prihodnjo uro ve . . . Začneva z molitvijo v čast angelcu varihu.
Vprašam jo prihodnjo uro. Prične, a ne gre. «Pa nič ne znaš."
«Jaz sem lekla mami, naj me naučijo, pa sami ne znajo."
Tudi ta ne more izgovoriti č in r. Začne pa vsak stavek z «jaz".
In vedno je žejna. Kar nenadoma prične jokati. «Kaj ti je, Katica?"
«Žejna sem."
«Ah, seve!*
A joka hujše in hujše.
«Kaj vendar hočeš?"
«Pit bi šla. Žejna sem."
«Pa pojdi v imenu božjem. Bo vsaj mir." Takoj poneha jok!
«Pa nam izpiješ vso vodo, Katica."
Smeji se, kakor bi jedla sladkor.
»Jaz pa ze ne."
Nenadoma se je naveličala šole. Mesto v šolo, je šla na travnik trgat rož.
Izvedel sem.
«Kje si bila v torek, Katica?"
Dva, trikrat požre sline.
«Doma. Niso me pustili."
«Lažeš, Katica.*
»Jaz ne, pa ze ne!"
Joka.
«Če se zlažeš še kedaj, te zaprem eno uro po šoli."
Še hujši jok.
«Pokoncu glavo!"
Res jo dvigne pokoncu kakor vojak na paradi, a solze ji teko curkoma po ličecih.
Ugajalo pa ji je brž v šoli manj in manj. In «odpotovala je". Odšla je kar sama in brez slovesa k sestri na konec fare. Vedela je navzlic svojim petim letom : od tam je predaleč v šolo, ne bo mi treba hoditi.
A dobili so jo nazaj.
«Kje si se potepala, Katica?"
Neprijetna zadrega.
«Jaz . . . jaz pa ze . . .“
«Ali meniš spet lagati? Pomniš še, kaj sem rekel ?"
Jok, kakor bi ji umrla mati . . .
če pa ji dam kdaj podobico, ker sedi mirno, jo kaže povsod in vsakemu in pripoveduje, kako jo imam rad.
V neredu pa je pri drobižu vedno kaj. Eden pozabi vsaj vsako drugo uro katekizem doma, drugi «Zgodbe* ; tretjemu so strgali knjigo manjši bratci in sestrice ; četrti se je pozabil učiti ; petemu manjka vsak hip list v knjigi in ne ve, kje je, a ga je iztrgal najbrž sam, ker se ni naučil; šesti ni imel svinčnika, da bi si zaznamoval vprašanja, ki bi se jih naj naučil; sedmi joka, ker je izgubil krajcarje, ki bi naj kupil kvasa nje; osmemu manjkajo vsaj gumbi na srajci ab knji, če je vse drugo v redu.
Vedna skrb ; njimi, vedsa nevolja, vedno delo!
A navzlic temu: Ko gledam pred seboj vse te mlade, sveže obraze, te nedolžne, prijazne, le tuintam malo hudomušne oči, mi je, da bi dvignil roke k blagoslovu in k molitvi, da ohrani vse-dobrotni Bog vse te duše, tudi ko stopijo v šumno, nevarnosti polno življenje, vedno tako dobre, čiste in svete, vedno s sedanjim brezskrbnim namenom na ustih, vedno s sedanjo mladostno srečo v srcih.
Koliko velja volitev predsednika v Ameriki. Za volitev predsednika Roosevelta in podpredsednika Fairbanksa se je izdalo 6,200.000 K. Najdražja volitev je bila, ko je bil Cleveland drugič izvoljen za predsednika. Izdalo se je 200 milijonov kron.
Steklenice iz papirja. Razni predmeti se dandanes izdelujejo iz papirja. Ti predmeti imajo prednost, da so trajni, lahki in malo stanejo. V novejšem času so pa pričeli izdelovati iz papirja tudi steklenice. Amerikanci so prvi uvedli to novost, in pravijo, da z dobrim uspehom. Steklenice iz papirja rabijo v prvi vrsti za prevažanje mleka in rabijo samo enkrat. Da papir mleku ne škodi, zato je vsaka steklenica impregnirana s parafi iško tekočino. V Filadelfiji, kjer na veliko rabijo papirnate steklenice, so opazili, da se v mleku v steklenicah iz stekla nahaja vedno več mikrobov, nego li v papirnatih steklenicah.
