fZn Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^^ If^y Pivt PREPHODNfKTEDNlK COKENJEC irTA 1900 TOREK, 17. MARCA 2009 Leto LXII. št. 21. cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčíak Časopis izhaia ob torxih in ob pitkih naklada: 22.000 IZVODOV WWU'.CORINISKICLAS.SI v VZeeznikih dom Zdravniki naj bi v prenovljenem zdravstvenem domu, ki ga je poškodovala predlanska poplava, začeli delati v ponedeljek. Odprtje bo 27. marca. Ana Hartman Železniki • [utři bo minilo leto in pol od katastrofalne poplave, Id je najbolj prizadela Železnike. V tem času je občina končala prenovo v ujmi močno poškodovanega zdravstvenega doma na Ra- covniku, ki ga bodo slovesno odprli prihodnji petek, 27. kazal tehnični pregled. Pridobili smo tudi že uporabno dovoljenje/' je pojasnil župan Mihael Prevc. Opremljanje prostorov že poteka, zdravniki, ki so po ujmi zdravstveno oskrbo izvajali na nadomestni lokaciji v župnišču v Seldh, pa se bodo v prenovljeni zdravstveni dom selili ta konec tedna. V s Šesteto tisoč evri, ki so pritekli na humanitami račun za zdravstveni dom, dvesto tisoč evri s splošnega humaniar-nega računa in dobrimi šest-sto tisoč evri iz državnega sanacijskega programa. V pri- dičju bodo štiri splošne am* bulante in lekarna, v prvem nadstropju fizioterapija, pa-tronažna služba ter otroška. marca. "Potekajo le še za- novih prostorih naj bi pričeli ginekološka in zobne ambu- ključna dela. Izvajalec 2id- delati v ponedeljek. lante, izkoristili pa so tudi grad Idrija je odpravil tudi Investicija je vredna 1,5 mi- mansardne prostore, kjer bo pomanjkljivosti, ki jih je po- lijona evrov, pokrili pa jo bodo med drugim sejna soba. Leto in pol po katastrofalni poplavi so v Železnikih končali obnovo zdravstveneg Ob nakupu nad 40 € v Supermarketu Planet Kranj vam podarimo kupon za dunajski zrezek in pomfri! A s. A • ^ / 1 * ♦a ^ A 1 Ai \ > J ^ 4 0 » Akcija velja od 13.3.2009 do 21.3.2009. Kuponi so unovčljivi v Restavraciji Planet Tuš Kranj od 23.3. 2009 do 29. 3.2009. O I že/® tus •5 6 i restavracija Spomladansk^onudba J POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat več kot UGODNA. Gorenjska Banka hK i^^M I i^a^i lih Kako bomo (pre)živeli v globalni informacijski dobi Prof. dr. Zdravko Mlinar je eden od utemeljiteljev sodobne slovenske sociologije, s svojim delom je dosegel čast akademika, rednega Člana SAZU. Njegova specialnost je prostorska $ocioiogi)a, v zadnjem času se posveča pojasnjevanju sprememb v vsakdanjem Življenjskem okolju in kritično izpostavlja, kje zaostajamo v razvoju. O delu in bivanju v globalni informacijski dobi se bo z njim pogovarjal publicist Miha Naglič. a Sf o (5 Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi, v četrtek, 19. marca, ob 19. uri. Prosimo vas, da svojo udeležbo najavite Gorenjskemu glasu na tet. 04/201 42 00 ali na elektronski naslov info@g-glas.si alt Galeriji Krvina na tel. 04/510 73 00. 21 CŠ GORENJSKA Spravljivo o sosedih doma Podjetju Deos, ki naj bi gradilo dom za starejle v Žireh, zaradi nasprotovanja sosedov $e ni uspelo pndobi gradbenega dovoljenja. Dogovor gradnji je nujen, so ugotavljali na se občinskega sveta. ZDRAVJE & LEPOTA i EKONOMI)A I Klopne bolezni pušáijo j Kupci Alplesa vse bolj trajne posledice NajnevamejSt bolezni, ki ju prenašajo klopi» sta klopni meningoencefalitis in l^mska borelioza. Za prvega zdravi* lo r« obstaja, možno pa Se je cepiti proti njemu. Vsako kožno rdečico, ki se pojavi Šele nekaj dni po vbodu klopa, je treba pokazati zdravniku. neiilmdni Na domačem trgu se podaljšujejo plačilni roki, pri izvozu na vz^od pa vse bolj občutijo nelikvidnost. Ce se povpraševanje po njihovih izdelkih ne bo zmanjšalo več kot za desetino, kolikor tudi načrtujejo, odpuščanje delavcev ne bo potrebno. 17 ZADNJA Odločno proti gradnji blokov Družba Spekter Invest namerava med Domom krajanov in Korbarjevo ulico na Primskovem z^adHi 61 stanovanj. Vrhovno sodišče (e po pri-tožbi krajanov odpravilo lokacijsko dovoljenje in upravni postopek vrnilo na začetek. 24 VREME Danes bo dáno jasno z ohùism zmerno (Mcčnos^o. V sredo ho prtcej jasno. V iđridc bopreteéno oblačno, ponekod bo mhJo deževalo, jutri: vreča jasno o V£> CN in ro o 1 i r n 4 i > 2 POLITIK A da n ica .zav rl@g-glas.$i GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 Slovenec župan Železne Kaple IOŽ£ K0ŠN)EK zagotovilo, da bo Železna ..............................................................................Kapla z okolico ostala Še na- Kranj • Franc jožef Smrtnik prej eden od najtrdnejših iz Kort je za 15 glasov pre- stebrov slovenstva na Koro- magal socialdemokrata Ha- škem. Novega župana je do- ralda Kogelnika. Na Koro- bil tudi Celovec. Dosedanje- škem je bil v nedeljo drugi ga župana Haralda Scheuc- krog volitev županov, ki je herja bo nasledil Član Hai» prinesel veselje tudi Slovencem na Koroškem. V Želez- derjevega zavezništva za prihodnost Avstrije Christian ni Kapli je bil za župana iz- Scheider. Manj zadovoljni voljen dosedanji občinski so v Bilčovsu. Dosedanja odbornik Franc Jožef Smrt- Slovencem in dvojezičnosti nik iz znane Smrtnikove družine iz Kort, Kandidiral zelo naklonjena socialdemokratska županja Stefanie je na Enotni listi in za 15 gla- Quantschnig prepušča žu- sov premagal socialdemo- panstvo Manfredu Maierho- krata Haralda Kogelnika, ki ferju. ki je bil do letošnjih je bii v prvem krogu boljši volitev tudi socialdemokrat, od Smrmika. Franc Jožef vendar je šel na volitve s svo- Smrtnik je tudi izvrsten pe- jo listo. Socialdemokrati so v vec, saj je skupaj s tremi bra- Bilčovsu vladali skoraj štiri-ti in bratrancem član kvinte- deset let, njihov najbolj znata Bratje Smrtnik. Smrtni- ni župan pa je bil Hanzi kova izvolitev za župana je Ogris, po domaČe Miklavž, arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Knjigo prejme ROMAN MUR s Hrušice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE , Šestnajst ton papirja manj Na Gorenjskem glasu skrbimo, da znotraj ustaljene in priljubljene podobe iščemo nove poti do bralcev in pri tem ne pozabljamo na odgovoren odnos do okolja. Z marcem smo časopis začeli tiskati v tiskarni Styria oziroma v njenem hčerinskem podjetju Carinthia v koroškem St Veitu v bližini Celovca. Poleg finančnih dejavnikov, kako- vostnejšega tiska in boljših možnosti vstavljanja prilog je prevladal tudi ^kuljbki vidik. Morda ste opa^iíi, da je Gorenjski glas z marcem postal ožji za centimeter in pol, kar ni zmanjšalo bralnega prostora, ožja je le belina na desni in levi strani časopisa. Majhna, komaj opazna sprememba je prinesla velik prihranek papirja, saj bomo v letu dni samo pri časopisu porabili kar 16 ton papirja manj. Poleg tega je natisnjen na recikliranem papirju - 9S-odstotni delež ima rabljen papir, le dva odstotka je novega. V novi tiskarni imamo pri svežnjih več možnosti, zato smo tematske priloge začeli vključevati v časopis. Tako lahko v današnji številki najdete priljubljeno prilogo Zdravje&lepo-ta, prihodnji torek bo sledila Pomlad na vrtu, nato Podjetniš-tvoScfinance» Upokojenski glas, Snovanja, Športni glas, Star- Ši&otroci, Na potep itd. Zato smo kuharske nasvete in izlete v gore preselili v petkovo številko, športne rezultate pa v spletni Časopis www.gorenjskfglas.si, kjer bo dovolj prostora 2a rezultate vseh tekmovalcev, ne samo za prve tri. Večjo pozornost bomo namenili rekreaciji, saj je ohranjanje zdrav« ja vse bolj pomembno, kar se kaže tudi v Športnem društvu Gorenjskega glasa. Razglede bo ob petkih zar^enjala priloga GG-i-, ki bo dala večji poudarek aktualnosti, izbirali bomo Gorenjca/Gorenj-ko meseca, v Pro et contra predstavljali različna stališča, uvajdrno reportažo, večji poudarek bo na fotografijah, tudi vaših. Ob petkih bodo poleg TV okna přiložene lokalne pri-oge, ki so namenjene vsem gospodinjstvom v posameznih občinah, dodatno jih prilagamo časopisu, kar nam omogoča cenejši rotacijski tisk, zato naročnina zaradi teh prilog ni prav nič višja. Vsako pomlad vam pripravimo kaj novega, tudi letos je tako, čeprav na vrata vse bolj trdo trka recesija. Skupaj bomo lažje prebrodili težje čase, zato smo spremembe pripravili z željo, da ostanete zvesti Gorenjskemu glasu. Marija Volčja k se treba upreti vlada je sprejela resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014. Danica Zavri Žlebir Ljubljana • Gre za strateški dokument ki določa cilje, ukrepe iri ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasil j a v družini v prihodnjih petih letih. Temeljna ciJja sta povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja v družini. Konkretne naloge bodo opredeljene v akdjskih načrtih. Pomembno je, da se in povzročitelji nasilja ter svetovanja, kar sodi med naloge ministrstva za delo v okviru javnega razpisa Dopolnilni programi socialnega varstva, bo ministrstvo v ce-iotnem obdobju namenilo okvirno osem milijonov ev-rov. Ko smo pred časom o pojavih nasilja v družini govorili z regijsko koordinatorico za obravnavo nasilja v družini na Centru za socialno delo Škof) a Loka Aleksandro ozaveščanie za preprečeva- Vlada je sprejela nacionalni program preprečevanja nasilja v Ogrin, je povedala, kakšne možnosti imajo žrtve nasilja na Gorenjskem. "Možnosti nje nasilja v družini vključi v družini. / fon Tma dow vse politike in programe rednega dela ministrstev in no-ekonomski položaj, spol, nje bo v celomem obdobju je več: žrtve se lahko po po-vîadnih služb, so poudarili na seji vlade. Mednarodno pravo človekovih pravic mora biti v celoti preneseno starost, emično pripadnost izvajanja nacionalnega pro- moč obmep na centre za so- grama namenjenih okvirno cialno delo, lahko pokličejo ali druge osebne okoliščine družinskih članov. Gre za vprašanje zlorabe družbene iisposabljanje strokovnjakov CSD, poiščejo zdravniško 254 tisoč evrov. Za nadaljnje policijo, ta pa pozneje obvesti v domačo zakonodajo. Doli- moči, potrebe po prevladi m za obravnavo in preprečeva- pomoč, na Gorenjskem je nost države je med drugim, nadzorovanju ene osebe nad nje nasilja v družini je pred- pet let tudi vama hiša, kjer da ozavešča, preprečuje, raz- drugo. Tovrsmi vedenjski videnih 445 tisoč evrov, za začasno lahko poiščejo zato-iskuje, rešuje in kaznuje na- vzorci so posledica neenako- ozaveščanje in informiranje čišče, deluje tudi krizni cen- silje, Države, Id dovoljujejo, merne porazdelitve moči širše javnosti o tej problema- ter za otroke in mladostnike da kršitve človekovih pravic v med spoloma ter med straši tiki 291 tisoč evrov ter štiristo v Radovljici, na voljo je cen-zasebni sferi niso obravnava- in otroki. tisoč evrov za skupno kam- ter za pomoč žrtvam kazni- V ciljno-raziskovaliiih pro- panjo ministrstev zoper nasi- vih dejanj. Obstajajo možnosti svetovalne in terapevtske pomoči. Žrtve pa ščiti tudi ne in kaznovane, kršijo dolžnost š6tid tíovekove pravice, gramih bodo spodbujali raz- Ije v družini. Za sofinancira-ki izhajajo iz mednarodnega iskave pojavnosti nasilja in nje projektov nevladnih prava. Nasilje v družini se analize primerov dobrih organizacij na področju nasi' zakon o preprečevanju nasi-pojavlja, ne glede na social- praks na tem področju. Za- Ija v družini, dela z žrtvami Ija v družini." škofja Loka Izvoljena so nova vodstva v zadnjih desetih dneh so se zvrstile programsko volilne konference občinskih organizacij SD Žirl, Železniki in Gorenja vas-Poljane ter konferenca območne organizacije SD Škofja Loka. Občinska organizacija Škofja Loka je imela samo fetno konferenco, ker je programsko-volilno konferenco izpeljala že lani. Povsod so obravnavali poročila o preteklem delu in programska izhodišča za prihodnje mandatno obdobje. Izvoljena so nova vodstva SD: za predsednico območne organizacije SD Škofja Loka dosedanja predsednica Mirjam ]an-Blažič» za predsednike občinskih organizacij v Žireh Brane jesenovec, v Železnikih jože PrezI in v občmi Gorenja vas-Poljane jurii Krvrna. D. Ž. L) u B l) AN A žlebir generalni direktor Agencije RS za okolje vlada )e znova imenovala Silva Žlebirja za generalnega direktorja Agencije RS za okolje za dobo petih let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Dr. Silvo Žlebir, doma v Dvorjah pri Cerkljah, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani fizik, na Fakulteti za elektrotehniko univerze v Ljubljani je magistriral tn doktoriral, leta 2000 pa je zaključil tudi postdiplomski specialistični študij menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1992 je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. Agencijo za okolje je vodil tudi v minulem mandatu, pred kratkim ga je vlada imenovala za vršilca dolžnosti, sedaj pa mu je znova podaljšala mandat. D. 2. Dom predolgo ni vseljen Mattvz p i ki ar nutno nima zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in odgovorili na ti dve kratki vprašanji. V zameno smo vam ponudili šanje niso znali odgovoriti, štiri brezplačne izvode Go-61 odstotkov sodelujočih renjskega glasa, in kot smo V tokratni anketi je sodelo- Glede Doma starejših v Na- moti, da občina Naklo trenut- se dogovorili, vas iz Klicnega vaJo 318 prebivalcev Nakla. klem so si krajani enotni, saj no nima zbirnega centra za centra slepih spet pokličemo Vprašali smo jih, ali menijo, se kar 93 odstotkom zdi, da ločeno zbiranje odpadkov, in vas povprašamo o vaŠem da Dom starejših v Naklem že predolgo ni vseljen, štirje tretjine vprašanih to ne moti mnenju o časopisu. Na šte- že predolgo ni vseljen, in ali odstotki menijo nasprotno in in trije odstotki so ostali ne- vilko 04/517 00 00 nas lahko jih moti, da občina Naklo tre- trije odstotki nam na to vpra- opredeljeni. pokličete tudi sami. Ali menite, da je Dom starejSih v Naklem že predolgo nevseljen^ Da 93% Ne vem Ne 4% N «31S Vas moti, da oblina Naklo trenutno nima zbirneea centra za ločeno zbiranje odpadkov^ Ne 36% Ne vem N-31S f V k V ( t t i GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 GORENJSKA info®g-^.si 3 Kriza in cesta oklestili obisk v kampu Sobec vstopajo v novo sezono optimistično in 2 novim direktorjem. řvlariana AHAČIČ Lesce • "Dobra volja je naj-t>oljŠ3/' je bil slogan letošnje skupščine Turističnega društva Lesce, z 2699 dani največ- • jega društva v Lescah, ki je lani praznovalo pol stoletja obstoja. Slo^n ni bil izbran naključno, je na prireditvi preteklo soboto poudaril predsednik Zlatko Kavdč, saj je prav odločnost, veselje do dela ter pozitivna energija tisto, kai lahko društvo kljub kriznim časom vodi na nadaljnji poti razvoja in uspeha. Z lanskimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, je na skupščini kriřično ocenil Kavčič. Obisk kampa Šobec Na skupščini (od desne]: Zlatko Kavčič, predsednik TD Lesce in tudi podpredsednik je namreč upadel za šest Turistične zveze Gorenjske, dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, odstotkov, čeprav so načrto- radovljiški župan janko Sebastijan Stušek in jure Megllč, predsednik TZ Gorenjske. vali :2-odstotno povečanje števila nočitev in je Še junija in reka turistov je zdrvela nočitev. Pod vodstvom nove- je čiščenja odpadnih voda in kazaio, da bodo načrte brez težav uresničili. A nemški gostje, ki so v kampu trad i- mimo zgornje Gorenjske brez pogleda na te kraje. ga direktorja Saša Gašperina, plinifikacijo. Od države in ki je prav v teh dneh nasledil občine pa pričakujejo, da A načrti in napovedi za Rada Urevca, se bodo lotili bosta urediJi lokalne ceste in donalno med najštevilnejši- letošnje leto kljub temu niso nekaj investicij, ki bodo predvsem poskrbeli za turis- mi, so zaradi prvih najav pesimistični. V društvu povečale privlačnost kampa, tično informacijsko signa- laize že začeli ostajati doma. pričakujejo, da bodo imeli v Tako nameravajo zgraditi Uzacijo, ki bo vsaj delček reke Poletje je bilo za sonca željne kampu vsaj tak obisk kot lani, nove sanitarije» zamenjati turistov, ki predvsem poleti goste prekislo, potem pa "se ko so zabeležili 19 tisoč gos- streho recepcije, v sklopu je zgodilo odprtje avtoceste" tov in osemdeset tisoč projekta Mivka začeti xirejan- zdni skozi Gorenjsko, usmerila tudi v Lesce. Priznanja obrtnikom in podjetnikom Območna Obrtno-podietniška zbornica Jesenice je praznovala štiri desetletnico delili Občini Jesenice, Občini Kranjska Gora, Občini Žirovnica in Upravni enoti Jesenice. Priznanja pa je podelila tudi Obrtno-p od jetn i Ška zbornica Slovenije. Iz rok predstavnika zbornice Franca Vesela sta jih prejela Janja Dolhar in Jože Kotnik, priznanje krovne organizacije pa je ob obletnid prejela tudi Območna obrtno-podletniš- Urša Pfternej. luje okrog 650 obrtnikov in za dolgoletno delo na podro- ka zbornica Jesenice. podjetnikov z območja od čju obrti, ki so jih prejeli Ja- Na Jesenicah v teh dneh Jesenice • V nedeljo je v dvo- Rateč do Rodin. In kaj je glav- nez Novak, Stanka Balon, poteka tudi Teden obrti in rani jeseniškega Idna potekala slovesnost ob štiridesetlet- na vloga zbornice? "Zbornica člane obvešča o aktualnem Mihaela Kapus in Vladan Te- podjetništva, ki je že sedem- sič, ki že več kot štirideset let niči delovanja Območne dogajanju, skrbi za sodelova- vztrajajo v podjetniških vo- o brtno-podjetniške zbornice nje, organizira izobraževanja, dah. Za nadal j eNMje družin- najsti po vrsti, na njem pa se predstavlja okrog petdeset obrtnikov in podjetnikov. Jesenice. Zbornica je bila oglede sejmov, skrbi za pro- sketradidje v obrti so prizna- Tudi letos so izdali katalog ustanovljena 14. aprila 1969, modjo, ' je povedal predsed- nja prejele Maruša Konc, Pet- obrti in podjetništva z vsemi sicer pa začetki združevanja nik Območne obrtno-podjet- ra Bavdek. Spela Pristov in poslovnimi podatki članov. jeseniških obrtnikov segajo v niške zbornice Jesenice To- Damjana Mlakar. Za uspeš- Obenem pa na Jesenicah po- leto 19S4. Danes pod okri- maž Tom Mencinger. Našlo- no sodelovanje na področju teka tudi tradidonalni Jože- Ijem območne zbornice de- vesnosti so podelili priznanja podjetništva so priznanja po- fov sejem. LjuegANA, Planica Država podpira Planico Tudi ministrstvo za šolstvo in šport podpira projekt gradnje nordijskega centra v Planici, je na petkovi novinarski konferenci zatrdil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Ko\ je dejal, na ministrstvu ta hip inter)zivno pripravljajo projekte in razpise za izvedbo, gradnja pa na; bi se začela že to pomlad najprej z gradnjo dvosedežnice In potem z ureditvijo doskočišča na velikanki. Vzporedno s tem ministrstvo inten« zivno ureja odnose s tistimi lastniki, ki še niso podpisali pogodb o prodaji zemljišč v Planici - teh je po zadnjih podatkih nekaj manj kot 20 odstotkov, polovica od teh pa na podpis čaka zaradi nedokončanih dednih postopkov. Podporo Planici pa je država izkazala tudi s sklepom, da prirediteljem zaključne tekme za svetovni pokal prihodnji konec tedna v Planici prostor odstopi v brezplačen najem. M. A. Tržič Nova direktorica doma Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Tržič se je na izredni seji seznanila s postopkom javne* ga razpisa za prosto delovno mesto direktorja Doma Petra Uzarja. Konec marca letos se izteče mandat sedanji direktorici Zvonki Hočevar Sajatovič, ki je bila sprejeta za direktorico Doma upokojencev Kranj. Svet zavoda je predlagal, da postane nova direktorica tržiškega doma Renata Prosen iz Virmaš pri Škofji Loki, ki je od leta 1999 poslovna sekretarka Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Ima 24 (et delovnih izkušenj» po poklicu je diplomirana upravna organizatorka, leta 2007 pa je opravila magisterij. Komisija je predlagala občinskemu svetu, da poda pozitivno mnenje k imenovanju. Občinski svet je predlog soglasno sprejel, soglasje za Prosenovo pa mora podati še ministrstvo. S. S. ŠTEFAN ŽARG Monopol poganja cene elektrike adnje zvišanje cen ekk' nim i^tovil dekan ljubljanske trične energije konec Je- ekonomskefakultete dr. Dušan bruaija je spet odprlo Mramor in opozoril, da to številna vprašanja o upraviče- opoža podjetja, ki so pod priti- no5ti dvigovanja cen v razme- skom tuje konkurence. Ker so rah vse bolj globoke gospodar^ pogodbe o nakupu in dobavi ske krize, ki je na svetovnih tr- električne energije zavite v tangih več kot prepolovila cene čice poslovnih skrivnosti, je najpomembnejših energentov, javnosti manj znano, kako ve- temu pa z znižanjem cen sledijo tudi cene elektrike. Ob '•kc, tud\ nad polovične podražitve SO morala podjetja sprae- zmanjšani porabi Je padec cen ti. Tako je bila cena elektrike normalen tržni pojav, ki pa v na primer pomemben vzrok, Sloveniji kljub deklarirani da je morala Aquasava zapre- sprostitvi trga za električno ti vrata. energijo pred dvema letoma ne Da pri preskrbi z električno deluje. Če so morda gibanja energijo vlada pri nas mono- cen elektrike za gospodinjstva še vedno pod vplivom pretekle- pol, kažejo tudi gibanja cen elektrike za gospodinjstva, ga om^evanja in državne feon- Sprostitev trga je bila priprav-trole, pa to nikakor ne bi smelo Ijena le na pol in lanska doga- veljati za cene, ki jih plačuje Janja s temi cenami je pry i gospodarstvo, saj je bila sprosti- mož Fkktra Gorenjska ozna-tev tovrstnega trga dosežena še čil za pravo koloboajo, pri ka-dve leti prej. Čeprav sta bila v teri nosi giavno kňvdo država. Sloveniji prav za ustvarjanje konkurence oblikovana dva Dognanja z dobičkom ELES, podražitev in nato pocenitev proizvodna elektroenergetska otnrežnin. kazni, kijihje nalo- stebra - HSE in Gen Energija žil UVK in ki jih bomo seveda in imamo pet elektrodistribu- p'^čali uporabniki, res kažejo cijskih podjetij, so cene rasle m državo, čeprav tudi elektro- znatno nad drugimi gibanji distributeiji pri vsem Um niso cen. Lanski ukrepi Urada za ^^ nedolžni. Vse večje dvo-> varstvo konkurence (UVK) so tnov o tem, ali oskrba gcspo- Jasno opozorUi, da so ekktrodi- dinjstev res prinaša izgubo. stribuUiji znali izigrati tržna f^eznosno lahkost pri investi- pravila tako na nabavni strani cijskih odločitvah na ravni kot pn določanju cen. Pn preskrbi HSE in ElfS, netržne odnose z električno energijo še do distributerjev in njih lagod- vedno lahko utemdjeno govori nost ob usklajenem delovanju mo o monopolu, je pred nedav- plačujemo v ceni elektrike. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Voíčják NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zâfidotnik. Danka Zavrl Ž^r UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNIKI: Boš^an Bc^ûj, Alenka Brun, iger KavSč, Suzana P. KwdáČ. Uřía Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje. Vilma Stanovnik, Simon Subie, Cveto Zâp^otnik, DanícaZavrl^ebír, Štel^nŽar^; stalni sodeUvci: Marjana Ahad^ Maja Beftonceij. Ma^ažCregoriČ, Ana HartmanJcáeKošnjek. Milena MiklavS^ Miha Naglih, Jasna Paladin, Marjeta Smolnlbr, Ana Voičjak OBLIKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, IbvsrStrftar d.0.0. TIHNIČNI UREDNIK Grega Flajmk FOTOGRAFIJA ina Doli Gof^zd Kavči UKTORICA Marjeta Vozlič VODJAOGLASNECATRŽENjA Mateja Žvížaj GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) reglsuirarta blagdvna in stcnivena znamka pod $77^9^1 P^ Uradu RS Zâ Intelektualno lastnino Ustanovitelj Jn Izdajatelj: Gorenjski glas. d.o o.. Kranj / Oir«broric«: Marija VolCjak / Nasloi/: 81e«weisova ce«ta 4, 4000 Kran; / Tel.: 04/20k 4200.