JANEZ ROŠKER, soavtor knjige Luč, tema in naše sence: »0 političnih zapornicah je še vedno premalo znanega« I Naš po$ovor, I str. 3 SERIJA POTRESOV Nemirne noči zaradi potresov Iz naših krajev, str. 4 ŽFVETI V POSAVJU Pota mladih v Posavju • nadaljevanje str. 16, 17 TEMATSKA PRILOGA KOSTAKA KRŠKO Zmanjšajmo obremenitev okolja Okolje in prostor its. 11-14 01 POSAVSKI #"¦" f bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XI, St. 20, četrtek, 4.10.07,25.000 izvodov fWtf*» pUčan* pn post« 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Brežiški oktober s kar 70 prireditvami 5 Plečnikove sledi tudi na Bizeljskem 6 Cerkljanski vrtec bo Pikapolonica 7 Zahvala za hrambo orožja 15 Šport 18 Iz občine Brežice 19 Iz občine Krško 20 Iz obcine Sevnica 21 Tedenotroka 22 Mali oglasi 24 »Imejte se lepo in pazite nase! I I A (I I U I y n s-j N u^—n VA*-' * tt ÜU UTA 1»9» OTIMOKONKWtNOfl www.radioenergy.si fiep Itgradnla ME no ipodrV Swl HOLDING SI OVf NSKt f LrKTltAJtW D.0.0 |M Skupni pwMs) fcynlui t*K»M, tOOO L)ubl|ana Moč energlje BSeCUM' "mm ((^080*1444*) www.oknainvrata.com Poplave tokrat prizanesle, vznemirili potresi POSAVJE - Po hudem neurju, ki je pred dvema letoma povzrodlo veliko ško- do zlasti v sevniški in krški občini, je Posavje s toliko večjo občutljivostjo in nemirom spremljalo posledice zadnje vodne ujme v Sloveniji. Ta je v glav- nem prizanesla našim krajem, zato pa je že v naslednjih dneh prebivalce močno vznemirila serija potresov, izmed katerih je bil najmočnejši z žari- scem v bližini Brežic, ki je dosegel kar 5. stopnjo po Evropski potresni lestvi- ci (EMS). Več o tem na strani 4. Poplavljeno gradbišče novega mostu cez Savo pn HE Krško (Foto: Ljubo Motore) Spodnja Sava ni kriva za katastrofo v Železnikih! KRŠKO - Nedavne katastrofalne poplave v nekaterih delih Slovenije, ki so Po- savje k sreči le „oplazile z repom", so svojevrsten odmev doživele tudi na ponedeljkovi 15. seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Predsednik odbora Niko Galesa je namreč že uvodoma opozoril na intervju v Sobotni pri- logi Dela, v katerem vodnogospodarski strokovnjak Rok Fazarinc - poenosta- vljeno povedano - pravi, da je do katastrofe v Železnikih prišlo (tudi) zato, ker se ves državni denar za urejanje vodotokov porabi na območju spodnje Save ob izgradnji novih hidroelektrarn. Člani odbora so sklenili, da se bodo na takšno, zanje nesprejemljivo trditev odzvali z izjavo za javnost. „Vodni sklad je zaživel, ven- dar je že dve leti precej de- narja iz njega usmerjenega v gradnjo infrastrukturnih objektov za hidroelektrarne na spodnji Savi, torej za Bo- štanj, Blanco in Krško. Zato dve leti v Sloveniji skoraj ni novogradenj za povečanje varnosti pred visokimi voda- mi," pravi Rok Fazarinc v in- tervjuju za Sobotno prilogo. „Država ima že 15 let pre- malo denarja za vzdrzeva- nje vodotokov," meni sev- niški župan in poslanec v državnem zboru Kristijan Jane. Za izjavo za javnost, s katero bo odbor zavrnil tr- ditve Roka Fazarinca, se je še posebej zavzel clan odbo- ra in eden pobudnikov gra- dnje spodnjesavske verige Jože Avsič. Sicer pa protipoplavna zašči- ta, zgrajena v okviru gradnje HE Boštanj, že kaže učinke, saj urbani deli Boštanja to- krat niso bili poplavljeni, je odboru poročala direktorica Infre Sevnica Ana Gračner, direktor projekta izgradnje HE na spodnji Savi Bogdan Barbič pa je povedal, da so na gradbišču HE Bianca ime- li nekaj sreče, da ni poplavi- lo gradbene jame, čeprav je bila voda višja od 20-letne, pred kakršno je gradbišče za- ščiteno. Narasla Sava je sicer kar nekaj nevšečnosti pov- zročila na gradbišcu HE Kr- ško, kar bi lahko phvedlo do zamude pri gradnji mostu. Na Blanci ima koncesionar HSE nekaj težav pri dobavi ključne opreme za elektrar- no, v teh dneh pa bodo vlo- žili tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo HE Krško. V kratkem naj bi se začela tudi gradnja krožišča. 0 pripravah na gra- dnjo HE Brežice (začel se je postopek priprave državnega prostorskega načrta zanjo) in HE Mokrice bo odbor podrob- neje razpravljafna zadnji te- tošnji seji, ki bo predvidoma sredi decembra v Brežicah. nadaljevanje na strani 2 Izšel zbornik o zgodovini videmske župnije Pomembna vloga Vidma v zgodovini KRŠKO - Z izidom poljudno-znanstvenega zbornika „Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Vi- dem" se je zakljuälo praznovanje ob 850-letnici prve pf- sne omembe pražupnije Videm. Predstavitev knjige je potekala na Rupertovo nedeljo zveder, 30. septembra, v nabito polnem Kulturnem domu Krško, kjer so svoje pri- spevke v zborniku predstavili njihovi avtorji. V videmski župniji so jubi- lej prve omembe tako župni- je kot kraja v minulem letu proslavili s številnimi kultur- nimi, duhovnimi, izobraževal- nimi in športnimi dogodki, bo- gato zgodovino kraja pa so se odločili zabeležiti še v knji- žni obliki. Novembra 2005 je nastal uredniski odbor v se- Mitja Marfcovfč, Alenk;- ^or^p lie KroselL^ggoz in takratni predsednik sveta KS mesta Krško Jože Habinc. K sodelovanju so pritegni- li števHne znane strokovnja- ke. Tako je nastal 384-stran- ski zbornik, ki prinasa vpogled v razvoj župnije in mesta na levem bregu Save. Avtorji z izjemo dveh odso- tnih so na nedeljski priredi- tvi na kratko predstavili svoje prispevke v zborniku. Stro- kovnjak za stare listine Fran- ce Baraga piše o listini iz leta 1154/55, v kateri je prvič za- pisano ime kraja, dekan teo- loške fakultete v Ljubljani dr. Bogdan Kolar o svetem Ru- pertu in njegovem mestu v slovenski vernosti ter o nasta- janju prvih župnij na Sloven- skem in prispevku Eme Krške, arheolog Andrej Preložnik o zgodovini in pomenu razi- skav prazgodovinske Libne, zgodovinarka Mihaela Kova- čič o videmski župniji od in- korporaeije kostanjeviškemu samostanu do vključitve v la- vantinsko škofijo (1331-1786), direktor zgodovinskega arhi- va Celje mag. Bojan Cvelfar o prebivalstvu v videmski žu- pniji od konca 18. do prve po- lovice 20. stoletja, etnologi- nja Alenka Černelič Krošelj o videmskem iupniku Dragotinu Ferdinandu Ripšlu (iz njegove kronike, ki jo je prevedel po- kojni Videmčan Olaf Lovren- čič in je prav tako objavljena v zborniku, je povzet naslov zbornika) in njegovem pogle- du na način življenja Vidma in Videmčanov ter o Josipi- ni Hočevar, prelomu stoletja in gradnji nove župnijske cer- kve, umetnostni zgodovinar mag. Igor Weigl o župnijski im r\ufilir>f_/i L_a fola/rfll'Jfilvü z Dunaja, umetnostna zgodo- vinarka dr. Dasa Pahor o cer- kvah v videmski župniji, do- moznanka Ljudmila Šribar o vpetosti župnije sv. Ruperta v življenje 20. stoletja na Vid- mu (šribarjeva je uredila tudi seznam duhovnikov videmske župnije), zbornik pa zaklju- čuje prispevek župnika Mitje Markoviča „Na začetku 21. stoletja: odlidnost preteklosti za izzive prihodnosti". Zbor- nik, ki je izšel v nakladi 1200 izvodov, stane pa 40 evrov, je opremljen tudi z več kot 300 barvnimi fotografijami, ki jih je uredil Miloš Kukovičič. Predstavitve zbornika, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Občina Krško, zalo- žila pa Župnija Videm ob Savi Krško in Valvasorjev razisko- valni center Krško, sta se ude- ležila tudi krški župan Franc Bogovič in celjski škof dr. An- ton Stres. „Videm se lahko ob 850-letnici zaveda, da je od- igral pomembno vlogo v zgo- dovini. Pomembno je, da jo nadaljuje tudi v prihodno- sti," je povedal Stres. Slavno- stni dogodek so s programom popestrili glasbeniki Glasbe- ne sole Krško in tenorist AAar- ko Železnik. Peter Pavlovii Avtorji prispevkov na predstavitvi zbornika W AKTUALNO__________________________________________________________Posavski obzornik - leto XI, števitka 20, četrtek, 4.10. 2007 nadaljevanje s prve strani Skupno podjetje skupin HSE in GEN Precej pozornosti pa je odbor tokrat namenil vključevanju GEN energije kot nosilca t.i. drugega energetskega stebra v gradnjo hidroelektram na spodnji Savi. V ta namen se bo projekt Skupni podvig, v katerem sodelujejo Holding Slo- venske elektrarne, Dravske elektrarne Maribor, Savske elek- trame Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica in Termoe- lektrarna Brestanica, preoblikoval v podjetje, v katerega se bo vključila tudi GEN energija. Načrte v zvezi z ustanovitvi- jo novega podjetja, ki naj bi zagotovilo nemoteno financira- nje izgradnje HE na spodnji Savi, delovati pa naj bi pričelo še letos, sta članom odbora predstavila predsednik upravne- ga odbora Skupnega podviga in direktor Dravskih elektrarn Maribor Damijan Koletnik ter direktor GEN energije Mar- tin Novšak. Koletnik meni, da se z ustanovitvijo skupnega podjetja pravzaprav nič ne spreminja, saj je GEN energi- ja kot 79,5-odstotna lastnica Savskih elektrarn in 100-od- stotna lastnica Termoelektrame Brestanica že del Skupnega podviga, Novšak pa je poudaril, da jih zanima čim prejšnja izgradnja spodnjesavske verige, saj „le veriga prinaša ener- getske učinke". Peter Pavlovič 225 let šolstva v Sevnici SEVNICA V torek, 2. oktobra, je največja osnovna sola v sevniški občini, Osnovna sola Sava Kladnika (obiskuje jo okoli 1000 učencev), ob 225-letnici šolstva v Sevnici pripravila za- nimiv in bogat program. Najprej je potekala slovesna otvo- ritev naravoslovne učilnice v šolskem parku ob glavnem vho- du v šolo, nato je v Športni dvorani Sevnica potekal živahen kulturno-glas- beni in špor- tni program, v katerem so se predstavili vsi učenci osnovne sole, za zaklju- ček pa so naj- bolj prizadev- ni delavci sole in zunanji so- delavci preje- li posebna pri- znanja Sava Kladnika. Ob tej posebni pri- ložnosti je OS Sava Kladnika Sevnica izda- la še zbornik o 225-letnici šol- stva v Sevnici in knjigo Sola je svet v ma- lem. Njeni av- torji so učenci sevniške osnov- ne sole, knji- ga pa je izšla v okviru projek- ta Rastoča knji- ga, ki je široko zasnovan slo- venski kultur- ni projekt ponosnega srečanja s preteklostjo in pogumnega načrtovanja prihodnosti, in v okviru projekta Rastoča knji- ga Sevnica, kjer se je leta 2005 prvič širši javnosti s svojimi deli v galeriji na sevniškem gradu predstavilo preko 60 av- torjev iz sevniške občine. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Ob 225-letnici iolstva v Sevnici so v kulturnem pro$ramu sodelovali učenci in učitelji. Župan Kristijan Jane in Jelka Slukan, ravnateljica OS Sava Kladnika Sevnica, pri podeijevanju posebnih priznanj za najbolj prizadevne delavce sole in zunanje sodelavce.__________________ Brežiški oktober letos s kar sedemdesetimi prireditvami BREŽICE - Snovanje t. i. Brežiškega oktobra, kakor poimenujejo mesec, v katerem Brežice praznuje- jo svoj občinski praznik in se v njem zvrsti vrsta prireditev, se je pričelo že v mesecu avgustu, po- drobnosti pa so predstavili v ponedeljek na novi- narski konferenci. Župan Ivan Molan je ob tern poudaril, da z veseljem ugo- tavlja, kako občani iz leta v leto bolj obeležujejo ta pra- znik, zato celo razmišlja, da bi ga še razširili, saj so že letošnje napovedi priredi- tev pokazale, da jih bodo le s težavo razporedili v celo- ten mesec. S prispelimi pri- javami se je ukvarjala po- sebna komisija, ki pa letos še ni imela oblikovanih kri- terijev, zato so upošteva- li vse načrtovane dogodke, niso se pa spuščali v njiho- vo vsebino. Tako je v zložen- ki, ki so jo ob tej priložno- sti izdali, zabeleženih preko sedemdeset najrazličnejših dogodkov. Prvi med njimi se je odvijal že v nedeljo - or- ganiziralo ga je Združenje ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine, po- imenovali so ga Dan odpr- tih vrat na slovenskih kmeti- jah. V brežiški občini sta to. kmetiji Zvoneta Černeliča iz Dečnega sela ter Štefana Urbanča iz Račje vasi. Kot je v nadaljevanju po- vedala brežiška podžupa- nja Patricia Čular, je občina Brežice pripravila šest svojih dogodkov in prvi se bo odvi- jal prihodnji četrtek v občin- ski zgradbi, ko bodo pripra- vili dan odprtih vrat, ki so ga poimenovali Občina po men občanov. Tako bo med 9. in 10. uro dopoldan župan od- govarjal na vprašanja obča- nov, sledil bo podpis pogod- be o uvajanju ISO standarda v obdnski upravi, nato pa še otvoritev prenovljenih pro- storov občinske uprave, ki jih bo popestrila razstava fotografij. le naslednji dan pa bo slavnostna otvoritev mostu na Mostecu. Vrhunec praznovanja bo po besedah podžupanje slavnostna seja, ki so jo pripravili zadnjo so- boto v mesecu, na njej pa- bodo podelili tudi priznanja občine Brežice za leto 2007. M. K. M. Ferotehna v boj za gazelo Komisija časopisne hiše Dnev- nik je izmed petih kandidatov izbrala tri nominirance, ki se bodo danes, 4. oktobra, v KC Janeza Trdine v Novem mestu potegovali za naziv dolenjsko- posavska gazela 2007. Med no- miniranci so podjetje Dama, d. o. o., ki je specializirano za proizvodnjo pekovskih vreč, podjetje Ferotehna Krmelj, d. o. o., ki izdeluje kovinske kon- strukcije, in podjetje Rem, d. o. o., ki prav tako izdeluje ko- vinske konstrukcije. NEK po rekordu v remont KRŠKO - V Nuklearni elektrarni Krško se v teh dneh zaključu- je 22. gorivni ciklus, ki je tra- jal vse od lanskega 14. maja, tako da je elektrarna s pre- ko 500 dnevi neprekinjenega obratovanja postavila nov re- kord. V soboto, 6. oktobra, se bo pričel remont, ki bo pred- vidoma trajal do 7. novembra. Obratovanje elektrarne med 22. gorivnim ciklusom in po- tek remontnih del bo NEK da- nes predstavila novinarjem. Znani brežiški nagrajenci BREŽICE - V ponedeljek, 1. oktobra, so se prvič po poči- tniškem premoru, kar so izpostavili tudi nekateri svetni- ki, ki so menili, da je bil čas med obema sejama odločno predolg, na 8. redni seji sestali svetniki in svetnice občin- skega sveta Brežice. Odločali so o podelitvi pri- znanj občine Brežice za leto 2007, ki jih je izbrala Ko- misija za mandatna vpraša- nja, volitve in imenovanja. Brežiško občinsko nagrado po sklepu obdnskega sveta bodo prejeli Janez Kebe za izjemno uspešno strokovno delo na področju preventi- ve in zdravstvenega varstva malih živali, Vladka Kežman za življenjsko delo na gospo- darskem in družbenem po- dročju občine Brežice ter za dolgoletno odgovorno opra- vljanje nalog na področju za- ščite in reševanja in Ivanka Zupančič za humano delo na področju rejništva, za dol- goletno uspešno in ustvar- jalno delovanje v Kultur- nem društvu »Orlica« in na drugih področjih družbene- ga življenja v KS Pišece. Ob- činska priznanja so nameni- li Prostovoljnemu gasilskemu društvu Globoko ob 80-letni- ci delovanja, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Brežice in Mla- dinskemu centru Brežice ob 10-letnici delovanja. Častna občanka občine Brežice bo post a la Alenka Gerlovič. Sledilo je poročilo o realiza- ciji plana obdnskega prora- čuna za letošnje polletje ter predlog rebalansa obdnske- ga proračuna, ki so ga svetni- ki prav tako sprejeli. Spreje- li so tudi odlok o spremembi komunalnega prispevka v ob- dni in letni program upra- vljanja s stvarnim premože- njem, ki je v obdnski lasti. Potrdili so spremembe in do- polnitve odloka o zazidalnem načrtu UND5 in UND4 Dobova ter razrešili še nekaj nepre- mičninskih zadev. M. K. M. Velika izbira: • mačic, trajnic in rese ¦ gomoljev tulipanov, narcis in hijacint - nagrobni pesek - različnih ban/ in velikosti ¦ sadilni in okrasni lonci ¦ zemeljski substrati [SBQfffl VRTMI CENTER • CVETU6ARNA K«rln Janko i.p CK2 65A. 8270 KRŠKO, T»l .07/49 02 560, Fax 07/4»Mm Pnatovminfca SENOVO TW- 07M9 79121 VaMJ«nl v VC Kerin In Pos(ovainico Sanov^ jf Obltčlte na» In pre»en«č«nl boste nad ponudbd^ TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 6270 Kiiko. CK2 7. p p 335, m 07 49 21 874. tor 07 4« 01 MS GSM 041 S30 13S 041 U4 320 t-mm ¦ooMOMll tm. mm boom n VELESCJEM 6OZÜAKSTVA IN KMETIJSKE MEHANIZ^ajE 24 2S 10 2007,,- NTTRA, SLOVAŠKA U«O0NECENE LETOVAHJ v orroBRu 5IN0IK/ILNI ELETI NAJZ--_______________________________2JV_ SIMPLY CLEVER Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško, tel.: 07 490 21 20 Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 NAS POGOVOR H Pogovor z Janezom Roškerjem, soavtorjem knjige Luč, tema in naše sence 0 političnih zapornicah je še vedno premalo znanega Pred dnevi sem se na terasi krškega hotela po daljšem času srečala z Janezom Roškerjem, pred leti znanim gospodarstvenikom in svoje case tudi politikom. Razlog tokratnega srečanja pa je bil nekoliko nepricakovan. V rokah je držal še čisto svežo, pravkar natisnjeno knjigo, v kateri so objavljeni zapiski njegove pokojne matere, ki jih je dopolnil s svojimi spomini na najbolj zgodnja mladostna leta. Zakaj ste se odločili napisati knjigo šele sedaj? Prvi razlog so mamini zapiski. Pisala je pravzaprav zelo dol- go obdobje svojega življenja, vendar pa smo zadnji dve ob- sežni poglavji, v katerih opisu- je sebe in očeta kot politična zapornika iz obdobja Inform- biroja, našli šele kakšni dve leti po njeni smrti, nekje leta 1997. Že tedaj sem se želel tega lotiti, pa so tudi mene neke reči, ki so se vlekle dalj- še obdobje, potegnile iz ak- tivnega življenja. In ko sem si nekoliko povrnil moči, sem se lotil pisanja. Kako je knjiga nastajala in zakaj naslov Luč, tema in naše sence? V bistvu se moram pri tem vr- niti na samo zasnovo. Mamini zapiski so celoviti. A ker je pi- sala daljše obdobje, pisati jih je začela nekje v mojih letih in končala deset let kasneje, pri čemer seveda nekaj nare- dijo tudi leta, so se vsebine včasih prekrivale. Te sem mo- ral izluščiti in urediti in ko sem se začel ukvarjati s tem, kako bi se lotil združevanja njene- ga pisanja in mojih spominov, mi je rešitev nakazal znani no- vinar Lado Ambrožič, ki je pi- sal svoje in očetove spomine, zato sem se za to dvojno obli- ko pripovedi odločil tudi sam. Sam naslov pravzaprav pome- ni, da na veliko stvari ni od- govora oziroma ostajajo odpr- te. In tisto, za kar ne najdeš odgovora, je zame neosve- tljeno, senčno mesto. Moja mati je bila „fajter", kakor se temu reče, kar se vidi tudi skozi knjigo. Nikoli ni pokle- knila. Vedno je bila borka za pravico in neka načela, ki so včasih pripeljala tudi do kon- frontacij med nami. S sestro sva včasih imela drugačne po- glede na vrednote - tudi to so Janez Rošker se je rodil 27. julija 1937 v Dravogradu očetu Stanku in materi Cil- ki Rošker. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Dravo- gradu, je nadaljeval šola- nje v Ravnah na Koroškem in v Celju, po preselitvi v Krško pa je končal Splošno gimnazijo v Brežicah. Viso- košolski študij je opravil na Pravni fakulteti v Ljublja- ni, na kateri je diplomiral leta 1964 in se zatem za- poslil kot pravnik v Tovar- ni celuloze in papirja Ouro Salaj, ki jo je od leta 1970 do konca leta 1981 tudi vo- dil kot glavni direktor. Po- klicno funkcijo zveznega poslanca v Zvezni skupšči- ni SFRJ je opravljal v letih 1978 1982,nakarjebilod leta 1983 do 1986 zaposlen najprej kot podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa in zatem kot pred- sednik PO v novomeški to- varni IMV. Vrnil se je v Kr- ško, kjer je bil naslednja štiri leta direktor podje- tja SOP Krško. Zaradi zdra- vstvenih težav se je inva- lidsko upokojil leta 1990. v nekem podtonu sence. Rajhenburski grad je znan predvsem kot zbirno tabo- rišce za izgnance med dru- go svetovno vojno, manj pa vemo o tem, da so bili po voj- ni v gradu tudi zapori za poli- tične zapornice. Ne vem, zakaj se o tem tako malo ve, govori in še manj piše. Zakaj je sploh nad tem še vedno nekakšna - , Mama je bila leta 1952, ko je bila kot informbirojevska ob- toženka obsojena na dve leti strogega zapora, v rajhenbur- ških zaporih zaprta pol leta. V tem času je bila tarn zaprta tudi Angela Vode, obtoženka Nagodetovega procesa (pisa- teljica, organizatorka gibanja za pravice žensk, ena prvič članic komunistične stranke - op.p.), s katero se je mama zelo dobro razumela. Pri tem sicer opisuje rajhenburški za- por kot institucijo represije, vendar je več poudarka na or- ganiziranem redu in sistemu, ki pa ni bil nasilen. Ženske so na primer dobivale vsak dan sveže perilo, imele možnost branja, čeprav je bila mama pri tem kot politična zapor- nica nekoliko omejena. Tako sem spoznal, da je bil rajhen- burški zapor povsem nepri- merljiv z zaporom v Stolcu, kamor so zaprli mamo zatem in kjer je doživljala najokru- tnejše načine prevzgoje. Naj- bolj šokantno pri tem je, da je bila Slovenija sestavni del Ju- goslavije in istega sistema, a obravnava zapornikov povsem drugačna. Kljub predznaku, ki ste ga nosili po starših, da ste otrok političnih zapornikov iz časa Informbiroja, pa tudi glede na kritike, ki jih zaznamo v vašem uvodu, je dejstvo, da ste v prejünjem sistemu uspeli kot gospodarstvenik in kot politik. Najprej bi želel povedati, da je knjiga nastala za ozek krog bralcev. Pisal sem jo kot neko antikatarzo in v njej ne obra- čunavam s preteklostjo ali s sistemom, katerega del sem bil sam. Nikoli nisem zamolčal niti zatajil, da sem bil politik in gospodarstvenik. Oba s se- stro Milenko sva bila poslanca, jaz v Zvezni skupščini Jugosla- vije, ona v Republiški skupšči- ni kot delegat socialno - zdra- vstvenega zbora. Oba sva se vključevala na tistem podro- čju, kjer sva imela možnost vpliva in koriščenja znanja, ki sva ga dobila na drugem, de- lovnem podroqu. V tem smi- slu vidlm integracijo politike in gospodarstva. Politika mora odgovorno vplivati na pogoje gospodarjenja, gospodarstvo pa tudi ne sme dopustiti, da je politika sama sebi namen. Potrebno je imeti večji do- rnet, zagotoviti boljše pogoje za gospodarjenje, za hitrej- ši pretok informacij. To velja danes in to je veljalo v mojih časih. Tisto, kar sem ustvarjal ali soustvarjal, sem delal v po- polnem prepričanju, da delam najbolje, kar zmorem in pri- vrieno delu. Kar se tiče mo- jega odhoda iz tovarne ce- luloze, pa sem napisal tudi v knjigi, da nisem bil nobena iz- jema, ne prvi pa tudi ne za- dnji s tako doživeto usodo. Pri svojem delu sem imel tudi mamino podporo, čeprav je pri določenih zadevah meni- la, da bi se moral bolj izposta- viti, konfrontirati, kar je ona nenazadnje počela vse svo- je življenje. Tudi to so neka- kšne sence. Vaša mati je preživela prvo vojno, zelo težko izkušnjo je imela v drugi vojni in po njej. Kako je doživljala čas osamosvojitvene vojne? Rad bi poudaril predvsem to, da je mama med drugo sve- tovno vojno doživljala najhuj- ša, najbolj kruta spoznanja, ko so izginili ljudje z njene strani, še huje - njene krvi. Moj oče je bil borec 13. udar- ne Bračičeve brigade, mama pa je bila še daljše obdobje aktivna udeleženka in nosilec funkcij. Do prvih volitev 1945 je bila tudi sekretarka OF za Podravje. V partizane je spra- vila mnogo ljudi, tudi tri svoje nečake, sinove sestre, s kate- ro sta si bili najbližji. En ne- čak je padel v spopadu, dru- ga dva pa sta bila ustreljena v pohorskih pobojih kot partiza- na iz partizanskih pušk. To se je zgodilo po tragediji Pohor- skega bataljona, ko so agent je VOS-a iskali vrinjence, gesta- povske agente in plavogardi- ste. Ta nerazumljiva in težko dojemljiva dejanja je CK KPS sicer razčistil že leta 1944 in oba ustreljena nečaka rehabi- litiral. Mojo mamo je to izre- dno prizadelo in je to breme odnesla tudi v grob. Tedaj, ko je zvedela za te poboje, si je sicer vzela čas za razmislek, vendar je kljub temu nadalje- vala delo kot aktivistka NOB, ker se je zavedala, da druge alternative ni. Ona sicer ni poznala vseh ozadij teh pohorskih pobojev, jaz pa sem se do njih doko- pal in jih raziskoval na pod- lagi dokumentov, ki so bili na voljo, in v sodelovanju s slo- venjegraškim Koroškim mu- zejem. Iz tega izhaja tudi moj odnos do sprave - želim resnico. Mama je sicer soro- dnikom dala vedeti, da piše in da bodo te zapiske dobili po njeni smrti. S to knjigo, ki sem jo jim podaril, pa so do- bili odgovore na vprašanja, ki so jih mučila in na katera si dolga desetletja nfso moglf odgovoriti. V času osamosvojitve Sloveni- je je mama živela pri moji se- stri in aktivno spremljala vsa dogajanja, tudi preko sestri- nega sina, ki je bil častnik TO. Ta vojna je v njenih očeh po- menila samo nadgradnjo ti- stega, kar je predstavtjala vsa njena üvljenjska pot in nje- nih pričakovanj kot vselej za- vedne in pokončne Slovenke. Knjigo Luč, tema in naše sence, boste lahko kupi- li v vseh knjigarnah in pa- prinicah Pergamon, in sicer v Krškem, v Brežicah in v Šentjerneju. V knjigi izpričujete vaša otroška in mladostna leta, za danalnje brake pa bi bilo vendarle prav tako ali še bolj zanimivo, če bi iz- vedeli kaj več o vašem ka- snejsem obdobju gospo- darske in politične kariere. Zato vprašanje, ali bo knji- ga dobila nadaljevanje? Jaz bi rekel temu pustimo času čas. Če mi bo zdravje dopuščalo, bo morda res še kaj nastalo. Bojana Mavsar Razdelili bodo 785 tisoč varčnih sijalk LJUBLJANA - Holding Slovenske elektrarne in slovenska podje- tja za distribucijo električne energije so oktobra začela z raz- deljevanjem varčnih sijalk v okviru akcije „Varčna sijalka v vsak dom". Vsak gospodinjski odjemalec električne energije bo brezplačno prejel eno varčno sijalko, in sicer s kuponom, ki ga je prejel z računom za električno energijo konec septembra oz. v začetku oktobra. Varčna sijalka - razdelili jih bodo 785 tisoč - je kompaktna fluorescentna sijalka znamke Osram moči 21 W, kar je ekvivalent cca. 100 W navadni iarnici. Njena živtjenjska doba je 8000 ur, kar ob povprečni uporabi pomeni osem let. V akciji sodeluje tudi podjetje Zeos, ki skrbi za pravilno ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Gre za enega od pomembnih korakov k bolj učinkoviti rabi energije. Ena varčna sijalka, ob predpostavki, da je priključe- na štiri ure dnevno, prihrani skoraj 10 kWh električne energije mesečno oziroma 120 kWh letno, vse podarjene sijalke, kate- rih skupen prihranek moči je preko 62 MW, pa lahko pomenijo prihranek preko 90.000 MWh električne energije letno. Sodelu- joči v akciji ospodinjskim odjemalcem svetujejo, da varčne si- jalke uporabi jo na mestih, kjer bo učinek največji, torej tarn, kjer sedaj navadne žarnice gorijo najdlje. P.P. Rožman še naprej na čelu pariškega centra WANO CHICAGO, KRŠKO - Na rednem generalnem dvoletnem zase- danju združenja WANO (Svetovno združenje jedrskih opera- terjev) v Chicagu je bil 25. septembra za predsednika uprav- nega odbora WANO Paris center ponovno izvoljen predsednik uprave NEK Stane Rožman. Izvolitev pomeni priznanje za do- sedanje uspešno vodenje WANO Paris centra in je tudi re- zultat uspešnega vodenja, odličnih rezultatov ter varnega in učinkovitega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško, so prepričani v združenju Slovenski jedrski forum ter Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije. WANO je mednarodna ne- profitna organizacija, ustanovljena maja 1989, in združuje upravljavce 445 jedrskih elektrarn po vsem svetu z namenom izmenjave delovnih izkušenj, tehnične pomoči in razvoja za doseganje čim višjih standardov jedrske varnosti. WANO se- stavljajo štirje regionalni centri, in sicer Atlanta, Moskva, To- kio in Paris in koordinacijski center v Londonu. P.P. Stana namesto Vizjaka LJUBLJANA - Clam nadzornega sveta Holdmv elektrarne d.o.o. (MSE) so soglasno potrdflf n._3. /..