Največje smodke. Iz Havane so pripeljali v London največje cigare. Dolge so 16 in pol palca, v premeru pa imajo 6 palcev. Vsaka tehta četrt funta. Te smodke so drage.
Kupujte le pri našincih iu svoj denar nalagajte in izposojujte le v domačih, kmečkih hranilnicah in posojilnicah, tako bo ostal vaš trdo prisluženi denar med vami. Kmalu pa je ona trojica odšla in jaz pa tudi. Krenem jo po cesti naprej, ki pelje proti Lipici, katera se po izposlovanju slovenskega poslanca ravno popravlja. Dospevši do razpotja, ki pelje v Lipico in druga v Vogrče, pogledam tam stoječi kažipot, ki je imel napisana imena seveda najprej nemško, potem šele slovensko; seveda, ker smo na slovenskih tleh. Vogrška tablica je bila sicer še glede pravopisja pravilna, toda druga je nosila ta-le umotvor pod nemškim besedilom: „Na Lipitzbach ino Rudu“. Bi se pač spodobilo, da v slovenskih krajih dobi na svojih tleh slovenski jezik prvo mesto, ter da se lepa slovenska imena ne pačijo samovoljno od nemških nevednežev. Dalje stopajoč, mi je še vedno rojilo po glavi, da pli-berški rodoljubi imajo še narodnega čiščenja in obdelovanja dovolj. Torej na delo!
Naša pravica.
Slovenska domovina rajskomila, kam prišla je svoboda tvoja zlata?
Odprla so se tujcu tvoja vrata:
Svobodo ti je pogubila sila.
Kjer pesem je slovenska se glasila,
Slovenec zdaj več nima svoj’ga brata.
Oholi Nemec, zviti Lah imata, kar je slovenska roka pridobila.
In če Slovenec zdaj prav milo prosi pravic človeških zase in za sina, se hitro kruti tujec nad njim znosi:
.Glej, glej, po čem ti še cedi se slina! Slovenec, molči, delaj, davke nosi, saj to pravica tvoja je edina!"
„—mirski".
Društveno gibanje.
Gozdanje. Tukajšnje izobraževalno društvo namerava prirediti božične praznike in tudi pozneje lepo igro: „Betlehemski pastirci" in sicer božični večer v Gozdanjah. K obilni udeležbi vabi vse Slovence in Slovenke	odbor.
Brnca. Pri nas se snuje tamburaško društvo, ki se bode imenovalo „Dobrač“.
Slovensko delavsko društvo za Prevalje in okolico imelo je 17. t. m. svoje mesečno zborovanje v prostorih Štekljeve gostilne na Fari. Kot prvi govornik oglasil se je naš vrli mladenič Abraham, ki je v lepih slovenskih besedah bičal žalostne šolske razmere za koroške Slovence ter vzpodbujal poslušalce, da podpirajo »Učiteljski dom" v Celovcu, ker le tedaj se bodo izboljšale naše šolske razmere, ako dobimo narodnih učiteljev. Koroški učitelji smatrajo šolo za ponemčevalnico, izven šole pa še strastneje delajo na germanizatorič-nem polju. Vse drugače bi bilo, ako dobimo značajnih slovenskih učiteljev; dokler pa nimamo niti svojih šol, niti zavednih slovenskih učiteljev, moramo seči po samoizobrazbi, katera edina nas more rešiti. Segajmo torej pridno po časnikih in knjigah, ne pozabimo se naročiti ob novem letu na ta ali oni slovenski časnik, pristopimo družbi sv. Mohorja! Vsaj »Naš dom“ bi lahko prihajal v vsako slovensko hišo. — G. Lavrinc je govoril v samoizobrazbi in nazadnje poročal dnevne novice. — Na novega leta dan priredi naše delavsko društvo božičnico; delili se bodo darovi med ude, zatem se pa vrši tombola.
Dopisi.
Št. Vid v Podjunski dolini. Po naključju nam je prišla takozvana »nemčurska žaba" v roke z nekim dopisom iz našega kraja vsled minulih volitev. Sicer bi se nam ne zdelo vredno na ta nesramni list odgovarjati, ker se pa zaletava v našega č. g. provizorja, je naša dolžnost, da ji na tem mestu odgovorimo par besed, ker z omenjenim dopisom se strinja bore malo župljanov.