(0:04/2014213, e«fnail: r oglasi m osmrtnice, tel.: 04/20' 4247 / Delovni od ponedeljka do £etiTka neprekinjeno od 8. do 19. ur«, pelek od é. i^o 16, ure. sobote, liedelje fn praznik« zaprlo. / Co^jskJ glas |e poliednik. izhaja ob iortcih m pelkch. v nakladi 22.000 irvodov / Redne priloge: Mo|a Gorenjska» Letopis Gorenjska (enkrat fetno) In devel lokalnih prilog J Tisk; Orvc< Cennlhia GmbH & CoKG, St V«it/Glan, Avstrija / NaroCnina: tel/ 04/201 42 4^ / Cena itvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 14040 £UR: Redni plačniki Imajo 10 % popusia. polletni popusta« letni 2$ % popusta; v cer\e re vračunan OOV po stopnji naročnina se irpoiteva od tekoče ke {aseptsa d» pisnega preklica, k4 ve Topni ja oJ zaietka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne ?tontve: po cenikir. oglasno trlenje: tel.: 04/ 20< 42 4S L i K U v 4 GORENJSKA íw/o@g-glos.sř GORENISKIGLAS torek, î7. marca 2000 V zbiranje ponudb Podjetja Energetika v Preddvoru niso prodali na licitaciji, občinski svet pa je sedaj odločil, da razpišejo javno zbiranje ponudb. Danica Zavri Zlebir večkrat zahtevali, da je ob tem ..............................................................................treba zagotoviti, da kiipec ne Preddvor - Niti župan občine bo opustil dejavnosti in na Preddvor Miran Zadnikar mestu sedanje kotlarne naie- niti direktor podjetja Ene^ dil denimo avtopralnico. K tika )anlco Maček nista bila vi- temu naj bi kupca zavezali s deti preveč razočarana nad koncesijsko pogodbo, o kateri dejstvom, da prvi poskus pro- je bila tudi beseda na zadnji daje tega energetskega pod- seji občinskega sveta. jetia v stoodstotni lasti občine Energetika na licitaciji ni Preddvor ni uspel Cena šest« bila prodana, vendai se svet- sto tisoč evTOv je bila (s staliS- nild niso odločili za možnost, ča kupcev) očitno pretirana, da znižajo izklicno ceno. Na saj bi morebitni kupec vložek pobudo odvetniške družbe, ki dobil vrnjen Šde v več deset- v tem primeru zastopa Obâ- letjih, gospodarnemu investi- no Preddvor, so se ogreli za toriu pa je v interesu, da se predlog, da se začne javno vrne v desetih letih, je meniJ zbiranje ponudb za prodajo Janko Maček. Podjetje po nje- celotne Energetike ali pa le govih besedah sicer posluje s dela podjetja. Nato bodo s po-pozitivno nido, velikega do- sameznimi ponudniki izvedli bička pa zaradi izvajanja jav- pogajanja in se na podlagi pone službe ni priâikovati, Tudi gojev, ki jih bodo ti ponudili, vlaganj v širjenje sistema si odločili, komu prodati. Zani-ne morejo privoščiti, zato tudi manje kupcev obstaja, je na želja po prodaji tega občin- vprašanje svetnikov zatrdil skega premoženja. Svetnild župan Zadnikar, če§ da so $0 že v pripravah na prodajo vsaj trije ponudniki resnL ♦ ^ Cerkl)e v petek Veselo na Jožefovo V petek bo v Kulturno-Športnem centru v Cerkljah znova potekala zabavno-glasbena prireditev Veselo na jožefovo. Organizatorji (Občina Cerklje, Športno društvo Krvavec, Nogometni klub Velesovo in Rokometni klub Cerklje) napovedujejo zabavo, za kar bodo poskrbeli ansambel Franca Miheliča, hi§ni ansambel Avsenik, Veseli Gorenjci, Radost, Ivan Hudnik in Anamari|a Purgar ter povezovalec Franc PesTotnik • Podokničar. Predprodaja vstopnic poteka v gostilni ČeSnar in Kmetijski zadrugi v Cerkljah ter okrepčevalnici Alo-Aio v Šenčurju, redna prodaja vstopnic pa bo eno uro pred prireditvijo. Začela se bo ob 19.30, na njej pa bodo žrebali vstopnice za dve smučarski karti na Krvavcu. S. Š. Šenčur Razstava del Janeza Pirnata Danes ob 19. uri bo Muzeju Občine Šenčur odprtje razstave umetniških del akademskega kiparja Janeza Pirnata z naslovom Dotik Janeza Pirnata. Razstava bo odprta do 5. aprila vsak torek in petek od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. S. Š. Kranj Vodovodni stolp odprt za obiskovalce Ta petek med 14. in 17. uro bo kranjska znamenitost, Vodovodni stolp, odprt za obiskovalce. Dvajsetega marca je tudi praznik Krajevne skupnosti Vodovodni stolp. S. K. ■eC^JMW^M * MlDOUlM I ■ v poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranjg, bivši Dom JLA. procajamo novo. takoj vselji-vo 2-sobno stanovanje v izmeri 61,SO m' s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni niši. • V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, bivši Dom JLA, prodajamo novo. takoj vselji- vo 2+1 - sobno stanovanje v Izmeri 76,35 m' 2 dvema pripadajočima parkirnima mestoma v parkirni hiši m s p ri pa cJa Jočo shrambo. Podrobnejše Informacije vam bomo z veseljem posredovalk će nas boste poklicali na telefonsko številko 04 281 26 26. Križe znane po Planinsko društvo Križe deluje že šest desetletij. Slavko Bohinc se je v imenu krajanov zahvalil za promocijo vasi. Stotan s aie » » h « \ « ^ Križe - Povezanost planincev z društvom, v katerem so imeii lani 483 članov, je potrdila množična udeležba na j ubij ej nem občnem zboru. Obiskovalce je Tonka Zadni-karpopeljala ob sliki in besedi v daljno Moi^oiijo. V domače okolje jih je vmil predsednik PD Križe Ivan Likar. Poročal je o dosežkih zadnjih desetih let. med katerimi izstopata 148 tisoč evrov vredna napeljava elektrike v kočo na Kriški gori leta 2006 in 33 tisoč evrov vredna obnova tovorne žičnice predlani. Že 22 let prirejajo , • 1. . . 1 ■ . ■ ■ zimske pohode na Kriško ^ uspehe so zasluzni tudi Ivan Likar, Tone Lavtar m Franci Urbane (spredaj od leve). goro, ki so privabili 14.155 udeležencev. Ob kulturnem šek. Ponosni so, da so letos danse; pri zavetišču Gozd nincev je društvu čestital dnevu imajo spominski pohod Štefana Bukovca na Tolsti vrh. Organizirali so 16 gorskih tekov na Kriško povečali število članov, ki so urejali spodnjo postajo Franci Benedik. Zgledno bodo proslavili 6o-letnico žičnice. Olga Rener je pove- deio PD Križe je pohvalil društva 14. junija v Gozdu. dala, da so vodniki lani izve- tudi tržiški župan Borut Sa- Načelnik gospodarskega dli vse idete v gore za odra- jovic. Predsednik KS Križe goro. julija povabijo šahiste odseka Franci Urbane je po- sle. Aktiven je bil tudi mla-na turnir v spomin Tomaža hvalil oskrbnike koč; na Kri- dinski odsek, kjer delujeta KavarjavGozd. Vseletoobis« ški gori sta v tej vlogi Tonka Dragica Štalc in Majda Do- no promocijo kraja. Dru Slavko Bohinc pa se je planincem zahvalil za imenit- kujejo kočo. junaki Kriške Zadnikar in Stanka Geršak, noša. Franci Pavec je naštel, gore, med katerimi že skoraj v Gozdu pa Nataša in Lado da so pri urejanju poti opra- štvo bo še naprej vodila ista ekipa, v kateri sta Ivan Likar dve desetíetji vztrajata Ivo Golmajer. Ob prvi koči so vili prek 170 prostovoljnih predsednik in Tone Lavtar Debeljak in Ludvik Grmov- lani obnovili streho depan» ur. V imenu gorenjskih pla- podpredsednik. Tudi Tržičane skrbijo odpadki Tržiču se ne splača graditi lastne sortirnice odpadkov, je obvestila občinski svet Komunala Tržič. Javno podjetje so preoblikovali v običajno gospodarsko družbo. Stojan Saje de na visoko ceno naprave po Njihov cilj je, da bi sortimica ča znotraj ograde zagotovil, ..............................................................................naročilu bi bila investicija začela ddati januarja 2010. da tam'ne bodo odlagali od- Tržič-Občinski svet v Tržiču ekonomsko neupravičena. Na vprašanja o lokadji obrata padkov od drugod brez soje obravnaval več vprašanj Zato je najbolj ugodno» da za mehansko-bioioško obde- glasja krajanov in občinske- glede odlaganja komunalnih sortiranje tržiških odpadkov lavo odpadkov je odgovoril le, ga sveta. Slednjega je prosil, odpadkov in statusa Komunale Tržič. Vršilec dolžnosti opravijo v bodočem objektu da bo o tem odločil konzordj naj podpre preoblikovanje Komunale Kranj na Polici. CERO. Javnega podjetja Komunala direktoija tega podjetja Seba- Kako bo s to naložbo, je želel Občinski svet je razpravljal Tržič, ki je v celoti last Obči- stijan Zupane je predstavil vedeti odbor za gospodar- tudi o tem, kako bo Občina ne Tržič. Postalo bo običajna analizo upravičenosti grad- stvo. Na njegovo povabilo je Tržič ravnala z odpadki po gospodarska družba, kateri nje objekta za sortiranje od- prišel na sejo direktor Ivan 15. juliju letos. Gkde tega je bo občina podeljevala konce- padkov, ki so jo izdelali na za- Hočevar. Povedal je. da se in- večina menila, da bodo mo- sije neposredno. Sama bo h^o svetnikov. Ob podatku, tenzivno pogovarjajo z druž- rali še povečati količino loče- lahko najela kredite, kar bo da so lani odložili na deponi- bo Exoterm, ki ima zemljišče no zbranih odpadkov, čeprav nujno za gradnjo sekundar- ji Kovor dobrih 6600 ton od- inje pripravljena investirati v imajo lastno deponijo. Žu- nih vodovodov. Ti razlogi so padkov, je problem serijska izdelava naprav za sortiranje sortimico. Iščejo tudi cenejše varianto, o kateri bo znano pan Borut Sajovic je ob po- prepričali svetnike, da so jasnilu o petsto tisoč kubič- predlog podprli z večino gla- večjih količin odpadkov. Gle- več v drugi polovici marca. nih metrih prostega zemljiŠ- sov. LlMBARSKA GORA Podelili več tisoč nageljnov Letošnji, že 21. Pohod po nagelj na Limbarsko goro je na tradicionalno Šport no-rekreativno prireditev pri starodavni romarski cerkvi sv. Valentina nad Moravčami, ki jo pripravijo na nedeljo med S. marcem fn materinskim dnevom, spet privabil mnogo obiskovalcev, predvsem pa ženske iz vse Slovenije. Kar šest tisoč rdečih nageljnov so podelili vsem obiskovalkam, ki so se na to 773 metrov visoko priljubljeno Izletniško točko povzpele Iz Moravč, Trojan, Izlak, Doba^ Kfašnje, Blagovice in drugih krajev Črnega grabna. Kljub nekoliko oblačnemu in hladnemu vremenu so bili organiza* torji, člani Društva krajartov Limbarska gora, z obiskom zelo Na Umbarski gor? so letos podelili kar šest tisoč rdečih zadovoljni. P. nageljnov. U L i GORENJSKI GLAS torek» 17. marca 2000 GORENJSKA 5 sosedih doma Dogovor o gradnji doma za starejše v Žireh je nujen, so prepričani žirovski občinski svetniki. Brez soglasja sosedov doma morda nikoli ne bo. 6o§JÍAN BuOAlAl luška voda pa bi mimo objekta in propi2Sta odtekala v Žiri • "Naša velika želja je, da Soro. "Z upravne enote smo zgradimo dom za starejše, dobili zahtevo po dopolnitvi vendar se zatika pri pridobi- študij, nekatere tudi nerazu-vanju gradbenega dovolje- mne. Pripraviti moramo nja. Morda lahko svetniki nove projekte, Id morajo pomagate," je ob začetku ži- upoštevati nov bencinski vahne razprave žirovskega servis, id ga ob naši vlogi še obdnskega sveta povedal žu- ni bilo. Izdaja gradbenega pan Bojan Starman. "Projekt dovoljenja se lahko vleče neti za dom so skoraj pol leta kaj mesecev ali let, ni pa nuj-pripravljeni, ko smo tudi od- no, da rtas bo dihava čakala," dali viogo za izdajo gradbe- je svetnikom problem opisal nega dovoljenja, ki pa ga za- Kranjc Spomnimo, dom bi g^^^ p coq«{Xív« radi nasprotovanja sosedov moral delovati 1. decembra ^ rman / še vedno ni," pojasnjuje Bo- letos! Bojan Kranjc /f«di cckus K»óe jan Kranjc, direktor podjetja "Strinjamo se, da se mora- seno zemliišče in podobno, doma ne bo. "Na volitvah Deos, ki naj bi zgradil in mo s sosedi pogovoriti," je Kakorkoli, pripravljeni so se sem obljubil, da dom bo. Če upravljal dom. povedal Marijan Žakelj v pogovarjati." Tudi Marko ga do konca leta pe bo. bom Teren v Mršaku je izredno imenu odbora za družbene Mrlak je v imenu odbora za odstopil," pravi Martin >Ko- zahteven, zato je Deos naročil študije, nadaljuje direk- dejavností. Anton BeoviČ se je z morebitnimi sosedi prostorsko planiranje podal pač, podžupan Mrlak pa: predlog o mediadjski skupi- "Tisti trenutek, ko bo znano, ton "Razumem sosede, ki so doma in dani civilne iniciati- ni, Id bi se z županom na da doma ne bo, odstopim z prestrašeni, saj se ob moč- ve že pogovoril: "Niso prob čelu pogovorila s sosedi, vseh javnih tlmkdj in grem nem deževju nabere veliko domu, zaradi negativne kli- predloge pa so jasno podprli iz politike." Že ta teden naj bi se župan Starman s svet-Zanimivo je, da sta kar dva niki Beovičem, Kopačem, vode in se razlije po zemljiš- me pa so na plan potegnili drugi svetniki, ču." Vendar študije kažejo, tudi stare grehe občine, kot da je odvodnjavanje mogoče je cesta v Goropeke, odvod- svetnika povedala, da bosta Viktorjem Žakljem in Pet-urediti, zemljišča naj bi na ta njavanje travnika pred njiho- odstopila iz svetniških klopi rom Dolencem sestal s sose-način celo sanirali, hudour« vimi hišami, sporno prene- in se poslovila od politike, če di. Lani petnajst okvar na vodovodu Okvare na medobčinskem vodovodnem sistemu Krvavec niso zelo pogoste, so pa zaradi njegove velikosti o neugodne, pravi Roman Udiriz Komunale Kranj. Simon Šubic Cerklje - Na medobčinskem vodovodnem sistemu Krva- jih npr. imeli petnajst, za čiščenje vode in dodatni pred temeljito obnovo nera-"Okvare tako velikega siste- vodohran, Id je potreben za donalni. "Za letos načrtuje-ma s pretočnostjo sto litrov vode na sekundo so zelo ne- akumulacijo vode, s katero mo izpeljavo iz zgornjega bodo reševali izpade vode na drenažnega aietja na Krvav- vec, ki oskrbuje približno šti- ugodne, ker moramo pred območju Cerkelj, je razložil cu v bližnjo reko Reka, s d- rideset tisoč prebivalcev iz ponovno vzpostavitvijo vod- Udir. "Postopek izbire izva- mer bomo izboljšali kako- občin Kranj, Šenčur, Cer- ne preskrbe izvesti več pre- jalca projektne dokumentaci- vost vode glede njene kalno- kije, Komenda in Vodice, je ventivnih ukrepov za zagoto- je za povečanje zmogljivosti sti, do katere zdaj prihaja ob pred poldrugim tednom prišlo do nove okvare zaradi dotrajane azbestne cevi. Medtem ko so ostale občine vitev zdravstveno ustrezne krvavškega vodovoda je še v večjem deževju. Na meji vode. Tega pa ne moremo fazi pogajanj," pojasnjuje opraviti v uri ali dveh. Ob Franc Čebuli, župan občine med občinama Cerklje in Komenda bomo iz začasne- vsaki okvari krvavškega vo- Cerklje, ki je prevzela vodenje ga merilnega jaška, v kate» uspele izpad vode nadokna- dovoda prav tako izgubimo medobčinskega projekta, za rem je vgrajen varnostni vendit! z drugimi viri, pa je do- velike količine pitne vode," katerega si obetajo tudi več til, Id zmanjšuje možnost ok- bršen del Cerkelj več ur ostal razlaga Udir. milijonov evrov evropskih ko- var ob previsokem tlaku. brez pitne vode, saj tam nadomestnih virov nimajo. Po besedah Romana Udirja, Obnova krvavškega vodo- hezijsldh sredstev. prav tako izvedli izpust vode voda, ki jo načrtujejo v pri- Po obnovi krvavškega vo- v bližnji potok. Te dni pa na hodnjih letih in bo po prvih dovoda ne bo več prihajalo podlagi zahteve zdravstvene- ga inšpektorja prestavljamo merilec motnosti iz vodohra- vodje enote Vodovod na Ko- ocenah stala približno trinajst do okvar, zagotavlja Udir, Komunali Kranj, upravljavca milijonov evrov, je torej nuj- munala Kranj pa bo dotlej na vodovoda, imajo vsako.leto na. Obnovili bodo ves magis- njem izvajala samo nujna na Adergas v vodohran več podobnih okvar; lani so tralni vodovod, zgradili objekt dela, saj bi bili večji posegi tik Grad/' je še pojasnil Udir. Kamnik Sutna spet zaprta za promet Staro kamniško ulico Šutno so lani kljub pravilniku, ki ulico določa kot za promet zaprto, In nasprotovanju zavoda za varstvo kulturne dediščine odprli za promet, saj so gradbena dela ob širitvi obvoznice povzročala velike prometne zastoje. Širitev obvoznice je zdaj končana, zato je stari del mesta • kljub negodovanju številnih Kamničanov - za promet spet zaprt. Na začetku in koncu ulice so uredili potopne stebričke, dostop z avtomobili pa bo omogočen vsem stanovalcem m lastnikom lokalov. Mestno središče brez prometa podpirajo tudi številni stanovalci. I. P. Da bo voda še tekla iz pip... Mateja Rant Kranj • Mestni svet bo jutri obravnaval tudi predlog občinske uprave Aleš Skdo- jevič, Obenem bodo raestnernu svetu na jutrišnji seji predla- povišanja cen komunalnih gali nove cene komunalnih storitev. Sedanja pogodba o storitev. Po novem naj bi upravljanju med Mestno ob- tako družina» ki v povprečju čino Kranj in javnim podjet- porabi 15 kubičnih metrov jem Komunala Kranj bo 1. vode, za odvajanje in čišče- julija prenehala veljati, vso nje komunalnih in padavin- infrastrukturo Komunale pa skih voda ter oslrbo s pitno bodo prenesli v občinske evi- vodo na mesec plačevala 22 dence. Do tega datuma mo- evrov, kar je osem evrov več rajo zato na občini pripraviti kot prej, so izračunali pri ob- vse potrebne akte in ukrepe, čini, 'To je minimalno povi- da bo javno gospodarsko šanje, ki bo zagotavljalo vsaj službo odvajanja in čiščenja vzdrževanje omrežja," je po- komunalnih voda ter preski- jasnil Sladojevič in dodal, da bo s pitno vodo še naprej naj bi tako na leto zbrali za opravljala Komunala Kranj. 2.5 milijona evrov amortiza» "Ob tem se županu tudi na- djskih sredstev. 'Težav pa je loži, da pripravi ustrezne še bistveno več, kot bi jih lah- ukrepe, da se vrednost pre- ko pokrili s tem zneskom, moženja ne bi več zniževala Poiažitev je edina možnost, in se bo v prihodnje vsa obn- da zagotovimo, da bo pitna čunana amortizacija skozi voda še naprej prihajala do proračun namenila za obno- gospodinjstev," je končal Slavo omrežja, " je dejal direktor dojevič. Železn i ki Dermotovega jezu letos ne bodo znižali Rekonstrukcija Dermotovega jezu na Seiški Sori je nujna za večjo poplavno varnost Železnikov, zato si je občina prizadevala, da bi jo izvedli še letos v sklopu državnega sanacijskega programa odprave posledic povodnji. Kot je pojasnil župan Mihael Prevc, so bili pri tem za zdaj neuspešni, saj so predstavniki ministrstva za okolje In prostor na zadnjem sestanku napovedali, da naj bi najboljšo od petih predlaganih različic rekonstrukcije jezu izbrali šele konec septembra. Znižanje Dermotovega jezu je sicer predvideno v sklopu državnega prostorskega načrta za obvoznico mimo Železnikov in zagotovitev poplavne varnosti, ki pa naj bi bil sprejet šele decembra prihodnje leto. "Zavedam se, da je državni prostorski načrt zelo zahteven projekt. A ker je sanacija Dermotovega jezu za Železnike izjemno pomembna, bi bilo zelo dobro, da bi jo poskušali izvesti v sklopu sanacijskega programa leta 2010. Na sestanku s predstavniki ministrstva smo tudi predlagali, da bi bilo državni prostorski načrt za gradnjo obvoznice in zagotovitev poplavne varnosti najbolje izvesti v več fazah, pri tem pa bi rekonstrukcija Dermotovega jezu lahko predstavljala prvo fazo." Na ministrstvu so za Gorenjski glas pojasnili, da naj bi bila klejna zasnova državnega prostorskega načrta, v kateri projektant ta čas obdeluje različne variante celovitih ukrepov tako za izvedbo obvoznice kot zagotovitev poplavne varnosti, končana aprila. Nato bodo izvedli ie vrednotenje variant, faza študije variant pa bo tako predvidoma končana v drugi polovici leta. A. H. ži Rl V šoli bodo uredili mansardo Z uvedbo devetletnega osnovnega šolanja se v Osnovni šoli Žiri srečujejo s prostorskimi težavami za zagotavljanje učnega procesa. Do sedaj so učni proces zagotavljali na različne načine, slabše je z zagotavljanjem delovnih razmer za učitelje in dodatne aktivnosti učencev. "V zbornici vsem učiteljem ne moremo zagotoviti stolov, v svoji pisarni nimam sončne svetlobe, okna zaradi bližine kuhinje ne smem odpreti," je slikovito nujnost ureditve mansarde Šole opisal ravnatelj tn občinski svetnik Marijan Žakelj. Z dvigom stie* he bo šola pridobila učilnici za glasbeni in likovni pouk, računalniško učilnico in splošno učilnico. Z investicijo bodo uredili tudi še računovodstvo, tajništvo, sanitarni blok ter pisarno ravnatelja in njegovega pomočnika. Župan Bojan Starman dodaja, da bo letos občina dala denar za ureditev zobne ambulante v šoli, v prihodnjih letih bo poleg nad-gradnje nujna tudi ureditev nove športne dvorane in dozidava vrtca. B. B. 4 I 4 à k Í i 6 :t ••••«t ••••• • • M MAM •• •• vilma. stanov n ik (^g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 Gledalci mu daj energijo Mata Bertonciu tudi od žirije» od razmer. ..............................................................................Bomo videli, kako bo/ je Kranj - V četrtek se bo v Pla- previden Kranjec, ki bi bil niči s kvalifikacijami začelo zelo vesel prvih stopničk v skJepno dejanje letošnjega sezoni: "Upam, da bo prišio svetovnega pokala v sinu- čim več gledacev. Energijo čarskih skokih. Med favori- dobim od njih, mi zelo poti za visoka mesta bo po pri- magajo." Zanj bo zagotovo kazanem na zadnjih tek- navijal tudi njegov kuža mah na poletih v Vikersun- Ozzy, .ki ga ves čas sprem-du tudi Robert Kranjec. Ija, če ne drugače, pa na če-"Poletov v Planici, na naj- ladi. "Na čeladi ga imam že večji letalnici na svetu, se dve leti. Mi veliko pomeni, zelo veselim," je povedal Če sem slabe volje, ga pe-Robert Kranjec. Kranjčan je Ijem na sprehod in sem po- V formo prišel Šc pravi Čas, tem Čisto drug. Ko sem tako da si poleg pravega doma, sem z njim 24 ur. športnega praznika v dolini Se na trening ga peljem pod Poncami lahko obeta« s seboj. Je zelo potrpežjiv," mo tudi dobro slovensko je nasmejan povedal 27- uvrstitev. Bo padel nov slo« letni skakalec kranjskega venski rekord? "Odvisno Triglava. Čelado Roberta Kranjca krasi podoba njegov^ kužka Ozzyja, kîzani vsako leto "navija" tudi v Planici./^»«'OorudKdveie Več Športnih novic in rezultati na http://www.gorenjskigla5.si/novice/$port/ Zb éport 2ê ¥96 nam gmr VABILO nâ posvet o športni rekreaciji ŠPORT ZA VSE IN VAROVANJE OKOLJA, ki bo v Trzfču, v petek, 20. marca 2009, ob 11. uri v velita sejni sobi občine Tržič, Trg svobode 18. 4290 Trzić. PROGRAM: 11.00 Nagov(x predsednika športne urate Slovenije Mira Ukmarja 11.10 Pozdravni rtagovor: župan Občine Tržič mag. Borul Sajo\rtC 11.20 Pozdrav nagovor; Jože Ktofutar, predsednik Splošnega 11.30 êportr^eça d rustva Trzić Pwávet; ŠPORT ZA VSE IN VAROVAHJE OKOUA Uvod na predavanja: 11.30 Varovanje okolja in šport: predstavitev priporočil za varovanje okolja pri organiziranju éporino-rekreativnih prireditev in dogodkov, prof. dr. LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ 11.46 Varovanja okolja in ^rtna rel^eacija v Franciji, Raphael Bouju, UFOLEP, Francija 12.00 Razprava 2 obf ikovan jem pripon^čil in za^i uc kov, moderator: Iztok Retar, strokovni direktor. SUS I 13.30 Predstavitev zaključkov posveta TMki r « Gorenjski Glas MEDLiSKJ POKROVTTEU / X%Î9< • v • prvi naslovi "Ni važno, koliko tekem bo treba odigrati, samo da bomo dvignili pokal/' pravi Dejan Vari, hokejist Acronija Jesenic, ki letos igra v svojem 14. finalu državnega prvenstva. Maía Biktonceit Jesenice • V soboto se je v dvorani Podmežalda na Jesenicah začel finale državnega pnenstva v hokeju na ledit Nâsprotnikâ sta stara znanca: hokejisti Acronija Jesenic in ljubljanske Tilie Olimpije. Glede na videno na prvi tek* mi (Jeseničani so bili boljši z rezultatom 5 : 2) je pričakovati gladko zmago rdečih. "Mislim, da hokejisti Olimpije danes niso pokazali vsega, kar znajo, in da bodo to pokaza]i, če ne na dnigi tekmi, pa na prvi na domačem ledu. Seveda pa pričakujem, da bomo prvaki mi. Koliko tekem bo za to treba odigrati, ni pomemb- Hokejisti Acronija jesenic so že na prvi finalni tekmi na domačem ledu pokazali, da imajo no. Samo da bomo dvignili kvalitetnejšo ekipo od Olimpije. ifoxo-. Ma^cZprmen pokal," je po uvodni tekmi fi- nala povedal Dejan Vari, ho- "Najslajši so mi prvi naslovi keiist Acronija Jesenic, za v samostoini Sloveniji, ko je ga znanja. "Danes to res ni bil naš maksimum. Pred« plača. Obljubljeno je, da bo nakazana do konca meseca. katerega je to že 14. finale: bil hokej le veliko bolj^pri- vsem v drugi tretjina smo ig- Kljub tem težavam razrajš ljubljen, tnbune so bile nabi- rali preveč ležemo. Izkazal se to polne." Tokrat je bilo dru- je vratar Hočevar. Če ne bi Ijam samo o hokeju, v kate« rem sem že veliko let in gače, daleč od tistega prave- bilo njega, bi bil rezultat dni- bilo je tudi že huje," je za ga vzdušja. K temu je zago- gačen. A vratar nas ne bo ved- konec nekaj o tej problema- tovo botrovala premoč )ese- no reševal," se zaveda Vari. ničanov, ki so bili že na pa» tiki povedal Vari. pirju veliJd favoriti, in dejstvo, da na tribunah ni bilo "Najslajši so prvi naslovi v samostojni Sloveniji, ko je bil prav veliko navi jačev Olimpi- hokej še veliko bol j priljubljen, tribune pa nabito polne." je. A finaJe je vedno nepred-vidljivo. "Državno prvenstvo je poslastica ob koncu sezo- Že pred začetkom finala Druga tekma finala se bo ne. Motivacija je stoodstot- je bilo kar veliko govora o danes na Jesenicah začda ob na. Vsako tekmo gremo na finančnih težavah» o zamu- I9'i5> tretja in četrta bosta v polno," je dejal Vari. Kljub temu domači igralci Se zda- dah pri izplačilu plač v obeh klubih- "Pri meni Ljubljani. Večina se sprašuje le, ali bomo prvaka dotdi že Dejan Vari l ^»te. MatreZixm^n leč niso pokazali vsega svoje- osebno je v zaostanku ena po štirih tekmah. Martin Delane: "Državni prvaki bodo zanesljivo jeseničani. Po videnem bi se fmaie moral končati že po štirih tekmah. Jeseničani so tokrat premočni za Ljubljančane." Diana Cesar. "Na tekmo smo z družino prišli tz Slovenj Gradca. Navijam za Jeseničane, ki bodo letos zagotovo državni prvaki. Mislim, da bodo za to potrebne samo štiri tekme." Bojan Rogač: "Če bodo igralci Acronija Jesenic fmale odigrali po svojih sposobnostih, bo državno prvenst/o končano po Štirih tekmah. Kvaliteta je letos na njihovi strani." Katja M aro It: "Letošnje finale za zdaj ni tisto pravo. Ni bilo pravega vzdušja; kot bi bil šele začetek sezone. Kljub porazu na prvi tekmi upam, da bo državni prvak Olimpija." Pokljuški maraton letos brez startnine MAJA BEirroNCSti uvrstitev v pokalu SLOven* potek prog. Zaradi rušitve čarske tekače brezplačni," so Kranj - V nedeljo bo na pro- SKI maraton 2009. osrednjega objekta letos ni- sporočili iz Organizaci j ske- Zaradi prenove in gradnje mamo na voljo dovolj velike ga odbora maratona, ki po- gah Športno-rekreacijskega Športno-iekeacijskega cen- pokrite površine za razdelje- teka v organizaciji Šport- centra Pokljuka na Rud- tra pa bo letošnji Pokljuški vanje "pokljuškega golaža", nega društva Pokljuka. Če-nem polju potekal že 19. maraton Adriatic Slovenica Imamo pa odlično priprav- prav startnine ne bo, pa bo Pokljuški maraton Adriatic Slovenica. Smučarski teka- nekoliko okrnjen in deležen Ijene proge in dovolj snega. poskrbljeno za brezplačno nekaterih sprememb m Ti razlogi so za nas dovolj okrepčilo na progi in v cilju. či se bodo pomerili na 21 novosti. "Spremenjena bo veliki, da smo se odloČili, da Start bo ob 10. uri, prijave pa kilometrov dolgi progi, tek- organiziranost in lokacija letos startnine ni, torej bosta sprejemajo na dan prireditve movanje pa bo štelo tudi za štartno-ciljnega prostora in prijava in udeležba za smu- na Rudnem polju. } É â à i GORENJSKI GLAS torek, 17. maica 2009 : •• • •• •• ••• vilma.stanovn ik@g-^as.sl 7 košarke kolesarstvo Nik Burjek, kolesar kranjske Save in član reprezentance do 23 let, je znan tudi po tem, da je kolesarstvo začel trenirati šele pri sedemnajstih in da brez težav usklajuje vrhunski šport in šolo. Maja Bertonceli Žiri - Nik Buijek iz Žirov je v ekipi KK Sava Kranj med kolesarji, na katere trener Miran Kavaš v letošnji sezoni še kako računa, žago* tovo tisti z najkrajšim stažem, 21-letni študent se je s kolesarstvom v tekmoval* nem smislu začel ukvarjati Šele pri sedemnajstih letih. tenzivnost. Letno sedaj pre-kolesarim več kot 25 tisoč kilometrov." Kariero kolesarja ste začeli kar pozno. Verjetno pa ste bili tudi prej športno aktiv- ni? "Kot osnovnošolec sem treniral koSarko. V poletnih mesecih smo s starši veliko kolesarili po okoliških hribih. Prihajam namreč iz zelo Športne družine. Oba starša veliko kolesarita, hodita v hribe, pozimi tudi smučata. Zelo aktivna je predvsem mami, ki se poleti zelo uspešno udeležuje