^^«t Stano, glavnega direktorja družbe Geoplin d.o.o. Ljublja- na, Družbe za trgovanje in transport zemeljskega plina, za predsednika devetčlanskega nadzornega sveta HSE. 44-letni Alojz Stana, ki je na mestu predsednika nadzornega sveta HSE zamenjal mag. Andreja Vizjaka, ministra za gospodar- stvo RS, je diplomirani inženir strojništva in magister zna- nosti, glavni direktor Geoplina pa je od leta 2006. Pred tem je bil clan uprave Mariborske livarne Maribor. Od Ženevskega jezera doMrtvegamorja- podvig Armina Kohlija KRŠKO Švicarski kolesar Armin Köhli je v nesreči ostal brez nog, a se še naprej zelo aktivno ukvarja s tem športom. V začetku meseca se je odpravil na izjemen podvig. Preko 15 držav bo prekolesaril 4.800 kitometrov dolgo pot do Jorda- nije, s čimer želi opozoriti širšo javnost na boj proti nevar- nostim, ki jih predstavljajo protipehotne mine. V Sloveni- jo bo vstopil 9.10. v Novi Gorici, naslednji dan pa bo preko Ljubljane prispel v Krško, kjer mu ob 17. uri pred hote- lom City v sodelovanju z Mednarodna ustanovo - fundaci- jo za razminiranje in pomoč žrtvam min pripravljata spre- jem Kolesarski klub Olimp 2004 in uredništvo Posavskega obzornika. rx | posavski %~wjy ObzorniK /^^ o m b i e n t p ....... v_________________________ MaSa Dostal s p.. CK2 4-1 X-i-.. jih imamo rad • ' ., r. , • > ' novanja. Zakladnica n r i;a Ambirnta v Krskem, ki v svojih prostorih nudi izdelke iz razlUnih materialov, od nežne cipke do kovanih zeleznih izdelkov, od izbrant- keramike in porcelana do prestiznega kristala, od krhkega slanega testa do elegance v lesu ter prestižnega vitraza. Naj tudi vas zapeljejo izd' • ne Rogaška, Uka iz Krope, Steklarnt n drugih, ki negujejo tradicijo na slovenskih tleh. Bogat darilni n^ior »erf.......'-- 'zdclkijcakrboo ^mmH^Wii pontxJRn so na* o&z\v na H IZ NASIH KRAJEV________________________________________________Posavski obzomik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 Podjetniško srečanje Posavja BREŽICE - V četrtek, 20. septembra, je v prostorih brežiške Območne obrtne zborrrice v organizaciji Javne agencije Repu- blike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter v sodelo- vanju z Zavodom za podjetništvo in turizem Brežice, Podjetni- Na delavnici Podjetniško srečanje Posavja____________ škim centrom Krško, RRA Posavje ter mrežo lokalnih točk VEM Posavja potekala brezplačna delavnica, ki so jo poimenovali Podjetniško srečanje. Zbrane je v začetku pozdravil brežiški župan Ivan Motan, v nadaljevanju pa so sledile predstavitve na temo kako registrirati podjetje ali kako v njem razviti po- slovno idejo, se samozaposliti, izdelati poslovni načrt, pa tudi piidobiti sredstva z razpisi. M. K. M. Šrajbarski turn v znamenju dotika mojstrov LESKOVEC PRI KRŠKEM - V petek zvečer, 28. septembra, je v soorganizaciji krškega Javnega sklada za kultume dejav- nosti, Valvasorjeve knjižnice Krško, Kulturnega društva Le- skovec in Etnološke zbirke iz Kobil, v leskovškem gradu Šraj- barski turn potekal spominski večer na dedišcino arhitekta Janeza Trenza in kiparja ter medaljerja Vladimirja Štovička. S prireditvijo z naslovom Dotik mojstra in z razstavo foto- grafskih del leskovškega ustvarjalca Janka Božiča z naslo- vom Kamen časa, so organizatorji in obiskovalci ne le poča- stili spomin na rojaka arhitekta Janez Trenza ter medaljerja in kiparja Vladimirja Štovička, temveč so obeležili tudi leto- šnje Dneve evropske kulturne dediščine, ki so med 22. in 29. septembrom potekali po različnih slovenskih krajih v spo- min na največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Slednji je tesno povezan tako z Janezom Trenzom kot Vla- dimir jem Štovičkom, saj je Trenz diplomiral pri Plečniku in tudi z njim sodeloval, v sodelovanju s Plečnikom pa je Što- viček denimo izdelal med drugim spomenik NOB v Radečah. V tej prepleteni povezavi arhitektumega ustvarjanja in ki- parjenja sta sodelovala tudi Trenz in Štoviček. Se več, oba je povezoval tudi leskovški Šrajbarski turn. Grad je bil na- mreč med leti 1918 in 1950 v lasti družine Trenz, del gradu, in sicer grajsko prešnico, pa je kupil Vladimir Štoviček in si v njej uredil slikarski atelje. Med drugim pa je v sodelova- nju Trenza in Štovička nastal tudi spomenik talcem, prav tako v Radečah. Več o arhitektu Janezu Trenzu, ki je bil ro- jen leta 1914 na Trški Gori nad Krškim, je spregovoril njegov nečak Alfred Trenz, sicer pa je samo prireditev spremljal tudi glasbeni instrumentalni program, ki ga je z igranjem na violino izvedla Nina Pirc. Bojana Mavsar Krška ADRA pomagala v Železnikih KRŠKO, ŽELEZNIKI - Humanitarno društvo ADRA Slovenija (Adventistična dobrodelna in razvojna agencija) se je pre- ko svoje organizacijske enote iz Krškega odzvalo na kata- strofalne poplave, ki so prizadele Železnike. Na prizadeta območja so najprej dostavili najnujnejšo opremo, pred- V5em oblačifa in obutev, ki so jo donirali prebivalci Kiikega in okolice, in jo v sodelovanju s civilno zaščito tudi razde- lili. Na teren se je podala tudi ekipa prostovoljcev z grad- beno mehanizacijo, ki so poleg čiščenja mulja in odstranje- vanja posledic poplav tudi popravljali avtomobile, ki jih je zalila voda, odstranjevali elektromotorje iz pralnih strojev in delovnih strojev ter jih odpeljali v Krško, kjer so jih pro- stovoljno popravili mojstri tukajšnjih podjetij. P.P. Nemirne noči zaradi potresov BREŽICE - V noči iz prejšnje srede (26. 9.) na četrtek je mnogo prebivalcev Brežic in okolice slabo spa- lo, precej pa je bilo tudi takih, ki so se preselili iz mesta k sorodnikom in znancem na podeželje, v svo- je podtniške hiše ali pa tudi v druge kraje v Posavju. Nekaj pred deseto uro zvečer, natančneje ob 21. uri in 47 minut, je Brežice in okolico stresel dokaj močan potresni sunek (5. stopnje po EMS), kakršne- ga v ten krajih ne pomnijo že več let. Večina ljudi je bila takrat v svojih domovih in v pričako- vanju večernih informativ- nih oddaj, v katerih so bila te dni na prvih mestih poročila o odpravljanju posledic nedav- nega neurja in o poteku akcij za pomoč prizadetim krajem. Nekaj vznemirjenja pa je bilo tudi v Posavju ob napovedih dokaj močnega deževja, ki bi lahko ponovno dvignilo vodo- toke in posledično tudi Savo v njenem spodnjem toku. V takih okolišcinah je nena- den sunek prvega potresa, ki pa je bil po opisu večine dru- gačen od običajnih, presene- til in precej prestrašil stano- valce tako višjih nadstropjih brežiških stolpnic kot stole- tnih starih mescanskih hiš v mestnem jedru. Tresljaj je spremljal močan zvok, ki so ga nekateri opisali kot pok in drugi kot bobnenje, mnogi so imeli tudi občutek, da je pri- šlo do posedanja objekta. Zapustili stanovanja in hiše Že po prvem sunku je v Breži- cah precej stanovalcev zapu- stilo stanovanjske bloke, na dvorišca in ulice pa so se Iju- dje umaknili tudi iz his. Ne- kaj staršev z majhnimi otro- ki se je že takoj odločilo, da odide na varno, večina pa se je po polurnem pričakovanju novih tresljajev in opazova- nju zgradb vmila v stanova- nja. Kmalu zatem je sledil nov sunek (ob 22.38), ki je bil še nekoliko močnejši od prvega, a tudi tega ni bilo občutiti kot običajno nihanje po horizonta- li. Tokrat je stanovanja zapu- stilo še več ljudi, ki so v dokaj hladnem večeru z najnujnej- šo prtljago čakali na ulici ali pa v parkiranih avtomobilih na parkirišcih. Ne le po družine z otroci, tudi po nekatere sta- rejše iz stanovanjskih blokov so prišli njihovi sorodniki in jih odpeljali iz mesta. Čeprav so na Agenciji za okolje potrdili, da je pričakovati še več sicer šibkejših potresov, večini se- veda ni preostalo drugega, kot da se vrnejo v domove. Še ves četrtek je v Posavju, zlasti pa v Brežicah in Krškem, trajalo pripovedovanje o ta- kšnem in drugačnem preživlja- nju potresnih trenutkov, v so- lan, na delovnih mestih, klepet ob pijači skoraj ni mogel brez potresa. Gotovo so k večji ob- čutljivosti pripomogli nedavni dogodki v Železnikih in po dru- gih krajih, mnogi pa niso mo- gli biti brez skrbi glede nukle- arke. Še zlasti zato, ker je bila te dni objavljena informacija, da v kriki elektrarni začenja- jo z remontom, nekateri imajo v spominu tudi letošnji potres na Japonskem, zaradi katere- ga so morali ustaviti tamkaj- šnjo nuklearko. Ker je šlo v Brežicah za enega najmočnej- ših potresov v zadnjih letih in je krško-brežiška kotlina zna- na poleg Ljubljane in zahodne Slovenije kot eno najbolj izpo- stavljenih potresnih območij, je prav povedati kaj več o tej nevarnosti. Strah pred ponovitvijo potresa iz leta 1917 Nedavni brežiški potres je s svojima zaporednima sunko- ma namreč že sodil med tako imenovane močnejše potre- se (od 5. do 7. stopnje EMS), pri ka- terih prihaja do poškodb na objektih in po- sledično tudi pri ljudeh. Ru- šilni potres pa je pričakova- ti pri sunkih od 8. do 9. sto- pnje EMS, ko pride do ruše- nja objektov ter poškodb in možnih smr- tnih žrtev pri ljudeh. Tak potres (8. sto- pnje) je bil pred 90 leti v Brežicah, ko je magnituda ------------------- potresa zna- šala 5,7 in so bile najbolj po- škodovane zgradbe v Breži- cah, Krški vasi in Globokem. Potres so čutili takratni pre- bivalci celotne današnje Slo- venije, njegov vpliv pa je se- gal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Po ocenah državne in posa- vske Civilne zaščite lahko v tern delu Slovenije pričaku- jemo, da se vsakih petdeset let ponovi potres 6. do 7. sto- pnje, vsakih sto let pa rušil- ni potres 7. do 8. stopnje po EMS lestvici. Ni torej čudno, da je med ljudmi v krško-bre- žiški kotlini vse več pogovorov o možni ponovitvi »stoletne- ga« rušilnega potresa iz leta 1917. V dokumentih o ogrože- nosti zaradi naravnih nesreč ocenjujejo, da so v Posavju potresno ogrožene vse tri ob- čine (novih dokumentov, v ka- terih bi bila posebej obravna- vana občina Kostanjevica na Krki seveda še ni), med njimi najbolj občina Brežice, v ka- teri bi bilo zlasti v naseljih po- škodovanih in porusenih naj- več zgradb. Potresa ni mogoče napovedati V brežiški občini so lani obja- vili posebno študijo z naslo- vom Ocena ogroženosti občine Brežice zaradi naravnih in dru- gih nesreč. V poglavju o potre- sni ogroženosti najdemo tudi oceno, da sta pripravljenost in usposobljenost subjektov za delovanje v primeru potresa pomanjkljivi. Organizacije, ki so ključnega pomena za izvaja- nje ukrepov zašcite, reševanja in pomoči, naj bi bile pripra- vljene za ukrepanje le v tistem obsegu, ki jim ga omogoča iz- vajanje redne dejavnosti, niso pa posebej usposobljene in ne pripravljene za delovanje v to- vrstnih razmerah. V občini Brežke pričakujejo, da bi v primeru potresa 7. ali 8. stopnje prišlo do znatnih po- sledic tako na stanovanjskih kot gospodarskih zgradbah, ki so starejšega datuma in niso grajene v skladu s protipotre- snimi zahtevami, ki so bile pri nas sprejete šele po skopskem potresu leta 1963. Zaradi nači- na gradnje z ustrezno protipo- tresno zašcito v najbolj stmje- nem naselju, kot so Maistrova, Prežihova, Slomškova in Kre- garjeva ulica, pričakujejo le poškodbe brez rušenj, kar ve- Ija tudi za novejšo individual- no gradnjo. Rušenje pa je po omenjeni oceni pričakovati v starem delu mesta in drugod po občini, kjer se nahajajo sta- rejse zgradbe. Ob tern bi prišlo do zasutja ulic in rusenj na ce- ste ter posledično seveda tudi do človeških žrtev. Za razliko od nekaterih drugih naravnih nesreč potresov za zdaj ni mogoče napovedovati, saj gre za nenaden dogodek, ki sam po sebi ljudem ne povzro- ča poškodb, pač pa so te obi- čajno posledica rusenja objek- tov ali celo panike, ki nastane ob dogodku. Na obseg posledic potresa vplivajo predvsem in- tenziteta potresa, globina po- tresnega žarišca, vrsta potre- snih valov, potresna odpomost objektov, gostota naseljenosti kot tudi čas potresa. Tako nam kot glavni zašcitni ukrep osta- jajo le skrbna protipotresna gradnja ali obnova objektov, pravilno ravnanje prebivalstva in čim bolj organizirano delo- vanje vseh potrebnih služb v primeru tovrstne nesreče. Ko se je nemir v Brežkah in okolici do konca tedna komaj nekoliko polegel, pa je streslo se tretjič, tokrat so potres naj- bolj čutili prav v Krškem. Pre- plaha je bilo nekoliko manj, ker se je to zgodilo v času naj- trsega spanca, kljub temu se je veliko ljudi zbudilo zaradi žvenketanja stekel v oknih in steklenine v omarah. Ocenje- na magnituda je bila v žarišcu v okolici Krškega skoraj enaka kot v Brežicah (3,0), ocenjeni posledični tresljaj po EMS pa vendarie za stopnjo šibkejši. B.M., S.M. Na območju Posavja beleži- jo potresne sunke štiri opa- zovalnice, in sicer v Črne- či vasi na Gorjancih, v vasi Cesta nad Krškim, na pobo- čju Malega Trobojnika nad Pavlovo vasjo na Bizelj- skem ter potresna opazo- valnica v NE Krško, ki bele- ži le močnejše potrese. Skozi prve štiri mesece le- tošnjega leta so bila tla na območju posavskih občin relativno mirna, saj so se intenzitete potresov v šir- šem nadžariščnem območju gibale med 1. in 2. stopnjo po evropski potresni lestvi- ci (EMS). Večji preplah so med prebivalci povzrodli trije potresi v mesecu maju z žarišcem v Dobovi. Po pri- povedovanju domačinov je potres 11. maja ob 17.06 uri spremljal močan zvok, zaradi Cesar je veliko lju- di zapustilo svoje domove. Drugi potresni sunek je za- tresel dobovska tla istega dne ob 23.19 uri, spremlja- 10 pa ga je topo bobnenje. Intenziteta obeh potresnih sunkov je tega dne dosegla 3. stopnjo EMS. Tretji po- tresni pa je bil šibkejši, ču- titi so ga tudi na Čatežu ob Savi. Po večmesečnem zatišju so močnejši potresni sunek seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic za- beležili 12. septembra ob 18.25 uri, tokrat z žariščem v okolici Krškega in s pre- liminarno ocenjeno magni- tudo 2,4 ali 4. stopnje po EMS. Potres s podobno jakostjo, kot sta jo imela prejšnji te- den, so v Posavju zabeleži- 11 leta 2000. 16. aprila ob 20.29 uri so potres 5. sto- pnje občutili prebivalci kar 26 naseljih krške občine, povzročena pa je bila tudi manjša materialna škoda. Ob glavnem potresu so pre- bivalci ta dan čutili tudi več šibkejših popotresnih sun- kov, najmočnejšega med njimi pa ob 21.27 uri, ki je dosegel učinke 4. stopnje po EMS. Istega leta, 28. ju- lija, je potres z intenziteto V. stopnje po EMS ob 18.57 uri dodobra prestrašil tudi občane brežiške občine. Zaradi dolgoletne uporabe različnih lestvic in več vrst podatkov je med ljudmi se vedno precej zadreg ob spremljanju teh podatkov. Od leta 1995 v Evropi in tudi v Sloveniji uporabljamo 12- stopenjsko evropsko potre- sno lestvko (EMS), s katero ugotavtjamo intenziteto po- tresa skozi njegove učinke na predmete, ljudi, zgrad- be in naravo. Magnituda pa je mera za sprošceno ener- gijo v žarišču potresa. Vre- dnost magnitude navzgor ni omejena, dobro pa je tudi vedeti, da razlika med eno in drugo stopnjo magnitu- dne lestvice pomeni večjo energijo potresa za pribli- žno 30-krat. Potresno dogajanje so po- spremili tudi številni komen- tarji na spletnih forumih: »Potres smo kar dobro čuti- li 12 km zahodno od Brežic v Krškem sričevju. Ženo je zbudilo, jaz sem bil še bu- den in sem sei poqledat, kdo hodi po hiši, ker je bilo sliša- ti, kot bi kdo odpiral in za- piral vrata. Nikogar ni bilo. Zunaj je lajal pes.« »Dol$tas nam pa ni, kr neki dogaja. Danes smo ga kar dobro čutili. Tale potres je zarota proti našemu mini- stry Vizjaku, ker hoče še en blök zgradit poles stare nu" klearke v Krikem.« i f V I T PTnn -i r-nnN MOTIMO (=WMCM89.3 FNV) KONKURENCO K R š K o^ ODIETA 1999 rwwwradioenergy.si Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007______________________________________________IZ NASIH KRAJEV [j| Razstavni projekt Romana Makšeta KOSTANJEVICA NA KRKI - V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac Kosta- njevica na Krki od 20. septem- bra razstavtja akademski kipar Roman Makše, ki je na ogled postavil razstavni projekt z naslovom Slišati /Arhiskulpto- strukcije. 44-letni Makše, iz- redni profesor za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Lju- bljani, je izkušen razstavlja- lec, njegovi objekti pa vselej zbujajo pozornost zaradi neo- prijemljivosti in dvoumnosti, upirajo pa se tudi običajnemu razvrščanju v tradicionalne kategorije vizualnih umetno- sti, kot so kiparstvo, instala- cija ali arhitekturno oblikova- nje, je o avtorji/ob otvoritvi povedal likovni kritik Mar- ko Košan. „Postavitev v mo- numentalni notranjšcini ko- stanjeviške cerkve pa Roman Makše vendarle izkoristi še za nekaj več, saj je sugestiv- ni sakralni ambient nemogoče spregledati kot izrazit mental- ni prostor, prostor pomena," je Košan dejal o razstavi, ki bo na ogled vse do 17. marca pri- hodnjega leta. P.P. Tematska fotodelavnica KOSTANJEVICA NA KRKI - V Ga- leriji Božidar Jakac sta 24. in 25. septembra potekali fo- todelavnici v okviru progra- ma „Po kostanjeviških poteh Plečnikove prijateljice Emili- je Fon", s katerim so obele- žili dneve evropske kulturne dedišcine. Program so izvedli v sodelovanju z UNESCO sre- dišcem Pišece. Delavnic so se udeležili učenci in mentorji iz osnovnih šol Šentjernej, Se- mič, Dobova, Bizeljsko, Kosta- njevica na Krki in Pišece, med udeleženci pa sta bila tudi di- jakinja Gimnazije Brežice in student arhitekture iz Novega Sada. Program sta vodili Tanja Plevnik, profesorica likovne vzoje iz OS Pišece, ter Helena Rožman, kustosinja pedagogi- nja v Galeriji Božidar Jakac. Izbrane fotografije udeležen- cev so predstavili na razstavi, ki so jo odprli 28. septembra v pedagoških prostorih Galerije Božidar Jakac. Ena od razstavljenih "arhiskutptostrukcij" ¦ZSfOpite IZ OKViri^ |Vktualno. Plečnikove sledi tudi na Bizeljskem BIZELJSKO - Turistično društvo Bizeljsko je letošnje 17. dneve evropske kul- turne dediščine, posvečene Jožetu Plečniku, obeležilo z likovno kolonijo v četrtek, 27. septembra, ter naslednji večer s koncertom ŽePZ Sotzice GŠ Brežice in bratov Germovšek ter recitatorkama Rebeko Koren in Tino Gregl iz OŠ Bizeljsko ter z odprtjem razstave likovnih del na temo Plečnikovih del. Turistično društvo in Osnovna sola Bizeljsko sta se že dru- gič zapored vključili v Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD), sicer pa krajani Bizelj- skega svoj kraj predstavljajo z besedami: »...imamo vinogra- de, dobrega bizeljčana, pa domač ajdov kolač, imamo pa tudi Zadružni dorn, kjer se od- vijajo naše prireditve. Lahko se pohvalimo, da je osrednji lok portala in stebrni nadstre- šek ob Zadružnem domu delo Plečnikove sole...«, ali najver- jetneje enega njegovih učen- cev, ki je odšel v tujino in se je za njim izgubila sled. Tako so mladi avtorji na likovni ko- loniji, ki je potekala pod vod- stvom Tanje Plevnik in ob po- moči mentorjev iz osnovnih šol Artiče, Dobova, Bistrica ob Sotli, Pisece, Bizeljsko, Gim- nazije Brežice in dveh študen- tov iz tujine, ustvarjali na iz- branih temah Plečnikovih del in v različnih tehnikah. Jože Plečnik je eden najpo- membnejših slovenskih arhi- tektov in je eden od klasikov arhitekturne ustvarjalno- sti 20. stoletja. Čeprav ali pa prav zato, ker je od nje- gove smrti minilo pol stole- tja, je zaradi njegove za- puščine zgodovinski spomin nanj neizbrisljiv in zato še kako vreden, da so letošnji DEKD posvečeni prav nje- mu, je poudarila koordi- natorka DEKD Nataša Go- renc. Dogodki in prireditve ob DEKD 2007 zato predsta- vljajo sprejemanje utrinkov in vzpodbud za danes in ju- tri. Prisotnim sta dobrodo- šlico izrekla predsednik KS Bizeljsko Franc Kelhar in predsednica TD Bizeljsko Vesna Kunej, ki je vsem, ki so pomagali pri projektu in na prireditvi, izrazila zahva- lo s podarjenimi sončnicami, zlasti ravnateljici in pomoč- nici ravnateljice bizeljske OŠ Metki Kržan in Saši Dr- nač. V soboto so projket na- daljevali s pohodom od Vi- dove poti do Svetih gor. N. Jenko S. Vpisujejo abonente BREŽICE, SEVNICA - Območ- ni izpostavi Javnega skla- da RS za kulturne dejavno- sti Brežice in Sevnica vabita k vpisu v gledališke abonma- je. V Brežicah lanske abo- nente vpisujejo že od 21. septembra, nove pa od 1. do 12. oktobra (CPB 11 Bre- žice, 07/4990651, 031 473 224, vsak delovnik od 8.00 do 13.00). V Sevnici doseda- nje abonente vpisujejo od 1. do 5. oktobra, ostale pa od 8. do 30. oktobra (Glav- ni trg 19 Sevnica, 07/81 60 970, 041 328 166, vsak de- lovnik od 9. do 17. ure). Usposobljenost ekip prve pomoei BREŽICE - V soboto, 22. septembra, se je pred Gasilskim do- mom Brežice zbralo sedem ekip prve pomoči, saj je brežiška izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševa- nje, vodi jo Zdenka Močnik, pripravila regijsko preverja- nje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in rde- čega križa iz Posavja ter tokrat prvič tudi iz Zasavja. Ekipe so bile iz brežiške, krške, sevniške ter hrastniške občine, pa tudi Nuklearne elektrarne Krško, Poklicne gasilske enote Kr- ško ter Eti Izlake. Zbrane sta nagovorila krška podžupanja Ana Nuša Somrak ter brežiški župan Ivan Molan in poudarila pomen pripra- vljenosti ter izurjenosti članov, ki delujejo v ekipah. Naj- boljši rezultat na tekmovanju je dosegla ekipa iz Nuklearne elektrarne Krško, ki se bo tudi kot regijska zmagovalka ude- ležila državnega preverjanja, medtem ko bo regijo Zasavje zastopala ekipa prve pomoči Občine Hrastnik. Vse udeleže- ne ekipe pa so ob zaključku prejele tudi pokale in priznanja za dosežene rezultate. M.KM. Ekipe prve pomoči pred preverjanjem usposobljenosti Ida] je pravi čas za vezavo vašega denarja, saj smo v Abanki pripravili posebno depozitno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami Posebna ponudba velja od 3. 9. 2007 do 30.10. 