Naj se naš g. provizor nikakor ne razburja zavoljo tega dopisa „giftne krote", ki še gotovo v naši župniji pisan ni bil. Omenjeni članek pravi: »Morebiti sme le farška stranka agitirati?" Odgovarjamo, da sme tudi nasprotna stranka, ali žal da naši »naprej-bedaki' vsled svojega obnašanja nimajo veljave pri nas. Kar jih je pa izven naše župnije, se pa nimajo vtikati v naše razmere, oziroma v našega provizorja, ki je bil doslej v našo zadovoljnost v vsem vzoren duhovnik. Le našim »krotarjem" ni po volji, ker ni z njimi agitiral. Morebiti mislite, da bodo v dvajsetem stoletju že duhovniki za vas se potegovali. Ali v vaši stranki ni posvetnih škricov zadosti? Potegovati se za ka-toliško-narodnega kandidata ni le njegova sveta dolžnost, ampak to je tudi naša najiskrenejša želja. Želimo le, da bi dobili g. provizorju tudi v tem enakega naslednika. Ako že duhovniki ne bodo zvesti svojemu poklicu, potem bi jih itak ne bilo treba, kar je „naprej-bedakov“ seve vroča želja. Ali kaj
bomo mi preprosti kmetje brez voditeljev, ker je posvetna inteligenca nam Slovencem večinoma sovražna in nam tudi naše ponemčevalne šole nikakor ne služijo v izobrazbo. Kar pa zadene besede „krafl", ki je nemčursko napredno kri tako razburila, jim pomilovalno raztolmačimo, da je to le njih navadna šaljiva beseda. Naj se le tista poštena mohliška roka v svojo korist prej malo premisli, predno pride z g. provizorjevimi ušesi v dotiko, drugače ji zna slaba presti.
. Nadalje se jezi omenjeni člankar, da je »Mirov" dopisnik imenoval nekega poštenega kmeta tele, ker je po Sajfricovi izvolitvi streljal. Odgovarjamo, da mu poštenja tudi mi ne jemljemo, vendar smo ga z onim dopisnikom vred tako imenovali, ker je tako neumen, da se pusti od kmetom sovražne stranke za nos voditi, kakor tele mesarju. Kar pa zadene pivo, katerega se je na Koroškem menda tako veliko spilo, kakor pravite, od klerikalcev, pa ne od naprednjakov, vas pa kratkomalo imenujemo lažnike. Vprašamo le, li niso tudi pri Miklavcu plesali okolu zlatega teleta? Ker ste našim vo-lilcem na dan volitve oponašali pijanost, ako hočete, vam naprednjakom še kaj gršega dokažemo. Zdaj pa le poročajte vaše laži, kakor ste obljubili, po vaših najbolj umazanih časnikih, kakor je »Šta-jerc". Kadar se nam bo vredno zdelo, bomo že krepko odgovorili. Več narodnih kmetov.
Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja.
Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da je obrok za dopošiljanje rokopisov na razpis od dne 17. grudna 1904 podaljšal do dne
30. aprila 1906.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. D u 1 a r.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
9.	Čim bolj pravilno molzete, in čim bolj čisto izmolzete po vsaki molži, tem več mleka boste izmolzli. To naj si naše gospodinje prav dobro zapomnijo. Sploh bom o tem še kasneje govoril.
10.	Kolikost mleka je odvisna tudi od zunanje topline. Na množino mleka vpliva najbolj srednja, 13 do 16° C iznašajoča toplina. Če je v hlevu prevroče in presoparno, če je zunanja toplina močno velika, tedaj se mleko močno pomanjša; ravno isto se tudi zgodi, če je po zimi v hlevu kravi premrzlo. Iz navedanega se učite, da je potrebno po letu hleve zračiti, po zimi pa po mogočnosti gorke obdržati.
Zdaj se bomo razgovarjali o vprašanju, kako je treba mlesti.
Pravilna in dobra molža je velike važnosti. Ce namreč pravilno molzete, v tem slučaju vam krave manjkrat ohole na vimenu, a radi tega do-našajo mnogo več mleka, kakor pri površni in nepravilni molži. Zapomnite si prav dobro, rojaki, da se more izboljševati mlečnost krav zraven tečnega krmljenja najbolj z dobro molžo. Vime je treba pravilno in čisto izmolzti, ker s tem se povspešuje delavnost vimena, njegov razvoj in njegova mlečnost.