rekreativnih kolesarskih tekmovanj. Kolesarstvo mi je tako postajalo čedalie bolj všeč. V gimnazijskih Nik Burjek prihaja Iz športne družine. letih sem kupil svojo prvo Največji uspehi? "Dobre uvrstitve na državnih prvenstvih so prispevale k temu, da sem lani julija kot član slovenske reprezentance do 23 let nastopil na evropskem prvenstvu v Italiji. Tam sem na cestni dirki osvojil solidno 39. mesto." Letošnji cilji? "Letos sem zadnje leto v kategoriji do 23 let. Rad bi še naprej napredoval in pomagal ekipi do čim boljših rezultatov. Konec prihodnjega tedna bom 2 reprezentanco do 23 let dirkal na Portugalskem za Pokal narodov, kjer so etape zelo razgibane» z dolgimi klanci. To mi ustreza, tudi trenutna pripravlje- kakŠen len rezultat upam Ste tudi uspešen Študent? "V šoli sem bil vedno priden. Trenutno sem Študent » 3. letnika Fakultete za šport. cestno kolo ter se začel ude- "Mogoče je škoda, ker če! dodobra spoznavati ta Menirït, da če je le volja, se leževari tudi rekreativnih sem zamudil kolesarske za- šport: taktiko dirkanja, na- vrhunski šport in Študij da tekmovanj, predvsem vzpo- četke pri dečkih in kasneje čin treninga ... V Savo sem združevati. " nov. Opazil me je trener pri mladincih, kjer se naučiš prestopil iz mladinske v KD Sloga 1902 iz Idrije in kolesarskih osnov, pridobiš člansko vrsto. To je zelo ve- Kako preživljate prosti čas? me povabil na njihov tre- veliko znanja in izkušenj. lik preskok, še posebej, ker "Prostega časa zaradi tre- nmg II Kljub temu mislim, da sem sem se prej s tekmovalnim ningov in študija ni veliko. se kar hitro učil. V bistvu kolesarstvom ukvarjal šele Kaj je za vas pomenil pozen sem šele v Savi, s pomočjo eno leto. Poveča se količina začetek v kolesarstvu? Izkoristim ga za ^^ek, za druženje s prijatelji in za trenerja Mirana Kavaša, za- treninga in tudi njegova in- obiske sorodnikov." I v « • v« tvt Cilj končati cim visje Nogometaši Triglava Gorenjske so v pripravah na spomladanski de! odigrali enajst prijateljskih tekem, in kot pravi njihov trener Branko Pavlin, so za boj za čim višjo uvrstitev v 2. SNL dobro pripravljeni. Maja Bertoncelf Kranj - Nogometaši Tričava Gorenjske so v nedeljo odigrali drugo tekmo v spomladanskem deiu 2. SNL, prvo na domačem igrišču. Z rezultatom 3:2 (vse tri zadetke za domače je dal Dejan Bui^) so premagali ekipo Bonifike in na lestvid po odigranih 16 krogih ostajajo na 3. mestu. "Današnja tekma je bila ena najtežjih, saj smo gostili ekipo, za katero se ni vedelo, ali bodo spomladanski del sploh Na prvi domaČi tekmi v spomladanskem delu tekmovanja igrali. So neobremenjeni in se je s tremi zadetki izkazal Dejan Burgar (z žogo), to je najtežje," je po tekmi po- rih sprememb. "Izmed tistih, Id jih v eldpi ni, je treba omeniti Danijela Marčeto, ki je prestopil v Partizan iz Beo-rada, in Elvisa Čoliča, ki je poškodovan. To pomeni, da smo izgubili dva kvalitetna igralca. Prišli pa so trije mladinci, Id bodo v prihodnje tvorili okostje ekipe in so pokazali, da znajo igrati," pravi Pavlin, ki o dljih dodaja: "Cilji so vedno isti: končati čim višje in se prebiti v prvo ligo. Smo optimisti in potrudili se bomo po najboljših močeh. Naši najnevarnejši telaned pa so zagotovo ekipe Olimpije, Alu- vedal domači trener Branko Njegovi varovanci so se na ningov in odigrali enajst pri» minija in Mure.' Paviin ter nadoljevoL "Igramo spomladanski del tekmova- jateljskih tekem. Mislim, da Naslednjo tekmo pred do- zelo dobro, kvalitetno, na nja dobro pripravljali/Treni- so fantje kvalitetno delali," je mačimi gledala bodo nogo- prvo, drugo žogo. Imamo pa rati smo začeli v janiiarju, in zadovoljen trener edinega metaši Triglava Gorenjske velike probleme s taktično po- sicer enkrat tedensko. V pri- gorenjskega drugoligaša, v odigrali 29. marca, ko v stavitvijo, kar moramo še po- pravljalnem obdobju smo katercmje,karseigralskeza- Kranj prihaja četrtouvrščena praviti. IL opraviB okrog Štirideset tre- sedbe tiče, prišlo do nekate- Mura. GIBAJTE SEZNAM Mirosiav Braco Cviehčanin • i Kolesarski bonton Danes bi rad nekaj napisal o stran, rahlo zmanjša hitrost skupinski vožnji in kolesar- in pusti, da ga drugi prehiie- ske-n bontvnu. Tako kot tre- vajo, in koje nekako vzpored* ningmoči in vzdržljivosti je za no z zadnjim kolesarjem v ko- kolesarja zelo pomemben tre- ioni, spet povečuje hitrost in ning skupinske vožnje. Vožnja nato zapelje nazaj v zavetrje v skupini ni uporabna zgolj zadnjega kolesarja. Ko novi zaradi izogibanja dolgčasu, kolesar prevzame mesto vodil- ampak je tudi zelo pomembna nega, mora paziti, da ohranja prvina v cestnem kolesarstvu, isti tempo, v nasprotnem pri- Vožnji v íkupiní se ne morete meru se v koloni dogaja efekt izogniti na tektnovanjih naj- "elastike", kar je za kolesarje vitega razreda kot tudi ne na rekreativnih maratonih ali sindikalnih kolesarskih izletih. za nJim zelo moteče ali celo nevarno. Če se posamezni kolesar Vožnja v skupini je bistveno čuti močnejšega, naj to poka- hitr^ša kot vožnja posamezni- že z daljšo vožnjo na čelu koka, po^viten razlog za to je Ione, saj je to najtežje in naj' zaietije, saj kolesar, ki vozi tik odgovornejše opravilo v 5k upi-za kolesarjem pred njim ali v ni. Naloge vodilnega poleg zavetjju, porabi od 25 do jo tega, da reže zrak drugim ko-od^tkov manj moči kot kole- lesarjem in s tem opravlja do sar, ki je na čelu kolone in reže trideset odstotkov več dela, so zrak. še: budno spremljati promet Vožnja v skupini pa ni le in razmere na ustišču, saj kot prijetnejša in hitrejša, ampak prvi v koloni bistveno bolje tudi bistveno nevarnejša, saj vidi, kaj se dogaja na cesti; na kolesarji vozijo zelo blizu to mora opozoriti tudi kole- drug drug^a in zato so za to sarje za seboj, bodisi z izteg- kolesarsko prvino potrebna njeno roko (ili ^som. pravila ali kolesarski bonton. Primer: Približujemo se kri- Da bo vožnja vama in da vas žišču in mogoče bo treba usta-bodo izkukni kolesarji spošto- viti alt bistveno zmanjšati hi-vali, je pomembne, da go po- trost. Voáíí^ti kolesar bo, pre-znate m upoštevate, če se le da. den bo sam začel zavirati, na to opozori/ kolege za seboj in Prvi skupni treningi bo z iztegnjeno roko v zrak in tíasom opozoril: pazi, križiš- Navada je, da ima skupina če. S tem bo preprečil morebit- kolesarjev vodjo, taje ponava- ni nalet kolesarjev za seboj. di tisti, ki je skupino zbral sku- Morebitno oviro ali udarno paj. Če ni to že prtj določeno, jamo na cestišču bo pokazal z vodja na zbornem mestu pred- iztegnjeno levo roko uperjeno laga turo in sprejme morebitne v oviro, če se te izognemo po doiatr\e predloge. Nato na desni strarti. Če pa se bomo kratko opiše turo. Posebno po- ovire izognili po levi strani, zornost je treba posvetiti vsem bomo uporabili desno roko. giavříím križiščem, vzponom. V križiščih bo poskrbel, da spustom, odsekom z več pro- bo pravilno nakazal smer z meta in postankom. roko in da bo dovolj prostora Skupina se Jormira odvisru) ne le zanj, ampak za vse kole-od števila udeležencev. Do pet sane v vrsti. kolGanev se organizira v gosji Spremljal bo, s katere strani red. skupina šest ali več kole- piha veter, to je najlaže oceni- sarjev pa v dvojni go^i red ali ti z opazovanjem trave in list' vožnjo v parih. Taje zahtev- ja na drevesih, in upoštevajoč to, prilagodil svojo vožnjo in način izmene. Pri vetru z leve nejša za začetnike in primerna zgolj na manj prometnih cestah. strani se bo vodilni pomaknil Vožnjo v gosjem redu na- bolj proti sredini cestišča in vaáno začne vodja skupine, uporabljal levo izmeno. Kadar hitrost vožnje prilagodi priča- pa veter piha z desne, pa se vo- kovani povprečni Hitrosti, to lahko kontrolirate z kolesar- dilni pomakne povsem na rob in uporablia desno izmeno. skim računalnikom, vsekakor Vodilni mora poleg vsega napa naj bo vožnja s čim bolj štet^ paziti še, da kadar vsta- enakomerno močjo. Po nekaj kiloTTietrih se bo vodilni kole- ne s sedeža v stoječo vožnjo na pedalih, ne sune s kolesom na- sar umaknil in prepustil vode- zaj, saj s tem prav tako lahko nje naslednjemu v gosjem povzroči rwîet kolesarja za se-redu. To bo storil tako, da bo boj. rahlo pospešil in se umaknil în še preden mu začnejo po- levo ali desno. To je odvisno hajati moči, se odloči, da ho od smeri vetra. Če veter piha z mesto vodilnega prepustil náleve strani, se vodilni kolesar slednjemu v koloni, sam pa se utr^kne v levo, temu se reče bo varno na zadnjem mestu leva izmena, če pa veter piha malo pretegnil, se odžejal in z desne, se kolesar umakne na nekaj pojedel in se pripravil desno ■ desna izmena. Potem na nadaljevanje vožnje v sku- ko se vodilni kolesar umakne v pini. 8 I o simon. subic@g-ghs.si GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2000 Kuan J Velički novi šef gorenjske policije Vodja sektorja kriminalistične policije v Kranju Simon Velički bo s 1. aprilom postal novi direktor Policijslce uprave Kranj. Tako se je prejšnji teden odločil v. d. generalnega direktorja policije janko Goršek, potem ko je že dalj časa znano, da se bo 55-letni jože Mencin, dosedanji direktor PU Kranj» upokojil Po naših podatkih sta bila poleg dolgoletnega šefa gorenjskih kriminalistov med kandidati za novega direktorja PU Kranj tudi Simon VÍndíš, vodja sektorja uniformirane policije na kranjski upravi, in Marta Papier, vodja službe za operativno podporo na PU Kranj. $• S. Dosedanji in novi direktor PU Kranj )ože Mencin in Simon Vetički (desno). K^n) Lažni dobitki na loteriji Policija uporabnike elektronske pošte znova opozarja pred elektronskimi obvestili, s katerimi pošiljatelji posameznega prejemnika obveščajo, da je v mednarodni loteriji (npr. UK National Online Email Lottery 2009» Euro Millions Lottery International) zadel od nekaj tisoč pa vse do nekaj milijonov evrov. Pri tem se izplačilo dobitka pogojuje z nakazilom določenega denarnega zneska • od nekaj sto do tisoč evrov. '*V teh primerih gre za utemeljen sum goljufije in zlorabe pojma loterija," svarijo policisti. Prav tako so v obtoku še vedno t. i. nigerijska pisma, v kateri^^pošiljatelj prosi prejemnika za pomoč pri izvedbi transakcije» za kar mu obljublja določen odstotek denarja. Zanje se je že v preteklosti Izkazalo, da gre za goljufijo, so sporočili z generalne policijske uprave. Vsem prejemnikom obvestil s tovrstno vsebino policija svetuje, naj jim ne nasedajo. S. S. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. ISfICNI ft TELE SAT TELE TV 91,0 MHz uiiuui.potepiih.com lipbled RAZPISUJEMO prosta dela in naloge: Monter/ka notranjih vrat na terenu (m/ž) Delo obsega montažo notranjih vrat ra objektih v Sloveniji In v tujini. Potrebna zrtanja in izl^ušnie : - končana sredn^ sola lesarske ali druge tehnične smeri (V. aJi IV. stopnja solske izobrazbe) - opravljen vozniški izpit kategorije B -zaželene so Izkušnje na področju rjiontaže notranjih vrat, ni pa to pogoj Zaželene sposobnosti in lastnosti: > samostojnost, nalančnost. odgovornost, komunikativnost, pripravljenost za terensko delo z neenakomerno porazdeljenim delovnim časom, pripravljenost po strokovnem in dodatnem usposabljanju Nudimo: -dinamično dek>. stimulativno nagrajevanje na osr>ovi količine in kvalitete opravfjeneça dela In možnosti r^redovanja Deto bomo sklenili za cfoločen čas 6 mesecev. Kandidati naj pisne prijave s potrdili o izpc^njsk^ju pogojev pošljejo v 6 dneh po objavi na nask^v; UP 8led, d. o. o., Rečiéka 61 A, 4260 B;ed, s pripisom 'razpi»- montaža notranjih si«". Infom^je tel. 04/579 51 22 Arrtw^ Vse manj ukradenih vozil V Sloveniji upada kraja osebnih vozil; v zadnjih treh letih se je zmanjšala za več kot tretjino. Slovenski policisti so ta mesec sodelovali tudi v mednarodni akciji, v kateri odkrivajo ukradena vozila. Simon Šubic Ljubljana • "Statistični poda-tld kaiefo, da se je v Slovexú-ji število ukradenih vozil v zadnjih letih precej znižalo ■ s približno 1300 v letu 2006 na nekaj več kot 900 v letu 2008," je pojasnil vodja oddelka za premoženjsko kri-minalit^o uprave kriminalistične policije Dejan Gar« bajs. V Sloveniji beSežimo okoli $0 ukradenih avtomobilov na sto tisoi prebivalcev, kar je precej manj kot v nekaterih drugih državah Ev- Dejan Carbajs ropske unije, kjer ukradejo dvesto ali celo več vozil na skupaj s carinskimi enota- ter odkrivajo in preprečuje- vozil, saj je njen namen sto tisoč prebivalcev. Pri nas mi in cestninskimi nadzor- jo mednarodno organizira- tudi preventivni/ je ocenil je v upadu tudi legalizacija niki odkrili sedem ukrade- no trgovino 2 ukradenimi Garbajs. Volkswagen Golf je med tatovi najbolj priljubljen. ukradenih vozil na podlagi nih motornih vozil, od tega vozili, prav tako pa odkri- V zadnjem obdobju je po zamenjave šasije, saj tatovi kar nspmdpspt ndRtntkov Štiri tuja. Med odkritimi voTtili sta^bili tudi dve tovor- vajo tudi morebitne prevo- besedah Garbajsa nekoliko ze ukradenih predmetov, ukradenih vozil razrežeio in ni vozili in priklopnik. V umetnin, ilegalnih pribež- zastala t^idi pot ukradenih vozil iz zahodne v vzhodno prodajo po delih, je še razlo- akciji je sodelovalo 181 po- nikov, prepovedanih drog, Evropo. Delno zaiadi zasiče- žil Garbajs. V Sloveniji so si- licistov, kriminalistov in ilegalnih prevozov orožja. nosti trga, delno pa zaradi cer med tatovi najbolj pri- kriminalističnih tehnikov. Tokrat je potekala četrtič, v poostrenega nadzora na me- Ijubljena voziJa, ki so najpo- ki so kontrolirali 5116 mo- Sloveniji pa so jo policisti jah. Garbajs še dodaja, da se gostejša v prometu; pri nas tornih vozil, od tega 2488 izvajali med rednim delom je avtomobilskim tatovom ukradejo največ avtomobilov tujih. Poleg odkritih vozil v notranjosti države in tudi močno znižal zaslužek, stro- znamke Volkswagen (Golf so obravnavali še deset dru- s poostrenim nadzorom vo- ški s prevozom vozila pa so in Passat) in Renault (Clio). gih kaznivih dejanj in več zil na celotnem avtocest- postali zelo visoki. Ta čas si- Zgornje ugotovitve je prekrškov. Odkrili so tudi nem križu. Pri slednjem je cerprekSIovenijenajboIjpo- Garbajs podal na novinar- 59 avtomobilov brez veljav- policija postavila popolno gosto poteka prevoz ukrade- ski konferenci, ki so jo mijiuli petek sklicali zaradi predstavitve rezultatov ne vinjete, zato so njihove lastnike kaznovali. zaporo avtoceste, preusme- nih luksuznih vozil iz južne- rila promet na počivališče ga dela Frandje, pot se prek 2 akcijo Credit Car sicer in selektivno preverjala vo- Hrvaške nadaljuje do Srbije, mednarodne akcije Credit policisti vzhodnoevropskih žila. "Rezultat akcije oce- od tam pa proti jugu v Črno Car, v kateri so slovenski držav odkrivajo ukradena njujemo pozitivno, kljub goro in Albanijo m proti se« policisti od 2. do 5. marca vozila v cestnem prometu manjšemu številu odkritih vem v Rusijo. Motoristi znova na cestah Lepo in suho vreme je na ceste že privabilo prve motoriste, ki sodijo med najbolj ranljive udeležence v cestnem prometu. Simon Šubic Kranj • Motoristi so spomladi zelo ranljivi, opozarja policija. Drugi vozniki namreč še niso navajeni na njihovo prisotnost na cestah, za povrh je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, na cestah pa je tudi veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa, je opozoril Milko Panikvar z | ljubljanske prometne policije. Pred novo sezono naj 5 vsak motorist preveri pnev- f « » s^JÊ ^ A* matike in zavore na motorju. Lani je na cestah umrlo 46 motoristov, predlani sedem već. policija pa priporoča tudi predhodni trening zaviranja, vanje vozniških sposobno- tudi smrtnih žrtev, zato pa umikanja in izogibanja ovi- sti. Kot je pojasnil Matjaž se povečuje delež smrtnih ram na cesti, katerega pred Leskovar, \išji policijski in« nesrei med vsemi nesreia- vsako motoristično sezono špektor v Sektorju promet- mi motoristov. "Največ pro- opravijo tudi prometni poli- oe policije na Generalrû po- metnih nesreč, v katere so cisti - motoristi. licijski upravi, se je lani v udeleženi vozniki enosled- Motoristi se najpogosteje primerjavi z letom 2007 šte- nih motornih vozil, se pri- ponesrečijo zaradi neprila- vilo prometnih nesreč moto- peti ob vikendih, in sicer gojene hitrosti, neupošteva- ristov zmanjšalo za 22 od- med 12. in iS. uro/' je še po- nja signalizacije in prečenje- stotkov, precej manj je bilo jasnil Leskovar. KRIPilNAL Kranj V žepu je imel heroin Gorenjski policisti za izravnalne ukrepe so na Zlatem polju v Kranju med izvajanjem rednih nalog kontrolirali 28'letnega domačina, pri katerem so odkrili manjšo količino zapakirane snovi» za katero je obstajal sum, da je mamilo. Naknadna analiza je potrdila, da gre za heroin» zato so Kranjčana kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, Mengeš Preprodajal je drogo Prejšnji teden do policisti prijeli 38-letnika iz okolice Mengša, saj ga sumijo, da se peča z drogo. Tudi med postopkom so mu zasegli nekaj heroina, ki je bil zapakiran v manjše paketke, pripravljene za preprodajo. Osumljenega so s kazensko ovadbo privedli k preisko* valnému sodniku, ta pa je zanj odredil pripor. S. Š. ? L i Gorenjski Glas Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Mojca Šimenc Časopis izhaia občasno www.gorenjsxîglas.si Tudi prenašalka hemofilije lahko rodi zdravega dečka ženske zâ hemofilijo zbolijo le izjemoma: kadar bi bil oče hemoiilik, mati pa prenašalka. Stran 3 Rak pri otrocih: Genetika pomembni dejavnik tveganja Do starosti približno trideset let kar 50 odstotkov oseb z genom p 52 zboli za rakom. Stran 4 Otroci obolevajo za drugačnimi vrstami raka kot odrasli Rak pri otroku je razširjena bolezen od začetka, že maj* hen tumor spremljajo mikroskopsko majhne metastaze. stran 5 Zdravje »Kakovost bivanja • Zdrava prehrana »Napredek v zdravstvu • Zdravila • Kozmetika • Nasveti za dolgo življenje Klopne bolezni puščajo trajne posledice Pomlad ne prinese samo veselja z aktivnostmi v naravi, pač pa tudi klope» drugod se število obolelih Najbolj nevarni, lahko celo usodni bolezni, ki ju klopi prenašajo, sta klopni meningoence^litis in lymska borelioza» Za prvega zdravilo ne obstaja, se je pa moč učinkovito zažčititi s cepljenjem. Moica Šimenc lopni encefaiitis je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Povzroia jo virus, \á ga prenašajo okuženi klopi. Zboli lâhko vsak, ne g)ede na spol in starost, večje tveganje za t se Dunaju, razširjen v 27 ev- rops^ državah vsako leto Vsako koŽHO pa, kot pravi prot. dr. Michael Kunze iz Inštituta za soci- TcIcČÍC alno medicino na Medicinski fakulteti na Dunaju, od- pojSVi krijejo nova območja pojavljanja bolezni. Med leti 1990 in 2007 je za klopnim me- ningoencefalitisom v Evropi zbolelo več kot 157 tisoč Iju- okužbo pa je pri tistih, ki se di. Države, ki veljajo za en- več gibajo v naravi. encefaiitis demična območja klopnega meningoencefalitisa (KME), so: Rusija. Češka, Slovaška. Nemčija, Latvija, Švica. Poljska, Avstrija in Slovenija. Slednja se z incidenco 13,6 nekaj dni po vbodu klopa je potrebno pokazati zdravniku. diovenijA v vrnu po incidenci Svetovna zdravstvena orga- /100.000 prebivalcev med nizacija je klopni meningo- evropskimi državami uvršča encefaiitis opredelila kot res- celo na tretje mesto. Lani je no akutno bolezen osrednje- pri nas zbolelo 246 ljudi, ga živčevja, ki lahko povzro- ieta 2006 pa 445. či celo smrt ali ima dolgo- trajne nevrološke posledice pri 35 do 58 odstotkih bolnikov. Smrtnost zaradi bolezni znaša od 0,5 do 20 odstot* kov. KME je endemičen v Za klopni me n i n goen cefal it is zdravilo ne obstaja Vzorčni primer zajezitve večini evropskih držav, Ru- cidence je Avstrija, kjer se je ski federaciji in morebiti na zaradi cepljenja število z Kitajskem. Je najbolj pomembna virusna bolezen, ki lelih v zadnjih letih zelo zmanjšalo: leta 1979 je za jo prenašajo členonožci v klopnim meningoencefalitisom zbolelo 677 ljudi, lani pa le še 86. S povečanjem Evropi in v nekaterih drugih državah. Predstavlja resni zdravstveni problem. Klopni encefaiitis je po podatkih ISW-TBE (International Scientific Working Group on Tick-Borne Encephalitis) - predstavljeni so bili na letošnji svetovni konferenci na skup 7m lelost za 95 odstotkov. Avstrija je tudi edina od držav, ki veljajo za endemična območja, kjer beležijo trend upadanja incidence, povsod povečuje. Podatki iz leta 2006 so zgovorni: na Češkem, kjer je stopnja precep- Ijenosti lo-odstotna, je za KME zbolelo več kot tisoč ljudi, v Avstriji> kjer je stopnja precepi jenosti 8 o-odstotna, pa 84 ljudi. V Sloveniji je cepljenih okrog 10 odstotícov ljudi, cepljenje pa je obvezno za tiste, Id so okužbi izpostavljeni pri deiu. Specifično zdravljenje klopnega meningoencefalitisa ne obstaja, saj zanj ne obstaja učinkovito zdravilo. Zdravljenje, ki je simptomatsko, poteka v bolnišnici, njegovo trajanje pa je odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja. Zoper klopni meningoence- falitis se je mogoče zaš6titi s cepljenjem, ki je, enako kot v vseh drugih evropskih državah, samoplačniško. Priporočljivo je, da se cepimo v zimskih mesecih, saj tako dosežemo zaščitni nivo protiteles, Še preden klopi postanejo aktivni. Prva dva odmerka cepiva si sledita z enomesečnim zamikom, tretji pa čez 9 do 12 mesecev. Obnovitveni odmerki cepiva sledijo prvič po treh letih, potem pa vsaldh pet let. Lymska borelioza je najpogostejša klopna bolezen Klopi nas lahko kužijo tudi z ni. Vendar je po nekaterih rani okužbi, ki se lahko kaže ocenah število dejansko obo- s povišano telesno tempera- lelih celo do trikrat večje, turo, hudo utrujenostjo, bo- Povprečna inddenca bolezni v zadnjih petih letih pri nas sicer znaša 198 / sto tisoč prebivalcev, Razlike v obolevnosti po posameznih področjih so zelo velike, v nekate- ieânami v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobolom, prekomernim znojenjem, suhih kašljem, sledi zgodnja diseminirana, potem pa še kasna oblika bolezni. Med rih gorenjskih občinah je bila njima lahko mine celo več inddenca celo 1000 / sto ti- let. V tem času je lahko bol- soč prebivalcev, kar pomeni, da se je okužil vsak deseti. dmgimi boleznimi, od kate- Najpogosteje obolevajo bol- rih je najbolj pogosta lymska borelioza. Slednja je v Sloveniji endemična, letno pa na IVL prijavijo od dva do skoraj štiri tisoč primerov bolez» niJd med 35. in 65. letom starosti, pri otrocih pa je največ obolelih starih od 4 do 6 let. Lymska borelioza poteka v treh fazah. Zgodnji lokalizi- nik popolnoma brez težav. Včasih se bolezen pokaže šele v kasni fazi, bolnik lahko zboli tudi za eno samo pojavno obliko. Lymsko boreliozo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, še posebej, če se zdravljenje začne zgodaj. ZDRAVlU Aliskiren je prvi direktni zaviralec renina Bolnikom z blago do hudo okvaro ledvic ali jeter začetnega odmerka aliskirena ni potrebno prilagajati. PROSTATA Pojav krvavega seča zahteva takojšen pregled pri urologu Med obolenji prostate so v ospredju vnetje (prostatitis), benigno povečanje (po sta« rem hipertrofija) in rak. Stran 6 stran 7 UTRUJENOST Preženejo jo sadje, zelenjava, neoluščena žita in gibanje Vsak peti bolnik, ki obišče splošnega zdravnika, kot eno od glavnih težav navaja utrujenost. Stran 8 I i y » ik v Farmacevtov nasvet Zdravje&Iepotâ, torek, 17. marca 2009 Želodčne težave Uporaba zdravilnih rastlin pri želodčnih težavah ežave z želodcem pestijo veh-ko ljudi v najbolj dejavnih letih. Vzroki zanje so različni, pogosto pa so povezani s prehranjevalnimi navadami in načinom življenja, predvsem preobremenjenostjo in stresom. Želodec je del prebavne cevi, ki shranjuje neprebavljeno hrano in jo s pomočjo želodčne kisline in prebavnih encimov delno prebav-Ija. Težave z želodcem so ponavadi posledica neravno- vesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Najpogostejši agresivni dejavniki, ki koiada, žvečilni gumi, por. Pogosto ponavljanje zgage lahko vodi v razvoj t. i. ga-strorefl uksne bolezni poži* ralnika» za katero je značil-no vračanje želodčne ali dva- najstnikove vsebine v požiralnik. Refluksna bolezen požiralnika je laonična bolezen, zaradi katere bolniki Za potrditev diagnoze razjede se uporablja gastroskopi- ja in je nujna ob prvem pojavu težav, po 4$. letu (večja verjetnost za raka prebavil), ob pojavu črnega blata in/ali bruhanja krvi (kot posledice krvavitve iz prebavù). Okužba s Helicobacter pylori, ki povzroči razjedo, je najpo- zdravnika obiščejo večkrat gostejša kronična okužba na na leto, čeprav se težave večinoma ne stopnjujejo. Pojavijo se vnetne spremembe sliiznice požiralnika, ki lahko ob dolgotrajnem refluksu in draženju vodijo do sprememb epiteli j a v spodnjem delu požirainika (Barettov požiralnik). Zgodnje odkri» vanje takih sprememb je pomembno zaradi možnosti svetu. Bakterijo najpogosteje dokažejo s hitrim ureaz-nim testom in/aJi z odkrivanjem bakterije v drobcih želodčne sluznice pod mikroskopom, lahko pa tudi s posebnim dihalnim testom in dokazovanjem njenih delcev v blahi. stanje poslabšujejo, so: že- razvoja raka. Kot posledica lodčna kislina, pepsin, žolč- kroničnega vračanja hrane v ne kisline, alkohol, kajenje, mastna in začinjena hrana, neste ro id na proti vnetna in pro ti revmatična zdravila, bakterija Helicobacter pylori. Obrambni dejavniki, ki imajo funkcijo ščitenja sluznice želodca, pa so: alkalna sluz in fosfolipidna zaščita, Id prekriva sluznico, sposobnost sluznice, da se hitro obnavlja ob prehodu kislih in alkalnih snovi, prosta- ^andini (pre naš alci vnetnih dogajanj v celicah), ustrezna preskrba sluznice s krvjo. Želodčne težave se kažejo na različne načine ustno votlino se