2007 za novo sklenjene depozitne pogodbe v domači valuti, brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 250 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: Doba varcevanja Letna fiksna obrestna mera od 91 do vključno 180 dni 4.00% od 181 do vključno 270 dni 4,15% od 271 dm do vključno 1 leta I 4.30 % nad 1 do vključno 2 let 4,50 % 1 Preprical vas bo informativni izračun depozita po posebni ponudbi: Obdobje ! Znesek Letna fiksna obrestna mera Znesek obresti do 3 9 2008 I d000OOEUR 4C;no" 225.21 EUR V primeru, da bi sredstva potrebovali pred iztekom omenjenega depozita lahko izkoristite izjemno ugodno posebno ponudbo premostitvenih kreditov. Čakamo vas v poslovalnicah Abanke. 4.ÜÜ-3.00- ^^^^^^^^H \ 2.50- ^^^^^^^^^B 2.00. ^^^^^^^B 1.50. ^^^^^^^^K ' 1 00 _ ^^^^F 0.50- ^^^^H www.abanka.ti | lnfo@abanka.si | Abalon 080 1 360 ABANKA Srečanje učiteljev smučanja KRŠKO - Sredi septembra se je na teniških igriščih v Kr- škem odvijalo 16. sreča- nje učiteljev, trenerjev ter demonstratorjev smuča- nja (ZUTS) Slovenije. Na- men srečanja je bil teniški turnir dvojic, predstavitev nove smučarske opreme ter izmenjava izkušenj. Zbralo se je okoli 100 smučarskih strokovnjakov, ki so uživa- li v lepem vremenu, dobrem vzdušju in glasbi ter izvrstni hrani. Tekmovalni del sreča- nja je bil izredno napet in se je končal v poznih urah pod reflektorji teniških igrišč. Najbolj uspešni tekmoval- ci so bill deležni smuči glav- nega sponzorja prireditve, podjetja Elan, in sicer zma- govalca Matic Jerasa (Celje) in Matjaž Kukovičič (Krško) ter finalista Nejc Jeraša (Ce- lje) in Aleš Grahek (Krško). Prireditev je bila po mnenju prisotnih zelo uspešna. ß. Pevec Najuspešnejši na teniškem turnirju dvojic Lani največ stoletnikov v brežiški občini POSAVJE - Po podatkih Statističnega urada RS je v občini Kr- ško konec leta 2006 živelo 28.164 prebivalcev. Od tega jih je bilo največ, in sicer 2.243 občanov, starih med 45 in 49 let, ena oseba pa je bila starejša od 100 let. Občina Bistrica ob Sotli je štela 1.499 prebivalcev, od tega jih je bilo največ, 112, starih med 30 in 34 let. V občini Brežice je konec mi- nulega leta živelo 24.473 prebivalcev, med njimi je bilo naj- več tistih, ki so šteli med 50 in 54 let, in sicer 1973 občanov, pet občanov, trije moški in dve ženski, pa je bilo starejših od 100 let, s čimer je bila občina Brežice glede na število prebivalcev konec leta 2006 občina z največ sto in več letni- ki v Sloveniji. Občina Radeče je leto 2006 zaključila s 4.614 prebivalci. Po starostni skupini jih je bilo največ, 374, med 45. in 49. letom starosti. V sevniški občini je konec leta ži- velo 17.421 občanov. Tudi v tej občini so najmočnejšo ozi- roma najštevilčnejše zastopano starostno skupino predsta- vljali občani med 45. in 49. letom starosti, katerih je bilo 1.414. B.M. It® SfluSoOtDDSltJfi^TODfillu (ÖXfl t5®i?ßsaj cfl® ß®öfes}8 H IZ NASIH KRAJEV_______________________________________________Posavski obzornik - teto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 Rdeči noski - klovni zdravniki BREŽICE - Projekt Rdeči noski - klovni zdravniki je v tretjem letu svojega delovanja prispel tudi v brežiško bolnišnico, kjer sta v torek, 18. septembra, na otroškem oddelku deli la smeh ter dobro voljo t. i. dr. Matty ter sestra Marjetka. Program s klovni v otroških bolnišnicah je bil ustanovljen leta 1986 v ZDA. Ideja se je prijela tudi v Evropi, v Sloveni- ji pa ga je v letu 2004 udejanila klovnesa Eva Skofič Mau- rer ter posebej usposobljene umetnike popeljala po Primor- ski. V lanskem letu so se podali v Maribor, v letošnjem letu pa so v sklopu turneje obiskali tudi brežiško bolnišnico. Pro- jekt je predstavila Livija Rojc Štremfelj, spremljala pa sta jo dr. Mally in sestra Marjetka, ki sta s smehoterapijo dodo- bra popestrila otroški oddelek. Ob tem je predstojnik dr. Go- ran Žarkovič dejal, da gresta psihosocialno in fizično zdrav- je z roko v roki ter drug brez drugega ne obstajata. „Skupaj s starši, sestrami, upravo in vsemi, ki želijo pomagati otro- kom, se trudimo, da naredimo otrokom čudovito, prijazno in nepozabno otroštvo. Rdečim noskom se zahvaljujemo za obisk, da so se odločili obiskati tudi našo bolnišnico in tako mi kot oni si želimo, da bi se čim večkrat srečali," je zaklju- čil. Nekaj besed dobrodošlice sta zbranim namenila tudi di- rektor Anton Zorko ter glavna sestra Anica Mižigoj. M.K.M. Otroci so se ob predstavi neizmerno zabavali. Razstava za krajevni praznik CERKUE OB KRKI - Območna izpostava JSKD Brežice in 107. letalska baza Cerklje ob Krki sta v galeriji vojašnice pripra- vila otvoritev likovne razstave, posvečene krajevnemu pra- zniku. Ta je plod slikarske kolonije, katere so se udeležili člani Društva likovnikov Brežice, Likovne družine KD Franc Bogovič Dobova in KUD Odskočna deska Črnc, potekala pa je pod mentorstvom Vlada Cedilnika. Izbor del in mnenje o razstavi je podal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, ki je med ostalim povedal, da je likovnost gibalo razvoja. Ustvarjalci niso imeli omejitev, pač pa so se z ustvarjalnim občutenjem lotili razgibane narave, saj jim je okolica Cer- kelj ponujala lepe motive, avtorji pa so prispevali največ kar so zmogli in znali. N.J.S. Svetniških vprašanj in pobud vedno dovolj KOSTANJEVICA NA KRKI - Čeprav so se v prvih mesecih življenja v samostojni občini kostanjeviški občin- ski svetniki in dve svetnici morali ukvarjati s številnimi „duhamornimi", a za oblikovanje obäne nujni- mi odloki in pravilniki, pa jim nikoli ni zmanjkalo idej za številna zanimiva vprašanja, predloge in pobu- de. Tako je bilo tudi na zadnji, 12. redni seji sredi septembra. Svetnica in podžupanja Me- lita Skušek je opozorila na škodo, ki jo s parkiranjem na šolskih površinah pov- zročijo udeleženci tradici- onalne „kvatrance" na Sli- novcah, jezi pa jo tudi, da veliko lastnikov objektov, predvsem vikendašev, ne plačuje smetarine in odpad- ke raje vozi v šolske zaboj- nike. Zavzela se je tudi za ureditev odvoza odpadkov iz rekreacijskega centra v Karlčah. Gregor Jordan je vprašal, kakšne so možno- sti za postavitev avtobusne- ga postajališča na Dobravi, saj šolarji na prevoz čaka- jo kar ob cesti, kar je lah- ko precej nevarno. Marjana Cvelbarja je zanimalo, za- kaj se še vedno odvaža pe- sek iz edinega kamnoloma v kostanjeviški občini, župan Mojmir Pustoslemšek pa je povedal, da je kamnolom v zaključni fazi izkoriščanja, čemur naj bi sledila dokonč- na sanacija. Joško Cunk in Ladko Petretič sta predla- gala, naj občina kamnolom izkorišča še naprej, sicer bo morala pesek drago kupova- ti drugod. Jožica Lešnjak in Franc Štokar sta opozorila, da je čiščenje cest po neur- jih nezadovoljivo. Petretič je občinskemu sve- tu prenesel tudi prošnjo ko- stanjeviškega župnika, naj se verouk za prvošolčke or- ganizira v šolskih prosto- rih, saj morajo sicer malčki na povsem drug konec me- sta. Ravnateljica Skuškova je odgovorila, da to ni v pri- stojnosti sole, ampak mini- strstva, ki to dovoli le v iz- jemnih primerih. Boštjan Tomazin se je obregnil ob delovanje Športne zveze Kr- ško, ki po njegovem mne- nju storitve Kostanjeviča- nom zaračuna predrago. Na vprašanje, kaj je z obno- vo Gorjanske ceste, je do- bil odgovor, da je pogodba z izvajalci del podpisana, rok izvedbe prve etape (do kri- žišča za Slinovce) pa je že do 31. oktobra. Milan He- rakovič je zahteval, da ob- čina kot 54-odstotni lastnik Mestne korporacije odloč- neje uveljavlja svoj glas pri upravljanju s premoženjem v lasti te ustanove. P. Pavlovič Cerkljanski vrtec bo Pikapolonica CERKUE OB KRKI - Osnovna sola Cerklje ob Krki je v letošnjem šolskem letu bogatejša za th učence, skozi šolska vrata vsako jutro vstopi 176 otrok, med njimi je tudi 18 prvošolcev. Med počitnicami so opravili nekaj vzdrževalnih del. Pod njeno streho je tudi vrtec, katerega obiskuje 51 otrok, v ponedeljek pa mu bodo nadeli ime Vrtec Pikapolonica pri OŠ Cerklje ob Krki. Aktivnosti za učence Osnov- ne sole Cerklje ob Krki so se že pričele, saj so v prvih septembrskih dneh uspešno izvedli športni dan za razre- dno stopnjo in pod vodstvom Ijubljanskih učiteljev sole rolanja in drsanja na šol- skem športnem igrišču spo- znavali najrazličnejše rolar- ske veščine. Na predmetni stopnji so se odpravili na ko- lesarjenje, izvedli orientaci- jo v naravi, devetletkarji pa so obiskali adrenalinski park v Bohinju. Predsolski otroci so se preizkusili v krosu, se srečali s policistom ter se z njim odpravili na potep po Cerkljah. Po besedah ravnateljice An- dreje Urbanč letošnje šol- sko leto cerkljansko solo obiskuje 176 učencev, med njimi je 18 prvošolcev, ima- jo pa prirastek 3 učencev. V nadaljevanju ravnateljica še pove, da so med letnimi počitnicami opravili nekaj vzdrževalnih del na šoli ter s pomočjo finančnih sredstev iz Občine Brežice sanirali strešne vence na stari šolski zgradbi ter ogradili otroško igrišče. Ob tem še poudari, da jim je bila pri izvajanju del na otroškem igrišču v ve- liko pomoč skupina staršev, katerih otroci obiskujejo vr- tec, ki so v svojem prostem času prostovoljno priskoči- li na pomoč pri postavljanju ograje. Pripravljajo pa se že na poseben dogodek 8. okto- bra ob 17. uri, kjer bodo v okviru prireditev ob krajev- nem prazniku naredili slove- sno otvoritev otroškega igri- šča in poimenovali vrtec, ki se bo poslej imenoval Vrtec Pikapolonica pri OŠ Cerklje ob Krki. M. K. M. Krški filmarji gostujejo* KRŠKO - Luksuz produkcija DZMP Krško se je konec septembra predstavila s projekcijo filmov v Kreatoriju (Dom Ivana Cankar- ja v Ljubljaniter v Klubu Metulj v Bistrici ob Sotli. Pripravili so izbor kratkih filmov, ki so nastali letošnje leto v okviru delav- nice dokumentarnega filma oz. mednarodne mladinske izme- njave v Krškem, na Mladinskem filmskem taboru v Krškem, na delavnici Vesela kamera, ki vsako leto poteka vzporedno festi- valu Kino Otok, v okviru projekta mladinske pobude ter promo- cijski film kampanje "Vsi drugačni - vsi enakopravni" in doku- mentarec o njegovem nastajanju. V ponedeljek, 1. oktobr, pa so v Slovenski Kinoteki v Ljubljani predvajali kratke filme, ki so nastali v okviru video delavnic, ki so jih v organizaciji Dru- štva zaveznikov mehkega pristanka Krško in Društva za razvi- janje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljana izvedli v romskih naseljih v okolici Krškega. V romskih naseljih in v stu- diu DZMP so med januarjem in avgustom organizirali serijo de- lavnic, v katerih so se mladi učili osnov filmskega jezika, dela s kamero in računalniške montaže. V praktičnem delu so se raz- delili v manjše skupine ter s pomočjo mentoric Petre Jagrič in Dženi Rostohar posneli devet kratkih filmov in reportaž. V de- lavnicah je redno sodelovalo šest otrok in mladostnikov iz Ke- rinovega grma ter Drnovega. P.P. 16 voznikov pod vplivom alkohola POSAVJE - V petek, 28. septembra, med 19. in 3. uro zjutraj so policisti Policijske uprave Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. V tem času so ustavili 190 vo- znikov motornih vozil. Zoper 177 voznikov so odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom in ugotovili, da je 16 voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišjo stopnjo alkoholizirano- sti, in sicer 0,70 mg alkohola v litru izdihanega zraka, so ugo- tovili pri vozniku osebnega avtomobila na območju Sevnice. Sonček na pikniku PODBOČJE - Društvo Sonček Posavje je v soboto, 29. septembra, pripravilo kostanjev piknik pri gostilni Kerin v Podbočju. Trado- cinalnega piknika se je udeležilo 70 članov društva. Druženje je pripravila članica društva Maša z svojo babico Magdo. Prečudo- vit prostor, pokrit s priročno kuhinjo, ter prekrasna okolica ob po- toku, na zelenici pa so tudi igrala za otroke, je pravi raj za tako druženje. Na pikniku se jim je pridružila tudi častna članica dru- štva Zora Tomič - bivša predsednica Zveze Sonček. Ob lepem vre- menu in prijetnem druženju so si dan popestrili še s terapevtskim jezdenjem, igranjem na frajtonarico, karaokami in seveda s pe- čenim kostanjem, ki so ga člani sami nabrali. J.R. Avtoline podelil štirikolesnik KRŠKO - Podjetje Avtoli- ne d.o.o. iz Krškega, ki se ukvarja s prodaio avtomobi- lov Citroen in Skoda, servi- sno dejavnostjo ter opravlja tehnične preglede, je izvedlo nagradno igro, katere glavna nagrada je bil štirikolesnik. V igri so lahko sodelovali vsi, ki so v tem času opravili tehnič- ni pregled, podaljšali prome- tno dovoljenje ali na novo re- gistrirali vozilo. Glavno nagrado je prejel Jer- nej Kerin iz Koprivnice, kate- remu je štirikolesnik predal direktor podjetja Slavko Hot- ko. Več na www.avtoline.5i. POZIV TURISTIČNIM VODNIKOM TURISTIČNEGA OBMOČJA OBČINE BREŽICE Na podlagi Odioka o turističnih vodnikih turistič- nega območja občine Brežice (Ur. list RS, št. 58, z dne 2.7.2007) sklicujemo informativni sestanek v sredo, 17.10.2007 ob 14.00. uri na sedežu Zavoda za podjetništvo in turizem Bre- žice (Občina Brežice, podstrešje). Vabljeni vsi lokalni turistični vodniki, ki že opra- vljate to dejavnost, in vsi, ki ste zainteresirani, da bi to dejavnost opravljali, pa ne izpolnjujete pogo- jev iz 8. člena Odloka, da se odzovete na ta Poziv. INFORMACIJE: ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE Mojca Lubšina, tel: 49 90 680 ali e-pošta: mojca.lubsina@zpt-brezice.si PP*fbrežice 31_ /\ s r\/i /N»—i = SPECIALISTIČNI OKULISTIČNI PREGLEDI 041 699 385 JAZDRA\ Okulist MEH Boštjan Vsak torek od 11 17 ure Ljuriska Optika Glasmaher Stusek Deians p Cesta prvih horccv 20c 8250 Breiice, Slovenija Posavski obzornik - leto XI, števitka 20, četrtek, 4.10. 2007_________________________________________________IZ NASIH KRAJEV H Zahvala za hrambo orožja ZAJESELE NA BOHORJU - V petek, 28. septembra, so v krškem Občinskem odbo- ru Združenja veteranov voj- ne za Slovenijo na domačiji Županc na Zajeselah na Bo- horju odkrili spominsko obe- ležje. Po besedah Zdenka Mohorka, predsednika kr- škega veteranskega združe- nja, so s spominskim obelež- jem ne le počastili spomin na osamosvojitvene pripra- ve, ko so se leta 1990 upr- li ukazu o predaji orožja, s katerim je tedaj razpolagala Teritorialna obramba, tem- več so s tern dejanjem izra- zili tudi priznanje in zahvalo družini Zupanc. Da bi ustre- zno zaščitili in skrili nepre- dano orožje, so leta 1990 na novo formirane Manevrske strukture narodne zaščite, ki jih je vodil Ernest Brezni- kar, preselile orožje iz skla- dišč TO na različne skrivne lokacije po občini. Takšna je bila tudi domačija Županče- vih, na kateri je bilo shranje- nih preko 1000 kosov eksplo- zivnih sredstev in orožja. Podobnih tovrstnih loka- cij, ki so služile za skladišče orožja, je na območju obči- ne Krško skupno okoli deset, vse pa bodo v spomin na pre- lomne in odločilne dogodke in aktivnosti pri osamosva- janju Slovenije v prihodnjih treh do štirih letih opremili s spominskimi obeležji. B.M. V znak zahvale za požrtvovalen prispevek pri osamosvojitvenih aktivnostih je poveljnik Manevrskih Struktur narodne zaščite Ernest Breznikar izročil gospodarju domačije Tonetu Župancu slovensko zastavo, ki sojo po odkritju spominskega obeleija zložili gardistov SV. Nove učilnice ob jubileju KRŠKO - V krški srednji šoli, v kateri letos obeležujejo 50-letnico delovanja, so v petek, 28. septembra, od- prli tri nove učilnice, do katerih so prišli s pomočjo donatorskih sredstev. V Srednji šoli Krško, v za- dnjih letih vključeni v Sol- ski center Krško - Sevnica, že 50 let skrbijo za tehniško izobraževanje v Posavju, ob tem jubileju pa so posodobi- li tri specialne učilnice. Tako se ponašajo z novo učilnico za računalniško podprte teh- nologije, popolnoma preno- vljeno varilnico in sodobno računalnico. Novo pridobi- tev so jim omogočili prispev- ki več kot 30 posavskih in slovenskih gospodarstveni- kov, katerim so se zahvalili na petkovi otvoritvi. V šoli so tako prepričani, da bodo njihovi dijaki še naprej dosegali izjemne rezulta- te na nacionalnih zaključnih preverjanjih znanja ter da bodo strokovnjaki s podro- čja elektrotehnike, strojni- štva in računalništva, ki si znanje nabirajo v krški šoli, postali gonilo tehnološkega razvoja v Posavju. P.P. Rastline njene mladosti BREŽICE - Kozjanski park, Turistično društvo Bizelj- sko in UE Brežice so v sejni sobi UE pripravili raz- stavo Marije Sušnik, poimenovane »Rastline moje mladosti«. Branko Brečko je poskrbel za vabljiv razstavni fotografski del, ki je lično strnjen tudi v izdanem katalogu, kulturni program pa so otvoritvi primerno dopolnili člani Bizeljskega okteta. O vztrajni in aktivni Mari- ji Sušnik je spregovorila kustosinja in zgodovinarka Lucija Zorenč, ki je spomni- la, da je Sušnikova lastnica etnogcafske zbirke na Bizelj- skem, ki vedno išče kaj no- vega. Velika želja Sušnikove je bila, da bi ljudem lahko predstavila rastline v Ijud- skem izročilu njej dragih bi- zeljskih gričev, ta spisek pa je kmalu dopolnila še z ra- stlinami, ki so jih uporablja- li v zdravilne, prehrambene in lepotilne namene. Na razstavi je tako predsta- vljenih 60 rastlin z uradnim, domačim in latinskim ime- nom, opisom rastline in opi- som, zakaj so jih uporabljali. Razstavo in katalog je obli- kovala Vesna Zakonjšek, da pa je do kataloga prišlo, ima veliko zaslug predsednica TD Bizeljsko Vesna Kunej. V ka- talogu so tako predstavlje- ne tiste rastline, ki so Mari- jo spremljale od mladosti in so ji zato vedno ljube; saj, ko jih pogleda, se spomni dedkovih in maminih besed ali učiteljice v soli, spomi- njajo jo na minule dogod- ke, druženja, zabave, prire- ditve, poroke in proščenja, kajti pod rastlinami so za- nimivo opisani življenjski drobci, ponekod podkreplje- ni tudi s stihi znanih in ne- znanih piscev, ki se jih Mari- ja spominja. Tako so rastline z besedami spominov in fo- tografijami zaživele v vsej svoji polnosti, sta poudari- la tudi direktor Kozjanske- ga parka Ivan Trošt in pred- sednik Občinske turistične zveze Anton Jesenko. N. Jenko S. Vsak nov dan rise nasmeh na obraz SEVNICA - V petek, 28. septembra, sta v Sevnid potekali dve zanimivi in zelo obiskani prireditvi. V Kulturni dvorani Sevnica se je odvijal koncert v sloven- skem prostoru vse bolj uve- Ijavljene peyke Neže Buh, ki jo mnogi bolje pozna- jo pod njenim umetniškim imenom Neisha; v Salezi- janskem mladinskem centru Sevnica pa je Sevničan Emil Stopar predstavil vtise s svo- jega enomesečnega bivanja vAngoli. Za Emilom Stoparjem, zna- nim sevniški čevljarjem, ki ohranja to družinsko obrt že v tretjem rodu, je zanimiva po- potniška izkušnja, ki je vnesla v njegovo življenje nova doži- vetja in spoznanja. Med eno- mesečnim bivanjem v Angoli, med tamkajšnjimi prebival- ci, so nastale mnoge foto- grafije in nepozabni spomini, ki jih je želel deliti z obisko- valci petkovega potopisne- ga predavanja v njem se je Emil pokazal kot zelo prijeten in zanimiv govomik. Emil Sto- par je odšel v Angolo z name- nom pomagati tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pri oskrbi z elektriko. Pri opra- vljanju svojega prostovoljne- ga in človekoljubnega dela je vedno naletel na gostoljubne in prijazne ljudi, čeprav so ži- vljenjske razmere v Angoli po zaključeni 27-letni vojni mar- sikje neznosne ljudje so še marsikje brez vode, kanaliza- cije, brez elektrike... A ljudje v Angoli imajo radi življenje, zato vsak nov dan rise nasmeh na njihove obraze, ker verja- mejo tudi v naslednji dan čeprav se vsak dan znova bo- rijo za preživetje. Smilja Radi Gorišek koncertiral v Sevnici SEVNICA - Sredi septembra je Glasbena sola Sevnica gostila lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada, pianista Boja- na Goriška. Program njegovega klavirskega recitala v Sevnici še ni bil izvajan, kar velja pripisati temu, da prihaja iz naših krajev (Loka pri Zidanem Mostu). Gorišek je tudi sicer zavezan tehtni izbiri repertoarja in najvišjim merilom izvedbe. Tokrat so obiskovalci lahko prisluhnili minimalističnim delom sklada- teljev Arva Pärta ter Philipa Glassa, polni bogatih ritmičnih vzorcev in pridiha eteričnega. S. Hrastelj Bojan Ooriiek (foto: Zoran Košir) C'belca je poletela PODBOČJE - Teater C'belca, skupina mladih z ljubeznijo do gle- dališca in veseljem do ustvarjanja gledaliških predstav, je v pe- tek, 21. septembra, na oder podboškega kulturnega doma posta- vila predstavo z naslovom Naš moment. Komedijo sta napisala Kristina Virant in Matej Krmelj, predstavo je režirala Ania Ke- rin, ki je odigrala tudi vlogo, poleg nje pa so na oder stopili še Nik Škrlec, Simon Kenn, Katarina Rešek, Tina Abram, Anja Smirič in Tjaša Bevc. Predstava govon o družini Furlan, ki se ubada s tipičnimi sodobnimi problemi, predvsem s primanjkova- njem časa zase, za svojo druiino, za prijatelje, znance ter po- govore z njimi. Dogajanje v druiini ves das podrobno spremlja sin Nejc, ki ga imajo za računalniškega obsedenca, toda le on opaža, da družinski odnosi niso najboljši. Naglica, skozi katero drvi druzina, pripelje do točke, ko nastanejo posledice... S predstavo, ki si jo je ogledala polna podboška dvorana obisko- valcev, so mladi gledališčniki zaključili enoletni projekt, podprt s pomočjo programa Mladina in MC Krško. P.P. Utrinek s predstave, ki govori o druzinskem zivtjenju Furlanovih______________________________________ Seniorji doživeli Rusturičin duh POSAVJE, BAJINA BAŠTA - Člani Posavskega društva senior- jev, menedierjev in strokovnjakov so pred dnevi uresničili še enega od svojih letošnjih načrtov. Za štiridnevni strokovni izlet so si tokrat izbrali širše območje občine Bajina Bašta, s katero je že več desetletij pobrateno Krško. Po zelo prija- teljskem sprejemu so si posavski seniorji ogledali celo vrsto zanimivosti, od elektrarne Bajina Bašta do rekreacijskih po- vršin na Zlatiboru in Tari, obiskali etno vas Mečovnik, kjer je med objekti značilne planinske vasi znani režiser Emir Ku- sturica snemal svoje filme, in doživljali lepote ob mejni reki Drina. M.K.M. Posavski seniorji so obiskali tudi vas Mečovnik. Dob:a ^a\ 3 i nit .-;,, Pridi in jo popij aliodnesi s ^pboj! KAVARNA ATRIJ Drago Posavje, z veseljem pri vas! MoPZ Svoboda Brestanica, Glasbena sola Krško, Mladi harmonikarji iz Podbočja, Atomik Harmonik Krško, Kulturni dom Krško, nedelja, 7.10.. ob 17. uri Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni! VoKIni Slab Lojwto PelKWt. C*nkatjm>11.1000 L)utt(ar« Lojze Peterle PredsedniSki kandidat WSSSBr\ 4 CKŽ 13Sc TC JOBKf»«o ^fiMC -1 614 NudiffVD WB nNW pel im niko* ni o&ttt '*-*^*-"1mt immm---------------- ~*^^ H POSAVSKA PANORAMA___________________________________________Posavskl obzornik - leto XI, števiika 20, četrtek, 4.10. 2007 Na koncerte z radijem Energy Radio Energy je prejšnji teden zaključil veliko nagradno igro »Z radijem Energy na Oktoberfest«, kamor so odpeljali pet poslu- šalcev. Igra je potekala med 10. in 20. septembrom, vsak dan so čez dan poslušalcem predvajali skrivnostni zvok ali besedo in poslati je bilo potrebno pravilen SMS odgovor na znano številko 031 470 570, vsak dan v večernem programu pa so izmed vseh pravilnih odgovorov izžrebali poslušalko ali poslušalca, ki je so- deloval v finalnem žrebanju. Tako so v petek, 21.9., izvedli fi- nalni žreb in na Oktoberfest brezplačno popeljali Petro iz Kosta- njevice in njene štiri prijatelje. Seveda pa nagrajevanja na najbolj energični postaji še ni ko- nec. V oktobru vas z malo sreče popeljejo na koncert Gwen Stefani in Take That na Dunaj, vsak dan do 10. oktobra pa lah- ko prejmete brezptačno vstopnico za ljubljanski koncert Bri- an Ferryja, enega največjih pop rock pevcev in avtorja nepo- zabnih uspešnic, kot so "Let's Stick Together", "Dance Away", "Kiss and Tell", "Avalon", "Slave To Love" in "Don't Stop The Dance". Izvedeli pa smo tudi, da bo njihov tradicionalni žur leta v de- cembru letos še prav poseben spektakel. Kaj več o tern pa v eni izmed prihodnjih številk. Do takrat pa pozorno poslušajte fre- kvenco 89.3 FM in si prislužite kakšno izmed lepih nagrad. N.