Po vaših krajih ste navadno prepovršni pri molži. Vaše gospodinje in dekle izmolzavajo krave večjidel le za silo. Večinoma jim je glavna stvar, da le pomolzejo; kako se to zelo važno delo opravi, za to se večinoma ne zmenijo. Da se v takih razmerah mlečnost krav pokvari in da se vimena često vnemo, to je jasno kakor beli dan.
V sledečem bom opisal, kako je treba molzti, da se čim več mleka namolze, in kako je treba z mlekom snažno postopati, da dobite dobro mleko in dobre mlečne izdelke za prodajo in za dom.
Kolikokrat, kdaj in kako naj se m o 1 z e ? Izkušnje uče, da se namolze pri trikratni molži več in mastnejšega mleka, kakor pri dvakratni. Koliko dalje ostane namreč mleko v vimenu, toliko manj tolšče se nahaja v njem, ali z drugimi besedami, toliko bolj vodeno je. O tem se lahko prepričate na prav navaden način: Od večerne do jutranje molže preteče več časa, kakor od jutranje do opoldanske, ali od opoldanske do večerne. Ako se hočete prepričati, je h jutranje, opoldansko ali večerno mleko bolj mastno, napravite sledeči poskus. Jutranje mleko denite v posebno posodo, opoldansko v drugo, a večerno, v tretjo in videli boste, da j se je nabralo pri zadnjem (večernem) in predzad- j njem (opoldanskem) še enkrat toliko tolšče, kakor j na prvem (jutranjem). Iz navedenega se učite, da j je potrebno vsaj trikrat na dan molzti tiste krave, | katere imajo veliko mleka, in od katerih so se te- j
leta šele odstavila. Še umestnejše pa bi bilo, mlesti take krave štirikrat na dan, ker bi se v tem slučaju še več namolzlo, in ker ne bi mleko tiščalo. Pri večkratni molži imajo torej krave mnogo več in tudi boljšega mleka, ker se s pogostnim molzenjem vime draži, da kri bolj k njemu doteka in da vsled tega bolj deluje in se bolj razvija. Pri vas molzete po storitvi navadno trikrat na dan, kar tudi zadostuje za navadne, ne preveč mlečne krave. Zelo napačno pa bi ravnal tisti, kateri bi hotel molzti precej po odstavi samo po dvakrat, ker v tem slučaju bi malo namolzel, a zraven tega bi krava lahko zbolela za vnetjem v vimenu. Dvakratna dnevna molža zadostuje še-le črez več mesecev, ko je krava vnovič breja in sicer ko je že visoko na času.
Umne gospodinje molzejo vsak dan o natanko določenem času, t. j. o tisti uri, dà, celo o tisti minuti. In tako je prav. Krave, katere se ne molzejo o določenem času, postanejo nepokojne in nemirne, a pri dobrih mlekaricah začne teči mleko samo iz vimena, a nasledek vsemu temu je, da se mleko napravljajoči organi lahko pohabé in vnemó. Na vsaki način se manj namolze, če se ne drži pri molži natanko določenega časa. Ako molzete štirikrat na dan, tedaj se držite sledečega reda: Ob štirih zjutraj, ob desetih dopoldne, ob štirih popoldne in ob devetih zvečer. Pri trikratni dnevni molži pa molzite ob petih zjutraj, ob eni popoldne in ob devetih zvečer; pri vsem tem pa ne zamudite niti en četrt ure tega določenega časa. Kadar molzete samo dvakrat na dan, tedaj določite zjutraj in zvečer isto uro za molžo, n. pr. zjutraj ob šestih in zvečer ob šestih, zjutraj ob petih in zvečer ob petih itd. Naše gospodinje dajajo kravam med molžo nekoliko klaje, češ, da rajši pripuste. To je sama razvada, katera ima za nasledek, da krave pri žrenju mirno ne stojé, in da se lahko nasmeti mleko. Ako ne bi krav navadile po prvem teletu, dale bi se tudi brez krme molzti in bi še bolj mirno stale. Najumestnejše je, da se po molži vrže nekoliko klaje. Krava se nato navadi in pri molži prav mirno stoji, ker vé, da bo dobila kasneje klaje.
(Dalje sledi.)
Razne stvari.