lahko pojavijo tudi: kronični kašelj, hripavost, okvarjeno zobovje ter astmi podobne težave. Refluksno bolezen požiralnika potrdi endoskopska preiskava požiralnika (ga- stroskopija), meritev delovanja zaporke, ki loči želodec in požiralnik, ter meritev kislosti V'spodnji tretjini požiralnika (pH-me!rija). Na podlagi teh preiskav se zdravnik odloČi za način zdravljenja. Razjeda na želodcu ali dva-najstniku se najpogosteje kaže z znaki, kot so: topa, stalna bolečina v trebuhu, pekoč občutek pod prsnico. Kako lahko preprečite težave z želodcem? Naučite se obvladovati stres, živite zdravo 2 veliko gibanja, ohranjajte primemo telesno težo, opustite kajenje, pitje kave in alkohola, jejte uravnoteženo prehrano, vzemite si čas za hrano (jejte počasi in vsak grižljaj dobro prežvečite), izogibajte se vroči in ledeno mrzli hrani in pija6, izbirajte zdravila proti bolečinam z minimalnim vplivom na sluznico prebavil, redno opazujte blato (krvavitev iz prebavil ni nujno, da vedno spremlja bolečina; če je blato obarvano črno, nujno obiščite zdravnika). Kaj lahko pri želodčnih težavah storite sami> Stalno ali občasno bolečino spahovanje, napihnjenost in v zgornjem predelu trebuha polnost, izguba apetita in in spodnjem predelu prsne- hujšanje. Najpogostejša - izogibajte se hrani in pijači ga koša imenujemo dispep* vzroka nastanka razjede sta (npr. kavi, alkoholu in ga-sija. Prehodno jo občuti veh- okužba s Helicobacter pylori ziranim pijačam), ki vam ka večina ljudi, občasno pa približno polovica svetovnega prebivalstva. Znano je, da bolniki zaradi dispepsije obiščejo zdravnika v manj In uporaba nekaterih zdravil, predvsem ne ste roi d nih protivnetnih in protirevma- tičnih zdravil (diklofenak, povzroča težave; - uredite prehranske navade: hrano jejte počasi, za- užijte pet manjših obrokov ketoproien, ibuprofen,.,.) in dnevno, zadnjega vsaj tri kot polovici primerov, pri acemsalicilne kisline. Drugi dveh tretjinah bolnikov pa dejavniki tveganja so: želod- se ne odkrije organskega vzroka. Najpogostejši vzroki dispepsije so: vnetje sluznice požirainika, želodca in/ali dvanajstnika, razjeda na želodcu ali dvanajstniku, bolezni žolčnika in žolčnih vodov ali rak prebavil. Veliko veČino'razjed povzroči jemanje nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil ali acetilsalicilne Ids- hne, lahko pa so posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Zgaga je pekoč, neprijeten občutek za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Spremljajo jo še: kisel ali grenak okus, zadah, vračanje hrane v usta, pekoč jezik in razjede v ustih. Vzroki za pojav zgage so: neposredno draženje sluznice požiralnika, nenormalna motorika požiralnika, slabše delovanje zaporke., ki loči požiralnik in ždodec, in s tem vračanje hrane v požiralnik. Težave ponavadi poslabšajo določena živila, kot so: česen, čebula, gazirane pijače, kofein, sokovi iz tropskega sadja, paradižnik, čo- čne težave v preteklosti, starost nad (So let, krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov ali zdravil proti strjevanju krvi. ure pred spanjem; - vzdržujte normalno tele» sno težo, bodite telesno aktivni; - opustite kajenje; • ne posegajte prepogosto po nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravilih ter acetilsalicilni kislini; • spite z visokim vzglavjem (pomembno pri vračanju hrane iz želodca); - nosite udobna, ohlapna oblačila. Kako vam lahko pri želodčnih težavah pomagamo v lekarniř Ob blagih težavah vam bomo v lekarni svetovali uporabo antacidov, ki nevtralizirajo že izločeno kislino, ali zaviralce Hz receptor- jev, ki zmanjšajo izločanje Rastlinska zdravila imajo pomembno vlogo pri lajšanju različnih želodčnih težav. Uporabljamo jih v obliki zdra* vilnih čajev, kapljic, kapsul, tablet... Pogosto vsebujejo kombinacijo več zdravilnih rastlin, ki se podpirajo v medsebojnem delovanju. Zdravilne rastline, ki vsebujejo sluzi, blažijo draženje in pomirjajo vnetje prt razdražljivem želodcu in vr\etl želodčni sluznici (gastritisu). Sluzi prekrijejo sluznico želodca z zaščitno plastjo, ki jo varuje pred draženjem. Največ sluzi vsebujejo zdravilne rastline slez, gozdni slezenovec in laneno seme. Sluzi so občutljive na visoko temperaturo, kar pomeni, da ob močnem segrevanju razpadejo. Zdravilnih čajev iz teh rastlin zato ne pripravimo na običajen način, torej kot poparek, ampak jih prelijemo s hladno vodo in v njej namakamo brez segrevanja, lahko pa jih rahlo segrejemo pred pitjem. kisline in jih lahko dobite v p^j vnetju želodčne sluznice sta učinkovita tudi kamilica Jekarm brez recepta. Samo zdravljenje lahko traja te dva tedna in v tem času morajo težave popolnoma izginiti. in sladki koren, ki oba delujeta protivnetno. Kamilica po* mirja tudi prebavne krče, poskusi na živalih pa so pokazali pozitiven vpliv na celjenje razjed v prebavilih. Učinkovitost sladkega korena pri razjedi na želodcu so preverjali v več raziskavah na ljudeh, vendar rezultati niso bili enotni - pri nekaterih raziskavah je prišlo do znatnega izboljšanja stanja, pri drugih pa učinka niso ugotovi-i. Potekajo tudi raziskave aktivnosti spojin sladkega korena proti bakteriji Helicobacter pylori, ki je eden od pov- Kdaj pri želodčnih težavah obiskati zdravnika? Zdravnika obiščite, če težave nastanejo brez jasnega vzroka in po dveh tednih sa- mozdravljenja ne izginejo z^o&teljev razjede na želodcu. oziroma se še stopnjujejo. Nujno pa morate obiskati Za preprečevanje slabosti in bruhanja uporabljamo ingver. zdravnika, če opazite črno Učinkovitost te zdravilne rastline, ki jo poznamo pred-blato, nenamerno izgubljate vsem kot začimbo, je znanstveno potrjena v številnih kilograme, bruhate krvavo raziskavah, ki so vključevale morsko bolezea potovalno slabost in slabost po operaciji. Varna /e tudi uporaba ingverja pri slabosti med nosečnostjo. Pri slabi prebavi zaradi premajhnega izločanja prebavnih sokov in pomanjkanju apetita pomagajo zdravilne rastline, ki vsebujejo grenčine. To so snovi grenkega okusa, ki že v ustih refleksno povečajo izločanje prebavnih sokov. Delujejo tudi neposredno na želodčno sluznico ter okrepijo gibanje želodca in črevesja. Povečujejo apetit, izboljšajo razgradnjo hrane v prebavilih ter prehajanje hranilnih snovi v krvni obtok. Najbolj znane zdravilne rastline z grenčinami so encijan, pelin, tavžentroža, artičoka, regrat... Poleg kamilice lajšajo želodčne krče tudi kumina, janež, koprc, poprova meta in druge zdravilne rastline, ki hkrati pomirjajo tudi črevesne krče. ali kavni usedlini podobno vsebino, težko požirate hrano ali imate dolgotrajno bolečino v želodcu. Zdravljenje z zdravili mora biti usmerjeno v odpravo vzrokov, hkrati pa blaži tudi simptome, ki jih vzrok pov-zroča. Pomembno je, da predpisana zdravita bolnik uporablja po navodilu zdravnika in farmacevta. V hitrem tempu sodobnega življenja je za naš želodec izrednega pomena uravnotežena prehrana, gibanje na svežem zraku in čas za uživanje pri hrani. Naj bo hranjenje ne !e potreba, pač pa obred, ki ponuja sprostitev in užitek. Vzemite si Čas zase in ga kakovostno delite s svojimi najbližjimi. Mateja Babič, mag. farm. Pregied bolj znanih zdravilnih rastlin za lajšanje želodčnih težav: Želodčna težava razdražena in vneta želodčna sluznica slabost in bruhanje premajhno izločanje prebavnih sokov, pomanjkanje teka krči v želodcu Zdravilne rastline kamilica, slez, slezenovec, laneno seme, sladki koren ingver encijan. pelin, mrzličnik, tavžentroža, artičoka, regrat, islandski lišaj, rman kamilica, kumina, janež, koprc, poprova meta. rman, krvavi mlečnik Tjaša Prevodnik, mag. farm., spec. : gorenjske lekarne Zdravilne čaje In zeliščne kapljice za lajšanje želodčnih težav izdelujemo tudi v Galenskem laboratoriju Gorenjskih lekarn. Izdelani so iz zdravilnih rastlin preverjene kakovosti. ; wwwgwmjske-Wafneit I ífíiD^^n^MdrTVii Lekarniške enote; Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje. Gorenja vas, Jesonicc, Kranj, Kranjska Gora. Kropa, Lťsce, Planina, Planina II. Podlubnik, Preddvor, Pnmskovo, Radovljica, Stražišćo, Šenčur, Skofja Loka, Iržić. 2cfc2niki, Žirr, Žirovnica Farma ko informativna služba Calenski laboratorij Kontrolno analizni laboratorij M « Zdravje&iepotâ, torek, 17. marca 2009 3 Hemofilija Pogovor: prim. dr. Ma^da Benedik Dolničar» pediatrinja hemato-onkologinja, Center za hemofilijo Pediatrične klinike Ljubljana Tudi prenašalka hemofilije lahko rodi zdravega dečka Hemofilija je end od tistih motenj, ki jo je medicina v manj kot pol stoletja iz težko obvladljive (zdravila zanjo ni bilo) spremenila v dobro nadzorovano bolezen, ki minimalno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Mojca Šimenc emofilija je prirojena motnja strjevanja krvi. Poznamo dve obliki: hemofilijo A in hemofilijo B. Večinoma, v štirih primerih od petih, gre za hemofilijo A, kjer gre za odsotnost aH pomanjkanje faktorja VIII v je registriranih 172 oseb s hemofilijo A in 18 oseb s hemofilijo B. Vemo, da na eno osebo s hemofilijo pride približno 5 do 6 žensk, ki so možne prenašaike: mame, sestre, tete, nečakinje... Če je v družini hemofiJik in ima še enega sorodnika (brata, strica) hemofilika, je mati prav gotovo prenašal3< viti zdravilo in si ga vbrizgati. Če gre za profilaktično zdravljenje, sta odmerek zdravila m pogostnost predpisana s strani zdravnika. Če hemofilik ni na profilaktič- nem zdravljenju, tudi ve, kakšen odmerek si mora ob različnih krvavitvah dati, in če se ne izteče tako, kot je pričakoval (se krvavitev ne ustavi), se mora povezati s Centrom za hemofilijo. So pa tudi med bolniki samimi razlike. Nekdo ima lahko hudo obliko hemofilije, pa ne krvavi veliko, in obratno." Na eno osebo s hemofilijo pride približno 5 do 6 žensk, ki so možne prenašalke: mame, sestre, tete, nečakinje Aii otroci lahko sami prevza* mejo odgovornost za svojo bolezen in kje je tu vloga sUršev? "Pri majhnih otrocih zaradi težavne dostopnosti žil staršev še ne moremo naučiti dajanja zdravila. Običajno prihajajo v najbližji zdravstveni center, kjer ima osebje izkušnje z intravenskimi aplikacijami. Pri sedmih, osmih letih starosti pa jih že dar pride do pomembne spodbujamo, da si začnejo Kako in kdaj odkrijete hemofilijo? "Pri hudi hemofiliji jo lahko odkrijemo že med poro- gostnost gena za hemofilijo dom, če le-ta ne poteka brez spontane krvavitve v veliki sklep, ki ni posledica poškodbe, lahko že v drugem ali tretjem leta starosti." Ali zdravljenje hude oblike hemofilije poteka doma ali morajo bolniki v bolnišnico? "Zdravljenje večinoma poteka na domu. V Centru za he- faktor vbrizgavati sami in tudi prepoznavati krvavitve. Pri nekaterih to steče hitro, pri drugih šele takrat, ko se želijo v celoti osamosvojiti od staršev. Staršem poskušamo dopovedati, da naj otroka ne omejujejo pretirano in da otroicu pustijo, da se ukvarja s športom. Od- vavitve v glavo, trebuh...) ter ukvarjanje s tekmovalnim športom (Čeprav tudi tu pobil amo doseči kompromis). Prav je, da otrok s hemofilijo od vsega začetka ve za svojo motnjo in da ga naučimo prepoznavati začetek krvavitve. Čeprav na zunaj ni videti še nič in tudi gibljivost sklepa Še ni omejena, je pojav prvih znakov krvavitve pravi čas za nadomestno zdravljenje, Otrokom je treba dopovedati, da za omenjene znake povedo Čim prej, ne pa da jih skrivajo." Hemofilija torej ni vzrok, zaradi katerega bi otroku preprečevali gibanje? "Ne. Pred desetletji je veljalo, da je bolje, če hemofilik miruje, vendar se je kasneje izkazalo. da je stabilnost sklepov boljša, če so mišice, ki ga obdajajo, močne. Zato priporočamo fizioterapijo, vaje za krepitev mišic in primemo športno aktivnost. Hemofilik naj obiskuje pouk športne vzgoje. Odsvetujemo športe, kjer je velika možnost udarcev v telo, na primer boks." Ali se pogostnost hemofilije spreminja ? "Vsekakor se danes hemofi- likov ne rodi manj kot v preteklosti, najbrž celo več. Kajti življenjska doba oseb s hemofilijo je danes skoraj normalna in marsikatera prenašalka se zavestno odloči, da bo rodila otroka s hemofilijo. Pri vsaki nosečnosti prenašalke hemofilije je enako tveganje, da bo rodila zdravega sina, sina s hemofilijo, ali deklico, ki hemofilijo prenaša ali ne. Lahko ima tri sinove, pa imajo vsi hemofilijo, lahko pa tudi nobeden." Kaj je najbolj spremenilo zdravljenje hemofilije? "Leta 1964 so odkrili tako imenovani krioprecipitat. Šlo je za srednje prečiščeni, v primerjavi s plazmo, že koncentrirani faktor VIII. To je v zdravljenju pomenilo veliko revolucijo. Kasneje so izdelovali še bolj koncentrirane pripravke. Ker so ti koncentrati, dokler niso bili sprejeti vsi varnostni ukrepi, prenašali nevarne bolezni (AIDS, hepatitis C), so v 90- tih razvili rekombinantne koncentrate. ' ' je 1 : loooo populacije, kar je zapletov in je potrebna roi- mofilijo hemofuike nauči- svetujemo skupinske i^e z razmeroma malo. V Sloveniji na ali vakuumska pomoč, mo, da si znajo sami pripra- žogo (zaradi nevarnosti kr- ORDINACIJA ZA BOLEZNI DOJK IK GINEKOLOGIJO Ordlnaci]s)(t ća$: 16.30-20.33 v Zdravstvenem domu Šl(of]a Loka. mkn: 5^5 4t) 6s. 5)9 69 ¥MW. d/a vita. si. ele^ronska ccšld; diavUafsioKpet é Éá 4 Zdravje&lepota, torek, 17. marca 2009 Onkologija Rak pri otrocih: Genetika pomembni dejavnik tveganja večinoma načinom življenja^ pri nastanku pa igra pomembno vlogo tudi genetski zapis posameznika. Rak pri otrocih je še posebej redka oblika rakavih obolenj» Mojca SiMESC kom pri otTOdh in izpostav- navzdol izpod rebrnega Najpogostejša oblika raka pri otrocih je akutna levkemija, ki ji sledijo različni možganski in ledvični tumorji, limfomi, rak nadledvičnih žlez. rak kosti in mehkih tkiv ter rak zarodnih celic. Za rakom v Sloveniji zboli približno 50 otrok v starosti do 15 iet. Do dopolnjenega 18. leta starosti se zdravijo na hemato- onkološkem oddeUcu na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V preteklosti je za rakom umrlo nemalo otrok, saj je bil na drugem mestu kot vzrok smrti, a se je v zadnjih desetletjih zaradi dobrega Ijenostjo pesticidom. V zadnjih letih se je namreč povečal ostanek pesticidov v sadju in zelenjavi, epidemiološke In toksikološke raziskave pa so pokazale precej škodljivih učinkov pesticidov na zdravje otrok: povečano tveganje za nastanek raka ledvic ter akutne levkemije, predvsem če je otrok pesticidom izpostavljen v ranem otroštvu ali matemid. Dokazale so tudi povezavo kosti, oba pa sta pogostejša loka, zato ga lahko po naključju opazijo svojci ali zdravnik ob pregledu - preventivnem ati zaradi kakšne druge bolezni. Značilne so motnje mikcije, bolezen pa se večinoma pojavi okoli tretjega ieta starosti. Ewin- gov sarkom in osteosarkom sta najpogostejši obliki kostnih tumorjev. Prva se pojavlja v medenici in diafizah, trazvokom odkrijejo celo že v maternici. Znano je tudi, da dečki zbolevajo nekoliko pogosteje kot deklice. Za nevroblastom so značilni zelo nenavadni in pestri klinični znaki, saj je že navzven očitno, da je otrok hudo kronično bolan. Nev-roblastomu sledi rabdomio- sarkom, vrsta sarkoma, ki je po pogostosti pri otrocih na prvem mestu. Najbolj izpo- 1-1:. v ^ y Za razliko od 2)a v meaenjci m aiarizan, 1 .1 druga v metafizah dolgih OQTSS lil, med pesticidi in razvojem krvnega raka pri otrocih, vključno z ne-H odgkinovim limfomom in levkemijo. Vrste in simptomi raka pri otrocih zdravljenja in nekaterih no- Najpogostejša oblika, akut-vih metod odstotek uspešno na levkemija, se večinoma ozdravljenih vidno povečal. Toksini v okolju povečujejo tveganje Za razliko od odraslih, vpliva na nastanek raka pri otrocih bolj kot okolje genetski dejavnik- Pred nekaj več kot 25 leti je Knudson postavil hipotezo, da gre pri retino-blastomu ali tumorju očesne mrežnice za donimantno obliko dedovanja. S pomočjo slednje so odkrili t. i. gen p 33 in ugotovili» da je pri ljudeh s tem genom poveča« no tveganje, da zbolijo za tovrstno obiiko raka. Do starosti približno }o let kar 50 odstotkov oseb z genom p 52 zboli za rakom, v starosti do 70 let pa je takih celo 90 od» stotkov. Seveda pa genetski dejavnik ní edini, ki na to vpliva. Kar nekaj študij je pojavi pri otroku v starosti do šest let. Hitro jo lahko odkrijemo s prepoznavanjem nekaterih značilnih znakov, kot so nerazpolože- nje, bleda barva otrokovega obraza ter boleiine v kosteh (največ v spodnjih udih). Po- l^g tega je otrokov imunski sistem oslabljen, zato lahko nekoliko bolj pogosto zbole- va za okužbami in je tudi fizično manj zmogljiv. Različni tumorji, kot so npr. možganski, wilmsov, germinal- ni in kostni tumorji, nevroblastom in rabdomiosar-kom so pri pogostosti raka na drugem mestu pri otro» cih. Pri možganskem tumorju se pojavijo glavoboli, jutranja slabost in bruhanje, lahko pa se spremeni le otrokovo vedenje. Pri manjših otrocih lahko z a tipamo napeto fontanelo. Wilmsov po desetem letu starosti. Simptomi so bolečina prizadetega dela, ki postaja vse močnejša. Ena redkejših oblik so germinalni tumorji. Tu se v bližini površja telesa pokaže velika, vidna bula, na bolezen pa nas opozorijo tudi motnje delovanja sosednjih organov, na katere pritiska. Lahko je opaziti tudi znake prezgodnje pu-bertete. Pri dečkih tumor Imenujemo tudi rak mod. Nevarnejši je za deklice, pri katerih lahko povzroči torzijo jajčnika. stavljeni so mu otroci med drugim in šestim letom starosti, zbolijo pa tudi adolescenti. Nastane na področju vratu in glave, lahko tudi v urogenitalnem področju ali udih. Prepoznavni znak je lahko neboleča bula na vratu in vročina, srbenje ter splošna utrujenost. Bolezen se pojavlja skozi vse otroštvo, a redko pri otrocih, mlajših od dveh let. ali mehkih delih obraza. "^J^olj učinkovito slednjega lahko tudi izobli- vp ivajo na nastanek raka pri otrocih bo j ^^^ tumor prodira skozi I I , , lobanjsko bazo, s tem pov- kot oko J€ ^€nié zroči znake povišanega in- tr akr a n ial ne ga pritiska ali Kombinirano zdravljenje Pri zdravljenju raka pri otrocih je najuspešnejše t. i. kombinirano zdravljenje. Gre za kombinacijo treh metod, ki ena drugo odlično pařeze možganskih živcev. dopolnjujejo: kirurgija, kemoterapija in obsevanje, To zdravljenje je najbolj uspešno tako v odstotku preživelih kot tudi v kakovosti živ- Maligni limfomi pri otrocih redkejši Med redkejše oblike raka pa ljenja po ozdravitvi. Ko so spadajo maligni limfomi, ki pred 50 leti začeli zdraviti Nev robi a sto m i predstavljajo do desetino rakov v otrožtvu Za razliko od germinalnih tumoriev so nevroblastomi ali možganski tumorji veliko pogostejša oblika rakavih obolenj pri otrocih in tudi nevarnejša, saj predstavljajo kar 7 od 10 odstotkov vseh rakov otroštva ter 50 odstotkov malignih obolenj otrok. Kljub 'emu da se večinoma pojavljajo v starosti do pet let, je polovica obolelih mlajša od dveh let. Nekateri se z nevroblastomom že rodijo. nastanejo zaradi nenadzorovane rasti celic límíatičnega tkiva. Začetni simptomi so odvisni od tega, na katerem mestu v telesu se je.bolezen začela. Čeprav lahko bulo že zgodaj opazimo. Pri večini je prvi znak povečanje obo- otroškega raka oz. levkemijo s kemoterapijo, je prihajalo do številnih nezaželenih učinkov. Negativna točka kemoterapije je tudi ta. da citostatiki ne dosegajo vseh mest v telesu in je zdravljenje raka s to metodo na ta- dnih bezgavk na vratu ali kih mestih neuspešno. Zato nadkl j uČ n iČ n ih kota n j ah, pazduhah ali dimljah, ladiko tudi v medpljučju ali trebuhu. Te so na otip neboleče, premakljive in elastične. Pri povečavi bezgavk v med- so kemoterapiji priključili zdravljenje z radioterapijo, ki je kljub neželenim učinkom med najuspešnejšimi načini zdravljenja malignih tumorjev. 2 njo obsevajo ti- pljučju otrok teže diha, ima sta mesta, ki so manj do- suh dražeč kašelj in je na stopna citostatikom. Obse- pogled otečen (otekline obraza, Zgornjih okončin in vratu}. Prav tako lahko bol- vanje dodajajo tudi kirurškemu zdravljenju, s katerim navadno zdravijo Wilmsov niki z limfomom občutijo tumor in nevroblastom, saj dokazalo povezavo med ra- tumor se razteza navpično redke primere pa lahko z ul- tudi splošne simptome, kot so nočno potenje, hujšanje zmanjša tumor pred kirurško odstranitvijo. POMLADNA ISKRICA od 80 EUR v hotelu $4* Za dve osebi na noč, polpenzion (minimum: 3 noči) MINI POMLAD od 158 EUR naprej v hotelu s 4* za 3 noči Program velja od nedelje do petka. PROGRAM ZA DVA od 215 EUR naprej v hotelu s 4* Za dve osebi za dve noči + bon za wellness storitve MORAVSKE TOPUCE MA REScns lnfomiaci|d In râxervacilo: TERMS 3000 Tel.: 02/512 22 00. S12 22 80 .VELIKONOČNE POČITNKE iU OlflOV &012. UTâ IN MV6I Oim M é. IHA V SOftI Z DVUU omuuu k« < vAWW.term©3000-s{, info^tOTieSOOO. si V dneh, ki prihajajo, bodo dnevi vse daljši in sonček nas bo vztrajno vabit v naravo, na kolo, na sprehod. Tisti, bolj zagnani, so se iz fitn es centrov že preselili na prosto, obuti tekaške čevlje in začeli s prvimi pripravami. Podobno je s kolesarji. Smučarska sezono bo zaradi obilice snega in primerre zime trajala verjetno Še nekaj časa, na visoko ležečih smučiščih tudi do maja, hojo v hribe pa je tako aktualna vse leto, Med mn ožico ljubiteljev dobrega poču tja še vedno ostajajo tis ti, ki nimajo s t roge ločnice med letnimi časi in savnam, welines programom, pa tudi dobri hrani os tajajo zvesti vedno in povsod. Če spadate v skupifio, kjer vas mora za rekreacijo najprej nekdo navdušiti, potem pa se dobro znajdete v nekem ustaljenem urniku, si izberite sprostitveni In rekreativni vikend paket, ki ga do prvih poletnih dni pon ujajo številni centri ugodja, spros titve in dobrega počutja. Za začetek dobite program, določite umik spremlja pa vas za to usposobljeno osebje. Led je prebit, doma nadaljujete sami ali s pomočjo, lahko pa se vedno odločite in ponovite vikend paket. i fU uporaba vMh baeanov - notranjih In zunanjih tar whirlpools, s twrnalno In nsvadno vodo, w vrhunskimi udlnkl Mdromasaia 25 % popuftta na parno I flntko uvm S poipenzionov • samo 298 € ( za 2 oseSe ) Toplic« SvMI Martin cLd dftovvK^U. 4013 SVJMta m Umi sTi iri 4 4 Zdravjeàlepota, torek, 17. marca 2009 5 Onkologija Pogovor: asist. dr. Veronika Velenšek, pediatrinja hemato-onkologinja, Pediatrična klinika Livbljana Otroci obolevajo za drugačnimi vrstami raka kot odrasli V zadnjih 30 letih se je izrazito povečalo število otrok m mladostnikov, ki so ozdravljeni raka, saj jih lahko več kot 70 odstotkov pričakuje ozdravitev, pravi asist» dr« Veronika Velenšek, specialistka pediatrije iz Pediatrične klinike v Ljubiani. Katamna Podnar r. Velenškova nam je predstavila področje rakastih pn obolenj otrocih m nam zaupala tudi pogosto zamolčane občutke, ki jih doživljajo zdravniki, ki delajo na tem področju. Ali otroci zbolijo za istimi vrstami raka kot odrasli? "Rak pri otrocih se od raka pri odraslih precej razlikuje, zanj pa je značilno tudi, da se pri odraslih sploh ne pojavlja. Pogosto tudi izbruhne v drugih delih telesa kot pri odraslih. Pri otrocih se ne pojavljajo karcinomi, epitelni tumorji, zanje so značilni sarkomi in tumorji, ki so dpični za otroško obdobje. To so nevroblastom, Wilmsov tu- zelo agresivno, otrok je že na prvi pogled videti hudo kronično bolan. Ima vročino, je bled, shujšan, raz dražljiv, lahko ima drisko povišan krvni tlak, se znoji Lahko se pojavi tudi obarva nost okoli oči (očalni hem a tom). Preživetje je slabše, do 50 odstotkov, Wilmsov tumor ali nefrobb* omogočiti nepohabljajoči kirurški poseg ter zmanjšati odmerek obsevanja in s tem njegove neugodne posledice. Pri kemoterapiji običajno vključimo več citostâti-kov. Nekaj jih otroci pojedo, večino pa dobivajo z infuzijskim sistemom v žilo, nekaj tudi v možgansko tekočino. To zdravljenje je agresivnej- "L-fy- . stom nastane v ledvici. (Lah- še kot pri odraslih, je pa tudi ko tudi na obeh straneh). Otroci so povprečno stari tri leta. Največkrat nimajo te» žav. Starši ali zdravnik povsem po naključju zatipajo zatrdlino v trebuhu. Stopnja ozdravljivo s ti je do 90 odstotkov. Najpogostejši tumor v skupini tumorjev mehkih tkiv je rabdomiosaikom. Največkrat izbruhne v starosti dveh do šest let, več bolezni pa je rudi pri adolescentih, na ob- učinkovitejše in otroci ga bolje prenašajo. Pri levkemiji in nekaterih solidnih tumorjih, kjer vidimo, da jih z običajno kemoterapijo ne bomo mogli pozdraviti, pride v pošte v transplantacija matičnih krvotvornih ceiic (MKC), ki jih zberemo iz kostnega mozga ali iz venske krvi. Glede na to, kdo je dajalec MKC, ločimo več presaditev. Pri avto-logni presaditvi je dajalec matičnih krvotvornih celic •J I O nj O u 9 a Zato je psihosocialna podpora otroku z rakom in njegovi družini nujni sestavni del podpornega zdravljenja. Otrokom je omogočeno nemoteno nadaljnje šolanje v bolnišnici, tako (k ne izgubijo Šolskega leta. Na oddelku deluje vrtec z vzgojiteljico. Stiske in strah preprečuj emo s pogovori. Vsi otroci, predvsem pa najmlajši, želijo, da preživijo starši Čira več Časa z njimi. Zato sta za starše iz oddaljenih krajev na voljo dve stanovanji, kjer lahko brezplačno bivajo v času, ko je otrok v bolnišnici, za katere skrbi Sklad za pomoč otroku z rakom, ki deluje od leta 1988.. Vsako leto organiziramo večdnevni zimstó in letni tabor v psihorehabilitacijske namene. Ta vHjučuje bogat kulturni, rekreacijski in družabni program. Otrod, kd so končali zdravljenje, se ga zelo radi udele^jejo, se družijo, nam pa prinaša dragocene izkušnje." Kako kot zdravnica spremljate in občutite zdravljenje malih bolnikov.