Č. KULTURNI DOM KRkO ARNE HODALIČ, fotograf in fotoreporter, predavanje, četrtek, 11.10. ob 19. uri, Klub KDK, prost vstop Počastitev 30-letnice delovanja Kulturne$a doma Krsko: KONCERT ŠANSONOV IN ZIMZELENIH MELODIJ z Darjo Švajger, Romano Kranjčan, Laro Jankovič in Juretom Ivanušičem. torek, 16.10. ob 19.30 uri, velika dvorana, brezplačne vstopnice od 9.10. dalje LOVRO RAVBAR KVINTET, jazz koncert Lovro Ravbar saksofon, Janez Gabrič - bobni, Erik Marenče klaviature, Matej Hotko bas, Dejan Lapajna kitara četrtek, 18.10. ob 20. uri, Klub KDK, vstopnina: 7 € Wagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si. splet: www.kd-krsko.si www.knof.si V sklopu projekta Društva K.N.O.F. »Umetnost za ljudi, kot sva jaz in ti« Razstava DOTIK 19. oktober 2007, Sevniški grad Društvo K.N.O.F. je neprofitno združenje mladih iz Občine Sevnica, ki smo dejavni na področju kulture, filma, športa in mladinskih dejavnosti. Trenutno naša Sekcija Umetnost pripravlja dolgoročen projekt »Umetnost za ljudi kot sva jaz in ti«, s katerim želimo, da bi se širši javnosti predstavili mladi samouki umetniki. Prva prireditev v sklopu omenjenega projekta bo Razstava Dotik, ki bo 19. oktobra 2007, ob 19.00 na Sevniškem gradu. Razstava Dotik bo skupinska razstava petnajstih samoukih umetnikov iz širše okolice, ki bodo predstavili svoje slike na platnu, fotografije, linoreze, lesene in glinene skulptu- re in izdelke uporabne umetnosti. Obiscite nas in poglejte, kako čutimo svet! Pokaži se. Izrazi se. Bodi posumen. Tukaj je: Umetnost za ljudi, kot sva jaz in ti. Teden vseživljenjskega učenja 2007 Posavje, oktober 2007 PROGRAM PRIREDITEV 2 0 0 7 Datum Naslov prireditve . --fAyg Kraj izpeljave 5., 6. in 7. TEČAJ KERAMIKE, OBL.KOVANJA GL.NE... z Vladko t^^l^ 1U. btoviceK 07/488 1173) 6.10. L. L.TERARNI UTRIP z Zvezdano Majhen 12.00 ^e^l^' ic ii m INFORMACIJSKO USPOSABUANJE O UPORABI po „„... . n -. 15.-21.10. KNJIŽNICE dogovoru Knjtzmca Brezice .,... DAN ODPRTIH VRAT V CENTRU ZA POKUCNO » nn i^ nn noc iir^,^flinRro^fl 15.10. svETOVANJE 8.00-14.00 CIPS, Urad za delo Brezice INFORMIRANJE BREZPOSELNIH 0 POGOJIH DELA IN ŽIVUENJA V EU TER MOŽNOSTIH PROSTOVOUNEGA 9.00 - 11.00 Mladinski center Krško DELA SPREMEMBE ZAKONA O ZAPOSLOVANJU TUJCEV in PREDSTAVITEV MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA PREKO 9.00 - 13.00 City hotel Krško OMREŽJA EURES DAN ODPRTIH VRAT ZVEZE PRIJATEUEV MLADINE 10.00 - Zveza prijateljev mladine KRŠKO, predstavitev programov 14.00 Krško MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, predstavitev programov Ljudske univerze Krško zaposlenim v 14.00 Terme Čatež d.d Termah Čatež NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE, predstavitev načina pridobitve strokovne usposobljenosti za 17. 00 Svetovalno središče Posavje opravljanje določenega poklica IZ ZAČARANEGA KROGA, predstavitev knjige Ivanke 19 ^ Dvorana Savice Zorko v Mestnik Knjižnici Brežice 16.10. STREUK.KROta.preds.avUe.detovanja ,2.00 tUSS^S^xTsU, PREDSTAVITEV NEKATERIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ V ,, „ .... . .... POSAVJU IN DEBATA O DELOVANJU 130° Ljudska umverZa Krsko GOSTOUUBNOST, predavanje zaposlenim v Termah 14QQ Jeme čatgž d d catcz .,, „. ZDRAVA HRANA JE DOBRA HRANA, praktična delavnica . ^ ., -- Termalna reviera 17-10- zaučenceOŠArtiče 8.00 13.00 v Termah čatež d.d. -KAJ NAJ POSTANEM?-, odkrivanje poklicnih in osebnih interesov s pomočjo organiziranega 8.00 -14.00 Svetovalno središče Posavje testiranja . DAN ODPRTIH VRAT PODJETNIŠKEGA CENTRA KRŠKO 8.00 - 14.00 Podjetniški center Krško DAN ODPRTIH VRAT LJUDSKE UNIVERZE KRŠKO, informiranje o možnostih vključitve v tečaje o-^ .-, rv\ i i,,^i,, „ni,,or,, i/ -l računalništva. tuj.h jezikov, naaonalne poklicne 80° " 17-°° Ljudska umverza Krsko kvalifikaclje,... B.OLOGU* V 8. RA2REDO OS. p^sta«,« ,0.45 g]~**5*. MODELARJI, predstavitev dejavnosti 12.00 OS Sava Kladnika Sevnica VEZENJE NA PUTNO, VEZENJE S KRIŽCI, i7 ^ . . . . linhM,_. „-IZDELOVANJE GOBELINA, razstava in delavnica 170° L^udska umver7a Krsko 18.10. ZAPLEŠIMO, delavnica 8.00 L^*nfCa °Š SaVa Kladn1ka Z RAČUNALNIKOM DO INFORAAACIJ, delavnica 15.00 E-ucilnica OS Sava Kladnika Sevnica ANGLEŠČINAVTRETJEMŽIVUENJSKEMOBDOBJU, ._ .. .... . ,. ». predstavitev skupin 170° L>udska umver7a Krsko 19.10. NARAVOSLOVJE V 7. RAZREDU OS, predstavitev 10.45 g'SSÄta^fca OGLED GRADU IN LUTROVSKE KLET. 12.30 fl^XSnto Sevnica BARVAJMO SKUPAJ.delavnica 14.00 OS Sava Kladnika Sevnica .... DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNEGA SREDIŠČA o „ ._ „ . „ . ..v. _ 22.10. POSAVJE 8.00-17.00 Svetovalno sredisce Posavje PREPOZNAVANJE UČNIH POVEZAV ZA PREMAGOVANJE i? 00 -UČNIH TEŽAV, organizirano individualno testiranje s 17 no Svetovalno središče Posavje ciljem ugotoviti posameznikov stil ucenja S KVAČKO IN PLETILKAMI, razstava in delavnica 17.00 Ljudska univerza Krsko 24 10 PSIHOLOGIJA STARANJA, predavanje in predstavitev 17 ^. Dvorana v parku v starem knjige Vida Pecjaka mestnem jedru Krskega Termin še ni DRUGA MOŽNOST ZA POPULACIJO STAREJŠIH IN n „ - ^ raeileW Hrt- Ur^n določen DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH. delavnica 8.00 13.00 Gasilski dom Krsko Koordinacija prireditev TVU 2007 v Posavju: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 6, Krško Tel: 07 48 81 160, e-pošta: info@lukrsko.si Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007___________________________________________________GOSPODARSTVO Q Skupna odgovornost. Skupni cilji. Izgradnja jedrske elektrarne v Krškem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila skupna investicija Slovenije in Hrvaške. Vpletenost obeh držav pa se z izgradnjo objekta in začetkom proizvajanja električne energije v njem ni končala. Obe državi morata kot odgovorni solastnici jedrskega objekta poskrbeti ne le za njegovo varno obratovanje, temveč tudi za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki v njem nastajajo. Novi koraki na poti do hrvaškega sklada Trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK in razgradnja jedrske elektrarne, ko ji bo potekel rok delovanja, predstavljata razmeroma visok strošek. Da bi bila sredstva na voljo pravočasno, se morajo nekje zbirati in plemenititi. Slovenija je zbiranje sredstev zaupala Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK), ki mora pravočasno zagotoviti ustrezna finančna sredstva, polovico potrebnih sredstev pa mora zagotoviti Hrvaška. Hrvaška do danes še ni ustanovila svojega namenskega sklada za zbiranje sredstev, vendar se na tern podroqu kažejo pomembni premiki. Hrvaška vlada je namreč v začetku septembra sklenila, da bo v svoj parlament v prednostno obravnavo poslala predlog zakona o ustanovitvi posebnega sklada, v katerem se bodo zbirala sredstva za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sklad NEK je takrat te korake pozdravil in poudaril pomembnost oblikovanja posebnega hrvaškega neodvisnega sklada, v katerem se bodo zbirala potrebna sredstva. Plača naj tisti, ki elektriko uporablja Sklad NEK kot strokovna in neodvisna finančna institucija deluje že več kot deset let, zato njegov direktor Janko Strašek meni, da lahko »v procesu reševanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede NEK konstruktivno sodeluje s svojimi izkušnjami Meddržavna pogodba med Slovenijo in Hrvaško določa, da morata državi zagotoviti vsaka polovico potrebnih sredstev za izvedbo vseh faz razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva iz NEK. Medtem ko Hrvaška še nima neodvisnega sklada za zbiranje potrebnih sredstev, je Slovenija svoj samostojni sklad za zbiranje finančnih sredstev ustanovila leta 1994. in strokovnim znanjem. Moramo se zavedati, da gre za vprašanje, ki ga moramo reševati sporazumno in skladno z evropskimi standardi.« Prav s pravočasno zagotovitvijo potrebnih sredstev bosta Slovenija in Hrvaška lahko dosegli izpolnitev načela, za katerim stojita tako stroka kot politika, in sicer, da mora stroške razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK prevzeti tista generacija, ki uporablja električno energijo iz NEK. Tako finančnih bremen ne bomo prelagali na ramena prihodnjih generacij. Najprej je na vrsti odlagališče NSRAO V krški jedrski elektrarni nastajajo nizko, srednje in visoko radioaktivni odpadki. Prednostno se bo - z izgradnjo odlagališča, ki mora biti gotovo do leta 2013 - zagotovila trajna rešitev za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Vsi datumski roki, ki se ju morata držati obe državi, so opredeljeni v Načrtu razgradnje NEK in v posebni meddržavni pogodbi med Slovenijo in Hrvaško. Sprejeti koraki glede ustanavljanja hrvaškega namenskega sklada za zbiranje sredstev, ki smo jim priča, so opogumljajoči in kažejo na to, da želita obe državi doseči zastavljeni cilj - odgovorno in' varno rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje NEK. Sklad NEK pozdravlja pripravljenost obeh strani na doseganje sporazumnega dogovora, ki bo strokoven in bo udejanil zavezo obeh strani k sprejemu odgovornih rešitev. »Želim si, da bi hrvaški in slovenski sklad delovala koherentno ter skladno z bilateralno pogodbo med Slovenijo in Hrvaško. Namenjena sta zbiranju zadostnih finančnih sredstev za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo NEK. Dejavnosti potekata kot celota in tako bipo mojem mnenju morala delovati tudi oba sklada.« dr. Romana Jordan Cizelj, predsednica Upravnega odbora Sklada NEK Kdo smo, kaj delamo? Imate vprašanje, ki zadeva Sklad NEK, ali želite več informacij o dolocenem vidiku delovanja te institucije? Vabimo vas, da nam svoja vprašanja posredujete po elektronski pošti na naslov sklad@sklad-nek.si. Potrudili se bomo in na izbrana vprašanja odgovorili v naslednjih številkah Posavskega obzornika. Vabimo vas tudi k ogledu naše spietne strani www. sklad-nek.si, kjer je na voljo še vet informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. * Sklad za financiranje razgradnje NEK Cesta 4. julija 42 SI-8270 Krško Obnovljivi viri energije v prometu Ob Evropskem tednu mobilnosti je Zavod Vrbov Log v sodelovanju s podjetjem Kostak pripravil posvet o rabi obnovljivih virov energije v prometu in prvo slo- vensko srečanje vozil, ki za pogon uporabljajo rastlinsko olje. 0 ukrepih v zvezi s trajno- stno mobilnostjo so o teori- ji in praksi razpravljali Mar- ko Hren s Službe Vlade RS za razvoj, Vida Ogorelec Wagner z Umanotere slo- venske fundacije za trajno- stni razvoj, Zlatko Križan in Jernej Lubej iz Zavoda Vr- bov Log ter Valter Volf z RTI. Vsi so se strinjali, da so bio- goriva, med drggim tudi ra- stlinsko olje, le ena od al- ternativ, ki pa kljub vsemu ne zmanjšuje naše odvisno- sti od energije. K trajnostni mobilnosti bodo poleg upo- rabe okoljsko prijaznejših goriv pripomogla predvsem sprememba miselnosti in ži- vljenjskega stila, uporaba javnih prevoznih sredstev, železniškega prometa in ra- cionalizacija prevozov. Po končanem posvetu je sledilo srečanje vozil, ki že vozijo na rastlinsko olje. Po- leg že večkrat predstavlje- nega Zelenega avtomobila Vrbovega Loga, se je sreča- nja udeležilo osem lastnikov predelanih vozil. Izmenjava mnenj, iz- kušenj in rešitev je bila vseka- kor dobro- došla. Vsak udeleže- nec sre- čanja je v tank pre- jel 5 l či- stega ra- stlinskega olja, ki ga je prispevalo pod- jetje Biel d.o.o. s svojo eno- to v Brežicah. Posvet je med drugim podpr- la tudi Občina Krško. Župan Franc Bogovič je v svojem uvodnem nagovoru poleg direktorice Vrbovega Loga Bernardke Zorko in pred- sednika družbe Kostak d.d. Božidarja Resnika izposta- vil pomen skupnih priza- devanj za čistejše in bolj zdravo okolje, obljubil pa je tudi predelavo občin- skega vozila za pogon na rastlinsko olje. MMALHO STAVMO FODJCTJt «.«. IMlwrib cmtu 2*. Krtte W.: (07) 41 17 NO ¦ Kostak Pestre aktivnosti partnerstva lokalno partnarttvo braiict Lokacija Vrbina v Gornjem Lenartu v občini Brežice je s sklepom vlade 23. avgusta 2007 postala možna lokaci- ja za prihodnje odlagališče nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov (NSRAO). V okviru priprave družbe- nega prostorskega načr- ta za omenjeno potenci- alno brežiško lokacvjo je y izdelavi osnutek driavne- ga prostorskega načrta. To je prvo gradivo, na osnovi katerega bodo, potem ko ga bo potrdilo Ministrstvo za okolje, nosilei urejanja prostora v občini Brežice podali smernice za načrto- vanje, izgradnjo in obrato- vanje odlagališča ter pro- jektne pogoje. Lokalno partnerstvo je pri- stopilo k usklajevanju po- sredovanih mnenj in pre- dlogov, zlasti v okviru pododborov. Da bi pridobili čim več informacij o tema- tiki, bo za Clane vodstve- nega odbora in vse zainte- resirane občane v kratkem organiziran ogled Infor- maciiskega centra iedr- ske tehnologiie v Brinju pri Ljubljani. ARAO je objavila javni raz- pis za izvedbo začetnih te- renskih raziskav geosfe- re in hidrosfere terenskih raziskav na brežiški Vrbi- ni. Rok za oddajo ponudb je 10. oktober, tako da se bodo raziskave v najboljšem primeru začele novembra. Pred tem bo treba pridobiti tudi soglasje lastnikov par- cel, kjer se bo izvajalo vrta- nje. Na osnovi ten terenskih raziskav bo izdelana študija variant, ki bo obravnavala vse možne izvedbe odlaga- lišča in tudi predlagala naj- primernejšo varianto. V letu 2006 opravljenim in javno predstavljenim trem neodvisnim študijam in leto- šnjem odpiranju vpadnikov v rudnik Dečno selo, (kjer re- zultati analiz odvzetih vzor- cev in primerjalna študija še niso končani) je Vodstve- ni odbor naročil Se dve §tu- diii: »Opredelitev vpliva od- lagališča NSRAO na razvojni potencial lokalne skupnosti« ter študijo »Preveritev prav- nih podlag glede nadomestil in omejene rabe prostora zaradi odlagališča NSRAO«. V tednu od 24. do 28. sep- tembra je na Švedskem po- tekal zakliučni sestanek proiekta CARL, ki pred- stavlja neodvisno poveza- vo različnih inštitucij z iz- kušnjami z vključevanjem javnosti v ravnanje z radio- aktivnimi odpadki. Cilj projekta je zagotoviti in vzdrievati medsebojne po- vezave, učenje in sodelo- vanje, izmenjavo izkušenj in idej ter izboljšati polo- žaj deležnikov. V obdobju 2005 2007 v projektu so- delujejo Švedska, Belgija, Velika Britanija, Finska, Kanada in Slovenija. Sku- pina predstavnikov Lokal- nega partnerstva Brežice se je lani konec leta ude- ležila delavnic v Glasgo- wu, v minulem tednu pa so bili na zaključnem se- stanku na Švedskem pred- stavniki tako brežiškega kot krškega lokalnega par- tnerstva. Več o vsebinah in zaključkih projekta pa v naslednji številki. Iztekel se je natečai Lo- kalnega partnerstva Breii- ce, Agencije za radioaktiv- ne odpadke in Mladinskega centra Brežice z naslovom »Okolje in mladi z roko v roki«. Rezultati natečaja bodo po oceni s strani ko- misije, v kateri bodo za- stopani predstavniki vseh treh strani, znani 10. okto- bra letos. Razpisane so na- grade v višini 500, 300 in 200 € ter manjse nagrade. Več o delu in nalogah Lo- kalnega partnerstva Bre- žice si oglejte na spletni strani www.lokalnopar- tnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice ffl POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 Spoštovani bralci! Na zahtevo Radia Pro 1 d.o.o. in v skladu z Zakonom o medijih spodaj objavljamo popravke, ki se na- našajo na po$ovor z ustanoviteljem Radia Energy Srečkom Puntarjem, ki smo ga objavili v Posavskem obzorniku štev. 16/17, dne 23.8.2007. Zakon namrec zahteva, da popravke objavimo v celoti in z vsemi morebitnimi jezikovnimi napa- kami in drugimi netočnimi podatki, prav tako ne dovoljuje istočasnih objav komentarja ali kakršnihkoli pojasnil uredni- štva. To bomo lahko naredili v naslednji številki Posavskega obzomika. Uredništvo »Ni šlo za zrežiran napad na Radio Energy!« V članku z naslovom »Šlo je za zrežiran napad na neodvisni Radio Energy!« z dne 23. 08. 2007 avtorja Sitvesterja Musarja so navedene številne napačne trditve. Zato v skladu z Zakonom o medijih zahteva- mo objavo popravka ter popravljamo nekatere ključne napačne trditve: Napačna trditev št. 1 Trditev, da rezervni oddaj- nik ni piratski in da ima Srečko Puntar zanj vsa do- voljenja ne drži. Po eviden- ci, ki je objavljena na sple- tni strani APEK (www.apek. si) ima družba Puntar d.o.o. dovoljenje za oddajanje na frekvenci 89,3 MHz in ne na frekvenci 104,98 MHz na ka- teri je oddajal motilni (po pisanju medijev piratski) od- dajnik, ki je motil frekven- co Radia 1 na 105.0 MHz. Če oddajnik ne oddaja na fre- kvenci za katero ima dovo- ljenje, se šteje da je tak od- dajnik deloval v nasprotju z Zakonom o elektronskih ko- munikacijah. Napačna trditev št. 2 Trditev, da Radio Energy ni imel nikakrine antene, ki bi povzročala motnje oddaja- nja signala Radia 1 ne drri. Na stolpu na katerem odda- ja Radio Energy, sta bili v času ko so se pojavtjale mo- tnje namešceni dve anteni, pri čemer samo ena ante- na ustreza dovoljenju Radia Energy. Radio Energy po evi- denci Agencije za telekomu- nikacije nima dovoljenja za dve anteni. Kot dokaz pri- lagamo tudi fotograftjo an- ten. Napačna trditev št. 3 Trditev, da ni mogoče, da bi kakršenkoli dejavnik izni- čil signal matičnega oddaj- nika ne drži. Ravno tako ne drži, da je to posledica sla- bega delovanja opreme Ra- dia 1. Delovanje vsakega oddajnika je mogoče izniči- ti z močnejšim signalom iz drugega oddajnika. To za- konitost pozna vsak povpre- čen strokovnjak s področja delovanja oddajnikov. Po- dobno se dogaja na primor- skem, ko italijanski oddaj- niki motijo signal slovenskih postaj in zato je na primor- skem zelo težko poslušati slovenske programe. Radio 1 je za izvajanje meritev pred podajo kazenske ovad- be najel različne inštituci- je, ki so vse potrdile, da na frekvenci Radia 1 oddaja še en močnejši oddajnik-torej oddajnik brez dovoljenja. V času motenj smo za potre- be meritev večkrat ugasnili Radio 1, pa je bila frekven- ca 105.0 kljub ugasnjenemu oddajniku zasedena. Fre- kvenco je zasedal oddajnik, ki ni imel dovoljenja. Napačna trditev St. 4 Srečko Puntar navaja, da je do motenj prišlo zara- di tehničnih težav izvor- nega oddajnika. Trditev ne drži. Motnje so se poja- vljale tudi ko je bil oddaj- nik Radia 1 izključen. Če je oddajnik izključen ne more povzročati motenj. V takem primeru lahko motnje pov- zroča samo drug oddajnik. Meritve pa so pokazale, da poleg Radia 1, obstaja še en oddajnik na isti oddajni toč- ki, ki nima dovoljenja. Mo- tnje na frekvenci Radia 1 so bile izredno močne in so prekrile signal Radia 1. Ob- močje motenja pa se je uje- malo z sevalnim diagramom dodatne antene namešče- ne na oddajnem stolpu Ra- dia Energy. Napačna trditev St. 5 Trditev, da je šlo za vnaprej pripravljen načrt diskredita- cije ne drži. Radio 1 je več kot dva meseca prejemal ob- vestila poslušalcev, da je si- gnal na območju Brežic in Krškega moten in da izginja tudi po več dni. Na osnovi pritožb poslušalcev smo na- ročili meritve in ugotovili, da na naši frekvenci oddaja se en oddajnik, ki nima do- voljenja. Na osnovi teh me- ritev smo podali kazensko ovadbo zoper neznane storil- ce. Kazenski ovadbi pa smo tudi priložili meritve, ki so nakazovale, da se oddajnik brez dovoljenja, ki povzroča motnje nahaja v prostoru od koder oddaja Radio Energy. Napačna trditev St. 6 Trditev, da pisanje o hišni preiskavi postovnih prosto- rov pomeni, da je šlo za pre- mišljen scenarij škodovanja družini Puntar je neresnična in zavajajoča. Po 214. čle- nu Zakona o kazenskem po- stopku se z besedno zvezo »hišna preiskava« označu- je vsako preiskavo stanova- nja ali drugih prostorov ob- dolženca. V kazenski ovadbi smo zoper neznane storilce priložili dokazila, ki so potr- jevala utemeljen sum, da se v prostorih iz katerih oddaja Radio Energy nahaja oddaj- nik, ki je predmet kaznivega dejanja storjenega po 157. členu kazenskega zakonika. Hišna preiskava je bila torej opravljena v prostoru iz ka- terega oddaja Radio Energy. Napačna trditev St. 7 Trditev, da tudi po vključitvi oddajnika ni bilo nikakršnih motenj ne drži. Po vstopu kriminalistov v prostor je prišlo samo še enkrat do po- novnega pojava motenj iz česar je moč sklepati, da so kriminalisti ponovno vklopi- li oddajnik. Motnja se je ta- krat zadnjič pojavila v pov- sem enaki obliki, kot se je pojavljala 2 meseca. To mo- tnjo je bilo zaznati tako na navadnem radijskem spre- jemniku kot tudi na merilni napravi Radia 1 v Brežicah, ki smo jo namestili, da smo lahko spremljali pojavljanje motenj. Napačna trditev St. 8 Trditev: »Na dlani je, da gre za boj lokalnega medi- ja proti monopolistu in mo- gočnemu kapitalu« ne drži. Radio 1 ni monopolist, tako kot trdi Srečko Puntar, saj je Radio 1 samo ena izmed 80 radijskih postaj v Slove- niji. Ravno tako ne drži, da gre za mogočen kapital. Ra- dio Pro 1 d.o.o. je v letu 2005 in 2006 ustvaril nekaj več kot 77 MIO SIT prihod- kov, medtem, ko je v istem obdobju družba Job Center d.o.o. v lasti družine Puntar z dvema zaposlenimi ustva- rila več kot 700 MIO SIT pri- hodkov. Napačna trditev St. 9 Trditev, da je očitno, da so se tisti, ki delajo v ozadju Radia 1 odločili, da preko časopisov oblatijo še edini dejanski lokalni radio na ob- močju Posavja ne drži. Sreč- ko Puntar je proti družbi, ki izdaja Radio 1 že pred le- tom dni vložil tožbo, s ka- tero je od sodišca zahteval, da se iz lokacije Sremič od- strani oddajnik Radia 1. Tož- ba je bila kot neutemeljena zavrnjena. Tadej Puntar pa je dva dni pred hišno prei- skavo poklical člana uredni- štva Radia 1 in mu po tele- fonu grozil, da bo pretepel voznike oglasnih tovomja- kov Radia 1, če se bodo pe- Ijali skozi Krško. To dokazu- je, da se je družina Puntar že pred motnjo posluževa- la različnih metod onemo- gočanja Radia 1. Tako grožnjo s silo, kot tož- ba za izklop oddajnika Ra- dia 1 pred enim letom, ute- meljeno dokazujeta, da je Srečka Puntarja in Tadeja Puntarja zelo motilo to, da na območju Krškega oddaja še ena radijska postaja. Tudi odškodninska tožba zo- per osebe, ki so povzroča- la motnje ne bo nikoli na- domestila škode, ki jo je povzročila motnja, ki je več kot dva meseca preprečeva- la, da bi bil Radio 1 slišen na območju Posavja in Trebnje- ga. Tukaj bi zato zelo težko govorili o tern, da si je kdo žele delati reklamo, kot na- vaja članek. Kazenska ovad- ba je bila podana, zato, da se zaščiti Radio 1 pred po- samezniki, ki se poslužujejo nezakonitih metod, za one- mogočanje konkurence. Mo- titi konkurenčno postajo in ji preprečiti oddajanje je kaznivo dejanje in kot tako vredno obtožbe. Radio 1 de- luje na območju celotne Slovenije v neprimerno bolj konkurenčnih okoljih, pa se nikjer ni zgodilo, da bi nek- do s tožbo ali pa z grožnjo, da bo pretepel naše sode- lavce poskušal doseči, da Radio 1 preneha delovati, tako kot sta to poskušala Ta- dej Puntar in Srečko Puntar. Zato tudi težko verjamemo, da osebe, ki se poslužujejo groženj, niso bile vpletene v motenje Radia 1. Pomemben podatek je tudi da, da se motnje, ki bi pre- krile signal Radia 1 na ob- močju krškega potem, ko so kriminalisti zasegli »rezerv- ni« oddajnik Radia Energy, niso nikoli več pojavile. Urednistvo Radia Pro 1 d.o.o. Jubilej Cecilije Salmič Lf SKOVEC PRI KRŠKEM Cecilija Salmič se je 10. avgusta leta 1927 rodila v družini Banič v Brezju pri Leskovcu, kjer so bile v družini tri sestre in dva brata. Ko se je leta 1951 poročila, je postala snaha pesnice Anke Salmičeve ter ob njej dve dese- tletji doživljala pesniške navdihe, ki jih je obujala s spomini na izgnanstvo. Spominjala se je tudi svoje prve pesniške zbir- ke, ki jo je izdala leta 1938 in ji nadela naslov Cvetje iz neob- delanih gredic. V letu 1965 je v samozaložbi izšla njena druga stvaritev Iz črnih dni pregnanstva, čez tri desetletja pa tudi po Cecilijini zaslugi in ob pomoči leskovškega župnika Ludvika Zagarja še Moja pesem. Salmičeva mama pove, da je zbirko uredila, izbrala ter priredila Gitica Vahčič Jakopin ter doda- ja, da hrani še nekaj deset knjig, ki bi jih želela prodati. Nato se povme še v čas, ko sta z možem gradila v Leskovcu hišo, kjer še vedno živi ter na družinski prirastek hčerk Lidi- je, Stanke in Karmen. Sicer je bila do upokojitve zaposlena na Zavodu za socialno zavarovanje, še vedno pa je živahna in aktivna, zelo rada gobari, skrbi zase in za velik vrt ob hiši, kosi travo in uživa na cvetličnih gredicah. Domači so ji v sobo- to, 22. septembra, pripravili veliko družinsko slavje in dodo- bra obeležili njenih 80 let. Na srečanju ni manjkala niti 87-le- tna sestra Marija, ki je redovnica in živi v Ljubljani, prišli pa so tudi vnuki - vse tri Lidijine hčerke, Stankina hčerka in sin, pa tudi hčerka najmlajše Karmen. Cecilija pa se lahko pohva- li že tudi z dvema pravnukoma in pravnukinjo. M. K. M. Na praznovanju je bilo veselo. VALVASORJEVA KNJIŽNICA V OKTOBRU Ksjalvasorjeva mmA i • • v J. ¦Sflknjizmca Krško ¦ 4. Oktober, ob 19.00 uri - tzposo]eval1iče Kostanjevica na KrW POGOVOR S SONJO PORLE Vabimo vas, da se nam na jesenski četrtkov večer pridružite na fKJtovanju pod razigrano, s soncem obsijano afriško nebo. Z nami bo Sonja Porle, pisateljica, publicistka in odlična poznavalka afri- ške kulture. 