Tirolski sodnik. V uradnem listu »Bote fiir Tirol und Vorarlberg" je bilo dne 2. t. m. čitati sledeča dva sodna razglasa : 1. Lenart Moser, rojen 22. septembra 1879, nezakonski sin Magdalene Moser v Kundlu, se je vozil dne 3. avgusta 1902. v družbi bratov Jakoba in Boštjana Reiter in železniškega uradnika Zagersbacherja v čolnu po na-rastli reki Ini med Breitenbachom in Kundlom, padel jè v narastle valove pred očmi cele družbe ter utonil, ne da bi bili našli do danes njegovo truplo. 2. Lenart Moser se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa na kak drug način obvesti sodišče, da še živi". Bo-li prišel?
Žena ubila pijanega moža. Iz Szegedina poročajo: V vasi Kis Irates je prišel delavec Jurij Mihali pijan domov ter je grdo ravnal s svojo ženo. Ta je zgrabila sekiro, vrgla pijanega moža na tla ter mu odsekala glavo. Truplo je potem razsekala z nožem. Vpijoči otroci so sosede obvestili o groznem dejanju. Morilka je bila izročena pravici.
Čuden slepar. Radovedno rimsko prebivalstvo je zadnje tedne na čuden način zabaval neki Poljak, ki so ga smatrali za zelo bogatega. Vozil se je včasih v prekrasni ženski obleki, drugih v najmodernejši moški obleki. Zadnje dni je zopet govoril ves Rim o Poljaku. Zginil je bil namreč črez noč ter zapustil nad stotisoč lir dolgov v hotelih, za voznike, avtomobile, krojače itd.
Cesarica in kmetica. Nemška cesarica je bila nedavno v malem obmorskem mestu ter zapazila na trgu staro kmetico, ki je imela še popolnoma črne lase. To je cesarico tako zanimalo, da je pristopila h kmetici ter jo vprašala: »Koliko let imate, mamica?” Mesto odgovora vpraša žena cesarico: »A koliko let imate vi, gospa?* — »Jaz 47", je odgovorila cesarica. Starka je prezirljivo odvrnila: »Moj Bog, šele 47 let, pa imate že tako sivo glavo!"
Mož s tremi rokami. Kriminalni policist Brumme je nedavno na kolodvoru v Berolinu opazoval mladega moža, ki se je sumljivo gnetel okoli potnikov. Črez levo roko je nosil položeno veliko ruto ogrinjačo, dočim je imel desnico v sprednjem žepu dragocenega kožuha. Na svoje veliko začudenje pa je policaj hipoma zapazil, kako je švignila med ogrinjačo — tretja roka ter se pogreznila neki dami v žep. Seveda se je sedaj začel policaj izredno zanimati za ta svetovni čudež s tremi rokami. Ko je ta zopet segel s tretjo roko neki dami v žep, ga je policaj zgrabil in odvedel na stražnico. Tam so mu levo roko odvzeli, ker je bila lesena. S pravo levico pa je navihanec segal
v žepe svojim žrtvam. Tat je Vasil Paslacik iz Rusije.
čuden spomenik. Nedaleč od severnega kolodvora v Berolinu se nahaja majhna kamenita piramida, visoka okoli pol metra in s sledečim napisom: „Tukaj počiva Kube, rojen 30. aprila 1892, umrl 30. oktobra 1898.“ Ta Kube je bil vrabec, katerega so vsak dan hranili železniški uslužbenci, katerim se je vrabec tako privadil, da je vsakemu jedel iz roke. Ime Kube so mu nadeli po nekem železniškem uslužbencu, katerega je ta vrabec posebno rad imel. Ko je vrabec umrl, postavili so mu togujoči uslužbenci imenovani spomenik.
Odvedena nevesta. Pred tremi meseci je v Parizu odpeljal neki mlad mož bogatemu meščanu njegovo edino hčer z njenim sporazumljenjem. Mlada zaljubljenca sta se na tujem poročila, kmalu nato pa je dobil nesrečni oče od svojega vsiljenega zeta sledeči račun: 1. Štiridnevna najemnina za avtomobil 400 frankov. 2. Odškodnina za dva povožena psa 1000 frankov. 3. Za bolečine neki stari ženi 200 frankov. Razglednice prijateljem in znancem 40 frankov. 5. Dišečo vodo, heliotrope in parfum za Suzano (ker ni mogla prenašati bencinovega smradu) 100 frankov. Ker pa sem Suzano poročil, dovolim 100/0 popusta.