^ mor ali tumor ledvic, gemii- močju glave in vratu, nato nativni tumorji (tumorji za- pa v sečnem mehurju in bolnik sam, pri alogenični Asístdr.VeroníícaVelenJek,pediatrinjahemato-onkol<^inja "Včasih je potrebno zares ve- rodnû celic). Te vrste tumor- spolnih organih, redkeje na presaditvi pa je dajalec ose- ji so bolj odzivni na zdravlje- udih in v steni prsnega koša nje kot pri odraslih in je zato tudi preživetje boljše." ali trebuha. Ozdravljivost je 60- do 70-odstotna. ba, ki JO izberemo na osnovi tkivne skladnosti. To ugo« taví j amo s posebnimi krvni- Umfomi so tumorji, ki na- mi testi, ki jih imenujemo Za katerimi vrstami raka stanejo v limfatičnem tkivu, zbolevajo otroci? "Najpogostejša rakava bole» zen pri otrocih je levkemija in obsega do 30 odstotkov vseh novo odkritih rakov pri otroku. Največkrat zbolijo za akutno limfoblastno levkemijo, še posebej med drugim in šestim letom starosti. Preživetje je do 80-odstotno. Med t. i. solidnimi HLA tipizacija. Obstaja približno 25-odstotna verjetnost, da bo imel otrok med sorojenci primernega dajalca. V primeru, da tega nima. se ustreznega dajaica išče v mednarodnih registrih da- hujšanje in pretirano znoje- jalcev po vsem svetu. Možen nje, zlasti ponoči. Hodgki- vir MKC so poleg kostnega nov limfom se pojavlja pri mozga in venske krvi tudi starejših otrocih oz. najstni* kih. Ozdravljivost je zelo do- na j pogoste je v bezgavkah in jih delimo v Hodgkinove in ne-H odgkinove. Prvi znak je običajno povečanje bezgavk nekje v telesu, ki so neboleče. Spremlja jih vročina. celice, zbrane iz popkovnič- tumorji so najpogostejši bra, do 90 odstotkov. možganski tumorji, za katerimi v Sloveniji vsako ieto zboli približno deset otrok. Posledica je glavobol, zlasti zjutraj ali ponoči, slabost, bruhanje in zaspanost, Ob pritisku tumorja na določe- Od kostrih tumorjev sta najpogostejša osteogen! sarkom, ki se pojavlja na dolgih kosteh kot stegnenica, gole- niča, nadlahtnica, in Ewin- gov sarkom." Rak pri otroku V ♦ je razširjena bolezen pnusAU iuriior|d iid uoioce- 1 na možganska tkiva se poja- Kakšno je sodobno zdravlje- 00 S3m6g3 vijo motnje ravnotežja, dvoj- nje otroškega raka? t ni^ofba ! n -tû ni vid, težave pri požiranju, "Odločilni dejavniki za izbi- ^dLtTLKd ITI Zti govorjenju, krči, lahko tudi ro in uspeh zdravljenja so rnaih^n ti imnr m tm,. VTQta holezni niena razširie. I I lall ICI I ILII I lUI ne krvi. Pri nas izvajamo vse tri vrste presaditev." So za zdravljenje otroških vrst raka na razpolago vsa sodobna zdravila in izkoriščene vse možnosti? "Tudi biološka zdravila se za zdravljenje otroškega raka včasih uporabljajo pri zdravljenju ne-Hodgkánovega îim-foma in pri kronični levkemiji. Zaenkrat se še ni zgodilo, da ne bi mogli uporabiti zdravila, ki je drago, a dokazano učinkovito za zdravljenje posameznega otroka z rakom. V primeru, da pri otroku ustreznega zdravljenja ali dela zdravljenja (zahtevna operadja, vrsta obsevanja) ne moremo nuditi pri nas, ga Manj posledic prinaša izbira zdravil, upoštevanje skupnih odmerkov citostatikov in odmerkov obsevanja. Hkrati je pomembno stalno spremljanje zdraN^tvenega stanja nekdanjih onkoloških bolnikov, da zgodaj spoznamo opozorilne znake poznih posledic, jih odpravimo ali vsaj ustavimo napredovanje. V Sloveniji so vsi bolniki iz centra na Pediatrični kliniki po zaključenem 18. letu ozkoma pet let po končanem zdravljenju, predani v nadaljnje vodenje v Ambulanto za pozne posledice na Onkološkem inštitutu. Načeloma je spremljanje bol- nika v tej ambulanti dosmrtno. Namen ambulante je odkrivanje poznih posledic na pošljemo na zdravljenje v tu- posameznih organih, odkri- jino. Zavod za zdravstveno vanje sekundarnih tumorjev zavarovanje to vedno odobri." in sprememb v psihičnem in Ozdravljeni otrod se sooča* intelektualnem razvoju. " liko energije. Zavedaš se, da otroku in staršem pomagaš res lahko samo, če poleg strokovnega znanja v zdravljenje vložiš tudi svoj osebni odnos in jim daš čutiti, da jih boš spremljal ves čas bolezni. Da boš ostal tudi takrat, ko se ne bo dalo nič veČ narediti, in ko bo zelo težko. Mislim, da bolj kot pri katerikoli drugi bolezni prihaja tu do izraza zdravnikov odnos do življenja. Tudi do bolnega življenja in do smrti. Če se sam bojiš življenja, prizadetosti, tudi smrti, boš težko pomagal drugim, Sem pa vesela, da večino malih bolnikov s sedanjim znanjem lahko dokončno pozdravimo. Gledaš jih, ko odraščajo, se osamosvajajo. Takrat si srečen in ponosen. Tb nam tudi vliva moč in energijo za naprej. Vedno me prizadene, ko gledam pred seboj otroka, ki ga ne moremo pozdraviti ... Kljub jo s poznimi posledicami Bolniki in svojd so deležni vsemu strokovnemu znanju, motnje v rasti m razvoju pubertete, čezmerno pitje in izločanje urina. Na splošno so otroci takrat bolj razdražljivi, nimajo teka, lahko imajo tudi težave v Šoli. Nevroblastom nastane v živčnem tkivu, ki poteka v obliki verige vzdolž vratu, prsnega koša in trebuha ali v nadedvičnih žlezah, najpogosteje pri otrocih, ki so povprečno stari dve leti. Pri mlajših od enega leta je tumor nagnjen k izginotju, spontanem ali ob minimalnem zdravljenju. Pri starejših poteka bolezen pogosto metastaze. vrsta bolezni, njena raz Š i rje nost ob prepoznavi in odziv 5 q rp po j j 3 j O na zdravljenje. Rak pri otro- ' ^ ^ ku je razširjena bolezen od mikrOSKOpSKO samega začetka in že maj-hen tumor spremljajo mi- majhnC kroskopsko majhne metastaze, ki jih s preiskavami še ne moremo zaznati. Zato je zdravljenje v večini primerov kombinirano. Sodobno klasično zdravljenje vključuje kemoterapijo, operacijo in obsevanje prizadetega mesta, kjer je bil tumor. Na« men kemoterapije je uničiti mikroskopsko majhne metastaze, zmanjšati bulo, zdravljenja? Kako sodelujete po odpustu iz bolnišnice? "Hkrati z večjo možnostjo prtóivetja se je poglobilo tudi znanje o dolgoročnih posledicah zdravljenja raka, pri čemer lahko ostanejo nekatere posledice prikrite še leta po njegovem zaključku in se po- tudi psifaosocialne podpore, rehabilitadje. Kako je to pri nas urejeno? "Rak je zelo resna bolezen in vpliva na vso družino. Vsi člani so po svoje pod stresom. Za starše in dxužino je pomembno, da vzdržuje čim bolj normalno življenje. SI tudi rarujiv m ne veš, ka) bi. Včasih me prevzamejo čustva žalosti in skrbi, ki jih tudi pred svojimi tremi otroki doma težko prikrijem. Po drugi strani pa mi ravno oni, in naša povezanost, dajejo navdih in pogum za delo. Navdih iščem tudi v knjigah, javijo šele v odraslem življe- aktivnosti, in da o svojih ob- klasični glasbi, slikah, prija- nju. Vsak organ ali tídvo čutkih govorijo. Zelo po- teljih. Tako se skozi naše ko utrpi poškodbe po zdravljenju. Večji je lahko tudi po- membno je ohraniti medsebojno zaupanje. Še naprej delo naučimo ceniti življenje in živeti vsak trenutek tak, jav sekundarnih tumorjev, morajo skrbeti tudi za zdra- kot je. Če v življenju korak za Do danes se je nabralo veliko ve otroke v družini, za part- izkušenj, kako nekatere ne- nerja in zase. Marsikateri ugodne posledice zdravljenja preprečimo ali zmanjšamo. partnerski odnos se poruši, vsi ne zdržijo tega pritiska. korakom, dan za dnem, spreminjaš majhne stvari, se velike stvari nekega dne spremenijo same od sebe." M* 6 Zdravie&lepoU, torek, i7. marca 2009 Kako deluje Aliskiren je prvi direktni zaviralec renina Vsak peti prebivalec razvitega sveta ima povišan krvni tlak. Najpogosteje gre za esencialno hipertenzijo, pri kateri je vzrok za nastanek neznan. Aliskiren Aliskiren je prvo novo zdravilo za zdravljenje esenciaine hipertenzije, ki je prišlo na trg po več kot 10 letih in neposredno zavira encim renin. pri s adkornih Moîca Šimenc Kaj je aliskiren in kako deluje? Aliskiren je zdravilo, ki znižuje povi § an krvni tiak. Pri uravnavanju krvnega tlaka je eden od pomembnih mehanizmov renin-angioten- zin-aldosteronski (RAAS) sistem. Ta sistem lahko zaviramo z različnimi zdravili, ki vplivajo na sistem RAAS na različnih mestih delovanja in tako znižujejo krvni tlak. Novo zdravilo aliskiren zavira delovanje encima renina in s tem se zavre delova- plazmi celo zniža za 30 do 80 odstotkov, s Čimer se zmanjša tudi tveganje za srčnožilne zaplete, povezano z zvišanim delovanjem renina v piazmi. Priporočeni odmerek je 150 miligra- mov enkrat na dan, bolniid pa ga jemljejo peroralno (v obUd tablet), najbolje vedno ob isti uri. Pri bolnikih, pri katerih tlak še vedno ni dovolj urejen, je mogoče odmerek zvečati na joo miii- gramov enkrat na dan. Učinkovito delovanje tudi v zgodnjih jutranjih urah nje sistema RAAS v točki Aliskiren je primeren za aktivacije. Aliskiren zniža sistolični in diastolični krvni tlak, znižanje se ohrani skozi celotni 24-urni interval. Drau Apotheke: lekarna v Beljaku, kler dobite nasvet v slovenščini! ř Mag. ph&rm. Nina S«iler Lastnica mag.'Nina Seller in mag. Barbara Sturm vam radi svetujeta v slovenskem jeziku. ■ zdravila izdajamo tudi na slovenske recepte -nudimo izdelke iz »1ternatlvr>e med id rte - homeopatska zdravila; cvetje Dr. Bach, mineralne soli Dr. SchCissler ■ ekskluzivna kozm&tikà \x lekarne: ViCHY; AVENE; LA ROCHE POSA Y; OLIVENKOSMETIK DR. THEI5S; SANOFLORE; EU60S; WEIEDA; WIDMER ■ naročila po elektronski posti all po telefonu ■ otroški kotiček U O t h 8 k e eS^Ukeit Drau Apotheke Mag. pharm. Nina Seller 9500 Beljak (Villach), Os&Î a cher Z«ile45, Avstrija Telefon: -^43- 4242/284 64 Fax: 4-43-4242/264 64-30 í-poita: pha rm azi e@d rau- a poth eke.at Sptetne stroni: v/ww .d ra u-a pot h e ke.at odprto: 6.00 -16.00 ob sobotah : 8.00 • 12.00 odrasle bolnike ne glede na spol, starost, indeks telesne mase. Pri 80 do 95 odstot- raziskave o vplivu aliskirena krvnega tlaka znižajo v dveh tednih po začetku zdravljenja. Znižata se tako sistolii- ni kot diastolični krvni tlak. znižanje pa se ohrani skozi celotni 24-umi interval, kar pomeni, da se ohrani učinkovito delovanje tudi v zgodnjih jutranjih urah. Bolnikom 2 biago do hudo okvaro ledvic ali jeter začetnega odmerka zdravila ni potrebno prilagajati. Aliskiren se za doseganje večjega antihipertenzivnega učinka sme jemati tudi z drugimi zdravili za zdravljenje zviianega krvnega tlaka. Ugodno zaščitno delovanje na srce in ledvice V svetu potekajo številne bolnikih tipa 2 Aliskiren delovanje renina v kih bolnikov se vrednosti ^g UÍ6 ZSŠČitDO na ledvice (zmanjšuje albuminurijo). na preprečevanje srčnožil- nih zapletov in s tem povečano možnostjo preživetja. Raziskave potekajo z bolni-ki s trebušno debelostjo, sladkorno boleznijo in bolniki s srčnim popuščanjem. V vseh raziskavah skupno sudeluje več kot 35 tisoč bolnikov. 2e opravljene študije so pokazale, da aliskiren pri sladkornih bolnikih tipa 2, ki imajo visok krvni tiak, zmanjšuje (bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem, ki je glavni pokazatelj za ledvično bolezen) za 20 odstotkov. Pri diabetikih s hipertenzijo druge stopnje (pri njej so vrednosti sisto- ličnega krvnega tlaka 160 ali več) se je ob osemteden-skem jemanju 300 miligra» mov aliskirena sistolični krvni tlak pomembno zniža]. Aliskiren ugodno deluje tudi na bolnike s srčnim popuščanjem. albuminurijo Dr. Dimitrij Kiančič, specialist interne medicine, Splošna Bolnišnica Dr. Franca Derganca Šempeter Izkušnja z zdravilom Aliskiren sem začel uporabljati v decembru 2008. Do sedaj se je zdravilo izkazalo kot učinkovit, varen antihi-pertenziv. Bolniki ga dobro prenašajo. povišan krvni tlak, kvarno pa vpliva na srce, ledvica in možgansko žilje). Veliko pa pričakuj i na tkivni raaís (r^n VeČina bolnikov z arterijsko angiotenzin-aldosteron) si-hipertenzijo potrebuje za stem, zdravljenje več zdravil, aliskiren je torej velika prido- bitev v paleti dosedanjh anti- krvnega tiaka hipertenzivov. Je novost sle- ugodne de mehanizma delovanja in prijemališča, saj direktno Aliskiren je velika pridobitev v paleti za zdravljenje povišanega QOSedanjlh antihiper-tenzivov. Aliskiren (upočasnil naj bi trend zade belitve srčne mišice), ledvi zavira renin (renin začenja cah z manjšanjem propust« kaskado reakcij, končni produkt pa je angiotenzin II, ki je med glavnimi krivci za nostl za beljakovine in s ten upočasnitvijo ledvičnega od povedovanja. Trenutno je zavarovalnica omejila uporabo zdravila pri sladkornih bolnikih s povišanim krvnim tlakom in povečano količino beljakovin v urinu (kar je seveda dolgoročno neugodno in kaže na prizadetost ledvic v sklopu sladkorne bolezni). Ti bolniki so ogroženi, saj povečana količina beljakovin v urinu pomeni nevarnost odpovedi ledvic, nenazadnje pa tudi večjo verjetnost smrti zaradi m ožgan» ske ali srčne kapi. To pa želimo tudi z al i ski renom preprečevati- Zdravje&lepotâ, torek, 17. marca 2000 p ro stata Pogovor: doc. dr. Ciril Oblak, specialist urolog, Klinični oddelek za urologijo, Kirurška klinika UKC Lîubljan-a Prostata « Moška spolna žleza prostata je ob rojstvu majhna, nato zelo počasi ali skoraj nič ne raste do začetka pubertete. Takrat pod vplivom moških spolnih hormonovp predvsem testosterona oz. dihidrotestosterona, postane zrela in meri približno 20 ml (ccm). Motca Šimenc korno bolezen, zoženje (striktura) sečnice, kamen v sečnici, okužba sečnice in/ali sečnika, kamen v sečniku, drugi tujki v sečnem mehurju, rak na prostati in sečniku in še nekatere druge bolezni sečnika." V puberteti se rast prostate umiri, kar traja nekako do 45. leta starosti moškega. Potem se začne nezadržna rast prostate do smrti, ki pa je lahko različno hitra. Odvisna je od več dejavnikov, naj-moinejši je spet moški spolni hormon," pojasnjuje doc. dr. Ciril Oblak, specialist urolog iz Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Katere urološke težave najbolj pogosto pestijo moške po ;o. letu starostí in ali je njihov vzrok vedno prostata? Kakšni so njihovi bolezenski znaki? "V tej starosti se najpogosteje začnejo težave zaradi povečanja prostate. Ker prostata l?ži tik pod vratom sečnika in skoznjo poteka sečna cev, povečanje žleze lahko povzroči tako imenovane simptome spodnjih sečil. Največkrat je to slabši curek seča, ki se lahko tudi prekinja, pogostejše uriniranje čez dan in ponoči. Čakanje na začetek curka, kapljanje po koncu mikcije. Vse te spremembe se pojavljajo počasi, zato jih moški dostikrat ših moških je vendarle v niti ne opazijo, ker jih neka- ospredju težava s simptomi Pri katerih bolezenskih znakih naj moški "postane po« zoren"? "Ce govorimo o resnih znakih, ki zahtevajo takojšen pregled, je to vsekakor pojav krvavega seča - pri tem obotavljanja ne sme biti. Povsem drugače je, če moški opazi kri v semenski tekočini. Praviloma to ni znak kakšne resne bolezni, prav pa je, da obišče zdravnika. Sprememba v velikosti testisov, zlasti če se pojavi pri mlajšem moškem, ki je sicer dostikrat neboleča, prav tako zahteva nadvse resen pristop. Tudi zaradi drugih sprer^emb, ki se pojavijo na zunanjem genitalu in jih zato zlahka opazimo, se moramo oglasiti pri zdravniku. Okužba s tipičnimi simptomi in znaki pri sicer zdravem mehkem tudi ne nastane kar tako in je zanesljivo treba ugotoviti, kaj je vzrok, še posebej, če se pri tem pojavi tudi krvav seč! Pri zreiej- spodnjih sed], ki jih največ« krat povzroča prav puv^čana p ros tata. " ko jemljejo za normalne. Opisane spremembe v delovanju spodnjih sečil niso vedno posledica le zvečane prostate. Podobne ali celo Kakšna so obolenja prostate enake težave lahko povzroči- ter ali in zakaj }e pomembno jo še nekatere druge bolez- zgodnje odkrivanje? Ali je za ni, kot je zoženje kožice, ki vsa obolenja prostate po- pokriva glavico spolovila (fi- moza), kar je pogostejše pri membno zgodnje odkrivanje? "Glede obolenj prostate so v benign o povečanje (po starem hipertrofija) in rak, Druge spremembe so manj pogoste in tudi manj pomembne. Akutno vnetje žleze je bolezen, ki jo moški kaj hitro zazna. Povzroča tipične težave: bolečine v spodnjem delu trebuha in presredku, težavno uriniranje, lahko se pojavi celo zapora seča, zvišana telesna temperatura in tudi mrzlica ni redka, bolnik je pravzaprav kar precej bolan. Kronično vnetje je drugačno, težave se po izraženosti spreminjajo, menjajo se obdobja, ko jih pravzaprav ni, poslabšanje se pojavi največkrat ob hladnejšem vremenu ali v prehodnih obdobjih toplo/hJadno in obratno." Kako se ugotavlja, kako resne so težave? Kaj bi morali moški sami vedeti, 3 oe vedo? "Kako resne so težave s spodnjimi sečili, pri mo« Škem je to sečnik, prostata in sečnica (seveda sem Štejemo tudi penis in mošnjo), predvsem z uriniranjem, lahko dobro ocenimo s pomočjo mednarodnega vprašalnika (IPSS), ki je preveden tudi v naš jezik in ga s pridom uporabljamo v dnevni praksi. Njegova vrednost je tudi v tem, da s tem pripomočkom ne samo ocenimo trenutno stanje, ampak s ponovnim izpolnjevanjem če^ nekaj mesecev ali ob letu, lahko ovrednotimo tudi dinamiko težav: se slabšajo, ostajajo nespremenjene ali so celo manjše, kar največkrat opazimo po uvedbi ustreznega zdravljenja. Poleg vprašalnika uporabljamo zrelih moških, ki imajo slad- ospredju vnetje (prostatitis), tudi pogovor, splošni urolo Doč. dr. Ciril Oblak, $p«ciali^ urolog Resni bolezenski znak, zahteva takojšen pregled pojav krvavega seča. f Šld pregled, precej koristnili podatkov nam lahko da tudi ultrazvočni pregled, vendar skozi trebušno steno lahko spodnjimi seClli. Rdzlog, zakaj želimo takšno stanje ugotoviti, je, da s pravočasnim in ustreznim zed urinltan|em? 4. Kako pogosto ste v oreteklem mesecu imeli težave. d3 ste zadržali urin. po^Ti ko ste začutili polrebo pa 5. Kako pogoslo sle v preteklem mesecu opazili Sj&ak curek urina? 6. Kako pogosto sle v preteklem mesecu morali napeti o?, prnisniti. dd ste taU u 7. Kako pogosto sK se v preteklem mesecu med spanjem zbudin, ker ste mouN urinirati? Skupni sèltMk: = »mu ZELO REDKO OBUMD POGOSTO ZELO PO60ST0 SKORU nimo 0 1 2 3 4 5 0 1 2 • 3 4 5 0 1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 5 NIKOU ENKMT DVUMT TRIKUT iniiHniT PETKMT MJlEi 0 1 2 3 4 5 javnikov. Predvsem je ločanje PSA, s katerim lahko odkrijemo in spremljamo tudi rak na prostati, ki ga seveda dokažemo s transrek-lalao uJlrazvaCno preiskavo in biopsijo prostate. Pomembna je možnost ultrazvočne preiskave, meritev pretoka seča, v nekaterih, sicer redkih primerih urodi-namske preiskave in ne nazadnje tudi vprašalnik IPSS. Tradicionalno zdravljenje prostate je bilo Še ne tako dolgo nazaj pravzaprav enostavno. Ko se je pojavil večji zastanek v sečniku zaradi opcšanja sečnega mehurja, ponavljajoče krvavitve iz prostate, kamen, okužbe ali izbočen j a v steni mehurja aH celo zapora seča, smo bolnika operirali. Nismo poznali načina, kako bi rast prostate zaustavili, Še manj, da bi jo z zdravili zmanjšali. Prihod uspešnih zdravil je spremenil marsikaj. Danes nam pri veliki večini bolnikov, ki pridejo do zdravnika pravočasno, uspe dvoje; - lahko le zmanjšamo simptome, ne da bi vplivali na rast žleze prostato, za kar se največkrat odločamo, kadar je prostata razmeroma majhna, vendar že povzroča težave. V ta namen svetujemo zaviralce receptorjev alfa (alfa blokatorje}. Na ta način zmanjšamo stiskanje sečni« ce, ki ga povzročajo gladke mišice, ki sestavljajo veČino žleze prostate. • če je prostata večja, lahko uvedemo zaviralce jalfa re-duktaze, ki žlezo zaustavijo rasti in jo v nekaj letih celo uspejo zmanjšati za 25 in več odstotkov, torej jo dobesedno "pomladijo". Številne raziskave so pokarale, da je najuspešnejše zdravljenje simptomov spodnjih sečil, ki jih povzročajo večje prostate, kombinacija obeh vrst zdravil. Moškim tako največkrat svetujemo, da se zdravijo z obema vrstama zdravil, ker imajo na ta način od zdravljenja največjo korist. Zaviralcev receptor jev alfa je več vrst, poznamo pa le dva uspešna zaviralca 5atfa reduktaze, finasterid in duta- sterid. Finasterid je dodobra preizkušeno zdravilo, ki je sedaj v Sloveniji dostopno že pod več imeni, dutasterid je novejše zdravilo. Slednje bo kmalu na tržišču tudi že v tovarniško pripravljeni kombinaciji, v eni kapsuli bo tako dutasterid in zaviralec recep- toriev alfa, tamsulozin." Brezplačni pregledi prostate v Ško^! Loki V ambulanti Diavita v Skofji Loki (spodnji prostori ZD Škof]a Loka) so pripravili serijo brezplačnih pregledov prostate za moške. Pregledi bodo potekali 25. in 30. marca ter 1., 6., 8., 15. in 20. aprila, udeležijo pa se jih lahko tisti moški, ki imajo seštevek točk iz spodaj objavljenega vprašalnika 12 ali več, ne glede na to, ali se zaradi težav s prostato že zdravijo ali ne. Za preglede, ki jih omogoča farmacevtsko podjetje Glaxo SmithKline, se je potrebno predhodno naročiti in s seboj prinesti izpolnjeni vprašalnik, napotnica splošnega zdravnika pa ni potrebna. Naročanje poteka vsak delavnik med 14. in 18. uro po telefonu 050/339 460 ali po elektronski pošti diavita 8 iol. net. Brezplačni pregied prostate bo obsegal komentar vprašalnika, odvzem krvi za določitev prosta-tičnega specifičnega antigena, ki se ga uporablja za oceno stanja prostate In zgodnje odkrivanj raka na žlezi, urološki pregled in UZ prostate. Moški bodo naknadno prejeli tudi pisni urološki izvid. 8 Gorenjci in zdravje "Pravzaprav nič posebnega ne počnem za svoje zdravje. Dvigujem otroke, pa na ajpske sm\iči grem včasih ... Sem se pa s športom bolj uk-varja) pred leti, ko je biia stiska s časom manjša." (Borut Veselko, direktor Prešernovega gledališča Kranj) Zdravie&lepota, torek, 17. marca 2009 Arterosklerozo odkrili celo pri trina j stletnikih Novo biološko zdravilo za revmatoidni artritis Presaditve ledvic: Starejši primerni kot darovalci retirana telesna teža je eden od največjih dejavnikov tveganja 2a nastanek arteroskieroze. Čeprav je dolgo veljalo, da žile poapnevajo pri odraslih, je Srudija, ki so jo opravili znanstveniki iz Univerze v Kansas Cityju (Missouri), potrdila, da do arteroskleroze lahko pride tudi pri otrocih. V študiji je sodelova]o 70 otrok {34 dečkov in 36 deklic) v starosti od 6 do 19 let {povprečna starost je bila 13 let). Vsi so imeli preveliko telesno težo. 57 % jih je bUo debelih. Vsak tretji je imel sisiolični krvni tlak nad 95. Vsi so imeli povišan celokupni holesterol, trigliceride in LDL holesterol. Izkazalo se je. da je bila debelina intirae-medije v vratnih arterijah (gre za metodo ocenjevanja napredovanja arteroslde-roze) pri njih podobna kot pri 45-letiiikih. Za- debelitev je bila sicer mehkejša in manj poap- nela, kot je običajno pri odraslih. Povprečna izmerjena debelina intime-medije je bila 0,43 milimetra, največja izmerjena pa 0,75 milime- tra. Največ otrok s poapnenimi žilami je bilo v skupini, pri kateri so izmerjene vrednosti trigli- ceridov presegle 11,1 mmol/1. Delež je znašal kar 88 %. (American Heart Association; kk) vropska komisija je konec januarja letos odobrila uporabo novega biološkega zdravila todlizu-mab za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom. Zdravilo todlizumab se Jahko uporablja v kombinaciji z metotreksatom ali kot samostojno zdravljenje, pri tem pa z novim mehaniz« mom delovanja prinaša nove možnosti za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom. Primemo je za zdravljenje zmerno do hudo aktivnega revmatoidnega artritisa v kombinaciji z metotreksatom pri odra^jlili boliiikili, ki se niso zadostno odzvali na predhodno zdravljenje z enim ali več imimomoduliraj očimi anti- revmatíčnimi zdravili ali zaviralci tumoijev ne- krotizirajočega faktorja (TNF) ali taiánega zdravljenja niso prenašali. Todlizumab je prvo humanizirano monoklonsko protitelo, ki deluje kot zaviralec aktivnosti preko receptorja za ÏL-6. Predstavlja nov mehanizem delovanja, s katerim zmanjšuje učinke lL-6, ki je pomemben sproži- lec procesa kroničnega vnetja. Tako zdravilo prispeva k upočasnitvi ali celo ustavitvi nepovrat- rdh sprememb na prizadetih sklepih, s čimer se pri tdi bolnikih ohranja zmožnost za delo. (kk) etrospektivna analiza podatkov za več kot 23700 presaditev ledvic pri osebah, starih 60 let ali več, ki so jo opravili raziskovalci Kalifornijske univerze v Los Angeiesu, je pokazala, da so za darovalca primerni tudi starejši ljudje. V analizi so primerjali izide presaditev mlajšega živega darovalca (starost manj kot 33 let), starejšega živega darov^ca (starost 55 letin več), mrtvega darovalca, izbranega po standardih, in mrtvega darovalca, izbranega po običajnih merilih. Kratkoročni izid presaditve je bil najboljši takrat, ki je bil darovalec mlajši. Če je bil darovalec starejši, je bilo 3-letno preživetje presajene ledvice sicer nekaj manjše, preživetje prejemnika pa podobno, kot pri mlajšem živem darovalcu. Tudi če je bil darovalec starejši od 63 let, je bilo preživetje pri 13 odstotkih prejemnikov več kot 8o-odstotnq. Najslabši izid je bil pri presajanju ledvice mrtvega darovalca, ki so ga izbrali po razširjenih merilih. Umrljivost prejemnikov ledvice mrtvega darovalca je bila kar 2,5-krat večja kot umrljivost prejemnikov ledvice živega darovalca, starejšega od 55 let. (Ame-rican Journal of Kidney Diseases; kk) Spomladansko utrujenost preženejo sadje, zelenjava, neoluščena žita in gibanje Babbara Hrovatin, dr. med nasi^et Utrujenost je eden od najbolj pogostih simptomov nasploh. Vsak peti bolnik, ki obišče splošnega bolnika, kot Vse to zmanjšuje kakovost tost, nemoč, ki ju pogosto s premi j a j o raz dra žl j i vos t, motnje spanja, glavoboli. eno od glavnih težav navaja utrujenost. Utrujenost je zelo nespecifični bolezenski znak in je na njegovi podlagi težko karkoli diagnostično zaključiti. Lahko se pojavlja ob normalnem telesnem in duševnem naporu kot znak, da telo potrebuje počitek, spremlja pa tudi praktično vse bolezni, ki jih poznamo, življenja in