11. oktober, ob 19.00 uri - Dvorana v parku, Kriko LITERARNI VEČER Z ANO ROSTOHAR Pred kratkim je pri novomeški založbi Goga izšla pesniška zbirka literarne ustvarjalke in prevajalke, domačinke Ane Rostohar z na- slovom -Ljubezen, ki se je želela spoznati«. Predstavitev pesniške zbirke bomo pospremili na pot z glasbeno spremljavo AAelite Osoj- nik in Vena Dolenca. 15. oktober, od 10.00 do 14.00 ure - Dvorana v parku, KrJko KRŠKO SKOZI ČAS Ob 530-letnici mestnih pravic mesta Krško in 30-letnici izdaje Zbor- nika Krško skozi čas smo Občina Krško, Krajevna skupnost mesta Kr- ško in Vatvasorjeva knjižnica Krško pripravili kolokvij in spominsko slovesnost. Vsi, ki se še dobro spominjate časov nastajanja zborni- ka, in vsi, ki bi radi izvedeli kaj več o razvoju mesta, ste prijazno vaWjeni, da se nam pridružite. Ob prireditvi bomo odprli tudi raz- stavo del slikarja Franja Stiplovška, ki jo je pripravil Posavski muzej Brežice, v knjižnici pa bo na ogled tematska razstava o Krikem. 26. oktober, ob 18.30 uri - Osrednja knjižntca v Krikem MITI IN RESNICA O CEPUENJU vatvasorjeva knjižnica Krško v sodelovanju z Zvezo prijateljev mla- dine Krško pripravtja predavanje na temo, ki bega številne starše in tudi ostale. Ponedeljek, ob 17.00 uri - Osrednja knjižnica v Krikem Torek, ob 17.00 uri - Izposojevališče Kostanjevica na Krki Četrtek, ob 17.00 uri - Izposojevališce Senovo PRAVUICNE URICE Zopet se srečujemo med knjižnimi policami, igračami in spoznava- mo pravljične junake ter zanimive zgodbe. ob četrtkih, tedensko med 9.00 - 11.00 uro - Osrednja knjiini- ca v Krikem RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakdana, ker pa za marsikoga uporaba računalnika ni tako enostavna, vas vabimo na računalniške delavnice za starejše. 1. do 30. oktober • Izposojevališce Kostanjevica na Krki BREZPLAČEN VPIS Ob praznovanju Občine Kostanjevica na Krki omogočamo brezpla- čen vpis v knjižnico na izposojevališcu v Kostanjevici na Krki. Obisk vseh dogodkov in izobraievanja je brezplacen. Posavski obzornik - teto XI, števitka 20, četrtek, 4.10. 2007___________________________________________OKOLJE IN PROSTOR W Gospodarno ravnanje z odpadki Zmanjsajmo obremenitev okolja Kostak Spoštovane bralke in bralct, uporabnice in uporabniki komunalnih storitev! V zadnjih dneh se zaradi vremenske katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, ponovno veliko govori o podnebnih spremembah, o posledicah, ki jih človek s svojim ravnanjem pov- zroča našemu planetu, in tudi o nadnih, kako lahko posamezniki prispevamo k zmanjšanju obremenitev okolja. Eden izmed načinov je gotovo učinkovito in odgovorno ravnanje z odpadki, ki vsakodnevno nastajajo v naših gospodinjstvih, pri našem delu, hobijih ipd. Za varovanje okolja so namreč bolj kot količina odpadkov pomembni načini ravnanja z njimi. Nekdo, ki na svojem dvorišču zamenja in tarn pusti avtomobilski akumulator, naredi okolju veliko večjo škodo kot tisti, ki pravilno ravna s tonami proizvedenih odpadkov. Glavna usmeritev Republike Slovenije pri ravnanju z odpadki je preprečevanje njihovega nastajanja, ločeno zbiranje, njihova reciklaža in ponovna uporaba, izraba odpadkov za pridobivanje toplotne energije ter na koncu odlaganje ostanka odpadkov. Namen celotnega sistema je, da se odloži le ostanek preostanka odpadkov, kar pomeni, da je potreb- no večino odpadkov zbrati loceno, po posameznih vrstah. Le tako jih lahko ponovno koristno uporabimo, na odlagališče pa odložimo resnično samo tiste, ki jih ne moremo re- dklirati. Ločeno zbiranje odpadkov naj postane prednostna naloga vsakega izmed nas. V podjetju Kostak smo se zato odločili izdati prilogo, ki vam lahko služi kot pomoč pri ravnanju z odpadki vsakič, ko ne veste, kam in na kakšen način odložiti kakšne vrste odpadkov. Priloga je pripravljena tako, da lahko liste vzamete iz časopisa, jo spravite in uporabite, ko jo spet potrebujete. Prepričani smo, da bomo s sodelovanjem v kratkem času dosegli skupen dlj - da odložimo čim manjšo količino še uporabnih odpadkov in skušamo ohraniti naše okolje čisto in zdravo. IZOBRAŽEVANJE IN OSVEŠČANJE UPORABNIKOV Pri sistemu ravnanja z odpadki je uspeh odvisen od ekološke zavesti ljudi, za kar je pomembno izobraževanje in osveščanje uporabnikov. Temu v podjetju Kostak posvečamo veliko pozornosti. Na samem začetku ločenega zbiranja odpadkov, v letu 2002, smo izdali gradivo »Okolju prijazno ločeno zbiranje odpadkov« ter vam s tem podali prve in osnovne informacije o ločenem zbira- nju. V petih letih smo s tem nadaljevali in na to temo objavili nešteto gradiv, obvestil, plakatov, letakov, z namenom vzpodbujanja k ločenem zbiranju odpadkov. Nekajletno delo je pokazalo iz- jemen rezultat, saj količine ločeno zbranih odpadkov vsako leto naraščajo. Zelo velik poudarek namenjamo sodelovanju z osnovnimi Solami, saj otroci pridno prenašajo znanje in zavest na svoje starše, stare starše in ostalo populadjo. Predavanja, izobraževanja, naravoslovni dnevi, ogledi okoljevarstvenih prostorov, različne akcije zbiranja odpadkov, skupna organizacija tradicionalne ekološke tržnice ter pozitivni odzivi otrok nam za naše delo dajejo do- datno motivadjo in zagon. Na ta način pa oblikujemo tudi ekološko zavest otrok, ki se bo kasne- je v odrasli dobi gotovo pokazala pri njihovem odgovornem ravnanju do okolja. Redno objavljamo kratka obvestila na zadnjih straneh računov komunalnih storitev, z aktualnimi temami vas seznanjamo z objavami prispevkov v Posavskem obzorniku, na naši spletni strani pa so podrobneje predstavljene naše dejavnosti, dodatne informacije ter koristni nasveti. Vse aktivnosti izvajamo z namenom opozarjati na okoljske probleme in njihove posledice na oko- Ije. Predvsem pa želimo vzpodbujati odgovornost vseh posameznikov in vam pokazati načine, kako lahko s spreminjanjem navad vsi prispevamo k varstvu okolja in večji kakovosti življenja. IUiWL«L^^Wll»»l>i^UiAi^ Z večanjem našega življenjskega standarda narašča količina nastalih odpadkov na prebi- valca. Prebivalec Slovenije »pridela« letno okoli 420 kilogramov različnih vrst komunalnih odpadkov in 0,3 kilograma nevarnih odpadkov, kar pomeni, da prebivalci Slovenije letno ustvarimo 797.721 ton odpadkov. Eden izmed pomembnih in udnkovitih načinov za zmanjševanje količine odloženih odpad- kov je ločeno zbiranje odpadkov, k čemur lahko prispeva vsak posameznik. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni ločevanje odpadkov na izvoru nastanka - v gospodinjstvu ter zbiranje v posamezne namenske posode na predpisanih prostorih, ki jih imenujemo ekološki otoki ozi- roma zbiralnice. Tako opremljen prostor služi za začasno hranjenje posamezno zbranih vrst odpadkov, kjer jih zatem prevzame podjetje, izvajalec javne službe za ravnanje z odpadki. Na tak način ločeno zbrane odpadke lahko predelamo in jih ponovno uporabimo. V občinah Krško in Kostanjevica na Krki je za gospodinjstva postavljenih skupno 134 zbi- ralnic, ki so razporejene po številu prebivalcev določenega območja. Na zbiralnicah loce- no zbiramo steklo, papir in plastiko na izvoru, po novem pa ponekod tudi že pločevinke in sestavljeno embalažo. V mestu in primestnih naseljih je urejeno tudi loceno zbiranje bio- loško razgradljivih odpadkov. S smetarskim vozilom iz zbiralnic posode izpraznimo in loce- no zbrane odpadke posamično odpeljemo na zbirni center. Odvoz se vrši po stalnem urniku, ki je objavljen na spletni strani podjetja. V namenski posodi seveda občasno najdemo tudi odpadke, ki ne sodijo vanjo, prepričani pa smo, da bo z rastjo ekološke zavesti uporabnikov ter znanja o načinih odlaganja odpadkov, teh teiav vedno rnanj. Kollčlne ločeno zbnnlh odpadkov v letih 2003 - 2006 (v kgP /u obmotju obtlne Kriko 2001 61000 27.000 83.000 1.220 323.000 3 000 2004 102.000 64.000 94.000 472.340 349.000 12 000 2005 311.000 98.000 110.000 1.067.220 623.000 7000 2006 315000 170.000 120.000 1.282.000 620.000 6 000 ffl OKOLJE IN PROSTOR___________________________________________Posavski obzomik • leto XI, številka 20, četrtek, 4. 10. 2007 ZBIRALNICE • EKOLOSKI OTOU Zbiralnice oziroma ekološki oto- ki so prostori, na katerih so po- stavljene namenske posode. kjer se ločeno zbirajo papir, ste klo, plastika, ter pločevinke in sestavijena embalaža (npr. te- trapak). Na vsaki posodi je za- pisano, kateri odpadki spadajo vanjo. Za lažje razlikovanje so pokrovi posod različnih barv. Po- membno je vedeti, da je na zbi- ralnice dopustno odlagati samo določene odpadke, ki gredo ka- sneje v predelavo. Uporabniki jih lahko odložite na kateriko- li lokaciji. PAPIR V zeleno posodo z t4tÖm pokrovom odlagamo: • časopise. revije, prospekte, • šolske zvezke. knjige, pisalni papir, • kuverte, ovojni papir, papirnate vrečke, • kartonske škatle in embalažo za prehrambene izdelke, • manjša kartonsko embalažo. V posodo za papir NE odlagamo: • embalaže za pijače in mleko, • papirnatih krožnikov in skodelic, • veznega kartona, • higienskega papirja, • lepilnih trakov, • zidnih tapet, vreč za cement all krmo, • celofana. ^fšMš c0Vpii^^^^ POMEMBNO: Kartonske škatle in drugo embalažo z veliko prostornino zložimo ali raztrgamo, revijam in prospektom vedno odstranimo zaščitno folijo. KaJ se zgodl s papirjem, ko ga odložlmo v zabojnlk za papir! Zbrani papir se prepelje na zbirni center, kjer ga nasortirni liniji presortiramo. Sortirani papir se pre- dela v tovarni papirja, kjer iz starega predelajo nov papir. All ste vedellt Papir je material, ki se najlažje ponovno uporabi. Nekatere vrste je mogoče predelati celo sedem- krat. STEKLO V zeleno posodo z zefenlm pokrovom odlagamo: • vse vrste praznih in čistih steklenic, • kozarce za vlaganje, • kozarčke in stekleničke otroške hrane, • razbite kozarce in steklenice. V posodo za steklo NE odlagamo: • ogledal, kristala,stekla svetil, • okenskega in avtomobilskega stekla, • pleksi stekla, • porcelana in keramike, • neonskih in halogenskih cevl. POMEMBNO: Stekleno embalažo vedno izpraznimo in izplaknemo z vodo. Ne pozabimo odstranlti zamaškov ali pokrovčkov. KaJ se ztfodl s steMom, ko ^a odložimo v zabojnlk za steklol Steklene odpadke iz zbiralnic pripeljemo na Zbirni center, kjer odstranimo vse nečistoče. Steklo skladi- sčimo v velikih kontejnerjih. V razsutem stanju ga odpeljemo v steklarne, kjer ga predelajo v nove ste- klene izdelke. AH ste vedell! • Steklo predstavlja približno eno desetino vseh gospodinjskih odpadkov. • Kljub temu, da ni škodljivo, steklo razpada zelo dolgo - 4.000 let. • Energija. ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to, da 100-vatna žarnica svetl štiri ure PLASTIKA V zeleno posodo z ¦" pokrovom odlagamo: • plastenke pijač in živil, • plastenke čistil in pralnih sredstev, • plastične lončke (npr. jogurtove lončke), • plastične vrečke. V posodo za plastiko NE odlagamo: • plastične embalaže nevarnih snovi all njihovih ostankov, ki zahteva posebno ravnanje. POMEMBNO. Ptastenke je potrebno izprazniti, stisniti ter ponovno zamašiti. KaJ se zgodJ s plastiko, ko Jo odtožlmo na zbiralnkof Zbrano plastiko na zbiralnici odpeljemo na zbirni center, kjer se dokončno presortlra na osem različnih vrst plastike ter preda ustreznim predelovalcem. All ste vedeH! ¦ Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov. • Plastične vrečke so med najpogostejšimi vzrokl za smrt morskih želv. Žerve jih požrejo, ker mislijo, da so meduze, in se tako zadušijo. • Veliko plastičnih predmetov ima le nekaj sekund dolgo korlstno življenjsko dobo, razpadajo pa stoletja. • Pri sežigu PVC nastajajo strupeni plini, kot je denimo dioksin. PLOČEVINKE IN SESTAVLJENA EMBALAŽA Po novem bomo na zbiralnicah v posebno posodo zbirall tudi pločevinke in sestavljeno embalažo. V zeleno posodo z ntodrlm pokrovom odlagamo: • pločevinke živil in pijač, • sestavljeno embalažo od mleka in sokov (npr. te- trapak). V posodo za pločevinke in sestavljeno embalažo NE odlagamo: • plastlčne embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov, ki zahtevajo posebno ravnanje. POMEMBNO: Sestavljeno embalažo je potreb- no izprazniti in zložlti. Pločevinke je potrebno izprazniti ter po možnosti stisniti. OSTALI ODPADKI V slvo posodo zbiramo ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti in ga odložimo na od- lagališče. All ste vedell! • V Sloveniji imamo med 50.000 in 60.000 manjših dlvjih odlagallšč odpadkov. • Na leto proizvedemo Evropejci toliko odpadkov, kolikor tehta 4.000 Eifflovih stolpov,- količina pa vsako leto naraste še za nadaljnjih 10 %. • Gozdne živali se dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jlm glava zatakne va- nje ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke. • Evropejci na dan odvržemo 43.000 m' ostankov hrane. BIOLOŠKI ODPADKI Poleg papirja, stekla, plastike ter pločevink in sestavljene embalaže ločeno zbiramo tudi biološke odpadke. Teh odpadkov ne zbiramo na zbiralnicah, temveč v rjavih posodah na zbirnih mestih pri gospodinjstvih. V rjavo posodo odlagamo: • ostanke hrane (čebulni, krompirjevi olupki, ostan- ki zelenjave in sadja, lupine lešnikov,...), • kavno goščo in kavne filtre, čajne filtre, • jajčne lupine, • vrtne odpadke (cvetje, travo, odmrle rastline), • druge lesene odpadke (žagovino, lesne sekance, lubje, veje dreves in grmovja). " V posodo za biološke odpadke NE odlagamo • maščobe, • cigaretnih ogorkov, • plastičnih vrečk, • tekstila in obutve. • papirja, stekla, plastike In ostalih odpadkov. KaJ se zftodi z blolosklml odpadki, ko Jih odložlmo v plastlčne posode! Biološke odpadke prepeljemo na Zbirni center, jih obdelamo na kompostarni in pridobimo kompost, naravno gnojilo. All ste vedell! • Organskl odpadki predstavljajo dobro tretjlno go- spodinjskih odpadkov. • Zzbiranjem in kompostiranjem bioloških odpadkov lahko dosežemo zmanjšanje odloženih količin. Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen humus, ki ga porabimo na vrtu ali za sobne rastline. • I NEVARNI ODPADKI Med nevarne odpadke se uvrščajo odpadna olja in maščobe, ostanki barv, lakov, razredčil, črnil, lepila, umetnih smol, topil, kislin, baz, pralnih sredstev, fotokemikalij, zdravil, škropiv, umetnih gnojil, baterije, akumulatorji, aerosoli (pršivke), oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nast<)i : ' spodinjstvih. Nevarni odpadki v 11 laji n m i Mjličinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih, njihovo zbn.n ij>: n i nadaljnje ravnanje mora biti urejeno v skladu s predpisi preko izvajalca javne službe. Nevarnih odpadkov ne smemo odlagati s predhodno navedenimi odpadki, saj lahko pomešani z ostali- mi odpadki za Ijudl In okolje pomenijo veliko nevarnost. Razpadajo in pronlcajo do podtalne vode, zato jlm je potrebno posvetitl posebno pozornost. Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodlnjstev organizlramo enkrat letno, predvldoma v mesecu septembru. O urniku in samem poteku akcije vas obveščamo na zadnjl stranl računov. POMEMBNO: Vse nevarne odpadke do oddaje hranite doma, na varnem mestu, po možnosti v origl- nalni embalaži, lahko pa jih oddate tudi na Zbirnem centru za ravnanje z odpadki Spodnji Starl Grad v času obratovalnih ur. AH ste vedell! • Nepravilno odložena škropiva lahko za vrsto let onesnežijo podatalne vode. •¦ Liter odpadnega olja lahko onesnažl milljon litrov vode Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007____________________________________________OKOLJE IN PROSTOR ffl KOSOVNI ODPADKI Kosovne odpadke zbiramo dvakrat letno, predvidoma meseca aprila in oktobra. O urnlku in samem po teku akcije vas obveščamo na zadnji strani računov in individualno z letaki. Tudi kosovne odpadke je možno skozi vsc leto redno oddajati na Zbirncm centru Spodnji Stari Grad. Med kosovne odpadke sodijo: • pohištvo, • sanitarni elementi, • drugi odpadki, ki jih zaradi velikosti ni možno od- lagati v posode za odpadke. Skupaj s kosovnimi odpadki zbiramo tudi Med kosovne odpadke ne sodijo: • odslužena vozila in njihovi deli, • gradbeni odpadki, • avtomobilske gume, • akumulatorji, • zeleni odpadki. ODPADNO ELEKTRO IN ELEKTRONSKO OPREMO Med odpadno elektro in elektronsko opremo sodijo: veliki gospodinjski aparati, hladilno zamrzovalni aparatl in klimatske naprave, televizijski sprejemniki in monitorji (imeti morajo eel ekran), male elektro in elektronske naprave (mail gospodinjski aparati, oprema IT in telekomunikacije, oprema za zabavno elektroniko, svetllke za fluorescentne sijalke, orodja, igrače in oprema za prostl čas, merllni in nadzor- nl Instrument) ter plinske sijalke. POMEMBNO: J^^HI: Električnain elektronskaopremamorabiti nepoškodovana, kar veljapreS?em zahladilnike in hladil- no tehniko, saj poškodovane hladilne naprave vsebujejo strupen plin, ki škoduje ljudem in okolju. All ste vedellf • vsl kovlnski deli se lahko ponovno uporabljo PRAKTIČNI NASVET1 ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Sprejmimo torej možnost ločenega zbiranja odpadkov že danes. Zato ne potrebujemo veliko do na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, t . ila viada Re- publike Slovenije. Osnova za obračun je enaka kot pri zaračunani smetarini. Zbrana sredstva so namenjena investicijam na področju ravnanja z odpadki - izgradnji objektov za ob- delavo odpadkov pred odlaganjem, izgradnji novega odlagališča in podobno V kolikor uporabnik ne ločuje odpadkov all drugače ravna v naspro- tju z navodili za zbiranje, ga je izvajalec dolžan na primeren načln pl- sno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če uporabnik tudi po prido- bitvl opozorila na upošteva navodil za zbiranje, mu lahko izvajalec, ne glede na dr be tega odloka, v okviru smetarine, zaraču- na dodatne sin • -ii nepravilnega zbiranja odpadkov. NEPRAVILNO ZBIRANJE ODPADKOV Za nepravilno ravnanje z odpadki je za uporabnike predvidena globa v višini od 400 do 1.400 EUR, za primere, če: • odloži odpadke izven za to določenih odlagallšč odpadkov oz. za to določenih krajev • na zbirnem mestu ali na zbiralnici ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisari- > \>< »v >do; • odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za od- laganje; • napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti; • večje količine odpadkov, ki presegajo prostornino razpoložljivih namensklh predpisanih posod, ne odlo- ži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči; • po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni pro- stor; • onesnaži zbirni ali odjemni prostor all pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takoj- šnje očiščenje onesnaženosti, • s čemer koli ovlra dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice; • brez dovoljenja izvajalca prebira. prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odirmnlh mrst Naš namen vsekakor ni doseganje predpisanega načina zbiranja odpauMn -> Kd/novdiym, /dio yno vam vedno na voljo z nasveti. ftepričani smo, da vam bodo tudi ta priloga in njeni nasveti v pomoč in dodatno vzpodbudo pri vestnejšemu ločevanju odpadkov. ŽIVA15KI IZTREBKI V izogib težavam s pasjimi iztrebkl so v okolici osnovnih šol po- stavljeni namenski koši z vrečicami za pasje iztrebke. Gospodar- je, lastnlke hišnih ljubljencev vljudno naprošamo, da pasje iztreb- ke odslej mečejo v vrečke. Vsekakor je čisto okolje pomembno, ne smemo pa pozabiti, da so v pasjih in mačjlh iztrebkih tudi povzro- fitelji boiezni, posebno črevesni zajedavci, ki so nevarni za žlvali In ljudi. Na poti sprehajanja ali v njeni bližini (pločnik, ulice, brežine in bankine ob njih, cvetlične gredice, parki, zelenice, otroška igrlšča td), zato primerno poskrbite za iztrebke vaših živali. Zbirni center Spodnji Stari Grad se ruhuja ob ccsli prcjti i.a . ne elektrarne Krško. Vključuje sprejemni plato s tehtnico, nadstn nje ločeno zbranlh vrst odpadkov ter plato za kompostiranje. Na zbirnem centu je sprejemna pisarna. Obratovalni čas je vsak delavnik od 7. do 21. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Uporabniki lahko v času obratovanja sami pripeljete odpadke na zbirni center. SORTIRNA UNIJA Naloga sortirne llnlje Je ločevanje in sortiranje ločeno zbranih odpadkov Smetarsko vozilo dostavi odpadke na zbirni cen- ter, kjer se stehtajo, oddajo na transportni trak, da jih prlpelje do prebiralnih mest v sortirni kabi- ni. Delavci ročno razvrščajo različne vrste odpad- kov, ki zatem po izpustnih drčah padejo v bokse pod kabino. Ločeno zbrani in sortirani odpadki se stisnejo na stiskalnici in predajo končnemu prevzemniku v nadaljnjo predelavo. Nečistoče oz. neprimerne vrste odpadkov se po transpor- tnem traku Izločljo v posebej nameščen kontej- ner, nato pa se na stiskalnici prav tako stisnejo in pripravijo za odlaganje. KOMPOSTARNA Na kompostarni obdelujemo biološke odpadke, ki jih ločeno zberemo v rjavin posodah. Odpadke iz rjavih posod ter odpadke Iz parkov In zelenlc zmeljemo. Z obračanjem dosežemo, da se notranjost kupa razrahlja in prezrači, s čimer mikroorganizmi pridobijo svež kisik za nadaljnje delova- Hfl OKOLJE IN PROSTOR____________________________________________Posavski obzomik - ieto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 nje, kar pospeši razpadanje. Z vlaženjem se uravnava količina vlage v kompostnih kupih, kar prav tako vpliva na delovanje mikroorganizmov. Na koncu se kompost preseje. Postopek kompostiranja traja od 4 do 6 mesecev, po končanem postopku pa dobimo naravno gnoji- lo - kompost. raEKLADALNA FOSTAJA Z namenom racionalizacije transporta oziroma zmanjšanja stroškov odvoza smo na zbirnem centru zQradili pretovorno postajo. Vsi mešani komunalni odpadki, pripeljani v smetarskih vozilih, se pretovorijo v velike 30 m! kotalne kontejnerje. Optlmalno polnjenje omogoča stiskalna naprava v sklopu pretovorne postaje. Za prevoz odpadkov iz zbirnega centra Spodnji Starl Grad do regionalnega odlagališča CeROD se uporablja vozilo s prikolico, ki lahko naenkrat odpelje dva vellka 30 m3 kotalna kontejnerja. OSTAU MANIFUlATfVNE POVRSINE Ostale manipulatlvne površine so namenjene obdelavi in skladiščenju odpadkov, tehtanju odpadkov, pranju posod in smetarskih vozil, na katerih obdelujemo tudi Qradbene odpadke, ki se delno presorti- rajo. obdelajo in ponovno uporabijo. Odlagališče nenevarnih odpadkov Spodnji Stari Grad, kjer so se odlagali vsi komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz §ospodarstva je v zaplranju. Na odlagališču je v skladu z zakonodajo urejeno od- vodnjavanje meteornih voda s pomočjo kanelet in odplinjevanje odlagališčnega plina s pomočjo bio- filtrov. • Vsa količina mešanih komunalnih odpadkov se od septembra letos odlaQa na urejenem regijskem od- lagališču CeROD (center za ravnanje z odpadki Dolenjske) v Leskovcu pri Novem mestu. Regijsko odla- Qalisce je urejeno skladno z evropskimi normatlvi in nima vpliva na okolje. Zaprtje odlagališča v Spodnjem Starem Gradu daje še večjo težo ločenemu zbiranju odpadkov. Vse lo- čeno zbrane vrste odpadkov na izvoru obdelamo in ponovno procesiramo na trsj, kar pomeni, da jih ni potrebno odložiti na dragocenem prostoru odlagališča na CeROD-u Z večjo količino ločeno zbranih odpadkov se zmanjšuje količina mešanih komunalnih odpadkov in s tern zmanjšuje strošek, povezan s transportom in odlaganjem odpadkov na regijskem odlagaliscu. Za vsak kilogram pripeljanih odpadkov na CeROD je namreč je potrebno plačati drag odlaQalni protof, do daten strosek predstavlja tudi transport odpadkov do Leskovca prl Novem mestu, kjer je lociran CeROD. EKOLOŠKISIOVARČEK ^^^ (1) Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na obmocju lokalne skupnosti kot odpadki v Q<> spodinjstvu in njim podobni v industrlji, obrti ter storitveni dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov ter embalaža. 12) Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter nji- hovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki. (3) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključ- no s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. (4) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpi- sih, ki urejajo ravnanje z od- padki. Predelava odpadkov je namenjena korlstni uporabi odpadkov ali njihovih sesta- vin in zajema predvsem reci- klažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno upora- bo odpadkov ter uporabo od- padkov kot gorivo. (5) Predplsana posoda za odpadke jc posoda, v kate- ro povzročitelj zbira odpad- ke in iz katere jih izvajalec prevzema; • Namenske predplsane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij komu- nalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbi- ranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznlh frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostan- ka odpadkov in podobno). • Namenska predplsana vreca za odpadke je vreča iz prlmernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. (6) Zblral prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo,- zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma paje lociran čim bllže nastajanju odpadkov. (7) Ekotoikl otok Je prostor, na katerem sto- jijo namenske predpisane posode za loče- no zbiranje odpadkov oz. frakcij (na primer za steklo, papir, kovine, pločevinke, plastlčne mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali ne- pokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje In začasno hranjenje posa- meznlh frakcij, kjer jih povzročitelji prepušča- jo izvajalcu. Za ekološki otok in zbiralnico se uporablja pojem zbiralnica. (8) Premlčna zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s sa- mostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča. da povzročitelji iz go- spodinjstev Izvajalcu te frakcije oddajajo. (9) Zbirni center je pokrit posebej urejen In opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz Qospodinjstev, ki se na- hajajo na območju občlne, lahko brezplačno prepušifajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam pre- vzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij od- padne embalaže all njihove prepustltve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje, Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladKčijo. Povzeto po Odloku o ravnanju s komunalniml odpadki KONTAKTI ZBIBNI CENTER SPODNJI STARI GRAD delovni cas: pon. - pet. od 7. do 21. ure, sobota od 7. do 12. ure telefon: 07/49-05-085 ali 07/49-05-086, fax: 07/49-05-084 Na telefonski številki zbirnega centra Spodnji Stari Grad lahko naročite zamenjavo vaše stare posode za odpadke, naročite novo posodo za odpadke, naročite najem kontejnerjev (5mJ ali 7m3), naročite odvo- ze odpadkov izven rednega odvoza, lahko nas obvestite o polnosti posameznih ekoloških otokov oz. zbiralnic, ipd. SPUETNA STRAN KM>JET]A KOSTAK www.kostak.sl \a spletnl strani podjetja Kostak boste med drugim našli vse informacije o ravnanju z odpadki ter obraz- ce o dotrajanosti posode za odpadke, o naročllu nove posode za odpadke ter o polnosti posode na ekološkem otoku. Prilo^o Gospodarno ravnanje z odpadki v Posavskem obzorniku St. 20/2007 |e pripravlla dru?ba Kostak d d , I.eskov^ka costa 2a, Krško Naklada: 25.0üu izvuuov Hsk: Delo - Tiskarsko sredlšče, Ljubljana SLeZM*- WUll> 1A IAVN*N|I I (XffADNOIMCAIAJO«.«.^ Trkostak komunalrw rtxbno pod)«)e 6 6 Posavski obzornik ¦ leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007_________________________________________________________________SPORT ffl V Krškem odločen svetovni prvak KRŠKO - Stadion AAatije Gub- ca v Krškem je bil v soboto, 22. septembra, že šestič pri- zorišče Velike nagrade Slo- venije v spidveju. Med po- znavalci tega športa je bilo največ zanimanja za to, ali si bo vodilni v svetovni seriji Pedersen že v Krškem zago- tovil zmago in kako se bo to- krat odrezal slovenski prvak Matej Žagar. Pred prireditvijo je nekatere ljubitelje tega športa prese- netila novica, da bo z običaj- nim vabilom organizatorja namesto katerega od slo- venskih tokrat nastopil mla- di hrvaški voznik Jurica Pa- vlic, ki naj bi zagotovil tudi dodatne gledalce na krške tribune. Za slovenske navi- jače je sledil hladen tuš že kmalu po začetku tekmova- nja, saj se je Mateju Žagar- ju v njegovi prvi vožnji po- kvaril motor. Na koncu je bil 12., s tern pa si je dokončno zapravil možnost, da bi se neposredno uvrstil v tekmo- vanje za svetovno prvenstvo v naslednji sezoni. Tudi dru- ga dilema je bila kmatu raz- rešena Danec Nicki Peder- sen ni dovolil presenečenja in si je z zaporednimi zma- gami, razen v svoji drugi vo- žnji, ko je bil drugi, priboril finale, v katerem je prema- gal še Britanca Scotta Ni- chollsa in Poljaka Runeja Holto. Drugouvrščeni v sve- tovni seriji Avstralec Leigh Adams je bil v Krškem šele šesti in pred zadnjo dirko v Nemčiji zaostaja za Dancem nedosegljivih 45 točk. Kozmus nezadovoljen z rezultatom BREŽICE, STUTTGART - Sve- tovni podprvak v metu kla- diva Primož Kozmus je na svetovnem atletskem fina- lu v Stuttgartu osvojil šesto mesto z metom 76,78 me- trov. Zmagal je svetovni pr- vak Belorus Ivan Tihon, ki je edini kladivo vrgel preko 80 metrov (82,05 m). Kozmus z rezultatom, posebej pa s tehnično izvedbo metov, ni bil zadovoljen. Kolesarski juris na Bohor KRŠKO, BOHOR - KK Olimp Krško je organiziral 3. kolesarski juris na Bohor. Udeležilo se ga je 57 kolesarjev in sedem ko- lesark, ki so bili razdeljeni v sedem moških in enotno žen- sko kategorijo. Absolutno najhitrejši je bil Igor Kranjec, najstarejši kolesar je bil Ouro Kovač iz Krikega, najstarejša udeleženka Judith Zgonec iz Sevnice, najmlajši je bil Jovi- ca Somunčič s Senovega, najmlajša pa Nina Mandl iz Krike- ga. Pokal za najštevilčnejšo ekipo je prejel TK Krško. Uspešni tudi domači kajakaši in kanuisti ČATEŽ OB SAVI - Športno društvo Razlag Čatež ob Savi je 22. septembra na reki Krki priredilo državno prvenstvo v spustu za mlajše kategorije in za veterane ter tekmovanje v spu- stu za mladince, člane in turiste. V kategoriji mlajši deč- ki je 2. mesto osvojil Tilen Bogovič, Emanuel Brumen je bil 10., Amadej Petan 26., Tit Voglar 28. in Boris Liberšar 30. mesto. V kategoriji starejši dečki je Lovro Voglar osvo- jil 27. mesto. Pri cicibanih se je najbolje odrezal Vid Oštr- benk s 14. mestom, Jakob Stančič je osvojil 15. in Maj Oštrbenk 18. mesto. Med člani je 2. mesto osvojil domačin Matjaž Avšič, 4. pa Boris Irt. Med člani v kanu dvosedu sta 3. mesto osvojila Mitja Oštrbenk in Matej Ogorevc. Mladi kajakasi v Krki Krški plavalci najboljši na Madžarskem KRŠKO, LENTI - Plavalci krškega Celulozarja so se udeleži- li mednarodnega mitinga v madžarskem Lentiju. V konku- renci plavalcev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije so poleg kopice medalj osvojili tudi ekipno prvo mesto. Blestela sta Hans Ameti in Leon Deržič s kar tremi posamičnimi zma- gami, obenem pa sta odločilno pripomogla tudi k zmagi v štafeti, v kateri sta plavala še Rudi Deržič in Jure Hot- ko. Zmage v štafeti so se veselila tudi dekleta v postavi Nika Bizjak, Larisa Vogrinc, Natalija Zbiljski in Nina Man- dl. Prvo mesto je na 100m prsno dosegla Ana Bogdanovič, odličja pa so osvojili tudi Bine Bajc, Tjaša Mijokovič, An- draž Dostal, Matija Omerzel, Jure Hotko, Nina Mandl, Na- talija Zbiljski in Rudi Deržič. Sevničani uspešni na šolskih tekih SEVNICA - Sevniški atleti so se v Smledniku pri Medvodah udeležili državnega prvenstva v gorskem teku za srednje in osnovne sole. Najbolje se je s svojim prvim šolskim dr- žavnim naslovom odrezal Kiemen Lendaro. Med starejšimi mladinkami je bila Maja Teraž srebrna, med mlajšimi mla- dinci pa je Miha Povšič osvojil bronasto medaljo. Sevniča- ni so nastopili tudi v Žalcu, kjer je potekalo driavno prven- stvo za srednje in osnovne šole v uličnem teku. Osvojili so kar pet srebrnih medalj: Miha Povšič, Jan Samide, Kiemen Lendaro, Nina Kranjec in Sara Karlovsek. Priplesala v polfinale KRŠKO, BEOGRAD - Lukčev ^™"" plesni par Luka Vodlan in Maja Omovšek se je udeležil zelo močnega mednarodne- ga prvenstva v standardnih in latinsko ameriških plesih Beograd open. V konkurenci preko 250 parov iz 21 drza* sveta sta v konkurenci starej ših mladincev v standardmh plesih prvič prišla v polfina- le in dosegla 12. mesto. Prav tako sta bila uspešna v latin- sko ameriških plesih, saj sta se uvrstila v cetrtfinale in do segla 18. mesto. Med člani sta pristala na 46. mestu v stan- dardnih plesih in 72. mestu v latinsko ameriških plesih. Maja in Luka med nastopom Škobernetova iz Srbije z odličjema BRESTANICA, BEOGRAD - Nina in Martin Škoberne sta nasto- pila na 14 beograjskem triatlonu na znameniti Adi Ciganliji. V mednarodni zasedbi sta tekmovala v kategoriji mini triatlon (150 m plavanja, 4 km kolesa in 1 km teka). Martin je na ciljno črto pntekel kot zmagovalec med mlajšimi dečki, v kategortjt kadetinj pa je Nina kljub padcu osvojila odlično 2. mesto. Uspešni mladi karateisti BREŽICE, ŠENČUR - Na 8. tradicionalnem mednarodnem ka- rate turnirju, ki je v soboto potekal v Šenčurju, se je v kon- kurenci 530 tekmovalcev med brežiškimi karateisti najbo- lje odrezala Nastja Galič, ki je osvojila 3. mesto v katah mlajših deklic in 3. mesto v borbah mlajših deklic nad 35 kg. Anja Grilc (sicer tekmovalka KK Triglav Krško) je bila 3. med mlajšimi deklicami do 35 kg. Viktor Kopinč je z odlič- nimi nastopi posegel po srebrni kolajni v katah med mlajšimi kadeti. Za konec so se tekmovalci pomerili še v ekipnih na- stopih, kjer so Bruno Budič, Viktor Kopinč in Rem Vojvoda osvojili 3. mesto v katah med mlajšimi kadeti, dekleta Na- stja Galič, Petra Planinc in Anja Grilc pa so zmagala v bor- bah mlajših deklic. Mlajse deklice Nastja Galič, Anja Crilc in Petra Planinc Hana ponovno ekipna državna prvakinja KRŠKO, PORTOROŽ - Mlada tenisačica Teniškega kluba Krško Hana Umek je tudi v letošnji sezoni v ekipni konkurenci nasto- pala za ekipo TK AS Litija in zmagala na ekipnem driavnem prvenstvu za deklice in decke do 14 let, ki je potekalo v Por- torožu. Tako je Hana drugo leto zapored postala ekipna držav- na prvakinja do 14 let. Uspešen začetek sezone krških rokometašev KRŠKO - Krški rokometaši so letošnjo sezono začeli z zmagama v prvih dveh tekmah prvenstva v 1. B državni ligi. V prvi tekmi se je RK Krško v dvorani Tabor pomeril z ekipo MRD Klima Petek iz Maribora. Tekma se je končala z izidom 27 : 29. Od osmih stre- lov na gol je bil kar sedemkrat uspešen Daniel Pfajfar. Prejšnjo soboto pa so v Športni dvorani Srednje sole Krško domači ro- kometaši gostili RK Gorišnica. Po napeti in razburtjivi tekmi, v kateri ni manjkalo napak, so se domači zbrali v zadnjem delu in zabeležili drugo prvenstveno zmago s končnim izidom 32 : 27. V soboto RK Krško gostuje v Ajdovšcini. Matija Duh mladinski državni prvak v spidveju KRŠKO, GORIČAN - Član AMD Krško Matija Duh je postal prvak skupnega mladinskega državnega prvenstva (do 21 let) Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske v spidveju, ki je bilo letos organizirano prvič. Zadnjo, peto dirko v hr- vaškem Goričanu je sicer dobil Hrvat Nikola Martinet pred še enim Krčanom Aleksandrom Čondo in Avstrijcem Manu- elom Hauzingerjem. Duh, ki je za osvqjitev naslova potre- boval vsaj deseto mesto, je v uvodni vožnji padel in uničil najboljši motor, naslednja dva nastopa končal na tretjem mestu, nato pa si je z dvema zmagama zagotovil naslov pr- vaka. Posavske radioamaterke tik za medalj ami POSAVJE, BYDGOSZCZ - Sedem posavskih radioamaterjev je zastopalo slovensko reprezentanco na 16. evropskem prven- stvu v amaterski radiogoniometriji, ki je od 11. do 16. sep- tembra potekalo na Poljskem. Adrijana Moikon, Petra Le- vičar (obe Radioklub Krško) in Nina Radi (Amater Sevnica) so bile v kategoriji deklet do 19 let ekipno 4. v „kratkova- lovni" (KV) preizkušnji ter ekipno sedme v „ultrakratkova- lovni" (UKV) tekmi, posamično pa je najvišjo uvrstitev, 6. mesto v KV tekmi, dosegla Moškonova. Maja Marušič (Krško) je bila v kategoriji deklet do 21 let posamično 9. (KV) in 13. (UKV). Tomaž Kunsek (Sevnica) in Nejc Deržič (Krško) sta bila v kategoriji fantov do 19 let ekipno 6. (KV) in 8. (UKV), posamično se je Kunšek izkazal z 11. mestom v KV tekmi. Janez Kuselj (Krško) je bil v kategoriji veteranov M60 eki- pno 11. in 13., posamične p» 2&. in JB. mt Brezplačni računalniški tečaji v MC Krško r Mladinski center Krsko vam v sodetovanju • podjetjem Microaofl Sloven* in Zavodom MISSS ie tret)« Mo nudi možnoat, da « brazpiacno pridobtte osnovna znanja na podrocju racunatniHva. Izobraievanja vodijo usposobljeni mentorji, ob zaMjucku pa borte prejs« tudi Mcroeoflov certifikaioopravtanaml^^.Zaobitklaeai»vnialwo^ntia««iahnnlh ; ; ome|Hev PriiavttesezedanetintizagolovHacvoiamMtonatacaiu. Brezplačna izobraževgn/a Osnovni tetaj računalnistva (Uömo se za avtjenje) (20 ur) RaiunatnUk» «Mavnic« (vsafc petek od 16.00 do 17 30) Unlimited I fj PotentioL^J Ostala izobraževanja MC Krško PonudbaračunalniSkihizobratovan/UCKriko NadalJ^alnl tečaj MS Word (20 ur), cena «0 EUR T*ča) MS Excel (20 ur). cena 60 EUR Zmtmtni točaj Cor») Draw (16 ur). cena 60 EUR ; Začetnl tecaj Adobe Photoshop (16 ur), cena 60 EUR PonudbaostalihizobraževanjMCKrško Za otnovnoiolc«: - Brezplačna učna pomoL in tzvirna *n»da: dnevnl center z Drustvom bvirobsredah. Torek, sreda in ftetrtekod 13.00 do 1600 Pričetek 9 oktober 2007 ob 13 00 v MC KrSko - Delavnice socialnlh veicin ra 8. in 9. razrede Oi Pričetek zaostek novembra v MC KrSko in v Bivaku Senovo Za vse mlade: -Zacetni tečaj ipaničina (40 ur) -Zacetni tečaj nemidine (40 ur) -Zacetni tecaj francoicirt« (40 ur) -Tecaj »likanja (30 ur) I -Cetotetni plesni tecaj HIP-HOP (zacetni) Organizatopa: Plesni klub Lukec in MC KrSko (Prtjave tar pradloge za teotorazevanj« zbiramo o*ebno v MC KrUto in ne W *t.: | 07/4«8-22-«7(lzk*)«li07/4e^22-82(Mti«) I r.......II.....>jil»niiiilnn—Mihajnajfflniliiissiranli)_________ J iwsiivje inio INFORMACIJSKO SREDlidE POKRAJINE POSAVJE ffl ZIVETI V POSAVJU_______________________________________________Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4,10. 2007 Mladinski center Krško Če hočeš mlade spodbujati k aktivaciji, moraš pokazati spoštovanje do njihovega dela Mladinski center Krško je ob začetku svojega delovanja leta 2002 sprejel odgovorno nalogo in začel izvajati vsebinsko razvejano vlogo in poslanstvo v krški občini. Zgrajen je bil z namenom zagotavljanja infrastrukture razgibani občinski civilni družbi, ki je posejana z najrazličnejšimi društvi. MC Krško bi lahko predstavili kot klasičen mladinski center, ki mora biti žarišče in križišče mladinskih poti. Da bi dobili drugačen uvid v delo miadinskih centrov (prvi Mladin- ski center v Posavju - MC Brežice - smo predstavili v prejšnji prilogi Pota mladih), smo v MC Krško postavljali tudi drugačna vprašanja. Kot druge sogovornike smo za prilogo Pota mladih najprej povprašali o bistvenih razlikah med različnimi mladinskimi organizacijami oziroma organizacijami za mlade, ki delujejo v Posavju. Kaj nasploh prinaša javni zavod svojemu okolju mladim, kako poteka delo mladih v MC-ju, kakšne razvojne možnosti imajo mladinski centri ter MC Krško v prihodnje? Odgovore smo poiskali pri Mirjani Klinec, v.d. direktorice MC Krško. Infrastruktura in programski del Pole? zagotavljanja prostorov, opreme, osnovnih pogojev za delo, MC Krško društvom nudi tudi administrativno, strokov- no podporo. Društva se lahko na osebje MC-ja obrnejo tudi za organizacijsko podporo, nasvete glede računovodstva, financ, registracije. Da bi lah- ko nudili kvalitetne sklope po- moči, organizirajo manjše detavnn^, *.,«_, društvom sve- tujejo na podlagi svojih izku- šenj. Ena takšnih delavnic je bila na primer tudi delavnica ob izidu občinskega razpisa, ko je prišlo po nasvete veliko novo ustanovljenih društev. "Pomagamo jim projekt za- staviti, razložimo, kako napi- sati projekt, kako ga celovi- to predstaviti in organizirati. Ugotovili pa smo, da je prišlo veliko društev, ki še niso ime- la izdelane svoje ideje o tem, kaj bi pravzaprav delali. Mladi so prišli, da bi idejo sploh do- bili. Tako smo prilagodili de- lavnice tudi projektnemu delu nasploh. Na takšen način po- samezne organizacije spodbu- jamo k botjši kvaliteti dela ko je čas razpisov, zaključnih računov in podobno, jim po- magamo skozi ta gozd biro- kracije, in četudi je mladim dnjštvom najpomembnejši program, morajo imeti zade- ve urejene, da lahko program izvedejo," pove Klinčeva. Ob infrastrukturi - dveh učil- nicah, računalniški učilnici ter delavnici, pisarnah, klubskem prostoru z info točko, večna- menski dvorani, multimedij- skem studiuza avdio in video produkcijo ter dveh glasbenih vadnicah ter podpori pri ad- ministraciji, pa so tu tudi de- javnosti programskega dela. Osnovna programska podro- čja MC Krško so informiranje in svetovanje (MC Krško je po- leg drugih virov informiranja vzpostavil informacijsko toč- ko Europe Direct), neformal- no izobraževanje preko raznih tečajev, delavnic, seminarjev, klubska in kulturna dejavnost s koncerti, razstavami, lite- rarnimi večeri ter raznimi pre- davanji. Sodelujejo in krepijo tudi mednarodno sodelova- nje, vključujejo se v projekte evropske prostovoljne službe, vodijo mladinske izmenjave. V socialno in preventivno de- javnost MC Krško sodijo akcije LAS (Lokalna akcijska skupi- na za preprečevanje zasvoje- nosti v občini Krško) ter druge preventivne delavnice. Znotraj MC krško deluje tudi leta 2003 ustanovljeni Multi- medijski center Krško, ki je bil leta 2005 nadgrajen v Mul- timedijski center Posavja, ki omogoča prost dostop do in- formacijsko komunikacijske tehnologije. V MC Krško organizirajo brez- plačno učno pomoč ter ustvar- jalne delavnice tudi za manj- še otroke: "Ljudje pogosto ne ločijo, da so otroške dejav- nosti in dejavnosti za mlado- stnike nekaj povsem druge- ga. Gre za dve obdobji, ki sta zelo različni. Otroštvo terja nek drug pristop dela z mla- dimi, tudi sistem prostovolj- stva je drugačen pri otroškem oziroma pri mladinskem delu. Ker razmeroma malo društev dela na vsakdanji, kontniui- rani bazi z malimi otroci, je to dopolnitev naših siceršnjih programov, ni pa neka primar- na dejavnost," pravi Mirjana Klinec. Mladinski center in mladinsko delo Specifike v organizaciji ne- dvomno obstajajo, osnovna razlika je v tern, da je Mla- dinski center javni zavod, kar pomeni tudi, da ima zakon- sko določene smernice tako na nacionalni kot na evropski ravni. Z novimi organizacijski- mi oblikami mladinskega dela je prišla z roko v roki tudi pro- fesionalizacija. 0 tem v. d. di- rektorice meni: "Spremembe se dogajajo hitro, mladinsko delo se profesionalizira, po- gosto pa imam občutek, da je v zavesti ljudi mladinsko delo še vedno nekaj neorga- niziranega. Kot neko igranje, ne dojema se, da ima mladin- sko delo zdaj neke zakonske podlage, smernice, zakonito- sti, nek cilj, neko dolgoroč- no poslanstvo - da to ni le iz- vajanje trenutnih programov. Poleg tega je posebnost mla- dinskega centra, da deluje na t.im. vsakodnevni bazi, pro- gram gradijo razna društva in naš center." Ko vprašam po smotru mladin- skega deta, v.d. direktorica od- govori, da je še ena izmed po- membnih specifik mladinskega dela ta, da mladinsko delo ba- zira na samoiniciativnosti mla- dih. Gre za to, da se mladi sami naučijo delati pod men- torstvom mladinskega vodje, hkrati pa dobijo nova znanja, pomembne kompetence, refe- i el ice la viidpiej. idKO ni MC tisti, ki mora polniti progra- me, dati mladim izdelane po- nudbe, gre za to, da skupinice mladih z mentorstvom pro- gramskih vodij izvajajo dejav- nosti glede na njihov interes. "V našem okolju se še vedno gleda na masovnost in potem ljudje rečejo, češ, da se nič ne dogaja, da se nič ne dela, če pa bi organizirali neko veli- ko zadevo, kamor bi prišlo 500 ali 1000 mladih, bi pa rekli, poglej, delajo! Pomembnej- ša je kvaliteta kot kvantiteta in več nam pomeni, ko na ne- kem programu resno in preda no dela manjša skupina mladih in četudi na predstavitev pride le 15 njihovih kolegov, vemo, da so mladi od tega veliko od- nesli." Pri mladinskem delu gre torej za izobraževanje, pridobiva- nje kulturnega kapitala, pre- izkušanje sposobnosti, nabi- ranje izkušenj za naprej. "Če pa hočeš mlade spodbujati k aktivaciji, jim moraš poka- zati spoštovanje do njihove- ga dela, jim zaupati. Prevze- ti morajo neko odgovomost, če je ne bodo, se ne bodo ni- koli naučili, kako stvari teče- jo, se sami odločali. Dati jim moramo možnost, da izpelje- jo projekte, da se na tem uči- jo, če pa ga polomijo, ga pač polomijo. Se vedno ni to ka- tastrofa, naučijo pa se ogro- mno skozi ves proces, tudi za tako preizkušanje so name- njene mladinske organizaci- je in mladinski centri. Nihče ni popoln, vsi delamo napake, nihče ni vse že v startu znal. Zdi se mi pomembno, da se ves čas mlade jemlje kot ena- kovredne sogovornike." Seveda obstajajo tudi sla- bosti mladinskega dela. Kot eno bistvenih v MC Krško vi- dijo prehitro spreminjanje prioritet mladinskega dela na nacionalnem nivoju. Ker naj ne bi bilo pravega dol- goročnega načrtovanja na nacionalnem nivoju, se mladinskim organizacijam dogaja, da komaj pripravi- jo in vpeljejo nek sistem, se držijo novih prioritet, nasle- dnje leto pa zopet vse od za- četka. Če naj bi bili projekti finančno podprti, se morajo temu hitremu spreminjanju, ko driavni nivo kopira smer- nice Evropske unije, am bolj in dm prej prilagoditi. Dislocirane enote MC Krško Zanimiv odgovor na pomanj- kanje organiziranega preži- vljanja časa mladih v krajih, ki so oddaljeni od urbanih sre- dišč, predstavljajo posebne dislocirane enote, t.im. mla- dinske točke. Obstajata dva tipa mladinskih točk: Mladin- ska točka tipa I, v to katego- rijo spada Bivak Senovo, ter Mladinska točka tipa II, kar sta Mladinska točka Veliki Ka- men ter Mladinska točka Raka, ki naj bi kmalu zares zažive- la. Bivak Senovo je dislocira- na enota v pravem pomenu besede, saj je MC Krško glav- ni nosilec organizacije, zapo- slitev ter programa, nastal pa je zaradi velikega interesa lo- kalne skupnosti Senovo. Mla- dinska točka Veliki Kamen je sicer nastala kot prva mladin- ska točka v sodelovanju s tam- kajšnjim gasilskim društvom, MC Krško pa jo, tako kot druge točke tipa II, podpre tako, da jim povrnejo del programskih stroškov, pomagajo pri razpi- sih, delno so jim tudi opremi- li prostor. Nosilec Mladinske točke tipa II je tako neko lo- kalno društvo, ki samo izbe- re animatorje, prostovoljce, si določi program, praviloma pa imajo krajši odpiralni čas. Mladinske točke se financira- jo različno, večinoma kot sa- mostojna društva, prijavljajo se na občinske razpise, razpi- se za mladino na nacionalnem nivoju, nekaj pa dobijo tudi sponzorskih sredstev. Gre torej za posebno mreže- nje mladinske infrastruktu- re MC Krško, poleg Mladinske točke Raka pa ima MC Krško v načrtu do leta 2010 tudi vzpo- stavitev Mladinske točke Pod- bočje ter Brestanica. Prihodnost MC Krško Ena izmed velikih želj za prihodnost je tudi obno- va objekta, ki naj bi postal "dom" za različna društva. Do sedaj so domovanje in sode- lovanje društev na enem me- stu onemogočale težave, po- vezane z lastništvom zgradbe Dom Milke Kerin, v katerem deluje MC Mrško. "Celoten objekt je bil v lasti Ministr- stva za šolstvo in skoraj pet let je trajalo vse skupaj, da smo obnovili ta del. Stvari se zelo zavlečejo, potrebuješ nova gradbena dovoljenja, ki potujejo od sole k občini, od občine k nam itd., šele le- tos je bilo lastništvo rešeno, tako da je občina lastnica tega dela, dijaški dom pa je še vedno v šolski lasti. Zdaj delamo na tem, da bi z no- vim programskim obdobjem ter novimi infrastrukturnimi sredstvi pridobili nova sred- stva. Pripravili smo tudi info sestanke, poizvedeli, kakšne so želje, potrebe, pripravi- li smo osnutek, kaj je treba zagotoviti. Želja je tudi, da se sedan je neurejeno pod- strešje uredi, dolgoročno pa, da se zgoraj naredijo neke nastanitvene možnosti, ne v smislu youth hostla ali tr- žnih zadev, ampak glede na potrebe društev, da prespijo mladinski delavci, sodelujod v izmenjavah, da imajo pro- stovoljci na voljo kako leži- šče, sanitarije, navsezadnje tudi člani bendov, ki zvečer sodelujejo v programu." Poudarek želijo v priho- dnosti dati predvsem bolj- šem vsebinskem razvoju ter boljši koordinaciji z dru- štvi, saj je bilo prvotno ob- dobje, pove Mirjana Klinec, bolj skoncentrirano na in- frastrukturo in je bila zato v tem času vsebina malo zapo- stavljena: "Potrebovali smo določen čas, da se je videlo, kaj gre in kaj ne gre, kaj je interes. Malo se iščeš, preiz- kušaš različna področja, mi- slim pa, da je zdaj potrebno večje medsebojno sodelova- nje, da se pozabijo neke sta- re zamere in da gremo sku- paj z istim ciljem naprej. Želela bi si, da se v ospredje postavi stroka." Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007________________________________________________ZIVETI V POSAVJU W Pota mladih v Posavju (nadaljevanje iz 19. številke) Ko pišemo takšne in dru^ačne uvode, ko besede polzijo sem ter tja in bi avtor najraje zajel vse, kar se da zajeti, pa za to nima dovolj prostora, kljub ustvarjalni enersiji podvomi v svoje delo. Tokrat ne dvomimo več • braid ste z navdu- šenjem sprejeli tudi priVogo Pota mladih v Posavju, ki tvori mozaik serije prilog Ziveti v Posavju. Ne g/ede na dobro po- savsko informiranost se je v novi luči pokazal pozitiven od- nos do drugačnih tematik, tematik iz naše$a življenjskega okolja. Do zapisanih besed o delu tistih, ki bosatijo in $ra- dijo naše poti, o naravnih danostih, ki jih v na$lici vsakdana tako hitro zarišemo med samoumevne kulise naših obvezno- sti. Potreba po boljšem poznavanju posavske civilne drui- be je tudi s to prilogo dobila očiten odmev in tudi v priho- dnje ji bomo sledili. Maruša Mavsar M ladinski center Sevnica Za močnejši mladinski utrip Želja po prostoru, kjer bi se mladi lahko zadrževa- li brez ločevanja na starostne skupine ali prepri- čanja, prostoru, ki ne bi bil "gostilna", prostoru, ki bi nudil pogoje za celovit razvoj mladega človeka, je že zgodaj tlela v Sevnici. Da bi lahko opravtjali svoje poslanstvo in ponudili mla- dim dejavnosti širokega spek- tra, brez delitev na te in one skupine, ki so se prej zbirale po posameznih okoliških blo- kih, se je zdela najprimernejša ureditev v obli- ki javnega zavo- da. Oblikovanje v javni zavod je gotovo na široko odprlo vrata no- vim virom finan- ciranja in druž- bene podpore, ----------------- hkrati pa delujočim mladin- cem naložilo velike odgovor- nosti, saj je po mnenju Roka Petančiča, sedanjega vodje MC Sevnica, funkcijo javne- ga zavoda potrebno dosledno upravičevati skozi vsakdanje delo. Oživitev prostora današnjega mladinskega centra so Sev- ničani dočakali pred štiri- mi leti. V prostoru, ki je prej služil za skladišče, so uredili t.im. info kotiček, za mlade umetnike posebno galerijo, za tiste z igralskim talentom pa manjši oder. V MC Sevnica izvajajo tudi druge dejavnosti: informira- nje in svetovanje, izobraže- vanja, klubske dejavnosti, nudijo kreativno preživljanje prostega časa, med počitni- cami poskrbijo za počitniške in mladinsko turistične dejav- nosti, za najrazličnejše teža- ve pa poskrbijo v svetovalni- ci. Mladim je za zapolnitev prostega časa na voljo tudi e- točka, ročni nogomet, lahko gledajo televizijo ali se krat- kočasijo z družabnimi igrami. Prihodnost MC Sevnica je go- tovo v ljudeh in novih prosto- rih. Želijo si pravi mladinski kompleks, s čimer bodo prišle spet nove programske vsebi- ne in razširitev dejavnosti, kar naj bi prineslo še moč- nejši mladinski utrip, ki si ga Sevnica zasluži. Društvo K.N.O.F. Sevnica naj zopet postane živahno mestece Društvo K.N.O.F. je eno izmed najmlajših društev za mlade, ki vznikajo v Posavju. Nastali so leto- šnje leto, črpajoč iz dediščine Kulturno umetni- škega društva PERO PAN. Društvo, ki za razlago kra- tice svojega imena »knof«, ponuja slogan »kreativnost nam ohranja fantazijo«, de- luje na raznolikih področjih in zapolnjuje praznino, ki naj bi v sevniškem dogaja- nju za mlade, kljub večjim organizacijam za mlade, še vedno obstajala. Društvo je organizirano v sekcije: sek- cija za kulturo in film, sek- cija za umetnost, sekcija za športne aktivnosti ter sekci- ja za t.im. mladinske dejav- nosti. Društvo išče finančno podpo- ro svojih aktivnosti na raz- pisih in tudi pri drugih or- ganizacijah in zasebnikih s posluhom za mlade in kul- turo. Naiprej se obrnejo na Zavod KSTM, ki jim v večini prisluhne, na žalost pa naj bi bil fond KŠTM za projek- te, ki niso bili prijavljeni na letni razpis, dokaj majhen. »Za vsak projekt, ki nas za- nima in za katerega čutimo, da ga naš kraj potrebuje, pregledamo tudi vse aktual- ne razpise. Žal večina razpi- sov poteka na začetku leta, kar zahteva dobro pripra- vljen letni projektni plan. Z razpisi imamo zaenkrat sla- be izkušnje, npr. na rezulta- te razpisa za E-točke Mini- strstva za gospodarstvo smo čakali in čakali več kot dva meseca, na razpisu Zavoda KŠTM pa smo za organizacijo obsežne in kvalitetne prire- ditve ETNOSevnica pridobili le 163,65 €. Drugih virov fi- nanciranja nimamo, za vsto- pnine na naše prireditve pa se zaenkrat še nismo odlo- čili, saj želimo čim večjemu številu Sevničanov omogoči- ti participacijo v sevniškem kulturnem življenju,« pripo- veduje predsednica Društva K.N.O.F. Mojca Metelko. Mojca Metelko je spregovori- la tudi o prešibki povezano- sti Sevničanov: »Zavedamo se, da obstaja med širšo jav- nostjo in predvsem mladimi veliko zanimanje za razne prireditve in druge aktivno- sti. Vendar pa opažamo, da udeležba na teh aktivnostih ni velika. Obstaja velik pro- blem informiranja javnosti, še večji pa je vzpostavlja- nje odnosa in privabljanje obiskovalcev. Menimo, da je vzrok tega velika nepoveza- nost med nami, Sevničani. V društvu želimo organizirati takšne projekte in spodbudi- ti takšno filmsko produkcijo, ki bi to razčlenjenost zopet združila, saj verjamemo, da lahko le na ta način Sevni- co oživimo, da zopet posta- ne živahno me- stece.« Po tern ko so za njimi uspešna projekta META- Leve ter KRES FEST 2007 ter fllmi o sevni- ški mladini, se ukvarjajo tudi s projektom ETNOSevnica, konec leta pri- pravljajo pre- miero filma »Piercing« ter zabavno-glasbeno priredi- tev MALINUC, kmalu pa bo na ogled tudi njihov zdajšnji osrednji projekt. Gre namreč za razstavo šestnajstih mla- dih neuveljavljenih ustvar- jalecev iz krške, sevniške in brežiške občine, ki nosi po- menljivo ime »Dotik». V prihodnosti želijo prido- biti prostor, ki bo združeval mladinske dejavnosti, ume- tniške razstave, manjše kul- turne prireditve ter filmske večere in bo tudi prostor združevanja Sevničanov ob kavici in soku. Društvo Izvir Vse manj potreb po dejanskem druženju Društvo, ki si je skozi leta zgradilo prepoznavno ime - Izvir, je bilo ustanovljeno razgibanega leta 1997, ko je nastalo nekaj največjih društev v Po- savju. Svojo tradicijo prostovoljnega dela, skrbi za preventivo in razvoja svetovalne dejavnosti za mlade in odrasle, nadaljujejo tudi danes. Stalnim projektom, kot so posebni Treningi socialnih veščin, Program za nenasil- no vedenje storilcev nasil- nih dejanj, Street aktivno- sti, se poleti pridružijo tudi Poletni tabori za otroke in mladostnike ter druge poči- tniške aktivnosti. Svetoval- no vlogo društva izpolnjuje t.im. Dnevni center za otro- ke in mladostnike, kamor se zatečejo mladi z enostavni- mi vprašanji in globljimi sti- skami. Zadnja leta pa so v Društvu Izvir razvili zanimiv projekt Znajdi se, ki naj bi bil name- njen pospešenemu razvoju mladih na različnih podro- čjih neformalnega učenja in povezovanja. Kmalu naj bi preko svojega internetne- ga portala začeli pripravljati posebno TV internetno seri- jo v sodelovanju z Zavodom Znajdi se ter partnerji iz tu- jine. Seveda se kot vsa druga dru- štva tudi v Izviru srečujejo s težavami pri izvajanju svo- jega poslanstva, bodisi da so le ta družbene ali finančne narave: »Glavna težava dru- štva v smislu izvajanja pro- gramov je v zadnjih letih nizka udeležba oz. nezani- manje za nekatere progra- me, tako da imamo težave s pridobivanjem udeležencev. Tako je tudi s programom Treningi socialnih veščin, ki je namenjen mladostnikom, vzrok pa je verjetno porast komuniciranja preko elek- tronskih medijev, zaradi če- sar mladi ne čutijo potrebe po dejanskem druženju, saj vse opravijo doma pred ra- čunalnikom. Podobno pasiv- nost opazimo tudi pri mladih brezposelnih, katerih večina ni pripravljena na neformal- no izobraževanje in s tem pridobivanje prvih delovnih izkušenj.« Društvo Izvir je začelo leta 2006 pridobivati sredstva za svoje programe tudi iz dru- gih virov, npr. evropskih skla- dov. Finančna sredstva vidi- jo kot pomemben dejavnik pri načrtovanju in izvajanju svojih programov in ker je pridobivanje denarja iz leta v leto težje, upajo, da bo k večji odzivnosti sponzorjev in ostalih pripomoglo tudi dejstvo, da so končno prido- bili naziv »društva v javnem interesu«. In kakšni so načrti za priho- dnost? »Cilji društva v priho- dnje so, da bi ohranili čim večje število programov, ki jih trenutno izvajamo, in razviti oziroma dopolniti programe v okviru programa Znajdi se. Sicer pa vsebin- sko in organizacijsko sodelu- jemo z MC Krško in drugimi društvi iz Posavja, npr. s KD Žarek Dolenja vas. V priho- dnosti želimo to sodelovanje še okrepiti.« pravi jo v Dru- štvu Izvir. ffl IZ NASIH OBCIN ¦ BREZICE____________________________________Posavski obzornik - leto XI, stevilka 20, četrtek, 4.10. 2007 Teden otroka iz tedna v teden BREŽICE Varstveno delovni center Krško - Leskovec je v so- delovanju z Osnovno šolo Brežice ob tednu otroka organiziral manifestacijo, ki jo je z razgibanim koncertom izvedel osnov- nošolski narodno zabavni orkester pod vodstvom Vlada Asa- noviča in člani, ki ga tvorijo Aleks Kostanjsek, Aten Weber, Ales Bajc in Alen Setinc, in sicer iz preprostega razloga: va- rovanci uživajo v glasbi, gospod Asanovič pa prostovoljno iz- vaja glasbene delavnice tudi v vseh enotah VDC-ja. Direktori- ca VDC-ja Lidija Žnideršič in vodja brežiške enote Damjana Pirc sta povedali, da so na manifestacijo v brežiško enoto pri- peljali varovance še iz ostalih dveh enot, da so si ti ob sku- pnem glasbenem užitku lahko ogledali še obnovljene prosto- re v tej enoti. Z brežiško OS VDC tvorno sodelujejo že od leta 2002, ob čemer sogovornici poudarjata iskreno zahvalo za so- delovanje in razumevanje z željo, da bi oboje ohranili tudi v öocfoce, varovancem pa to pomeni sodelovanje z okoljem, vključevanje navzven v vse oblike živJjenja in sožjvljenje z različnim okoljem, kar daje pozitivno spoznanje, da družba zanje ima posluh.V imenu vseh sodelavk in sodelavcev obe hkrati poudarjata, da bi moral biti teden otroka iz tedna v teden, kajti vsi otroci so tiste neine duše, ki jim je treba da- jati največ, zlasti pa ob mislih na otroke ozaveščati odrasle tako, da otroci začutijo, da so vredni takšni kot so, vendar ne na način, da bi se jim vse dovoljevalo. V VDC ju se veselijo radosti otrok, občani pa so pri njih vedno dobrodošli, da spo- znajo njihovo rivljenje in delo, a ne le v tednu otroka, tudi v vseh ostalih dneh leta. NJ.S. Predsednica na čelu brežiškega turizma BREŽICE - Občinska turistična zveza Brežice je v četrtek, 27. septembra, ob mednarodnem dnevu turizma, organi- zirala občni zbor, ki je potekal v znamenju volitev. V brežiško turistično zvezo je vključenih 19 turističnih dru- štev, ki delujejo v občini Brežice. V letu 2005 je obeležila štiri desetletja svojega delovanja. Tone Jesenko, ki je bil njen predsednik zadnja dva mandata, je ob zaključku pred- sedovanja povedal: „Po svoje se z veseljem poslavljam, saj zvezo zapuščam zelo dobro organizirano in kar je najpo- membnejše, z nadvse aktiv- nimi turističnimi društvi. De- lovni plani so že začrtani, potrebno jih je le v celoti re- alizirati." Tako so delegati, ki so se zbra- li na volilnem občnem zbo- ru med drugim pregledali, kaj so do sedaj že izpeljali ter kaj ________________________vse bodo še morali narediti do konca delovnega programa in izpeljali volitve za novo vod- stvo. Na čelo brežiške turistične zveze so postavili Branko Stergar, ki je med drugim dejala, da se bo zavzela za tvorno sodelovanje med zvezo in društvi tudi v bodoče, si prizadeva- la za realizacijo začrtanih aktivnosti ter se skupaj z ostalimi člani posvetila planiranju novega delovnega programa za pri- hodnje leto. M. K. M. Delegati brežiskih turističnih društev na obcnem zboru OTZ_____________________________________________ Predsednica Branka Stergar O filmu režiser Cvejič BREŽICE - V soboto, 29. septembra, je v Mladinskem centru Brežice potekala prva izmed petih delavnic, ki je nastala še v sodelovanju z Luksus produkcijo Društva zaveznikov mehkega pristanka ter Televizije Krško. Vodil jo je reüser in montažer Marko Cvejič. Udeleženci so prisluhnili na temo Od ideje do fllma ter se seznanili z osnovami filmskega jezika. IV. turistično srečanje čezmejnih regij uspešno V petek, 21.09.2007, in v soboto, 22.09.2007, je potekalo že četrto tradicionalno turistično srečanje čezmejnih regij turistične cone „Po Sotli in Gorjancih". Petek je bil namenjen predstavitvi turističnih ponudnikov obmejnega območja s poudarkom na manjših turističnih hotelih ali turističnih kmetijah z nastanitvijo slovenskim in hrvaškim novinarjem. Predstavniki hrvaških medijev so v dopoldanskem času pri- speli v brežiško občino, kjer jih je v Stan epstilni Krvlc na Mostecu sprejel župan Občine Brežice Ivan Molan. Tu so se jim pridružili tudi predstavniki slovenskih medijev in po kosi- lu skupno nadaljevali pot v ob- čino Krško na domačijo Aloj- za Jazbeca v Brezovko Goro. Alojz Jazbec, ki je tudi lastnik družbe Florido je hrvaškim go- stom na izredno zanimiv način predstavil delovanje družbe in načrte za prihodnost. Ude- leženci kar niso mogli zapu- stiti izredno lepo urejene do- mačije, ki se lahko pohvali z lepo in okusno urejeno okoli- co. Med panoramsko vožnjo po delu občine pa je goste s turističnimi potenciali občine in njenimi znamenitostmi se- znanil Milan Brecl - TA BooM. Pot so nadaljevali nazaj v Bre- žice, kjer so si ogledali zelo obiskano Turistično kmetijo Pudvoi. Po predstavitvi nasta- nitvene turistične kmetije in ogledu repnice so novinarji in predstavniki turističnih agen- cij poskušali odlične in zdrav- ju prijazne izdelke iz konjske- ga mesa podjetja PAG d.o.o., ob tern pa nazdravili s pri- stnim bizeljčanom, ki ga ce- nijo na obeh straneh meje. V popoldanskih urah so zapustili Slovenijo in pot nadaljevali po hrvaški strani do Zagreba. V soboto se je srečanje odvi- jato na Trgu kralja Tomislava v Samoboru, kjer sta prisotne nagovorila tudi župan Občine Brežice in Obcine Krško. Sre- čanje je bilo obogateno z bo- gato turistično vsebino s pred- stavitvijo turistične ponudbe na stojnicah, gastronomsko ponudbo in bogatim kulturnim programom slovenskih in hrva- ških predstavnikov. Organiza- cija je potekala v okviru Obci- ne Brežice oz. ZPT Brežice in Občine Krsko. S turistično ponudbo so se v organizaciji Zavoda za pod- jetništvo in turizem Brežice predstavili na stojnkah: clan? Turističnega društva Bize\jsko, Artiče, Kapele, Sromlje, Pi- šece, Turistična kmetija Pud- voi, PAG Kapele, Terme Čatež d.d., Repnica Najger in z ro- kodelskimi izdelki Vlasta Ra- danovič. V organizaciji Občine Krško, Podjetniškega centra Kriko in turistične agencije BooM Kr- sko, so se na stojnicah pred- stavili tudi ponudniki iz Kr- škega. Zlasti zanimivi sta bili stojnici z vinsko in kulinarično ponudbo in stojnica, na kateri so obiskovalci lahko dobili tudi turistične materiale in infor- macije o občini Krško in nje- nih ponudnikih. V kultumem programu je ob- čino Krško predstavila skupina KUD Slovenija iz Gorenje Lčpe vasi pri Krškem. Skupina je v enoumem nastopu predstavi- la popularne ljudske skladbe iz cele Slovenije in tudi Hrvaške. Pravo navdušenje številnih po- slušalcev pa so doživeli z zagor- sko skladbo »Beži, Janko...«. V kulturno-umetniškem progra- mu je brežiško občino predsta- vljala Folklorna skupina Duplo' iz Pišec, ki je obiskovalcem pri- kazala dva spleta plesov. Sku- pino štajerskih plesov so sesta- vljale trojke, klobuki, cvajšrit, krajcpolka, stajehs, zibeniht in trab\an. PredslavÄi so p\e- se, ki so jih nekoč plesali naši dedki in babice ob različnih priložnostih. V drugi skupini so predstavili plese pri pušlšanku, ti predstavljajo prijetno dru- ženje gospodarjev ob kozarčku domačega vina. Prikazali so, kako so nekoč pokušali sosedo- vo vino, se pogovarjali, prepe- vali in tudi zaplesali. IV. turističnega srečanja so se udeležili predstavniki iz Za- grebške in Krapinsko zagorske županije, mesta Samobora in Klanjca ter občin Brežice, Kr- sko, Kraljevac na Sutli, Brdo- vec, Dubravica, Marija Gorica ter predstavniki obeh držav. S prijetnim druženjem, izme- njavo izkušenj in promoojsko predstavitvijo turističnih su- bjektov, so prispevali k krepi- tvi čezmejnega sodelovanja, k razvoju obmejnih področij, ustvarjanju novih turističnih vsebin v obmejnih hrvaških ob- činah, ki prav tako kot mi razu- mejo turizem kot razvojno pri- ložnost in način življenja. Za Občino Brežice in Obči- no Krško pripravila: Milena Vranetič in Milan Brecl Dela na ČN Brežice v polnem teku Z namenom izboljšanja kvaliteto okolja se je Občina Brežice odločila za gradnjo čistilne naprave, dograditev obstoječe kanalizacije mesta Brezic s kanalizacijskimi zbiralniki ter izgradnjo kanalizadjskega sistema za oko- liška naselja. Gre za večji projekt v obdni Brežice, ki je sofinanciran iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Izgradnja kanalizacije in osre- dnje čistilne naprave Bre- žice je širšega družbenega pomena, ki jo narekuje Naci- onalni program varstva okolja (NVPO) ter zakonski akti, ki urejajo varstvo okolja in emi- sije pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih na- prav in je v skladu z razvojno politiko Republike Slovenije. Predvidena je gradnja skupne biološke čistilne naprave s SBR tehnologijo čišcenja mešanih odpadnih vod, ki nastanejo na večjem delu območja občine Brežice, in kapaciteto 13.500 PE (populacijskih enot). Pred- videna biološka čistilna na- prava bo namenjena čišcenju komunalnih odpadnih vod ka- nalizacijskega omrežja mesta Brežic in naselja Mostec z le- vega brega Save, predviden pa je tudi priklop kanalizacije naselja Čatež ob Savi. Predvi- dena kanalizacija bo izboljša- la okoljsko situacijo mesta in okoliških naselij, saj bo v či- stilno napravo vodila odpadne vode, ki so doslej ponikale oz. se izlivale v Savo ter potok Sro- mljica in Gabernica. Vrednost investicije znaša 7.128.637,37 EUR, predvideni viri financi- ranja so sredstva iz proraču- na občine Bieztcc, iitruiivci okoljskih dajatev za onesna- ževanje okolja zaradi odvaja- nja odpadnih voda, sredstva državnega proračuna in sred- stva EU (Kohezijski sklad). Obseg investicije zajema pro- jektiranje in izgradnjo čistil- ne naprave ter dograditev obstoječega kanalizacijske- ga omrežja mesta Brežic s ka- nalizacijskimi zbiralniki, ki zbirajo odpadno vodo pre- ko obstoječe- ga kanalizacij- skega sistema in jo odvajajo ' na bodočo či- stilno napravo Brežice. Ce- loten projekt izgradnje ČN in kanalizaci- i je je razde- Ijen na osem kanalov (od tega en pove- zovalni kanal I in dva razbre- nenilna kana- \öj, upuiuiKu Listilno napravo ter dva zadrževalna bazena, katerih poglavitna naloga je zmanjšanje maksimalnega pa- davinskega odtoka ter zadrža- nje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene pa- davinske vode. Najdaljši ka- nal S1 je dolg 4087,5 m in po- teka od zadrievalnega bazena (ZBDV-1) po Dobovski cesti do brežiškega parka, nadaljuje pot v cestišcu Pod obzidjem, kjer trenutno potekajo dela, prečka Černelčevo cesto, po- teka v cestišču Kajuhove uli- ce, mimo knjižnice do Rokove ceste in do stadiona po Cesti bratov Milavcev. Dela na ČN Brežice so v pol- nem teku, enako kot tudi dela na cesti Pod obzidjem, kjer poteka menjava starih kanalizacijskih cevi. Do da- nes je bilo izvedenega 95 % povezovalnega kanala Mo- stec ČN Brežice ter 30 % kanala S1 (Pod obzidjem). Za leto 2007 je predvidena po- leg gradnje čistilne naprave s pritiklinami (priključki in do- vozom) še gradnja kanala S1 ter kanala S6, ki poteka po Cesti bratov Milavcev od kri- žišča s Černelčevo cesto do Rokove cerkve, kjer se nato priključi na kanal S1. Izved- ba investicije naj bi trajala do konca leta 2008. Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007_______________________________________IZ NASIH OBCIN - KRSKO M Dan brez avtomobila tudi v občini Krško Ob evropskem tednu mobilnosti je tudi v Krškem 21. septembra potekal dan brez avtomobila. Cesta skozi staro mestno jedro je bila v dopoldanskem času zaprta za ves promet, na njej pa je ustvarjalo več kot 120 otrok iz osnovnih šol in enot Vrtca Krško. Make drugačen utrip v mestu so si ogledali tudi žu- pan Franc Bogovič, podžupanja Ana Nuša Somrak in podžupan Cvetko Sršen. Občina Krško se je tako sku- paj s Svetom za prevent! - vo in vzgojo v cestnem pro- metu s tradkionalno akcijo pvM}\ičAVa pv\zau materiala. Potreben materi- al bodo dovažali s kamioni, v planu pa imajo, da se bo material dovažal tudi z vla- ki. Predvidoma v mesecu fe- bruarju bodo z deli gorvo- dno do Vranjskega potoka nadaljevali, kjer je predvi- dena kamnita zložba. Najka- sneje pa bodo dela opravlja- li na območju dolvodno od jezovne zgradbe hidroelek- trarne Bianca. Brežine reke Save bodo obložene z meša- nico kamnolomskega materi- ala po celem bazenu debeli- ne 0,5 m. Posnetek in popis stanja cest, ki so predvidene za prevoz materiala in vseh stanovanjskih stavb, ki so v neposredni bližini izgradnje, se je izvedel pred izgradnjo, tekom gradnje se bo stanje spremljalo, na koncu izgra- dnje pa bo opravljen konč- ni popis in posnetek stanja. Namen izvajalca je izogniti se naselju in napraviti grad- biščno pot za dostop do ce- lega gradbišča. Do polnjenja akumulacijskega bazena hi- droelektrarne Bianca, ki je predvideno septembra 2008, morajo biti večja infrastruk- turna dela zaključena. Vsa odprta vprašanja ob izgra- dnji bodo ob medsebojnem sodelovanju reševali pred- stavniki izvajalca Nivo d.d., naročnika Infre d.o.o. in Po- sebne komisije za spremlja- nje izgradnje HE Bianca Ob- cine Sevnica. Na vprašanja krajanov so poročevalci po- dali konkretne odgovore. Spominska slovesnost na Okroglicah 2007 Združenje borcev za vrednote NOB Sevnica, veterani vojne za Slovenijo, Zavod za kulturo, sport, turizem in mladinske de- javnosti in Obdna Sevnica na Okroglicah pripravljajo spomin- sko slovesnost pri spomeniku padlim kurirjem. Na prireditvi so v kulturnem programu nastopili učenci Osnovne sole Loka pri Zidanem Mostu, mešani pevski zbor Društva upokojencev Sev- nica in folklorna skupina Društva upokojencev Razbor, slavno- stni govornik pa je bil dr. Danilo Turk, kandidat za predsedni- ka RS. Zbrane je pozdravil tudi župan Kristijan Jane. Spominska slovesnost pri spomeniku padlim kurirjem na Okroglicah (foto: V. Zupančič)______________________ Septembrska seja občinskega sveta Na septembrski seji Občin- skega sveta Obdne Sevnica so se svetniki seznanili s polle- tnim porodlom o delu Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti ter po- trdili cene programov pred- šolske vzgoje v javnih vrtcih, kjer se je v Vrtcu Ciciban Sev- nica cena za prvo starostno obdobje povišala za 3,8 %, za drugo 2,5 %, za drugo z dnev- nim programom pa za 4,2 %. V Krmelju bo program za prvo starostno obdobje dražji za 4,3 %, za drugo pa 3 %. V Šen- tjanžu pa se je program za drugo starostno obdobje zni- žal za 6 %. Obdnski svet je podprl nadaljevanje postop- ka za sprejem obdnskega po- drobnega prostorskega načrta za poslovno trgovski center ob Kvedrovi cesti ter sprejel program porabe okoljskih da- jatev za onesnaževaje okolja zaradi odlaganja odpadkov in odvajanja odpadnih voda. Sprejet je bil odlok o dolod- tvi plovbnega režima na reki Savi na območju akumulacij- skega bazena HE Boštanj, s d- mer bo dovoljena plovba plo- vil brez motornega pogona, v postopku pa je tudi priprava vladnega predpisa, ki bo ure- jal plovbo z motornimi plovi- li na reki Savi. Obdnski svet je sprejel odredbo o dolodtvi umirjenega prometa na Dro- žanjski cesti, saj so krajani za povečanje varnosti v nji- hovem naselju predlagali na- mestitev hitrostnih ovir. Ob- činski svet je obravnavo 23-ih točk dnevnega reda zakljudl po dobrih dveh urah intenziv- nega dela. Druga javna dražba stavbnih zemljišč na Drožanjski cesti Obdna Sevnica bo 14. novembra 2007 izvedla drugo javno dražbo za prodajo 12-ih stavbnih zemljišč na Drožanjski cesti. Predmet prodaie so naslednie Darcele: oznaka do OLN izklicna cena v EUR brez DDV - 570/14, sadovnjak v izmeri 898 m2 GP 2 14.772,10 - 568/50, sadovnjak v izmeri 813 m2 GP 7 13.373,85 - 568/48, sadovnjak v izmeri 787 m2 GP 10 12.946,15 - 568/47, sadovnjak v izmeri 798 m2 GP 12 13.127,10 - 568/46, sadovnjak v izmeri 782 m2 GP 14 12.863,90 - 568/37, sadovnjak v izmeri 874 m2 GP15 14.377,30 - 568/45, sadovnjak v izmeri 782 m2 GP 16 12.863,90 - 568/38, sadovnjak v izmeri 919 m2 GP 17 15.117,55 - 568/44, sadovnjak v izmeri 853 m2 GP 18 14.031,85 - 568/39, sadovnjak v izmeri 903 m2 GP 19 14.854,35 - 568/43, sadovnjak v izmeri 906 m2 GP 20 14.903,70 - 568/40, sadovnjak v izmeri 821 m2 GP 21 13.505,45 Vse parcele so vpisane v zemlji- škoknjižnem vložku št. 1703, k.o. Sevnica in so v lasti Ob- dne Sevnica. Izklicna cena je 16,45 EUR/m2 za posamezno parcelo brez davka na dodano vrednost. Kupec plača na vre- dnost nepremičnine 20 % DDV, ki se obračuna pri sklenitvi ku- poprodajne pogodbe in izdaji računa na ime kupce. Na javni dražbi lahko sodeluje fizična ali pravna oseba, ki se je pravoča- sno in pravilno prijavila s pisno vlogo, ki jo vloži najkasneje do dne 14. novembra 2007 do 12. ure v sprejemni pisami Obdne Sevnica, Glavni trg 19a, Sevni- ca. Javna dražba je namenjena za gradnjo individualnih stano- vanjskih his za potrebe mladih, mlade družine in dražitelje, ki imajo slabše stanovanjske raz- mere. V postopku javne dražbe lahko sodelujejo tudi pravne osebe, ki imajo namen graditi individualne stanovanjske hiše za trg. Dodatne pogoje lahko interesenti pridobijo v objavi v Uradnem listu RS, ki bo v pe- tek, 5. oktobra 2007, na spletni strani Obdne Sevnica, televi- zijskem programu KANAL 2000 ter drugih medijih. Za dodatne informacije pa se lahko obrne- te tudi na Romana Strlekar- ja, tel. 07/81 -61 -269 in Alenko Sintler, tel. 07/81-61-232. Visoke vode poplavljale, močan veter razkrival strehe Poplave, ki so 18. septembra prizadejale širše območje Slo- venije, smo delno občutili tudi v obdni Sevnici, na srečo pa se ni ponovila nesreča izpred dveh let. Kolidna padavin na območju občine ni bila kri- tična, je pa zelo narasla reka Sava poplavila regionalno ce- sto Bianca - Sevnica in kmetij- ske površine ob porečju Save. Poplavljenih je bilo nekaj sta- novanjskih in gospodarskih objektov. V zmanjšani sestavi je bil aktiviran Občinski štab Civilne zaščite Obdne Sevni- ca, ki je spremljal stanje vo- dostaja in obveščal ogrožene občane. Za pomoč ogroženim občanom so bila aktivirana tudi prostovoljna gasilska dru- štva Sevnica, Boštanj, Bian- ca in Breg, ki so bila v stal- ni pripravljenosti. Kjer pa je Sava poplavljala stanovanjske in gospodarske objekte, pa so pomagali umikati stvari iz kle- tnih prostorov. Večjo škodo je poplava povzročila na kmetij- skih površinah. V noči na 19. September pa je močan vihar zajel naselje Metnega vrha, kjer je s stanovanjskih his in gospodarskih objektov odkri- lo strešno kritino v ocenje- ni izmeri cca 400 m2 in podr- lo kozolec na lokalno cesto, ki je bila doJutra zaprta za ves promet. Župan je imenoval komisijo ki je popisala in evi- dentirala škodo na objektih za poplavo in vihar. Skupna škoda na objektih je bila ocenjena na 13.250 EUR. Obdna Sevni- ca bo iz tastne proračunske po- stavke rezerve za naravne ne- sreče namenila skupno 5.300 EUR, ki bodo devetim upravi- čencem razdeljena skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč in uredbe o metodologiji za oce- njevanje škode. Poplavljeno polje na Dolnjem Brezovem (foto: B. Simončič)__________________________________ Podrt kozolec Horjakovih na Metnem Vrhu (foto: B. Simončič)____________________________________ Posavski obzornik - leto XI, števiika 20, četrtek, 4. 