Bogata reva. V Parizu je te dni umrla starka, ki je že mnogo let uživala ubožno podporo. Ubožna uprava je poslala po starkini smrti enega svojih članov, da razproda njeno ropotijo v pokritje pogrebnih stroškov. Ko so odmaknili od zidu napol strohnelo omaro, našli so škatljo, v kateri je bilo vrednostnih papirjev za stotisoč frankov. O najdbi so se brž obvestili starkini sorodniki, sami pravi reveži.
Čudna pozabljivost. V Bordeauxu so nedavno uradno preiskovali prostore v justični palači. Pri tem se je dognalo, da se je pred 10 leti kon-fiskovalo pri anarhistih par tucatov nevarnih dina-mitnih patron in bomb. A to nevarno razstrelivo se je pozabilo v kleti. Lahko si mislimo, kako razburjenje je nastalo vsled tega med uradniki, ki so celih deset let mirno uradovali nad tako nevarnim materijalom. Brž so poslali po topničarje, da so z največjo previdnostjo odpeljali razstrelivo. Nekatere bombe so bile take, da bi jih najmanjši sunek raznesel. Koder so razstrelivo vozili, so ustavili celo tramvaje. Uvedla se je celo stroga preiskava, da se najde pozabljivi uradnik. A po desetih letih bo to malo težavno.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen :
Ivana floff0
ki ima najmanj tolsče v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni.
Današnji številki jc priložen poziv „Kemtovalca“.
•oooooooooooooooooe
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim častitim kupovalcem iz dežele in mesta, kakor tudi vsem svojim prijateljem in znancem
Fran Sadnikar,
trgovec z železnino v Celovcu (Burggasse št. 7.)
•ooooooooeoooooooo»
Lepa kmetija
na Spodnjem Koroškem blizu Velikovca se proda ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. Poslopja so v dobrem stanu, deloma nova. Posetve je 70 birnov, travnikov okoli pet in gozda blizu tri orale. Kje? Pove upravništvo „Mira“.
V	zalogi tiskarne Družbe st. Mo-korja v Celovcu so dobiti
krasne platnice
za knjigo: „Slovenski fantje t Bosni in Her-cegovini44 od J e r n. p 1. A n d r e j k a po ceni KI-— za komad, po pošti 30 vin. več.
V	zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšel:
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar
(Deutsch-slovenisches Hand-Worterbuch).
Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
1905.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hubad.
Cena vsakemu: mehko vezan K 6-—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7 20 (po pošti 30 vin. več).
Najceneje usnjeza jesen
je dobiti
v trgovini z usnjem poleg gostilne „I£leeblatt4S na Aovem trgu v Celovcu.
Kupujte narodni kolek!
| ..Goriško vinarsko društvo,"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Clorici
ima v svojih zalogah in prodaja
nam in pristna vina
iz Brd, z Vipavskega in s Krasa.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva:
Gorica, ulica Barzelliui št. 25.
Ka novo
zdelovanje in prenovljenje oltarjev, prižnic, božjih grobov, tabernakeljev, okvirjev ter svetih podob se priporoča
podobarska in pozlatarska delavnica
Jan. Goleš
v Celovcu, Živinski trg št. 9.
Priznano fina dela in nizke cene. Vsake konkurence zmožna, domača tvrdka!
Zdravje je najvecje bogastvo! — Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosteh, nogah in rokah, ter izlečijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni izvirajoče od glist. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Dobivajo se samo : Mestna lekarna, Zagreb. — Radi tega naj se naroča naravnost pod naslovom : .Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. (i, poleg cerkve sv. MarSa.“
Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kapljice sv. Marka“ z najboljšim uspehom, ter popolnoma ozdravili:	Ivan Baretinčič, učitelj; Stjepan Barič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Janko Kišuij, kr. nad-
logar; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vukelič, šivilja itd. itd.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
Stroji za prirejanje krme.
Bezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi ležišči za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za drobljenje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in paranje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd. ; nadalje : mlatilnice, ge-peljne, železne pluge, valjarje, brane itd. izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sestavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II./l, Taborstrasse 71.
Ilustrovan cenik zastonj.	Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
l■MHll^ll^^ll■^llllllll^lii iimi i      ■imi h—Bammi
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
M?* Kolodvorska cesta št. 27.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
dV Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spijetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.