tudi delovno učinkovitost. Vzroki za spomladansko utrujenost niso znani, domnevamo pa, da je vsaj deloma kriva prehrana, ki je pozimi bolj kalorična, manj vitaminska, bolj mastna, hkrati pa se veČina ljudi manj giblje. Vsaj deloma k slabšemu počutju prispeva tudi vreme. Domnevamo. ški pregled z ustrezno diagnostično obravnavo, da ne spregledamo morebitnih organskih vzrokov utrujenosti: peianje notranjih organov, morebitne hormonske spremembe, vnetja... Utrujenost nam vedno nakaže, da se s telesom in/ali dušo nekaj dogaja in je pravzaprav povabilo, da bi pogledali vase in se začeli bolj prijazno "obravnavati". Preventiva? Se vedno je, tudi znanstveno dokazano, osnova od pešanja srca, ledvic, jeter, da je približno tretjina odra- zdravja in dobrega počutja drugih notranjih organov do slih ljudi vremensko preob- zdrav način življenja. Za motenj delovanja živčnega in hormonskega sistema, infekcij ... Spomladanska utrujenost kot posebna bolezen medicinsko ne obstaja, jo pa vsako leto na prehodu iz zime v pomlad navaja precej ljudi. Gre za nerazložljivo izže- čutljivih. Pri bolezenskih optimalno delovanje orga- stanjih, h katerim je človek sicer nagnjen (alergije, depresije, aritmije ...), je vreme lahko sprožOni dejavnik, ne moremo pa reči, da je povzročitelj bolezni. Pri dolgotrajni, nerazložljivi utrujenosti je potreben zdravni- ni z ma in dolgoživost ničesar boljšega ali "močnejšega" ne poznamo. Za človeka je ustvarjena prehrana, ki temelji na rasdinah: sadje, zelenjava, neoluščena žita, oreški in semena, na drugi strani pa naj bi na naših krožnikih bilo manj hrane kronične utrujenosti in živalskega izvora: mesa in splošne oslabelosti pa je do- predelanih mesnih izdelkov, brodošei tudi koencim Q10, manj mleka in mlečnih iz- ki sodeluje pri nastajanju delkov, absolutno pa manj (ali še bolje - nič) t. i. hitre prehrane. Hamburgerji; čip-si, palčke, piškoti ... so hrana, ki ji je industrijska predelava odvzela vse tisto, za kar vemo, da na zdravje človeka vpliva dobro: vlaknine, antioksidanti, flavonoidi, vi« tamini, minerali.... skratka snovi, ki jih organizem vsak dan potrebuje za to, da se obnavlja in da se dobro počutimo. Pri spomladanski utrujenosti si do boljšega počutja lahko pomagamo z nekaterimi prehranskimi dodatki in naravnimi zdravili • kot tonika in adaptogena delujeta korenina ginsenga in rhodi-ola rosea, za zmanjševanje celične energije - vse na voljo tudi v slovenskih lekarnah in specializiranih prodajalnah. V času izrazite utrujenosti poživila (kavo, energijske pijače, alkohol...) odsvetujemo. Vendar - dodatek je lahko le dodan na temelj zdravega načina življenja in ga, ne glede na kakovost in delovanje, ne more nikoli nadomestiti. Tabletka ne bo nikoli nadomestila tistega, kar s svojim telesom in dušo počnemo vsak dan, Zdrava prehrana, gibanje in ljubeč odnos do sebe in sveta sta temelj zdravja in najboljša preventiva pred vsemi boleznimi in tudi pred spomladansko utrujenostjo. GORENJSKI GLAS torek, 17, marca 2009 EKONOMIJ M / FIN) Stefan .za rgi @g-gi «s.si 17 Kupci Iplesa vse bolj nelikvidni Na domačem trgu se podaljšujejo plačilni roki, pri izvozu na Vzhod pa v Alplesu vse bolj občutijo naraščajočo nelikvidnost. • Stefan Žajíci Železniki • Pohištvena indus* trija je bila že ob napovedi gospodarske krize omenjena kot druga panoga, takoj za avtomobilsko, ki jo utegne gospodarska recesija najbolj prizadeti. Kako premagujejo te težje čase» smo se pogovarjali z Francem Zupancem. direktorjem Alplesa, največjega in naj prepozna vnejšega izdelovalca pohištva pri nas. Pohištvena industrija, Id izdeluje bolj trajne dobrine, spada med panoge, ki jih recesija bolj prizadene. Kako jo ol>ćutile v Alplesu? "Prve vplive recesije smo v Alplesu občutili že od začet- Franc Zupane ka lanskega leta. zlasti na hr« vaškem trgu. Prodaja v Slo- bo še poslabšala, odpuščanje usklajujemo z umirjanjem veniji se je lani celo povečala zaposlenih ne bo potrebno." cen surovin in materialov na za tri odstotke, na Hrvaškem povsem drugače. Znano je, da smo bili sredi 90. let v velikih težavah in za rešitev ^ pred stečajem smo na Sklad republike Slovenije za razvoj prenesli celotno družbeno premoženje tedanjega Aiple- sa. S pomočjo Sklada smo prestrukturirali dolgove in s tem omogočili začetek sanacije. Sanadja je uspela predvsem zaradi dobrega poslovanja družbe Alples Lesni program, ki je bila ena od sedmih družb znotraj holdinga Alples. Ker smo bili v lasti sklada, je bila to državna lastnina, ki se ni mogla lastniniti kot družbena lastnina s certifiJca ti, paČ pa se j e sklad odločU, da Alples leta zooo proda na javnem natečaju. Kandidatov za nakup je bilo tedaj več. med njimi na primer tudi novomeški Novo-svetovnih trgih. Precejšnja ies. Ker smo se zavedali ne- pa smo beležili n-odstotni Kakšen je bil vaš lanski po- dodatna sredstva pa name- varnosti prevzema Alplesa s padec prodaje. V celoti pa slovni rezultat? njamo za produktno pospe- strani Novolesa in možnih smo beležili štiriodstotni pa- 'Lanski poslovni rezultat ševanje prodaje. Kakšno bo negativnih posledic, smo dec prodaje v primerjavi s je bil pozitiven, saj smo ime- letos poslovanje, pa bo odvis- ustanovili drxažbo Klasika, d. preteklim letom. V državah li 240 tisoč evrov dobička, no od nadaljnjega razvoja 0. 0., s sedemdesetimi druž-vzhodne Evrope, kamor več Uresničili smo tudi vse veli- svetovne gospodarske krize. " beniki, ki je na razpisu za na- izvažamo, se finančna kriza ke investicije, predvsem v kup uspela. Ta način privati- se močneje odraža zaradi ve- skladiščno-distribudjski cen- Velike Investicije lani so zadje se nam še danes zdi like zadolženosti in neiikvid- ter, vreden osem milijonov verjetno zahtevale zadolže- najprimernejši v našem oko-nosti. Države» ki niso v Ev- evrov. To nam odpira nove vanje. Imate z odplačili kre- lju, saj jc lastništvo razpršc- ropski uniji, se branijo s pro- razvojne možnosti, saj so se ditov kaj težav? no na največje možno števi- tekdonističnirai okrepi - ca- sprostile površine v proiz- "Za dobro polovico vredn> lo, ki ga zakon Še omogoča. rinami in spodbujanjem po- vodnih prostorih. S to inve- sti investicije v skladiščno- Iz naslova privatizadje tako trošnje domačega blaga. Po- stidjo bomo trgu lahko po- distribudjski center smo pri- družba Klasika, d. o. 0., kot hištvo je tudi dobrina, katere nudili več programov, skraj« dobili dolgoročne bančne vire Alples nimata več nobenih nakup je mogoče odložiti." šali dobavne roke in povečali financiranja. Večji problem obveznosti. kakovost izdelkov, smo pa postaja nelikvidnost naših Da pa so se na skladu pra Kako kaže letos? trgu ponudili tri nove progra- .kupcev, saj nam že podaljšu- vilno odločili in nam zaupali. "V prvih dveh mesecih v me: otroški program Planet, jejo plačilne roke za trideset jasno kažejo težave Novolé-Sloveniji beležimo štiriod- program dnevnih sob Forma in več dni. Ta nelikvidnost je sa> saj če bi nas tedaj oni ku' stotni padec prodaje, na Hr- in program predsob Koda. še posebej prisotna na ju- pili, nas danes lahko ne bi vaškem pa je padec Se večji Lelos pripravljamo nov pro- govziiodnih tt^i. Z bankami bilo več. Alples je lorej v lasti zaposlenih in ne menedž» menta, podobno torej kot so- kot lani. Ali na to vplivajo po- gram spalnic, nov kosovni zgledno sodelujemo." lirični odnosi ali pa slaba program in program vgrad- ekonomska situacija, težko nih omar po pomeri kupca." Pred nedavnim so Alples in sednji Domel, kjer so to izve- ocenjujem, ugotavljamo pa, vas osebno na televiziji dli z družbo pooblaščenko. da je zadolženost hrvaških Bo poslovanje letos tudi po- omenili med podjetji, kjer Ali je to bolje kot na primer v potrošnikov bistveno večja zitivno? je bil izveden menedžerski Niku ali Indramatu, ki sta kot slovenskih. Povečuje pa "V Teh razmerah je bilo se- odkup, tako rekoč prišteli bOa prodana tujcem, bo po- se tudi konkurenca drugih veda treba optimizirati stro- so vas med tajkune, ki da kazala prihodnost. Zatrdim ponudnikov. V letošnjem po- ške do skrajnosti. Eden od danes celo c^ožajo sloven- lahko, da se obnašamo druž- slovnem načrtu smo predvi- ukrepov je tudi prehod na deli desetodstotno zmanjša- 36-umj tedenski delovni čas nje povpraševanja po našem 2 uveljavitvijo subvendonira- ski bančni sistem. Kaj pra vite na to? beno odgovorno. Vse presežke sredstev vlagamo v razvoj "Reči moram, da je bilo družbe in v znatni meri pod- pohištvu. Trenutno ta plan nja s strani države. Kljub vi- poročanje televizije nekorek« piramo družbene aktivnosti dosegamo, če se situacija ne soki lanski inflaciji cene tno, saj se je Alples lastninil v Selšld dolini." IguBgANA Avto prevoz ni ki zahtevajo ukrepe Na Sekciji za prevoz blaga v cestnem prometu Združenja za promet prj CZS pričakujejo, da bo Vlada RS v čim krajšem času na podlagi konkretno izraženih ukrepov in postavljenega ultimata na kriznem sestanku avto prevoz ni kov v Celju resno pristopila k reševanju krize v slovenskem avtoprevoz-ništvu. Predlagajo pet ukrepov: sprejetje strategije za spodbujanje nakupa varčnejših in ekoloških tovornih vozil in avtobusov ter izplačilo že obljubljenih subvencij; uvedbo ko* mercialnega goriva za prevoznike blaga In potnikov; ureditev plačilne nediscipline; nadzor nad nelojalno konkurenco v prevozništvu; čim prejšnjo uvedbo sistema za plačevanje uporabe avtocestne infrastrukture brez ustavljanja za tovorna vozila in avtobuse, t, Ž. ^kofja Loka V LIH brez elektrike in plač Kriza v Loških tovarnah hladilnikov • LTH se nadaljuje. Elek-tro Gorenjska je tej povsem nelikvidni družbi v sredo zaradi dolga v višini devetdeset tisoč evrov za en dan izklopil električno energijo, zaposleni pa tudi do vključno včeraj Še nibo dobili obljubljenih šeststo evrov akontacije januarske piače. Kako hudo je zaradi pomanjkanja materialov motena proizvodnja, kaže podatek» da so v prvih dveh mesecih letos naredili le za 1,4 milijona evrov izdelkov, kar je sicer proizvodnja, ki bi jo morali narediti v enem mesecu. Sicer pa naj bi ta teden na ministrstvo za gospodarstvo oddali program in zaprosili za državno pomoč. Kot smo že poročali, pripravljajo dokapltalizacijo, za rešitev nelikvidnosti pa naj bi prodali tudi del nepremičnin, ki bi jih nato vzeli v najem» S. Ž. Odpiranje začasnega računa preko spleta Cveto Zapldtntk vplačanem kapitalu. Potrdilo je družbenikom, ki so vplača- Kranj • Gorenjska banka se li osnovni kapital na račun, je med prvimi bankami v odprt preko spleta, dostopno Sloveniji vključila v sistem v registru potrdil vplačanega e-TRR, s katerim bodočim kapitala in je enakovredno pravnim osebam od 1. mar- klasično izdanemu potrdilu. ca dalje omogoča odpiranje Za novoustanovljena pod- depozitnega računa za vpla- jetja in samostojne podjetni- čilo ustanovnega kapitala ke, ki bodo do 30. junija od- tudi na daljavo preko spleta, prli transakcijski račun, Go-Fizične osebe oz. družbeni- renjska banka še vedno poki bodočih pravnih oseb lah- nuja ugodnosti, ki vključuje-ko preko portala e-TRR jo brezplačno vodenje transih ttp://€ vem, go v. si/etrr/) z akcijskega računa za šest uporabo kvalificiranega digi- mesecev, brezplačno pristop-talnega potrdila oddajo vlogo nino za elektronsko banko za odprtje začasnega depo- LrNK+ in LINKc, brezplačni žitnega transakcij skega raču- plačilni promet v državi přena za vplačilo ustanovnega ko elektronske banke za tri kapitala družbe, ki je pogoj za ustanovitev družbe oz. za mesece, brezplačno enoletno Članarino za poslovno vpis družbe v sodni register, kartico Activa-M as ter Gard Banka po vplačilu osnovnega ter 25-odstotni popust pri kapitala na začasni depozitní stroških odobritve prvega transakcijski račun izda elek- kratkoročnega oz. doigoroč- tronsko podpisano potrdilo o nega kredita. Polom Istrabenza Cveto 21aplotnik tudi v vrednosti delnice» njen ..............................................................................tečaj je v enem tednu "str- Kranj • Indeks najpomemb- moglavil" za dobrih 31 od- nejših delnic na Ljubljanski stotkov. Delnica Gorenja je borzi SBI TOP se je minuli pridobila na vrednosti 15,7 teden zvišal za 2,2 odstotka, odstotka, Aerodroma Ljub- indeks SBI 20 se je spreme- Ijana 5,2 odstotka, i45 12,95 9.5S2.46 2.117,12 82S,S8 L/UBgANA Banka za premožnejše Skupina KD Group je borzno posredniško družbo KD BPD preoblikovala in preimenovala v KD Banko. V banki bodo strankam ponujal? storitve zasebnega in osebnega bančništva ter vse storitve» ki jih je že prej tržila borznoposrednlška družba. Na trg zasebnega bančništva vstopajo z blagovno znamko KD Privilege, pri tem pa bodo "nagovarjali" predvsem stranke, ki imajo na računu vsaj sto tisoč evrov. C. Z. STANOVÍNJSW KREDH "lissai i OBANKA I » 4 k f < i i8 KMETIJSTVO cvtto.zaplotnik si GORENJSKI GLAS torek» 17. marca 2009 Bolje naj bi ščitili kmetijska zemljišča CVETO 2APL<>rNix jetje načrtov, so se strinjali, ..............................................................................da bi ga morali podaljšati v Ljubljana • Minister za kme- prihodnje leto. V združenju tijstvo, gozdarstvo in prehia- občin so tudi predlagali mino Milan Pogačnik in pred- nistrstvu. da bi kmetijska in stavniki Združenja občin stavbna zemljišča ter del goz- Slovenije s predsednikom dov.tó so pomembna za raz- Robertom Smrdeljem nà voj občine, prenesli s sklada čelu so se prejšnji teden do- na občine. Dogovorili so se, govorili za učinkovitejše re- da bodo o tem razpravljali pri Ševanje nekaterih odprtih spremembah zakonov o vprašanj. Minister je ugotav- skladu ter o kmetijsldh zem- Ijal, da je država dosJej slabo Ijiščih. Kar zadeva izkorišča- skrbela za (najboljša) kmetij» nje evropskega denarja, je ska zemljišča, zato bo minis- minister napovedal, da pri- trstvo še toliko bolj pozorno pr a vi j ajo spremembe progra- na to, kako bodo občine pri- ma razvoja podeželja, s kate- pravile prostorske načrte, rimi bodo povečali delež sofi* Ministrstvo namreč pri pri- nandranja nekaterih investi- pravi teh načrtov najprej daje dj. 2e zdaj je v okviru pro- smemice in nato še soglasje grama nekaj razpisov, na kaza del, ki zadeva kmetijska terih se za denar lahko pote-zemljišča. Doslej je za to od gujejo tudi občine. To so raz-občin prejelo 60 vlog, še pri- pisi za komasacije, za ohra-bližno 150 jih pričakuje. Ker njanje in izboljševanje dediš-bo delo težko opravilo do âne podeželja ter za obnovo konca leta, ko je rok za spre- in razvoj vasi. 2 IR^ Kmečke žene bodo zborovale članice Društva kmečkih žena Žiri se bodo v petek ob 19. uri zbrale v gasilskem domu na DobraČevi na občnem zboru, na katerem bodo obravnavale poročila o lanskem delu in le* tošnji program izobraževanja. Zbor jim bodo popestrili pevska skupina Nasmeh, harmonikarica Zala Naglič ter Lucija in Stana Kosmač, ki bosta zaigrali skeč. C. Z. Bled O cepljenju In podlagah sadnega drevja Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled vabi v petek ob 10. uri v zadružno predavalnico na predavanje (s praktičrtim prikazom) o cepljenju in podlagah sadnega drevja. Predaval bo Anže Legat. C. Z. KRANJSKI VRTCI VABIMO STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 vpis otrok bo potekal od 23. marca 2009 do 8. aprila 2009 na UPRAVI KRANJSKIH VRTCEV • v strokovni službi VSAK DAN od 9.00 do 14. ure ob SREDAH do 16.30 in ob PETKIH do 12. ure Informacije na telefonskih Jtevilkah 04/20 19210in 2019212; Vtogo za vpis, pogodbo o plačilu in kriterije za sprejem lahko dobite na upravi Kranjskih vrtcev in na spletni strani 2 naslovom: http://v-vrtci.kr.edus.sl. Za novo šolsko leto, to je od 1. septembra 2009, RAZPISUJEMO NASLEDNJE PROGRAME! DNEVNI PROGRAM 23 otroke od dopolnjenega 11. meseca starosti do vstopd v iolo, ki traja 6-9 ur CICieANOVE URICE za otroke od 4-6 leta 1x tedensko v popoldanskem času Ob vpisu dobite PUBLIKACIJO, v kateri se vam podrobneje predstavljamo! V torek, 17. marca, ob 9.30 In 16.30 organiziramo DAN ODPRTIH VRAT, kjer si boste lahko ogledali vrtec kamor nameravate vpisati svojega otroka. PRIDITE, POGLEJTE, POVPRAŠAJTE I Ustanovili zvezo čebelarska zveza Zgornje Gorenjske se je z vključitvijo še štirih čebelarskih društev preoblikovala v Čebelarsko zvezo Gorenjske, ki združuje devetnajst društev. CVFTO ZAPLCTTNIK Breznica • Na petkovem občnem zboru Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske so se zvezi, ki je te doslej zdniže- vala petnajst čebelarskih društev, priključila še štiri • Besnica, Britof-Predoslje, Goriče in Naklo, ki so bila doslej vključena v Medobčinsko zvezo čebelarskih društev Kranj. Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske je z vključitvijo novih društev spremenila pravila in se preimenovala v Čebelarsko zvezo Gorenjske s sedežem v Skofji Loki. Delegati društev so za prvega predsednika Marijan Novak, prvi pred$ednil( Čebelarske zveze izvolili Marijana Nova- zveze Gorenjske ka (ČD Škofja Loka) in za zveze Zgornje Gorenjske podpredsednika {anka S. Gorenjskem, pripraviti čebe- predavanjih boijša udeležba izobraževalno kulturnega larsld dan s predstavitvijo če- kot predlani» da se v društva središča v Lescah. Kot je ob belarstva, čebeljih pridelkov Na občnem zboru so za jn čebelarske opreme ter pri- vključuje vse več mladih in da so tudi čebele minulo tem dejal radovljiški župan Janko S. StuŠek, je občina, "naj čebelarja" Zgornje dobiti partnerja za odkup zimo bolje prezimile kot ki vodi investicijo, doslej Gorenjske razglasili Dra- presežkov medu. Sodelovali leto prej. Za piemenilno po- pridobila zemljišče, načrte ga Kotnika (ČD Bohinj) ^^^^ P^ začetnih delih za stajo na Zelenici niso dobili in gradbeno dovoljenje in v čebelarja s 74 panfi in gradnjo čebelarskega doma v vzrejnega dovoljenja, zato je to vložila 217 tisoč evrov. Lescah, organizirali predava- tudi niso oddali v najem, kot Objekt, v katerem bodo polzelo delavnega y čebelar- nja za čebelarje in potrošnike so sklenili lani. Veliko so nilnica medu, satnišnica, ski organizaciji, za "naj medu, srečanje gorenjskih pričakovali od projekta čez- razstavni prostor, trgovina s župana", ki podpira čebe- čebelarjev in že tradicionalno mejnega sodelovanja čebel- čebelarsko opremo, medom larstvo, pa radovljiškega srečanje na Zelenici, izdali na matica - skupna osnova in izdelki iz medu ter pros- župana Janka S. Stuška. vsaj dve številki Kranjske čebelarjenja, ki pa ga avstrij- tor za izobraževanje, bo stal čbele, predlagali spremembo ska stran doslej ni podprla. 1,2 milijona evrov. z gradnjo pravilnika o gradnji pomož- Cena medu je lani porasla pa bodo začeli le, Če bodo od Stuška (ČD Radovljica}. Novi nih objektov, med katere so- približno za petino, k temu države in Evropske unije predsednik je ob predstavitvi dijo tudi čebelnjaki... pa je po Nočevem mnenju pridobili vsaj 70 odstotkov letošn j ega programa dela de- Boštjan Noč, ki je vodil jai, da bodo poskušali urediti Čebelarsko zvezo Zgornje položaj plemenilne postaje Gorenjske vse od ustanovit- poleg slabše letine prispevala tudi velika promocija medu in izdelkov iz medu. denarja. Čebelarska zveza je podprla gradnjo doma in pooblastila upravni odbor za na Zelenid, se dogovoriti za ve leta 2002, je povedal, da Nadaljevali so s pripravami podpis dogovora o sodelova-eno ocenjevanje medu na je bila lani na čebeiarskih na gradnjo čebelarskega nju pri gradnjL Izredni odstrel sivih vran Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo, s katero upravljavcem lovišč omogoča odstrel sivih vran tudi v času, ko sicer lov ni dovoljen. CvetoZaplotnik dle ljudi, v enem primeru je sivih vran, dvanajst družin je marca do 9. avgusta. Lovci napadeni iskal tudi zdravni- dobUo skupno šestnajst za- morajo pri lovu na vrane Kranj • Sive vrane so se zara- ško pomoč. di dobre prilagodljivosti in _ ugodnih življenjskih razmer, htev za povračilo škode po spoštovati načela lovske eti» vranah, oškodovanim pa so ke, izrecno jim je prepoveda« -------,—---------.... y Q jç I 1. izplačali za več kot tri tisoč no streljati v gnezda. Sicer predvsem velike ponudbe ' ^ ^ evrov odškodnine. Škoda je pa gnezdi le še manjši del hrane v bližini naselij in na tipravljavskem območju ^^ „a neiovnih površinah, vran, ostale se združujejo v jate, ki štejejo tudi do petsto "članov". odlagališčih odpadkov, preti- povzročajo sive vrane po podatkih ministrstva za rano namnožile in povzroča- največ škode na območ- kmetijstvo, gozdarstvo in jo občutno. V kmetijstvu so jih intenzivne pridelave prehrano jo je bilo predlani Na kmetijskem ministr- se povečale škode na poljšči- zelenjave še zlasti na ^^ 8.000 evrov, Sani pa že stvu se zavedajo, da samo z nah, vrtninah in na balah sena, največji problem pa imajo pridelovalci zelenjave v bližini mest, kjer ni dovolj Kriškem polju. skoraj trikrat več - 22.800 odstrelom ne bo možno evrov. Škoda je zanesljivo še uravnati številčnosti sivih večja, kot kažejo podatki, saj vran, zato so dali pobudo Za« Za škodo na lovnih površi- jo vsi ne prijavljajo: naravne hrane, Škodo pov- nah so odgovorni upravljavci vodu za gozdove Slovenije Lovna doba za sivo vrano za izdelavo projekta, v kate- zročajo na oknih, fasadah in lovišč, za škodo na ostalih je od 10. avgusta do 28. fe- rem bi dali poudarek reseva- rastlinjakih, ljudje se prito- površinah pa ministrstvo za bruarja, ministrstvo pa je na nju problemov v mestnem žujejo zaradi hrupa in iztreb- kmetijstvo, gozdarstvo in podlagi številnih pozivov po okolju. Zavod bo pri tem k kov. Ogrožajo druge ptice, prehrano. Kot je povedal podaljšanju lovne dobe izda- sodelovanju povabil lovsko saj se prehranjujejo tudi z Srečko Žerjav, direktor stro- lo odločbo, s katero uprav- zvezo, društvo za opazova- laja m majhnimi ptiči števil' nih zavarovanih vrst. Znani kovne službe Lovske zveze Ijavcem lovišč omogoča, da Slovenije, so lovske družine posežejo v populacijo sivih nje in proučevanje ptic, sokol a rsko zvezo in druge soprmien.kosovranenapa- lani odstrelile skupno 4.380 vran tudi v obdobju od 1. organizacije. i « ) ? i i I GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 N) Á / PISM 19 Če upoštevamo ljudski koledar, smo pred dnevi z gregorjevim že stopili v pomladni čas. No, uradno se bo to zgodilo v petek ob 12.44. vsekakor dober razlog za veselje, ampak ... Sodite tudi vi med tiste, ki že ob sami besedi pomlad začutite spomladansko utrujenost? Zakaj je ne bi prelisičili z nekaterimi spomladanskimi Z€ išči. Pavia Kuner Preležali bi celo popoldne črnega bezga (Sambuoas nigra}, koprive (Urtica dioica) ali regrata flaraxacuni officinale). Spomladi začno brsteti tudi vršički iglavcev, ki so Pomlad je čas, ko vse brsd, nam lahko v veliko pomoč cveti in poganja. Tudi člove- pri lajšanju pomladnih težav. ku da novih mo6 in novega zaleta. Žal ob koncu zime Redno pijmo čaj iz smrekovih, jelkovih ali borovih vršič- oziroma ob nastopu spomla- kov, Id ga pripravimo kot po-danskega vremena veliko parek: dve žlički vršičkov po- Ijudi čuti utrujenost, izčrpa- parimo z vrelo vodo in p;isti- nost, zaspanost, brezvoljnost, čemur kratko in jedr- mo stati deset minut Popijemo skodelico z medom osla- nato pravimo spomladanska jenega čaja po kosilu, lahko utrujenost. Sonce pridobiva pa tudi že zjutraj, na moči, višje temperature pa posledično vplivajo na de- mešanice proti Pomladanska zelišča zoper pomladansko utrujenost lovanje našega organizma. Dvig temperatur povzroči, da se telo začne ohlajati, žile utrujenost« Skodelico čaja lahko spijemo Telo in duha poskušajmo že zjutraj, skodelico pa po se razširijo, pretok krvi v zbistriti s poparkom iz ko- kosiJu. Izkaže se tudi rožma-organe se poveča, presnova prive in poprove mete (Men- rinov poparck (Rosmarinus organizma se pospesi in s tem telo porablja več energi- ta X piperita). 2ličko zeli pre- officinalis): z iitrom vrele lijemo s skodelico vrele vode vode poparimo štiri Žlice ze- je, zato zapade v stanje utru- in pustimo stati deset minut lišča in pijemo do tri skodeli- jenosti. Spomladanska utrujenost, ki se kaže predvsem kot zaspanost v popoldanskem času, se pojavi tudi zaradi pomanjkanja vitaminov, zlasti vitamina C. Njene žrtve so najpogosteje ljudje s slabim imimskim sistemom in prav takšno fizično kondicijo. So pa tudi ljudje, ki pomladne utrujenosti sploh ne zaznajo. Čaji iz spomladanskih rastlin Proti spomladanski utrujenosti je najbolje uživati čaje ali solate iz nekaterih spo- Rožmarin poživlja mladanskih zelišč, denimo in preganja zaspanost ce čaja na dan. Pozitivne učinke bomo dosegli tudi z lipovim (Tillia cordaU) ali kamiličnim (Chamomilla recutita) poparkom. Popijemo po dve skodelid kakšn^a od teh poparkov na dan. Utrujenost, zaspanost in izčrpanost bomo pregnali še z mešanico iz regratovih listov in korenine, rožmarinovih listov in rabarbarine korenike (Rheum palmatum). Zelišča dobro zmešamo, vzamemo čajno žličko mešanice, jo prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pijemo eno skodelico čaja na dan, pol ure po kosilu. T rži ská DO I ici Id odŠla spat PoHasta sta mi po* zlorMli pravo in mc celo v . r J vedala, da bosta hčeri poslala plačilnem nalogu navedli kot trCnirS StrOQOSt plaCUnl nalog in na moje pričo proti lastni hčeri. Da ni- vprašanje, kakšna bo kazen setn dolžna pričati proti svo- Da je policija pomemben ^^ ^^ organ za zagotavljanje reda v državi, mi je jasno in mspor^ vorila, da okoli 100 ťvrov. Naslednje jutro je hči prišla policijski pripravnik. Nadalje so pripisali še no; da pa policija z zlorabo ^ sezjokala m se opravi^ 2g evra kazni, ker seje prava lahko postane dobe- ^^ y^^ostojno vedla do urad- sedno oderuh nižjih in de- spominjala. Največje nih oseb pri uradnem pošlo- privilegiranih slojev prebi- P« f^eje čakalo vanju. Če se ni hotela z nji- valstva, ker so "težke ribe" ^^ ^^^ ^^^ ^^ ^^ pogovarjati (o čem bi se pač težko dostopne, potrebno piačiini nalog pa v njenem stanju sploh po- pa je ustvarjati privid policij- ^^ ^126,29 evra. Da, prav ste gova^ala?), ni še nič kaznivega. Celo hudim zločincem se ni treba "pogovarjati" in ske uspešnosti, pa se težko P'^brali. ni pomote - krepko sprijaznim. Naj to mojo trdi- ^ ^^^ ^^^^ evrov!!?? Pa saj tev ilustriram z naslednjim ^^^^ kazni ne dobijo veliki zagovarjati v predkazenskem primerom: nasilneži in pretepači, ne in kazenskem postopku. Naj Sem mati samohranilka z prekrškarji na cestah, "nehata težit in spizdita" pa dvema otrokoma: 20-leina ^^ ogrožajo življenja ljudi, je tako ali tako sleng, ki ga hči, izšolana za frizerko, je ^^^ ^^ kazniva dejanja zna kot obliko normalnega komu- brez zaposlitve in prijavljena sodišče izreči opomine ali niciranja uporablja mladinci, na zavodu) sin obiskuje le obsodbe, če dejanje ni Ne strinjam se sicer s takimi srednjo šolo. Da predvsem imelo hujših posledic. Tržiška izrazi, sprašujem pa se, ali so mladim ljudem trenutna go- policija pa očitno na siroma- res vredni ene povprečne de- spodarska situacija ni naklo- ^^^ ^^^^^^^ strogost in skrbi lavke plače ali pokojnine??!! njena, je dejstvo. Zato očitno za red v obâni. Celo prav- In kaj mi je sicer na koncu tudi mojo hčer pestijo težave so se tako potrudili, da preostalo drugega kot to, da brezperspektivnosti in jinanč- so hud "zločin" moje hčere sem zbrala prihranke in v ne osamosvojitve. To je očitno razdelili na tri člene Zakona hčere plačala v roku 8 vplivalo nanjo (kot sicer na o varstvu javnega reda in dni polovični znesek kazni, ki popolnoma neproblematično »^^ru in celo pedantno upora- > znašal "samo" zame ubija- osebo, ki še nikoli ni bila poli- bili dedmalke: najprej so iz- Jo^^^ ^^^a. Vprašali cijsko ali sodno obravnava- rekli kazen 83,46 evra zaradi ^^ ^oste, zakaj nisem vložila na), daje v družbi svojih vrst- kaljenja nočnega reda. V ugovora? Zato, ker bi bil ne- tiikov popila preveč alkohola, redu, to seje tudi dejansko i^àinkovit. Komandir PP Trki ga ni vajena. Dne iS.febm- zgodilo in kazen je upraviče- ^^^ ^^ odgovoril s klasično arja 2009 nekaj po polnoči je «ii- Ampak tej kazni so šele, policijsko jioskulo, da so nje-priila v takem stanju domov, waj za mojo hčer in posledič- g«^^^ policisti ukrepali v skla- skupaj z vrstniki. Bili so tako glasni, da so me prebudili. no zame in mojega sina, sledili drakonski kaznovalni du z zakonom. Kljub vsemu pa v. d. gene zbudUi pa so očitno tudi ene- zneski: najprej 625,94 evrd, talnega direktorja policije ga od sosedov v našem stano- ki so jih utemeljili s 4. odstav- Goršku predlagam, da varijskem bloku, kije zaradi kom 6. člena ZJRM-i. To do- ^ skladu z izrekom rimskih kršenja nočnega miru takoj ločilo govori o drznem in na- P^'^^^^^ov "Aequum et bonům poklical policijo. Pred priho- silnem vedenju, vendar s po- ^^^ "Pravično dom dveh policistov PP Tržič gojem, da takšno vedenje pri dobro je najvišji zakon". sem hčerine prijatelje nagnala napadeni osebi (torej v tem POoblasti pravnega strokov iz stanovanja, hčeri pa fizič- primeru pri meni) povzroči ^^ prevenl zakoni- no preprečila, da bi odšla z občutek ponižanosti, ogrože- ^^ " pravičnost omenjenega njimi, najbrž v kakšen še od- nosti, prizadetosti ali strahu, polidjskega postopka. prt lokal. V tem času sta v Za božjo voljo, takih občut- moje stanovanje vstopila poli' kov pri meni ni bilo, enostav- cista, ki jima je hči rekla, da no so mi jih pripisali policisti, se "z njima nima kaj.pogovar» kijih niti nisem poklicala, saj jati, naj se pobereta, nehata težiti in spÍ2:ťiita" (citiram po Trži čanka (naslov v uredništvu) si^oje probleme zaenkrat znam reševati sama. Če bi se policijskem plačilnem nalo- počutila ogroženo, bi jih po- GC ^^ Virtualni časopis gu), nato pa seje pomirila in klicala. Tako so popolnoma - Sv. Juda Tadej V RAKOVIH KLEŠČAH Marjeta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži. Torek, 24. februar ga stanja. Tako mi je b ilo vsaj razloženo. Se pravi, sreča v nesreči je, da spet ležim pod "vislicami" na oddelku 200 «« « « ^ kem oterap ija ? Potem pa bo, krala še razlago pod njegovo da je moja prva pot kemo te ra -kar pač bo, oziroma kar mi podobo o tem, s čim se na pija. In tako ležim tu, pod bo Gospod zgoraj namenil. enem svetu ukvarja, pomeni, vislicami in, spet verjeli ali Tako rekoč noč in dan sem kdo in s katerim namenom ne, uživam. Se razume, ne na Golniku in v žilo mi teče razmišljala o tem, kako rta- se k nJemu zateka, sem dobe- pogojno rečeno zdravilo. prej. Odločitve, za katero bi sedno onemela. Verjeli ali ne. Ko mije zdravnik razložil, trdno stala, v katero bi trdno sv. Juda Tadej je tisti dobrot- zato, ker sem že osem ur priklenjena na to vražjo posteljo in ns morem normalno niti da mi po poštenju bolezen verjela f m to se mi zdi pri nik, ki pomaga neodločnim na stranišče, pač pa zato, ker Drži. Poštenje mi bolezni (žal} ni izginila, Še zavrla mi vsej kolobociji izjemnega, da ljudem v primeru težkih in upam, da mi bo terapija tudi rti uničilo. Vendar, vse je za je ni, in da mi tudi tokrat sve• ne rečem odločilnega po- nujnih, se pravi, takojšnjih tokrat pomagala. Ja. Prav ste prebrali, upam. Nič več nisem namreč tako nekaj dobro, kajne? V mojem tuje kemoterapevtsko zdrav- mena), pa od nikoder. V tem odločitev. primeru je bilo dobro to, da ljenje, sem bila v veliki dilemi, stanju negotovosti mije priSla Recite, kar hočete, verjemite se je od konca moje prve ke- Namreč. Ne glede na učinke spet na pomoč Usoda in me ali ne, ampak resnica je ne- ohola in ošabna, da bi bila moterapije čas toliko odmak- prvega poštenja, tega nači- odpeljala v nunsko cerkev, sporna in nepreklicna. Vsaj, stoodstotno prepričana, da nil, da je prišlo zdravljenje na alternativnega reševanja ki stoji v neposredni bližini kar se mene, mojega videnja bom po kemoterapiji zdra- s kemikalijami v pošt^ tudi bolnega telesnega stanja nika- mojega doma. in mojega čutenja tiče, vse va kot dren. Jn to je tisto. tokrat. V nasprotnem prime- kor nisem črtala s svojega pro- PrviČ sem v tem božjem drugo pa mi je deveta briga kar sem spoznala, kar sem ru bi namreč dobila biološka grama spopada z boleznijo hramu opazila podobo sv. ûii resnica: ko sem stopila dragocenega odnesla od te-zdravila, ta pa rakavih ctlic ali, bolje rečeno, z življenjsko juda Tadeja, celo več, prvič na ulico, sem bila čisto pomir- ga, da se mi je bolezen pone uničijo, pač pa bolezen le preizkušnjo. Moja dilema je sem opazila, da ta svetnik jtna. Dileme ni bilo yeč. Zdaj novila. zadržujejo na ravni zatečene- bila le, kaj najprej? Post aíi sp/oh obstaja, in ko sem pre' je bilo zame kristalno jasno, (Se nadaljuje.) I i i i i i 4 i TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ ZA POKLICE PRIHODNOSTI SVET ZAVODA TEHNIŠKEGA SOLSKEGA CEriTRA KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 55,4000 KHAH) razpisuje prosta delovna mesta: 1. RAVNATEUA/RAVNATEUlCE STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE TŠC KRANJ, 2, RAVNATEUA/RAVNATEUlCE STROKOVNE GIMNAZUE TŠC KRANJ, 3* RAVNATEUA/RAVNATEUlCE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE TŠC KRANJ. Kandidati/kandidatke morajo za imer^ovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice OE TŠC Kranj Izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFV) uradno prečiščeno besedilo (Z0FVI-UPB5), (Ur. L RS, št 36/08). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje OE zavoda. Izbrani/a kandidat/kandidatka zavoda bo imenovan/a za petietni mandat. Predvideni začetek dela za ravnatelje/ravnateljice OE TŠC Kranj bo 1. septembra 2009 oz. skladno s Sklepom Sveta zavoda. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, potrdilom iz kazenske evidence o nekaznovanju, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje, kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in programom vodenja OE TŠC Kranj, naj kandidati/kandidatke pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko z oznako "za razpis ravnatelja/ravnateljice (Strokovne in poklicne šole/Strokovne gimnazijeA^išje strokovne žole) Tehniškega šolskega centra Kranj" na naslov: SVET ZAVODA. TEHNIŠKI SOLSKI CENTER KRANJ, KJDRIĆEVA CESTA 55,4000 KRANJ, v roku 10 dni od dneva objave tega ravisa. Vtoge bodo štete za pravočasne, če bodo oddane zadnji dan roka do 24. ure s priporočeno pošiljko na pošto. Prijavljeni/e kandidatimandidatke bodo obveščeni o imenovanju v zakonitem roku. MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, spletni marketing, d^o o. PoduiiSkô 92,1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VeC INFORMACIJ IN ZAPOSLfTVENlH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedeio.com, info@mo edelo.com k Inženir tehnične podpora m/z (Kranj) Nudimo vam d^ v umjenem. mednarodno odûrtem n izzivov polnem okoQu. Stímut^tvno páčilo ne sosta-ne. Skrbimo 2â no^ie In zunanje izobraževanje ter éportno^kreatKno dnjženje. Trenutno nas ie već kakor 40 in z veseljem pričakujemo no^ sodelavce v svojih vr* stah. Ndé ciij |9 postati étevilka ^ v svetovnem merilu. Vémo. da je to mogoče in vas vabfmo. da Krojíte to zgodbo skupaj. Euro Plus, d. o. o.. Ul. Lotzeta Hrovata 4o. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 12. 04. 2009. Več na vvvMv.mc^eOeio.com. ŠMIja m/i CTrzn) Zaposlimo èM^. Oelo je zagotov^eno za daljše obdobje! Pričakujemo delovne izkušnje, natančnost, točnost, hitrost in odQOvoren pnstop do Oeia In podjetla. Nudimo redno deto v urejenem okolju. K LK.d.O. o.. Kilengežka sta26,1236 Trzin, pnjavezbiramodoSI.OS. 2009. VeČ na vAMMv.mc^edeto.oom. Avtomehanlk m/ž (Kranj) Trgcn/inain eenite Nahligal« d. o. o. Je dnjzinsko podjetje, ki se s prodno \n senňsiranjem rT>opedov, sKutetjev, štiriko-lesnikov in motornih kosiirlc uk\á/1aže več kot 60 let. Med svo] kolektiv vabimo serviseiia m/ž - z izobrazbo avtome-harúka. NAKTIGAL. trgo/ir« in storitve, d. o. o.. Sejmišče 2. 4000 Kranj, p'i^ zbramo do 31. 03. 2009. Več na vmvM. mojedek>.com. Vodja marketir^gd nVŽ (o osebo. Interexport. d. o. o.. Dunajska t39, 1000 Ljubljana, prgave ztiramo do 31. 03. 2009, Več na vvviTKV.moiedelo.Com, Vodja prodaje m/ž (Kranj) Nudimo vam delov urejenem, mednarodno odprtem in s- ZM7V polnem okolju. Skrtiimo za notranje in zunan^ izobraževanj ter éportno-rekBsttvDO dniženje. Trenutno nas je več Kakor 40 in z veseli počaKujemo ncwe sodelavce v svojih vrstah. Naš dlj )e postati átevilka 1 v svetovnem menlu. Vemo, Oa^ to mogoče m vas vabimo, da Krojite to zgodbo skupaj z r^ami. Eiro PKjs. d. o. o.. Ul Lojzeta Hro vata 4c, 4000 Kranj, pf^ zbiramo do 12. 04. 2009. Več na viiww, mojedeb.ccm. Frizer (m/z) (Kamn^ V Kamniku zaposlimo dva frizerja/frizeriO v satenu, ki t» odprl vrata konec apnia 2009. Delovne izkušnje do dobrodošle, niso pa pogoj. Posredništvo Lučka Kokol s.p.. Knaflič» Prehod S, 1241 Kamnik, prijave zbiramo do 11.04.2009. Več na wvAw.mojedelo.com. Zastopnik • svetovalec m/l (Gorenjska) Iščemo: minimafno V. sfognja Robrazbe (srednja strokov- r^ aH spkNina izobrazba); komunîkâtivricist, flekfribflrv^; veselje do dela z ljudmi: vozniški izpet kategorije 6. Zaželeno lastno osebno vozite in tzkušnje v prodaji. Nudimo: dr- namičen bm sodelavcev; fleksibilen deležni čas; stimuiatÀ^ no nagraje\anje; izobraž&i/anje: profesior^alen pristop: zaposlitev za določen čas z možnosQo podaljšanja. Merkur za^âro^lQlnlcâ. d. d.. Tivolska 40, 1000 Ljubljana, prgave zbiramo do 10. 04. 2009. Več na vmmv.moiedete.com. Mag. farmacije - receptar m/z (Jesenice) ZaposCmo magtstra/magistro farmacij za dek> v lek^i kct receptar. če so v^ odlite StroKcvnost. kc^unMMvist. ze^ do dela z ljudmi ^ pozitivna naravnanost« potem se nam pridmiitel Nudimo vam delov mladi, pozitivno nars^ nani ekipi. stlmulatKno plačilo in urejeno delovno c^je ter nenehno str^^ovno tzpopolniei/an;e. Pogačnik L£a - Lei^ar-na Plavž, Cesta Cirila Tavčarja 3B. 4270 Jesenice« prijave zlMamodoOg. 04.2009. Več na Mww.mc^edete.com. Prevc^^ iiez8(ovna korrtsnadja: an»«^ SOL. d. O. O., podjetje za prevajanje in lokaltzaciio« išče prevajalce iz an^eščine v stevenščlno za pogodt»no sodelovanje pri ptrnjanju poslovnih apiiKadj In dnigih vrst besedH. Po potrebi organiziramo lAajanje v prevajalska orodja vr>asih prostorih. dek> pa poteka od doma. Od kan- dkialcv pričakujemo izjusnje s področja prevalania. poznavanje prevajalskih postopkov In orodij. SDL, d. o. o. Slovenia, Slegne 21 o. 1000 Ljubljana, prijave zt>ramo do 09.04.2C09. Več na vMw^mojedete.com. Upra^jate« CNC stružnih avtomatov m/t (Železniki) Podjetje hiiro raste, kar naprej se dogaja nekaj novega, smo mlad l*oleldjv. Iščemo upravljavca CNC stnižnih avto-mati>rm/ze blagajne In pos-termknola Nudimo: redno za>oslit9/. stimulativno plačite, plačite dodatnega izobraževanja (sommelierjev, itd.). Detevni ted^ traja od^torKa do nedelje (v izmenah). Maxtcom. d. o. o.. Prečna ulica 4b, 1000 Ljubljar\a, prQav« zbramo do 06. 04.2009. Več na www.moiedelo.com. Samostojni kubar v prestižni restavraciji m/ž (Moànje. Radovljice) V prestižni restavr^i Pod^n zaposlimo samostojnega kuharja m/i. Pnčakujomo: pozrevanje priprave in kuhanje *a le carť jedl mednarodne kuhinje, r^nost, poštenost m delavnost. Nudimo redno zaposlite/ In dete v mladem kolektivu, Delo poteka izmensko od torka do nedelje. Dobro- doili »o tudi kuharji ali kuharic« z manj izkušenj, ki im ía^ prti in phprav^l na učenje z r^astmi ki^wji. Maxkx>m, d. o. o.. Prečna ulica 4b. 1000 Ljubljana, prgave zbiramo do 06. 04. 2C0Ô. Več nawvuw.mojedek3.com. ZAVOD RS ZA ZM>OSLOVANJ£ • PROSTA DELOVNA MESTA NA OOfíENJSKEM (m/ž) KOVINARSKI DELAVEC dO 18.03.2009; SPRfT. d.o.o., UL. 11. NOVEMBRA 45. 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM DEUVEC BREZ POKLICA do 22.03.20M; CELOVTTi STORiïW, d.o.o., TRG LEONA STUKLIA 5, 2000 MARIBOR do 20.03.2009; HfT ALPINEA. d.d., 80-ROVSKA C. 99. KRAKJSKA GORA do 21.03.a009; OGREX. O.o.o., POOREĆA 5,MAVĆH^£ do 28.03.20C9; NENAD MIUWOVlC SP pRE&tóEvo 1. wmi do 28.03.200Ô; SPRiï, d.o.o., UL 11. NO-VEMBRA 45, 8273 LfSKOVEC PRI KRŠKEM do l8.Û3.2ad; NATAŠA SPRAQER S.P, UUBUANSK;« C. 21. KRANJ dol8.03.2009;GR£GORPOKUJKARS.P.. ŽELEŠKA C. 26, BLED do 17,03.2003; BRANKO TONEJEC S.P. ŽUPANČIČEVA C. 9.8l£0 do 20.03.20W, ZVEZA FffiJATEUEV MLADINE. TESLCWUL 17, UUBUANA SNAŽILKA do 26.03.2009; PENaON ROŽIČ, d.o.o.. RlBĆeV LAZ 42, BOHIřiíSKO JEZERO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA do 08 08.20C»; AVTOTRAM. d o.o., SINJA GORICAH,1360 VRHNIKA dO 29.03.2039; ANDREJA PODPEČAN S.P.UL LOJZETA HROVATA 9, KftAíil do 02.04.2009: JUSTR, d.0.0., SEJMIŠČE 1,KRA^ do 01.04 2009; MANPOWER. 0.0.0,. KOROŠKA C. 14, KRANJ dO 18.04.2009; MERKUR d.d.. ÍAMKiSM C. 58, UUBUAKA dO 29.03,2009; PNM. d.o o., PARTIZAN-SKAC. 32, 2COO MARIBOR do 20.03.2009; ZVEZA FRiATHJEV MLA ONE. TESLOA UL >7, UUBLWW PISMONOŠA do 21.03.2009; POŠTA aOVENUE, O.O.O., DRAŽ30&itn6 napake pri objavi mogoče. k > v i i i I GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 GORENJSKA / KAŽIPOT info @g-das. si 21 Pomoč sladkornim bolnikom Diabetični center v Kranju praznuje tretjo obletnico delovanja. Pod eno streho so združeni stroka, bo niki in društvo diabetikov. Suzana P. Kovačič Kranj • V okviru praznovanfa obletnice delovanja tretie "Kranjski Diabetični center je edini v Sloveni ji, v katerem se srečajo stroka, bolnik in društvo," je povedala |o- Diabetičnega centra je Dvuš- landa Polanec, predsednica tvo diabetikov Kranj v sodelo- Društva diabetikov Kranj, ter vanju z Diat>etolo§ko ainbu- nadaljevala: "Naloga našega lanto in podjetjem VPD Bled druStva je, da ozaveščamo in pripravilo Dan odprtih vrat. izobražujemo javnost o slad- V prostorih Diabetičnega komi bolezni in širimo pozi- centra v prizidku kranjskega tivna sporočila o možnostih Zdravstvenega doma so v sredo dopoldne pripravili vr- za preprečevanje naraščanja šte^a bolnikov s sladkorno Sto zanimivih dogodkov: de- boleznijo. Trenutno imamo la\Tiico na temo Kako biti v druStvu 880 članov iz ob-srečen, predstavili so knjiži- čin Kranj, Šenčur» Cerklje, co Šopek planinskih poti za Preddvor, Jezersko in Naklo, diabetike avtorice dr. Kar- želeli bi si jih še več. Na obměn fanša in revijo o diabe- močju teh občin je registrira* tesu Dita, brezplačno so me- nih bolnikov od pet do šest ti- î rili krvni sladkor, predstavili soč." Društvo za svoje člane s so Ambulanto za osteoporo- organizira strokovna izobra- o zo in preventivno medicino ževanja, !o!o zdravega hujša- "" Dlamed iz Ljubljane. Imeli nja, delavnico nordijske hoje, vsak torek od 16. do 17.30 na varja dr. Marjan Kristane, so tudi degustacijo prehran» pohode, kolesarjenja, progra- številki 031/485 470. Linija je vodja Diabetološke ambulan- skih izdelkov, saj je ravno me zdravstvene vzgoje odprta za vse, ki imajo kakrš- te in čian izvršnega odbora zdrava prehrana osnova "Med novostmi v letošnjem nakoli vprašanja v zvezi z dia- zdravljenja diabetesa. letu je SOS telefon, ki deluje betesom. Na vprašanja odgo- našega društva," je še povedala Polančeva. Šentvid pri Lukovici Gregorjevo na Domačiji Rus Prenovljena Dornačija Rus v Šentvidu pri Lukovici, znana furmanska gostilna, je od lanske jeseni vse bolj priljubljena tudi zaradi številnih razstav in kulturnih dogodkov, ki jih pripravljajo v sodelovanju z domačini. "Uredili smo poročno dvorano, galerijo za likovne razstave in muzejski del, kjer si trudimo predstaviti način življenja na Lukovškem v času ro-kovnjačev. Vsak mesec pripravimo tudi kakšno večjo razstavo in tokratna nosi naslov Gregorjevo/' je povedala vodja domačije Tanja Subelj. Tokrat so razstavili likovna dela čla-nic Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal, fotografije ptic Darinke Mfadenovič in klekljana ročna dela 83-letne domačinke Marice Gorgič. je pa Šubljeva na tokratni razstavi napovedala zanimivo aprilsko dogajanje, ki bo v znamenju rokovnjačev, 4. aprila namreč pripravljajo pravo rokovnjaško poroko. ). P. Super priložnost: II Divo! Zdaj je pravi trenutek, da se odločite za letno naročnino na Gorenjski glas. Lahko namreč prejmete vstopnico za koncert skupine il Divo! Vse, kar morate storiti, je, da jutri, v sredo. takoj po 12. uri pokličete na Gorenjski glas na tel. št.; 04/201 42 41 in poveste, da želite postati naš novi naročnik. Prvima dvema bomo podarili vstopnici za koncert! Koncert bo v petek, 27. marca, ob 20. uri v Hali Tivoli. D. K. Zimojada Sodelovali ste in zato se boste na Starem vrhu v soboto, 21. marca, s celo družino smučali naši naročniki: Rado Žitnik, Škofja Loka; Franc Pogačnik, Zgornja Besnica; (lilkâ Dežman, Zgornje Gorje. Nagrajencem čestitamo, želimo ugodno smuko in obilo zabave! Karte boste prevzeli na smučišču na dan dogodka. O vseh podrobnostih boste obveščeni po e-pošti. D. K. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Ndtofilo ii ^prřKi^^i^o porelH«tu04/20Mi'C0.fabu U ali osebno na Bteine^UM v Kranju v. p» pnii • do poneilHjb m fetritj do 11 CO u'e' (em o^Imv id ponudb v rubirll innlno uçodcu JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BJS, LANCOVO 91, 4240 ftADOVLjICA. TEL: 04/SJ15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 19. 3. • 22. 3., 16.4-19.4, 25. 4. • 28. 4., 29, 4. • 2. 29. 6. • 4. 7.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 6. 4.; MCD2IC0R)C: 8 • ^o. y. TR^: 2. 4.; PEMEŠAC: 10. 6. -17. 6.; BERNARDIN: 29. 3. • 1. 4.; COLI OTOK: iS. KULTURNO DRUŠTVO LOŠKI ODEfi, SPODNJI TRC 14. ŠKOF|A LOKA 19. 3. ob 20. uri Ivan Tavčdr-ludvik Kaluža: COPRNIŠKA KRVAVA RIHTA V LOKI, režija: Matija Miieinski; PREMIERA, za IZVEN; 21.3. ob 10. uri MIZICA, POCRNI SE, lutkovno igrana predstava, gostjje DC RN1Š. KA KRVAVA RIHTA V LOKI, režija: Matija Milčinski, za IZVEN. Obvestila o docookih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Dan odprtih vrdt v Kasarni jesenke • Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej jesenke vabita 20. marca na Dan odprtih vrat v Kasarni. Ob 9.30 bo glasbena pravljica za predšolske otroke (Glasbena šola jesenice), ob 10.30ogled igrano-dokumentarnegafilma o Angeli Soškin, od 14.00 do 15.30 odprta vrata na matični šoli in dislociranih oddelkih v Žirovnici in Kranjski Gori, ob 16. uri bo pogovor z dr. Bredo Oblak, ro). Bidovec, ob 17.30 pa koncert dijakov in študentov glasbe. Triglavska tržnica Bled • Marčevska Triglavska tržnica bo v soboto, 21. marca, med 10. in 12. uro pred Info središčem Trigtavska roža na 8ledu. Med 10. in 11. uro vabijo k spoznavanju, občudovanju in spoštovanju lepega in zanimivega v okviru programa SOS, med 11. in 12. uro pa k obisku družinskega programa Brihta - na ogled lutkovne predstave Detektivka Lisička lička v izvedbi Lucije Grm. Predstavitev knjige Škofjeloški pasijon 200g Ško^a Loka • Muzejsko društvo Škofja loka vas v sodelovanju s Pasijonsko pisarno vabi na Blaznikov večer, predstavitev knjige Škofjeloški pasijon 2009, ki bo v četrtek, 19. marca^ ob 19. uri v Miheličevi galeriji v KašČi na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Knjigo bo skupaj 2 nekaterimi avtorji predstavil urednik Alojzij Pavel Florjančič. Za otroke v knjižnicah jesenice • V jeseniški knjižnici bo v sredo, 18. marca, ustvarjalna delavnica Glineni lončki od 16. do 17.30» v četrtek, 19. marca, bo ura pravljic ob 17. uri. Slovenski Javorník • V knjižnici bodo danes, v torek, 17. marca, od 16. do 16.45 potekale ustvarjalne delavnice. Svet VRTCA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 d, 4220 ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto ravnateua/ravnateuice Kandidati/kandidatke morajo za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati sptoine zakonske pogoje in posebne poboje, skladno zZâkonom o organizaciji inf nandranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVl (Ur. I. RS, št. 16/07-UPB5 in 38/08). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Izbrdni/izbrdna kandidat/kandidatka bo imenovan/imenovana za dobo 5 let Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi« potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, kt se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev In potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), z opi so m dosedanjih delovnih izkušenj, kratkim življenjepisom in programom oz. vizijo razvoja ter deta vrtca za mandatno obdobje, pošljite v6 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Vrtca Škof>a Loka, Podlubnik 1 d, 4220 Škofja Loka, s pripisom "Prijava na razpis za ravnatelja". Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto, KandidatiAandidatke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. • * • craiskirmik OVCA DAN ODPRTIH VRAT dne 20.3.2009 Vljudno vabljeni na ogled vzorčnega stanovanja v naselju Grajski park. Z> VCÍ infomac^ poUi&ie na osi 638 077 aB 03 43 68 334 ifi piiitt dd DepicmicniiN#gndisđi Ob tej priložnosti nudimo 5% popust. t A i I y À 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI GORENJSKI GLAS torek» 17. marca 2009 Predstavitev jeseniškega zbornika |es«níc«-Cornjesavskí muzej Jesenice in Muzejsko društvo Jesenice vabita na predstavitev Jeseniškega zbornika 2009, ki bo v Četrtek, 19. marca, ob urî v Gledališču Toneta Ćuferja. Razstava lutk in lutkovna predstava Slovenski Javornik • V DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik -Koroška Beia bo ob svetovnem dnevu lutk -21. marca Lutkovno gledališče Ringo raja pripravilo razstavo lutk iz 11 predstav, ki so bile odigrane v društvu od leta 1996 do dane^. Odprtje razstave bo 21. marcd ob 17. uri, lutkovna predstava ob 18. uri. Pojemo z Metko Štok Kranj • Kot vsako tretjo sredo v mesecu bo tudi v sredo, i8. marca, ob 20. uri v gostišču Arvaj pri Kokrškem mostu prireditev Pojemo z Metko Štok. Tokrat bo gost Mark Petrušič, z njim boste fahko zapeli eno največjih uspešnic šestdesetih Raindrops keep falling on my head. Sredin večer s Tonetom in Mojco Partljič SkoQa Loka • V okviru Sredinih večerov Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka vabijo jutri, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v MiKeličevo galerijo v Kaščo na Spodnjem trgu, kjer se bo s scenaristom, pisateljem, komediografom in satirikom Tonetom Partljičem In igralko Mojco Partljič pogovarjala Milena Miklavčič. IZLETI Turno smučanje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto in nedeljo. 4. in 5. aprila, svoje člane In druge ljubitelje turnih smukov na Čelo, dvatisočak v grebenu Julijcev med Jadranskim in Črnim morjem. Odhod z osebnim prevozom izpred hotela Creina bo v soboto» 4. aprila, ob 13. uri. Izlet je namenjen dobro pripravljenim in opremljenim turnim smučarjem. Informacije in prijave pri vodnikih: stanko.dolensek(g) gmail.com ali telefon 040/206 164, bred a pire (g) gmail.com ali telefon 051 /397 040. Na Sicilijo Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira od 31. maja do 6. junija izlet na Sicilijo. Na razpolago je le še nekaj mest Prijavite se pri poverjenicah ali v pisarni društva v Naklem v sredo od 10. do n. ure. Na pot dveh slapov Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje Člane in dru* ge planince v soboto, 21. marca, na "pot dveh slapov". Krenili boste iz Višnje Core - v nasprotno smer cd Jurčičeve poti - nadaljevali pa čez Žabjak. ob potoku Višnjice, po poti E6. Hoje bo za 4 ure, zahtevnost bo odvisna tudi od trenut- nih zimsko-spomladanskih razmer. Odhod z minifausom iz« pred hotela Creina ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije pri vodnikih: 031/408-439 Sebastjan sms prijave; e-naslov: sebastj3n.potocnik@gmail.com; viktor.uhan©gmail.com ali na gsm: 041/347 237; v novi pisarni društva, Iskratel, vhod pri ambulanti, ob sredah med 17. in i8. uro. Žiri-Vrsnik-Ledine Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo na pohod na relaciji Žiri-Vrsnik-Ledine. Pohod bo v četrtek, 26. marca, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Hoj bo za do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 23. marca. Po poteh Valentina Staniča Kranj • Píaninci kranjskih upokojencev vabijo v soboto, 28. marca, na pohod po poteh Valentina Staniča. Hoje bo za 8 ur, pohod je primeren za planince in pohodnike z dobro kondicijo. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 25. marca. Na goro Oljko Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 2i. marca, planinski izlet na goro Oljko. Skupne zmerne hoje bo za okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. url izpred Pošte Šenčur, informacije in prijave zbira do četrtka^ 19. marca, Franci Erzin, tel.: 041/875 812. V Pom u rje Kokrica - DruStvo upokojencev Kokrica vabi na izlet v Po-murje, ki bo v soboto, 28. marca. Avtobus odpelje izpred To-porša na Mlaki ob 6.00, ob 6.10 pa s postajališča pri Lakner* ju na Kokrici. Prijave z vplačili sprejemajo v pissrni društva torek, 24. marca, med 9.00 in n. uro. Informacije po mob. 051/4*8565. OBVESTILA Tečaj za animatorje Bled • Triglavski narodni park organizira že četrti tečaj za animatorje obiskovalcev v Info središču Triglavska roža na Bledu, ki bo potekal od lô. aprila do 23. maja 2009 v Info središču Triglavska roža na Bledu. Prijave zbirajo do 5. aprila na elektronskem naslovu: jera.kalan(g)tnp.gov.si. Vabilo in podrobnejši program je na povezavi: httpi// www.tnp.si/ n ews/ more/teaj_za_a n 1 matorj e_v_i n fo_s red i u_trigl a v-ska_roa_na_bledu/. Informacije po telefonu: 04/57 80 245 / 031/422 688 (jera Kalan) Teden možganov Begunje - HUMANA, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, skupaj s Psihiatrično bolnišnico Begunje organizira strokovno srečanje z naslovom Teden možganov, ki bo jutri, v sredo, 18. marca, od 10.30 do 12.40 v dvorani PB Begunje. Dodatne informacije po tel.: 04/2011 720. Zbor Članov Skof)a Loka • Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Škofja Loka vabi svoje člane na zbor članov društva, ki bo danes, v torek, 24. marca, ob 17. uri v prostorih društva, Mestni trg 39, v Škofji Loki. Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na zbor članov, ki bo v petek, 20. marca, ob i6. uri v Domu janeža Filipiča v Naklem. PREDAVANJA Aljaska Šenčur - Slovenska demokratska stranka, 00 SDS Šenčur, vabi na brezplačno predavanje o Aljaski, ki bo v petek, 20. marca, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Dojenje Ško^a Loka • Mednarodna zveza za dojenje (LLLI) vabi na srečanje v petek, 20- marca, ob 16.30 v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja bo imam dovolj mleka?. RAZSTAVE Dotik Janeza Pirnata Šenčur • V muzeju Občine Šenčur bo danes, v torek, 17. marca, ob 19. uri otvoritev razstave umetniških del akademskega kiparja janež Pirnata z naslovom Dotik janeža Pirnata. f^azstava bo odprta do 5. aprila 2009, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. PREDSTAVE Pravkar ločen Besnica • V gasilskem domu v Besnici si predstavo avtorja Bo* jana Beštra v izvedbi BB teatra z naslovom Pravkar ločen lahko ogledate danes in jutri, 17. in 18. marca, obakrat ob 20. uri. Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot Nagrajenci nagradne križanke NAMERA, ki bib objavljena 3. marca 2009» so: 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 15 EUR prejme: jure Štricelj, Komenda; 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 10 EUR prejme: Marinka B^nar. Cerklje; 3. nagrado - darilni bon v vrednosti $ EUR prejme: Francka Pin-tar, Poljane. LOTO Rezultati 2). kroga • marca 2009 3, 8.12,14, 21, 31, 36 in 9 Lotko: 248467 Loto PLUS: 4. e, 15, 29,30, 32, 39 in Garantirani skiad 22. kroga za Sedmico: loo.ooo EUR Predvideni sklad 22. kroga za Lotka: 100.000 EUR Predvideni sklad 22. kroga za PLUS: 180.000 EUR OÛUtUIVO POTOVANJE NOVI VELIKI posVnUŽIVAU 496 straai, trda vezBVd cena: 29 € cena za oarooiike Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust KAKO GOJm VEČ KOT 450 IZBRANIH VRST 1007 strani CVETOČE cend: 32.90 € OKRASNE OD œr» za naroàuke: RASTLINE 2632 € Kf^gi lahko kupite na (jC vsak dan od 8. do 19. ure, vpetekdo16. ure. Naroaiapotel.: 04/201-42-41 ali na nanxnine^^^las^i. Cefli knjioe uStejemo polino. DO Za vas beležimo Čas Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malloglasi@>g-glas.sl sprejemamo; za objavo v petek • v sredo do 1^30 in za objavo v torek do petka do 14.00! od ponedeljka do četrt* ka peprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zapito. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH OPREMLJENO, večjo garsonjero na $cr)ćnem kraju, vila blok. Radovljica. no. « Û41/S02-395 fiCOlfiM TRISOBNO I. 37.mâ 132 500 EUR. , Kranj. Hanina 04,2K.T2, c«na «041/466-683 0001&1? ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROVTRC 7. 400Û KRANj TÏL: 04/23-^1-120, 04/2366-670 041/755.296» 040/104.661, 041/900^ «•poitd: std. n^'«fnicni ne^siol.net w«nv.itd>plu$,si STANOVANJE v Brankovem nas. 48. 45 m2, renovirano in opremljeno, 9 041/412-689 ODDAM ENOSOBNO Stanovanje v Kranju, na Gogalovi, 3. nad . z Oaikonom, opremljene, 47 m2. cena 300,00 EUR plus ahTiški. W 041/297 577 HIŠE PRODAM V POOREČI prodani vogradnjo, O no- MHMdOS V STARI LOKI je v pripravi gradnja etd-rtovanjskega dvojčka. « 051 /38Ô-Ô2 8001604 KsKERN NEPREMIČNINE Maisrrov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/202 ij 53, 202 2S 66 CSMoçt/320700, Email: mfbi^h k^m.s Gorenjski Glas VIRMAŠE - Loka. prodamo aiano- vanisko hiéo ter dvojčka v gradnji, ugodno, tr 051/388-822 POSESTI PRODAM GRADBENO, komunaino urejeno par-ceJo v Senćurjij. 450 do 600 m2, cena 210 EUR/m2, « 031/301-239 v TUR 'TAN ]UR*TAN, nepremičnine, d o. 0. PE Canksijeva ulica 03 (sur>me$tno jedro), 4000 Kranj, tel.: 04/236-92'i4, mobi: 041/45157 e'poSta; ínfb(8)jurtan.si www.iur*tdn*Si NEZAZI DLJrVO. ravno parcelo, 1100 m2. ob potoku, aafaltiran dostop ob novem naselju Virmaše, Šk. Loka, cena 65 EUR. « 041 /36&-9d3 9001671 PARCELO z gradbenim dovoljenjem pri Škofjí LoKi, « 051/388-822 9001907 ZAZIDLJIVO parcelo, ravr>o. eoAčno, Brtnje. Ltgodno « 041/640-949 ODDAM ZELENJAVNIMI v ici ob v Ra-hiái. V 9001B76 NAJAMEM KMETUSKO zgornjem delu občine d«)ra. ©031/353-581 . řravnik) v Pre& POSLOVNI PROSTORI ODDAM 200 00 400 m2. v pntlk:ju poslovne Stavbe, trgovska cona Primskovo, W 041 /647-509 9001069 GOSTINSKO kuhinjo v Kranju. primerno za razvoz hra*«. ® 040/607-4Ů7 0001075 LOKAL v obratovanju. « 070/287- 409 9001693 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM PEUGEOT 307 HD( 2 0. I. 04, 59.000 km dooro ohranjen, 2 vso opremo, tudi simska ptatišča, 040/S41-229 9001s&o f h \ i i I t GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info(§>g'^a$.si 23 Pt 23. 4202 Niklo • izpušni s^sremi m kaiah^raloric • amortiicrji in vzm^il^ hiUi s?rvis • avtooptika (ur pddvûZj« {zavofe, disik^j f > ^ pnevmatil«? ir^ platišča a^* T 04 25 76062 wM.agoent&r.ej RENAULT Clio 1.4, I. 96 in 106 J. 93. 9 040/666-806 OOLF TDI. I. 02 5 vrat. kliirid, srebrne barve, kot nov, 9 041/227-338 SHARAN 1.9 TDi. I. 99. 190.000 km no Km, srebrna baA^a, cena 5 700 EUR, V 040/509-103 »ooiu? KARAMĐOLIRANA VOZILA KUPIH POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od I. 98 dalje, « 040/527- 7SS 9QD1Q20 TEHNIKA PRODAM NOV stacionalnl tefefon, 9 04/20-26- 373 moiœi STROJ I IN ORODJA PRODAM VEČJI mešalec, gradbeni, dobro ohranjen. tr 040/3S4'108 M01U2 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM POCINKANO mrežo za ograjo in ovčje kože, tP 040/931-350 9001 ZlOAKE, opečni, poJni. sJan m ocisc^ nf. primerni za veibe, vinske kleh. cca 5000 Kosov. 9 041/39s-ô27 KURIVO PRODAM DRVA metrskd aii razžagana. mozr>a dostava. O 041/718-019 moisoi BUKOVA bukova In hrastova, m^ka ali raaaoane. možna tudi dostava, « 041 /639-348 eooi«97 DRVA, akcijske cene. bukev, gaber. hrast al) meâana, možna dostava. 9 040/338-719 0oo13&í SUHA. buk^ drva, cena 48 EUR, 9 041/651-175 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM SgDSŽNO garnituro, modr« barve. ugodno, O 041/838-876 60013^3 GOSPODINJSKI APARATI PROOAM HLADkmiK 250/50 I m pralni stroj Gorenje, «041/878-494 PRALNI stroj Gorenje In barvni TV ekran 51 cm zelo ugodno, o 031/ 414-428 dooi&&3 GLASBILA KUPIM RA6UEN planino, 9 051/682-217. Orna 600)872 SPORT, REKREACIJA PRODAM ORBrrREK Verso 100, tr 878 HOBI KUPIM STARdeiw. srebrnike, zlatnike, srebr-nino, zlatnino In druge stvad. 9 040;36d-6d2 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULI STIČNI pregledi za o6sla in kontaktne leće v Optiki Aleksandra. Qlandía Kranj, 04/23-50-123, zdrav-stver«Ti dorrwj Nakto. 04/23^2-342 tn OMikj Saša Tržič 04/59-22-802. eooi?âe ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PRODAM pušpan, « 04/25-11-083 SOOIBSS SADNE SADIKE starih in novih sort, odprto od 8. do 18. ure. « 01/36-43-195, 041/558-448, 041/841-843 mû^b66 PASJO uio 65x145 cm z dodatnimi stranskimi vratct, cena 199 €UR, tr 04/51-22-707 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM za zemljo, TV. tntockovno vpet-le, žirlna 1-25. obnovljena. 9 041/ 677-605 sûoiAsr NAKLADAU(0 SIP 16 m3. al, stopnice. dobro ohranjena, Q 041/293-776 PRIKLJUČEK za rahljanje zemlje -leža. iirine 115 cm za 45 EUR, tr 040/364-721 MCI6&& SEKULAR za žaganje drva skcntom in mizo. 9 04/20-46-578, 031/812- 210 «0010$' TRAČNI obračalnik in tzkopaJnik krompirja. 0 041/218-877 eooiSM TRAKTORSKO prikolico, 4-tonsko, I. 1999, «031/886-992 KUPIM SADILEC za krompir in Izkopslnik krompirja Hmezad ali Polak, 9 031/426-238 wore?« TRAKTOR IMT 633 ali 539, lahko tud Zetor na zadnji pogon ter Kipar prikolico Tehnoslroj, tř 031/868-034 TROSILEC hlevskega gnoja (gorski) do2T.«031/560 661 9coie&» PRIDELKI PRODAM JEDILNI f^ompr, beli, rdeči, rumeni, 9 041/584-048 909i8di 900(689 PRVO tn druso Kodnjo otave v balah. tr 04/25^)3-1 €7 0001 Ml RAZSUTO seno in silažne bale. ter kvalitetne, suhe smrekove deske 24 mm, tr 041 /754-709 0001M2 SENO cena po dogovoru, tr 031/312-288 oooie&ft SILAŽNE bale. Cerklje, tr 040/543- 208 Mener? VZREJNE ŽIVALI PRODAM 14 OVC sol.-jezer^ke pasme, okolica Kranja, tr 041/311-530 sooieso BIKCA m teličko, stara 14 dni, cena po dogovoru .fP04/57-2l-759 aoo»»4 DVE BREJI smasti Kozi in jagnjeta za zakol. « 051/894-059 900xm JAGNJETA. približno 35 »19 po 2.2 EUR in sKroNnico 200 I, 9 04/25-61-850 VEČ ČB bikcev, 15, tr 041/337-678 r, Golnik MÛ160? KUPIM BIKCA simentakîa ali mesne pasme, starega do 14 dni. tr 041/841-632 8CÛ>971 BfKCA simantalcd. težkega od 250 do 350 kg, tr 041/841-835 dooie7s OSTALO PRODAM HLEVSKI gnoj, stamno - Nstni nasteU kvaliteten u^ežan, za vrtičkarje. možna dostava, tr 040/845-860 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM IŠČEMO dekie za redno delo v gostinskem lokaJu, Helena Jereb s.p.. Savije 101. U, 9 041/756-367 W3\é6J V REDNO delovno rszmeia sprejmemo natakarico in kuharico 22 določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, Jana Vauda s.p., ćmivec 27a. Biez^e, tr 04i/414^06, 040 /611-101 aoo>M; ZAPOSUM dekle za delo v kusnje niso pogoj, ter det^le ali študentko za delo ob vikendih, &ipec Momka s.p., Velesovo 56a, Cerklje, 9 040/33CK)60 900MU ZAPOSUMO ku^eiià fi r>âîaharico, K3ub Kovoč, Andr^ Marinšeé^s p,. Gl9,ina c. 1, Nakio, tr 031 /339^ «ni4a7 ZAPOSUMO natakarja/kx> za dopo^ dansko delo, nudtmo vam dobro piači- 0 ter nedelie In praznike prosto. Sprejemamo samo resne ponudbe. Restavracija Mona Usa, J. Plabèe 17, K/an^, tr 031/339-948 TELEFONSKI studio išče pridne za delo na telefonu, izkušene telefonistke zažetene, Baldrijan, d.0.0., Ul. M. Vad-nova 19, Kranj. 0590/41-575, tr V PE KRANJ pnućimo »n zaposiimc telefonista/ko. delo od ponedeljka do petka dopoldan. Fantom intamatlonal, d.o.c., Ul. M. Grevenbrolch 13. Celje, 051/435-145 MOisss DRUŠTVO upokojencev. Tomšičeva 4, Kranj, razpisuje mesto čistilca/ke za čiéčenje svojih prostorov. Kandidati se zotasite vDUKod9.do 12. ure. v času uradnih uf, tr 04/23-$1-870 «»1699 ZAPOSLIM mlajšo osetK v kan^nose- éki delavnici, Vumik Frar>c j.p.. Gradiška pot 8a. Radovljica, fr 041/423- 161 9001628 ZAPOSLIMO vamostnike/ce z licenco za nedoločen čas na Jes^lcah, Pnia-vo pošljite v 8 dneh na Loler, d.0.0., Črtomirova 11, Maribor, tr 041/427- 067 ftODi«7fi I&6EM IŠČEM DELO pomoć pri čiščenju vrtov, kleti, podst^i, odvoz odpadkov. 9 041/758-958, 041 /59>219 ODLIČEN glasbenik ONE MAN 6AN0, éimk repertoar, za vse priložnost», tr 040/190-517 900^4 POSLOVNE PRILOŽNOSTI KREDtT do 1.000 EUR. za zapomene in upokciene, izenačilo gotovine takoj, rDOrebitnI odtegljaji niso ovira. Kreditna točka, d.0.0., Gregorčičeva 8. Kranj, «04/23-66-808,051/387-753 SÛ01C03 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TiR UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasing). Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO» Kukovec Robert s.p^ Mlinska 2000 Maribor, 02/252-4&-26,041/7^0-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe, Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje In Oakovanje dvorišč, z našim ali va&m materialom. SGP Bytyoîd.n o,. Stmževo 3a, Kranj, 9 041/222-741 0001010 ADAPTACUE. vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograie, kamnlle škarpe In dimnike, kvalrtelTK?, hitro in pocenj. SGP 3enl. Stmzevo 7, Kranj, 9 041/581-838 900i6i9 ASF/^LTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz pob, parkirišč, polag. robnikov, pmln1t\ plošč. izd. betonskih in kamnitih škarp. Adrovic & Co, d.n.o,, Jalov- ěkova 10. Kamnrk. 9 01/83^4-614. 041/880-751 mo^ ASTHRIKS SEN&LA Rozman Pđer, s. p., SertčTMS 7, Križe, tel.: 59^5-170, 041/733-709; zâhjzi}e, roicř. rotete, lamelne zavese, piise zavese, komamiki, maridze, MVM.asteriks.nel BARVANJE fasad in r^apuéčev, izdelava (zolacijskjh fasad, siikopleskarstvo, Operis, d.0.0., C. ob ribniku 28, Miklavž, «070/348-899 BELJENJE in glajenje noťanjíh pro^ torov, premazi oken in vrst, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi in ople-ski, antiglivični premazi Pavec Ivan s.p., Pcdbrezje 179, NaWo, tr 031 /39-29-09 «»loc« DELAMO omete in lerialom, Žabntoa, 386 zidarska dela, notrante 2 rv^fm aJi vašim ma- d.o.o., Žabnica 47, 041/288-473, 041/878- MûtSM FLORIJANI, d.0.0., C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do streha, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova- njedvorisć, 9 041/557-871 9000920 IZDELAVA finskih savn. M & V Vrtač- nik in partner d,n,o,, šinkov Turn 23, Vod(ce. 9 031/206-724 ocoik« NAROČILO narezkov In pogostitev. Eho butik, d.0.0.. Stegne 11 b Ljubljana, tt 041/7347-047 8C01M9 OBNOVA stanovanj, polaganie lamina-fcv in gotcvi h parketo/. M &VVnačnik in parlner d.n.o., âinkovTum 23, Vodice. « 031/208-724 «001307 OD TEMEUEV do strehe, notranje omete, vse vrste fasad, skarpe ter tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in poceni. Artsaj. d.0.0., 2g. Bela 24, Preddvor, 9 041/241-149 0001131 PLESKANJE napuáčev in fasad. Pa-vec ivar^ s.p., Podbrezje 179, Naklo, 9 031/3^-29^9 0001640 POLAGAM keramične ploščice, Lu*^ pert Marjan a.p.. Brode 11, âkoQa Loka, «041/705-197 SUKOPLESKARSTVO, nudirrH? gtaje- n|e sten in stropov, beljenje, ban/anje orostorov, pleskanje oken itd., mož-no^rezervacije, VojkoLazičs.p., Prešernova ul 4, Kamnik, 9 051/706- 211, wv/w.acoiav.si 900Î341 TESNJENJE OKEN iN VRAT uvozena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prefwha in prahu ni več' Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & MA, d.0.0., Ekslerjava 6, Kamnik, 9 01/83-15-057, 041/594-229 ZASEBNI STIKI MOŠKI, ki sam z otrokom je ostal, sto punco bi rad spoznal, «031/807-376 9ooi3?s ŽENITNA posredovalnica Zaupanje in preko 1S00 oglasov in zanimive ponudbe, ki so za OekJeta brezplačna, 9 03/57-28-319, 031/505-495 BOÛISM RAZNO PRODAM LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 klinov), Zbilje 22. Medvode, 9 041/981-210 «01 Mř Kakovsvu bdi, ko ruts dmff dín>ái zapusti. Marya x je podtMla, tiho, hitrv je duša leto zapustiia. kot bi ar\^ska krila dobHa. zahvala Utrujeno od preizkušenj fe omagalo zlate STce ruše drage mame, babice, sestre in tažče Marije Klobučar izVeštra pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveíe. Iskrena hvala Domu starejSih Stara Loka. KC Ljubljana, gospodu župniku Alojzu Snoju za lep pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem Itevilu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi ojeni Vešter. ii. marca 200Q Kako prazen je suel, ko umre en sam človek. (DanU) zahvala Ob smrti Miroslave Butollo iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih, ki smo jih preživljali, stali ob strani, darovali sveče ali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Gorenjskim lekarnam Kranj, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, g, župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu Komunale Kranj, gostilni Lakner. Žalujod vsi njeni zahvala zahvala V neizmerni bolečini sporočamo, da je v 79. letu starosti sklenil zemeljsko pot naš dragi mož, oče in ded Viktor Erjavec Posebna zahvala vsem za izrečena sožalja, gospodu duhovniku Primožu Lavtarju za tolažilne besede in lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, cvetličarni Mak za izdelavo venca in ikeban, trobentaču in Mestnemu pokopališču Kranj. Vsem, ki ga boste ohranili v trajnem spominu, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Žena Ljubica, otroci Martin. Katja in Rarl 1er vnučki GaJ. Kranj, dne 10. marca 2009 , Eva» Tmiotej in Ines V 86. letu starosti se je tiho poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, stric, tast, Pavel Grašič iz Zg. Dupelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste sočustvovali z nami ob slovesu in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Kresetu. Meti Podgoršek za nego in pomoč, Gasilskemu društvu Duplje in gasilcem za spremstvo na zadnji poti, g. župniku Grahku, Ivanu Megiiču za poslovilni govor, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Žaiujoú: žena Marica, sin PaveJ in hčerka Dušanka 2 dnižinama Duplje, 11. marca 2009 V v 4 à ( 24 GORENJSKI GLAS torek, 17. marca 2009 Anketa Več trgovin, več izbire Danica Zavrl Ži£bir V Skofjl Loki, kjer doslej niso imeli večjih trgovskih središč, se je končno začela gradnja trgovin na Grencu, gradijo tudi novo v Starem Dvoru. Potrošniki so veseli več trgovin» kar jim daje možnost primerjave cen in izbire. / FOW: GoîïzJ KavCIi z Id ta Okiljević: "Običajno obiskujem Mer-catorjevo trgovino v našem naselju, ki pa ni posebno velika. Za večje nakupe smo morali doslej v Kranj." Stanka Pire: "Nakupujem v lokalni trgovini, kjer pa se vsega ne dobi. Pomembno je, da ima potrošnik možnost izbire med več izdelki in lahko primerja tudi cene." Valentin Krmelj: "Vedno nakupujem v isti trgovini, kjer zase vedno vse dobim. Ker mi nagaja zdravje, kam dlje ne hodim, hčerka pa gre po večjih nakupih tudi v Kranj." t Stefan Kal am an Tatjana Zorko: I "Kjer je bližje, ml je ljubše, : "Po nakupih hodimo naj- kupujem v domačem mar« : večkrat v Kranj; kjer so raz- ketu. Ne sodim med tiste, ki : lični nakupovalni centri in jih mikajo večji nakupovalni : kjer je ceneje. Mercator je centri. Bo pa zanje več izbi- j za nas predrag. Dvakrat na re. ko bo zgrajen bližnji su- i mesec gremo tako na naku- permarket v Starem Dvoru." : povalni izlet." Odločno proti Skupina krajanov Primskovega je uspela s pritožbo na Vrhovnem sodišču. Kaj in ali sploh se bo gradilo ob Domu krajanov? Suzana P. Kovačič Kranj - Upravni postopek v zvezi z nameravano gradnjo večstano van \ sko- pos lo vn ih objektov (61 stanovanjskih enot, 4 poslovne enote, 88 parkirnih mest) med Domom krajanov in Korbarjevo ulico na Primskovem je vrnjen na začetek, torej na Upravno enoto "(UE) Kranj. Tako je nedolgo nazaj razsodilo Vrhovno sodišče, ki je odpravilo odločbo ministrstva za okolje in prostor ter lokacijsko dovoljenje UE Kranj. Naj spomi^o: investitor Spekter Invest iz škofje Loke je leta 2002 na UE Kranj vložil vlogo za gradnjo večsta n ovan j sko poslovnih Krajani so sicer pričakovali gradnjo» vendar gradnjo enostanovanjsklh hiš, največ dvojčkov, objektov, skupina krajanov s kar bi bilo skladno z obstoječo urbanistično zasnovo naselja. Ker ni bilo tako, so se pritožili. Primskovega se je tedaj zav* zela za to, da bi jih priznali veljavne predpise in ugoto- vedati. Skupino krajanov s memo v reševanje takSno, kot stranke v postopku pri iz- viti. ali so izpolnjeni vsi po- Primskovega (udeleženih je kot je bi3a vložena v letu daji lokacijskega dovoljenja. goji za izdajo lokacijskega enajst strank) pa predvsem 2002, ali pa bo morebiti Neuspešno. Lokacijsko do- dovoljenja, znova bodo mo- zanima, kako bo UE Kranj spremenil zahtevek. V pr-voljenje za gradnjo je zaseb- rali preveriti, aH so izpol- reali,Tirala sodbo sodišča. Pri- vem primeru bo upravna ni investitor dobil 26. maja njeni vsi pogoji, ki jih na 2004. Krajani so na prosto- območju predvidenega ponj ob Domu krajanov sicer sega v prostor določajo ve- mer je vrnjen na prvo stopnjo, pa je tudi zaključen, sprašujejo. Načelnica UE enota uvedla postopek izdaje lokacijskega dovoljenja, v drugem primera pa bo Slo za pričakovali gradnjo, vendar Ijavni prostorsko ureditveni Kranj 01^ Jambrek je pove- vprašanje izdaje gradbenega gradnjo enostanovanjskih pogoji (PUP), tako glede vr- dala: "Danes (v četrtek, op. a.) dovoljenja • pod pogojem, da hiš, največ dvojčkov, kar bi ste gradnje kot morfoloških smo imeli sestanek s pred- investitor vloge ne bo umak- bilo skladno z obstoječo ur» značilnosti okolja. stavnikoma krajanov, ki sta nil. Dejstvo je, da so se vmes banistično zasnovo naselja. Ker ni bilo tako, so se pritožili in uspeli šele na Vrhov- Rado Lah Iz Spekter Ihve- mi obširno predstaviJa zgo- spremenile tudi nekatere de- sta je povedal, da so odločbo Vrhovnega sodišča dobili nem sodišču. V novem po- šele pred nekaj dnevi in da dovino problematike. V krat- janské okoliščine (na primer kem bomo povabili na neformalen sestanek tudi investi- sprememba PUP-a in preklicana soglasja Mestne občine stopku bodo morali na UE morajo v miru razmisliti, torja, saj se bo moral oprede- Kranj k izdani lokacijski do- Kranj pri odločitvi upoštevati kako naprej. Več ni želel po- liti do svoje vloge: ali jo vza- kumentadji)." vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutri bo precej jasno, pod Karavankami bo pihal okrepljen severni veter. V četrtek bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. AíWI* « ?» Okdie, urad za meteoroJoaip TOREK -3/1 r C SREDA -2/12°C i -3/7®C ČETRTEK » 9 » t W4K o iřrtx -Cr^ ofWœ KRATKE NOVICE zcornii Brnik Nov hangar na letališču Na brniškem letališču bodo do konca leta zgradili nov hangar za opremo za oskrbo letal. Pogodbo za gradnjo in projektiranje hangarja, vredno 1,3 milijona evrov, sta prejšnji teden podpisala predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir in predsednik uprave CH Holdinga Blaž Mi-klavčič. Kot so sporočili iz družbe Aerodrom Ljubljana, bo GH Holding projektiranje začel Še ta mesec, gradnjo pa predvidoma v drugi polovici leta. Do konca leta bo tako na voljo slabih dva tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, kjer bodo hranili prtljažne vozičke, tovorne ploščadi, stopnice, komunalna vozila, avtobuse in druga sredstva za oskrbo letal. Z novim objektom bodo pridobili nujno potreben prostor za hrambo in zaščito letaliških sredstev, ki so bila doslej spravljena na različnih lokacijah po letališču in pogosto izpostavljena neprimernim vremenskim vplivom, so pojasnili na letališču. Mov hangar bo stai jo^d sedanjo cesto mimo letališča, koncem odprtega parfelrilŽa ?2 in letališko ploščadjo. Slednjo povečujejo, dela pa naj bi bila končana do poletja. S. S. Naklo Pomoč brezposelnim Sindikata družb 161 Kranj in Aquasava Kranj sta že pred koncem lanskega leta naslovila na Občino Naklo poziv, naj pomaga odpuščenim delavcem teh podjetij. V prvem je izgubilo delo pet delavcev, v drugem pa dva delavca, ki živijo v občini Naklo. Na marčni seji občinskega sveta je župan janež Štular pojasnil, da so nekateri izmed njih že dobili delo. Žal občina nima sklada za pomoč brezposelnim. Zato prošnjam sindikatov ne morejo ugoditi. S tem so se občinski svetniki strinjali. Obenem so predlagali^ naj občina pomaga vsaj posameznikom v veliki stiski. Kdor potrebuje pomoč, naj se sam prijavi v upravi Občine Naklo za rešitev svojega problema. 5. S. Novorojenčki Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 37 novih prebivalcev, od tega 30 v Kranju in 7 na Jesenicah. V Kranju se je rodilo 15 dečkov in prav toliko deklic. Najtežja je bila tokrat deklica, k) je tehtala 4560 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2510 gramov- Na Jesenicah so se rodile ^ deklice in 4 dečki. Najlažja )e bila deklica s 3060 grami, najtežji pa je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4520 gramov. > J . I ppl »I« RADIO KRANJ d.0.0. Stritarteva ul. 6. KRANJ rflEFON: 261 (M) 261 <04) 2022 <051 > nUotje •222 9§ooMá FAX* |04| 104) 3S1 (IsmsK! muHu radlohra nl^atf lo-krsn].«l www.radio-kranj.si ¥ \ i 4 % ♦