10. 2007 ____________________________________________OD TU IN TAM M Teden otroka - za kakovostno zabavo in prosti čas KRŠKO - Vse od prvega ponedeljka v mesecu oktobru potekajo na območju občin Krško ter Kostanjevi- ca na Krki razne sportne, kulturne, družabne aktivnosti in delavnice, okrogle mize in zabavno-glasbene prireditve, ki so posvečene Tednu otroka. Letošnja nosilna tema celega niza aktivnosti, ki jih tako na nacionalni kot na regijski ravni organizira nevladna in humanitarna organizacija Zveza prijateljev mla- dine, je letos posvečena zabavi in prostemu času mladih. Po besedah sekretarke ZPM Krško Vide Ban z naslovno temo, ki so jo preko poslani- ce naslovili na širšo javnost, vladne in nevladne organiza- cije opozarjajo vse struktu- re, da morajo biti programi za zabavo in prosti čas mla- dih ne le kakovostni in razno- vrstni, temveč tudi dostopni otrokom in mladostnikom ne glede na kraj njihovega biva- nja. Pri tem je tudi pomemb- no, da mladi sooblikujejo programe in da se nanje ob njihovi izvedbi okolica odzo- ve kar se da strpno in po svo- jih močeh prispeva ne le k medgeneracijskemu sožitju, temveč tudi k zagotovitvi prostorov in sredstev za pri- pravo in izvedbo programov, ki bodo mladim omogočili ka- kovostno preživljanja proste- ga časa. Eden izmed teh pro- gramov, ki jih pripravlja in že desetletja uspeino vodi ZPM Kriko, je izvedba progra- ma zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev v otroškem naselju ZPM Nerezine. V le- tošnjem poletju je v njihovih kapacitetah v štirih izmenah letovalo skupno kar 399 otrok z območja Posavja, od tega je na podlagi ugotovljenih zdravniških indikacij na oto- ku Lošinju letovalo 346 otrok, 111 iz občine Brežice, 145 iz občine Krško in 90 otrok iz sevniške občine. Pri tem je predsednik ZM Kr- ško Brane Jane izpostavil, da so uspeli za izvedbo leto- vanj zbrati 13.000 evrov do- natorskih sredstev, pri če- mer sta se aktivno vključili tudi Občini Krško in Brežice, žal pa so zelo majhno pod- poro naleteli na Občini Sev- nica, ki se je odzvala z bo- rimi 500 evri sredstev. Sicer pa je pri pripravi in izved- bi programa zdravstvene- ga letovanja sodelovalo 69 članov ZPM, prostovoljcev, pedagoških delavcev in zu- nanjih sodelavcev. Letos so v Nerezinah izvedli tudi prvič medgeneracijski tabor, ki se ga je je udeležilo 26 ude- ležencev, od tega dvanajst dedkov in babic in deset otrok, pri čemer je najmlaj- ša udeleženka štela sedem let, najstarejša pa častitlji- vih 83 let. Ob rednih in že tradicionat- nih programih, ki jih v ZPM Krško izvajajo že vrsto let (Evropa v šoli, Otroški parta- ment, Bralna značka, Mladi za razvoj domačega kraja, Zeleni nahrbtnik, Tom tele- son, Sožitje generacij...), pripravljajo na regional- nem in nacionalnem nivoju tudi že nekaj novih izobra- ževalno-razvedrilnih vsebin- skih projektov, kot je deni- mo projekt za oživitev poti kmečkih uporov ipd. Bojana Mavsar Predsednik ZPM Kriko Brane Jane, Vida Ban, sekretarka ZPM Kriko, ki je tudi predsednica Nacionalnega odbora Evropa v soli, in dolgoletni clan in prostovoljec Uroš Brezovšek.______________________________________ Štirje ponudniki za gradnjo doma v Dolenji vasi DOLENJA VAS - V ponede- Ijek, 24. septembra, je ko- misija v sestavi Andrej Slu- ga, Alenka Laznik, Vesna Mirt, Rafko Arnšek in Bra- nimir Vodopivc v Dolenji vasi pri Krškem odprla pri- spele ponudbe izvajalcev za gradnjo tamkajšnjega več- namenskega doma. Na raz- pis so se odzvala podjetja SL iženiring Kriko, Kostak Kriko ter novomeški podje- tji Begrad in CGP. Po odpira- nju ponudb bo izbor izvajal- ca znan v roku 60 dnt. Godba Krško praznuje KRŠKO - Že v aprilu se je z otvoritvijo galerije začelo praznovanje Abrahama Pihal- nega orkestra Videm Krško. Člani godbe pa s tem še niso zaključili, saj so mnenja, da je potrebno to obletnico pro- slaviti večkrat. Zato je imel orkester le en mesec dopusta in že 24. avgusta pričel z re- dnimi vajami, konec septem- bra pa so se odpravili tudi na intenzivne priprave pred ju- bilejnim koncertom. Ta se bo odvijal v soboto, 6. oktobra, v prostorih tovarne Vipap Vi- dem d.d., kjer se je vse sku- paj tudi začelo. Vendar ta večer ne bodo le skupaj obu- jali spominov, ampak se bodo posvetili predvsem glasbi. Z gosti, kot so Nusa Derenda, Marko Železnik in združe- ni pevski zbori Posavja, bodo obiskovalcem ponudili kvali- tetno glasbo, kot so to poče- li vsa ta leta, obljubljajo pa tudi, da koncerta še nekaj časa ne boste pozabili. Vstop na koncert bo prost. Koncert bodo tudi posneli in ga še le- tos izdali na zgoščenki. D. Dobršek um v soboto, 6. oktobra 2007, ob 19.30 uri, v prostorih tovarne Vipap Videm Krško Gosti: Nuša Derenda Marko Zeleznik Združeni posavski zbori: MOPZ Svoboda Brestanica MPZ Koprivnica ZPZ Solzice Brežice MPZ Župnije Leskovec m Dirigent: f Dejan Žnideršič VSTOP PROST - VLJUDNO VABLJENI! Odmev Posavski obzornik St. 19 (kolumna Natje Jenko Sunčič) Dotaknil se bom nekaterih novinarkinih navedb in odgovoril s pojasnili. Dovozi z ulice v dvorišca so iz granitnih kock zato, da lahko prene- sejo breme vozil. Granitne ptosce tega ne bi vzdriale in bi se lo- mile; take primere si novinarka lahko ogleda v drugih mesttti. Na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dedišcine so granitne ptosce na pločnikih položene na gramoz (z granulacijo 4 8 mm debeli- ne); to je zaradi prezračevanja in izhlapevanja vlage iz temeljev. Takšen tlak pa je zelo občutljiv na točkovne obremenitve vozil. Ob vožnji bi se krušili vogali plošč in nastale bi se druge razpoke. Zato bo treba tudi preprečiti parkiranje osebnih in tovomih vozil na pločnikih, kar pa je že stvar osebne kulture. Glede samega parfciranja na ulici pa bi bilo prav, če bi se bila no- vinarka potrudila in na občini Brežice poizvedeia, kdo je zah- teval ureditev ulice s parfcirišci! Komu le koristi netočno po- ročanje? Tudi o ceni in kvaliteti granitnih ptoic bi morda bolj korektno zapisala, če bi si predhodno pridobila informacije pri investitorju, ki je imel projektne pogoje in oceno poobtašcene- ga zavoda o kvaliteti kamna. Urejanje fasad ni bilo predvideno v tej fazi prenove mestnega jedra. Novinarka v svoji koiumni nadatje ugotavtja, da je ulica res ob- novljena, je pa skropucalo. Neargumentirano pisanje pa je mor- da res skropucalo?! Stroj zagotovo ne bo čistil le žvečilnih gumijev, kot cinično püe novinarka, temveč tudi vso ostalo nesnago. V tem pogtedu je treba županu čestitati, saj bo mesto zopet čisto, kot je bilo ne- koč, ko so vsako jutro pometali pločnike. In tudi prali. Veliko pa bi prispevali, če bi vsak tu in tarn pomel nesnago pred svojim pragom. In Brežke bodo prijaznejše mesto! • Karl Filipčič, u. d. ing. arh., Breike O občinskih priznanjih v občini Brežice Občinski odlok navaja 5 vrst priznanj: oktobrsko nagrado, ča- stni občan, domicil, priznanje občine in plaketo občine. Vsako vrsto priznanja lahko prejme posameznik, podjetje, samostoj- ni podjetnik, društvo, krajevna skupnost ali druga organizaci- ja. V postopku izbora nagrajencev v občini Brežice pa je pri- šlo do treh vrst kriitev: 1. Na glasovmci za tajno glasovanje v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje (KVI- A2> za oktobrsko nagrado, so bile odstranjene vse predlagane organizacije-ostati so te posamezniki. (Obrazložitev, da je bila takšna dosedanja praksa v pravni državi pač ne zdrzi, kajti od- lok jasno navaja, da vsako vrsto priznanja lahko prejme po- sameznik ali organizacija). 2. V tej isti komisiji je bilo sporno tudi »prekvalificiranje« posameznih kandidatur v drugo vrsto priznanja brez soglasja predlagatelja kandidature. 3. Svetni- kom so bile v gradivu poslane le kandidature, ki jih je pod- prl KVIAZ, ostalih kandidatur pa sploh niso dobili, da bi lah- ko objektivno tehtali med sabo utemeljitve vseh kandidatur! Čemu vse te kriitve? Poznavalci razmer pravijo, da so tako laž- je, trenutno najmočnejši dve stranki v občini, spravili »svoje« kandidate do občinskih priznanj. Toda tudi v politiki je za do- seganje ciljev dovoljeno uporabljati le sredstva, ki so moralno sprejemljiva in pravno dovoljena! Pa še zaključna misel tistim, ki ste bili predlagani za občinsko priznanje pa ga niste dobili, in vsem ostalim ljudem: nasa dol- žnost v življenju je, da delamo dobra dela za svojo družino, zase, pa tudi za širšo družbo kolikor uspemo, - pa čeprav nas okolje ne nagradi ali nam ne izkaie niti hvaleinosti. Nasa na- grada je zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega-nagrada, ki nam je ne more nihče vzeti! Za svetnisko skupino SLS Ivan Susin Zahvala sevniškim policistom. Policiji Sevnica se iskreno zahvaljujem za izveden celoten po- stopek ob mojem denarnem oškodovanju, ki me je doletelo 14. septembra 2007. Postopek je od vsega začetka potekal zelo profesionalno in je bil že v štirinajstih dneh raziskan in uspešno rešen. Zahvaljujem se za korektnost v postopku in prijaznost policistov. Posebej hvala kriminalistu, ki je vodil postopek. Javno zahvalo objavljam, ker je večkrat slišati neupravičene kritike na račun neučinkovitosti Poticije. Moja izkušnja s Polici- jo me je prepričala, da so tarn ljudje z znanjem, prijaznostjo, voljo in posluhom za sleherne nase tezave. Hvala jim. Frančiika Zemljak Sodelujte v Posavskem obzorniku! Se ne strinjate s katero od v Posavskem obzorniku zapisa- nih trditev? Imate predlog za izboljšanje dela občinskih orga- nov ali državnih služb v Posavju? Se ne strinjate s stališci ka- terega od naših politikov? Imate v vašem okoiju probleme, za katere menite, da bi jih lahko ali morali reievati bolje in hitreje? Posavski obzornik je priložnost za najširšo demo- kratično razpravo o zelo različnih vprašanjih. Izkoristite jo! In še uredniško navodilo: Vaši prispevki naj ne bodo daljsi od 2.500 znakov (izjemoma 3.000), biti morajo podpisani in pri- loiite jim svoj naslov. Prispevkov, ki vsebujejo osebne iall- tve, ne bomo objavili. Urednistvo ¦ ¦ ¦ W OBVESTILA_________________________________________________________Posavski obzomik - leto XI, stevilka 20, četrtek, 4.10. 2007 KRAJEVNA SKUPNOST DOBOVA KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ Številka: 04-27/2007 Datum: 20.09.2007 RAZPIS Komisija za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Dobova, ulica Bratov Gerjevičev 48, Dobova je na svojem 3. rednem sestanku pričeta s postopkom izdetave GRBAin ZASTAVE KS DOBOVA. Dolo- čila je osnove za pripravo predlogov, in sicer: 1. Grt) in zastava naj bi bila izdelana iz treh barv; • modre, ki naj bi ponazarjala sotočje Save in Sotle, • rumene, ki naj bi ponazarjala žita in polja, • zelene, ki naj bi ponazarjala gozdove, Jovse. 2. Pri pripravi predloga za grb je potrebno upoštevati sakral- no zgodovinsko pomembnost krajevne skupnosti (Marija na Dobu, sakralni objekti, železnica...). 3. V predlogu grba KS Dobova je potrebno prikazati, ponazoriti naselje Dobovo, ki jo obkroža osem vasi. 4. Predlog za grb mora biti enovit vendar dopuščati možnost, da je ob dodatku določene posebnosti ta uporaben tudi kot simbol, kot grb posameznega društva naše KS Dobova. Pripravljeni predlogi morajo biti barvno likovno oblikovani, pri- kazani in pomensko obrazloženi. Vse, ki ste pripravljeni izoblikovati, pripraviti predloge, poziva- mo, da to storite do vključno 15.11.2007. Pripravljene predloge je potrebno do prej omenjenega datuma poslati na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST DOBOVA KOMISJA ZA PODELITEV PRIZNANJ KS Ulica B. Gerjevičev 48 8257 Dobova, s pripisom »Predlog za grb, zastavo KS - ne odpiraj«. Izbiro najpri- mernejšega predloga bo komisija opravila do 15.12.2007. O izbiri bo izbrani ponudnik obveščen do 23.12.2007. Z izbranim ponudni- kom bo nato sklenjena pogodba o oblikovanju predloga v končni izdelek. Izbrana ponudba bo nagrajena. Za eventualne dodatne informacije se lahko obrnete na št: 041 764-265, 031 306-135. Predsednik komisije za podelitev priznanj Jože Šavrič SDS , , db Kšk SDS občinski odbor Krško organizira Okroglo mizo glede vključevanja RS v schengensko območje v sredo, 10.10.2007, ob 18.00 uri v mali dvorani'Kultumega doma Krško Gost: državni sekretar MNZ-ja mag. Zvonko Zinrajh s sodelavci ____________________________Vljudno vabljeni! KINO SPOREDIV POSAVJU Kino Servis Brežice: • Četrtek, 4.10., petek, 5.10., sobota, 6.10., in nede- Ija, 7.10., ob 18.00: akcijski toiler Smrtno varen (113 min), ob 20.00: kriminalka/triler Zlom (112 min) • Četrtek, 11. 10., petek, 12. 10., sobota, 13. 10., in nedelja, 14.10., ob 18.00: grozljivka Proste sobe (80 min), ob 20.00: akcijska komedija Ful gas 3 (90 min) Kulturni dom Kriko: • Petek, 5. 10., ob 20.00: komedija Vsemogočni Evan (95 min) • Sobota, 6. 10., ob 18.00: komedija Vsemogočni Evan (95 min), ob 20.00: akcijska komedija Vroča kifeljca (121 min) • Petek, 12.10., ob 20.00: kriminalka/triler Zlom (112 min) • Sobota, 13.10., ob 18.00: akcijska drama Prekletstvo zlate rože (114 min), ob 20.00: kriminalka/triler Zlom (112 min) • Nedelja, 14.10., ob 18.00: akcijska drama Prekletstvo zlate rože (114 min) Kulturna dvorana Sevnica: • Petek, 5.10., ob 17.00: animirana družinska pustolo- vščina Divji valovi (85 min, sinhronizirano) • Sobota, 6.10., ob 19.00: ZF akcija Transformerji (143 min) • Petek, 12.10., ob 17.00: animirana družinska komedi- ja Ratatouille (110 min) • Sobota, 13.10., ob 19.00: komedija Vsemogočni Evan (95 min) Društvo študentov Brežice in Brežiška info točka C«it« prvih borcev 17, 8250 Brežice Tel.: 051 619 815, Fax.: 07/49-64-440 Uradne ure: Pan - tet (9.00 -15.00), pet (11.00 -17.00) ¦ob (9.00-12.00) Društvo Joga v vsakdanjem življenju Novo mesto vabi na začetni ter*\ \ixnc KriLom Vadba bo potekala v O tedensko. vsak ponedeljek in sredo od 18.30. do 20. ure. Pričetek 1.10.2007. Lepo vahlti' <\\ OBVEST1LO! SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE obvešča, da brez daljse čakal- ne dobe lahko pridete na vrsto za operativne posege kile, žolča in varic. Za CT preiskave je tre- nutna čakalna doba dva do tri te- dne. Za operativni poseg se lahko dogovorite v kirurški ambulanti SB Brežice, na številki 07 46 68 124 ali pošljete napotnico na na- slov Splošne bolnišnice ter v roku enega tedna prejmete povabi- lo za predhodni pregled, na katerem se dogovorite za termin ope- rativnega posega. Za CT preiskavo vas na podlagi napotnice povabimo na preiskavo. Brezplačno izvajamo tudi epiduralno analgezijo za lajšanje obporodnih bolečin. Zanjo je potreben predhodni pogovor in do- govor z anesteziotogom. JAVNI ZDRAVSTEVI ZAVOD, SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE, Černelčeva 15, 8250 Brežice e-pošta: tainistvo@sb-brezice.si. splet: www.sb-brezice.si Kupim zazidljivo zemljišče ali starejšo hišo v okolici Brežic ali Krškega. Tel.: 041 878 183 Kupim gospodinjski overlook z diferencialom in enosobno stanovanje v Sevnici. Tel.: 031 583 799 Kupim prednji odbijač za Peu- geot 205, rabljen. Tel.: 031 595 485 Oddamo poslovni lokal v ve- likosti 85 m2 na CKŽ 31 v Kr- škem. Tel.: 051 625 626 Oddamo enosobno, opremlje- no stanovanje v Brežicah. Tel.: 07 49 62 476 Oddamo v najem novo hišo 95 m2, v Krškem, na lepi lokaciji, v bližini vrtca in sole. Tel.: 040 546 053 Prodam mešan gozd - bukev in smreka, pod Lisco, velik 7 ha, urejen z.k., 0,70 €/m2. Tel.: 041 230 407 Prodam gozd in zarašcen trav- nik v KS Čatež. Tel.: 07 49 61 673 Ugodno prodam lepo hiško za vašega kužka. Tel.: 07 49 67 857 Prodam kvačkane zavese, prte, prtičke. Tel.: 031 243 431 Ugodno prodam sedežno gar- nituro oranžne barve, skoraj nič rabljeno, cena po dogovo- ru. Tel.: 031 758 597 Prodam klavir črne barve, znamke »Stingel original«, star cca 100 let, s tremi peda- li, v delujočem stanju. Tel.: 040 748 154 Prodam gradbene elemente različnih dimenzij, za pripra- vo betonske plošce, cca 100 kom, cena po dogovoru. Tel.: 041 229 338 Ugodno prodam lepo unika- tno stensko tapiserijo, še ne- rabljeno. Tel.: 041 262 123 Prodam steklokeramično ku- halno plosco, 4 x plin, Whirl- pool za 200 €. Tel.: 040 754 973 Prodam hladilnik Zanussi, 250 I, cena 100 €, in štedilnik Go- renje, 2 x elektrika in 2 x plin, cena 150 €. Tel.: 07 49 27 022 (po 15. uri) Prodam novo fitnes napravo za trebušne mišice, 20% cene- je, 40 €; in enkrat rabljeno ka- rate obleko St. 160 cm, 20 €. Tel.: 031 474 674 Ugodno prodam več lepih sto- lov, knjižno omaro, stare skri- nje, ogledalo, okroglo mizo in stare klopi. Tel.: 041 709 516 Prodam Tomo Vinkovič 1977, 21 konjskih moči, obnovljen motor, nove gume, ali ga za- menjam za težjega, z doplači- lom. Tel.: 041 632 398 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA ŠETINC BRANKO s.p. Ulica stare pravde 24 BREŽICE 041 627 154 07 499 05 70 intel@siol.net - KABELSKATELEVIZIJA BREŽICE - KABELSKI INTERNET - MONTAŽA SATELITSKIH IN ZEMEUSKIH ANTEN """^¦•an^^__ v ^ PooblaSteni zastopnik: Robert Lajkovič s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsrn: 041/766 345 \/ratavzEa Zaren-"~ i montnža •prnMrijri • servis ¦¦»¦¦Mgi I QaM17>eraKi«BQM:M1«1343 LjMBWTOPG |Zjs««l^' -O*«* 17 . UTOWfto' TU JE LAHKO VAŠ OGLAS! Marketing tel: 07 49 05 780, E-pošta: marketins@posavje.info www.motorii-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOVI Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50. 125. in 150 ccm „-1 -WFS50QT-3 -4» FS50QT ji -i^^^ jä +34» € li^^^» ^^^ 12301 I a afcm 8so€ JB^p790€ M ^^^P»______^^^^^______ - OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! - OTROŠKISEDEŽI VOZIČKIRAMATTI TELSAYdXK€K - ANTENSKI SISTEMI - KLIMA NAPRAVE Mnww.talsat.il, a mat: tatsat@slol.iMt CPB 13. 8280 Brsstantca, tel.: 07/49 73 500 Prodaja, montaia, servis _______GSM: 041 625 406_________ TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TROOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava - hidravličnih cevi - prodaja in servis motornih kosilnic, iag In škropilnic ; Gotovinski popusti, X možnost nakupa z j Posavski obzornik - leto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007_________________________________________________________OBVESTILA ß| Ugodno prodam kvalitetno ročno izdelan kovinski, prosto stoječi koruznjak. Tel.: 041 262 123 Prodam traktor Ford 44 km, letnik 1970, cena 2.000 €. Tel.: 031 769 631 Prodam malo rabljeno kosil- nico BCS-110 acme motor, ve- lika kolesa, cena 820 €. Tel.: 041 817 764 Ugodno prodam peč Kiiperbu- sh, dobro ohranjeno. Tel.: 031 569 209 Prodam motorno žago Sti- hl M.S. 390, malo rabljeno, in dva starejša čevljarska šivalna stroja. Tel.: 041 793 067 Prodam malo rabljen kombi- niran 120 I bojler, centromen- tal inox. Tel.: 031 492 135 Prodam dvobrazni plug 12 col -visoki. Tel.: 07 49 68 331 Prodam hrastov sod 400 I, malo rabljen, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 031 510 836 Prodam 500 kg obranih jabolk za sok oz. za predelavo, po 0,15 €/kg. Tel.: 031 794 606 Prodam beli krompir Kene- beck, lahko skladiščen v naši kleti.Tel.:041 895 974 Prodam krompir za ozimnico Kalinfofd in Romano. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer) Prodam most, kasneje vino, belo in rdeče, v okolici Rake. Tel.: 040 554 528 Ugodno prodam most gamay in starino frankinjo. Tel.: 041 690 280 Ugodno prodam domači ja- bolčnikis. Tel.: 031 794 596 Prodam 3m3 suhih drv. Tel.: 07 81 49 271 (od 20. do 22. ure) Prodam drva, bukova ali me- šana, žagana in razsekana, cena po dogovoru. Tel.: 051 226 482 Druženje: 67 letna vdova želi za druženje in sprehode v na- ravo spoznati gospo podobnih lastnosti in želja, po možnosti iz Vidma Krško. Tel.: 040 848 953 Prodam bukova drva, drobno ali grobo kalana. Tel.: 041 734 859 Prodam drva, bukova ali me- šana, kratko žagana in razse- kana, možna dostava. Tel.: 041 439 908 Prodam strešnike Bramac sta- re 7 let, cca 70 m2, v Breži- cah. Tel.: 031 339 490 Prodam tri prašiče, težke 100 kg, cena 1,60 €/kg. Tel.: 031 741 437 Prodam bikca čmo bele bar- ve, starega 20 dni. Tel.: 031 868 337 Prodam bikca sivčka, starega 4 mesece. Tel.: 07 81 44 272 Prodam prašiče, težke nad 40 kg, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 75 376 Prodam credo 16 ovac (4 ovni), lahko tudi posamezno, in dva kozla srnaste pasme ter nekaj koz. Tel.: 041 901 542 Prodam Renault Clio 1,2 fidji, letnik 97, metalno rdeče bar- ve, 5 V model, prva lastnica, servisna knjiga, cena 2.400 €. Tel.: 031 553 123 Ugodno prodam malo rablje- no strešno opeko Bramac Ve- sna, sive barve, cca 150 kom. Tel.: 051 389 362 Prodam Tomos Tori Cross, cena 200 €. Tel.: 041 495 697 Prodam kravo sivko v deve- tem mesecu, drugo tele. Tel.: 041 290 028 Prodam kravo staro 5,5 let, s teletom, starim 7 tednov, je dobra mlekarica in vajena paše. Tel.: 031 417 286 Prodam Feroza EL II 1,6 4 x 4, letnik 90, registriran do 31.08.2008, cena 1.700 €. Tel.: 051 621 149 Prodam avto gume Trayal 165 70 13 M+S, cena 20 €/kom, ra- bljene eno sezono zimske, štiri kose. Tel.: 031 572 150 Prodam električni voziček s polnilcem, cena po dogovoru. Tel.: 051 352 981 Stiki: Simpatičen moški 52/180 iz okolice Krškega, zaposlen, s hišo in avtom, išče gospo, sta- ro do 45 let, za skupno življe- nje. Tel.: 040 761 190 Potrebujem stare Bürde s kro- ji za večje številke, če jih ne potrebujete, sporočite. Tel.: 07 49 22 410 Pomoč: Prosim dobre ljudi, da mi podarijo oblekice za do- jenčka, starega 0 1 leta in avto sedež, lahko tudi igrače. Tel.: 040 501 898 KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 4. in 17. oktobrom Četrtek, 4. 10. • ob 9.00 in 10.30 v Prosvetnem domu Brežice: plesno glasbena predstava Čarovnik iz Oza v izvedbi učencev OŠ Brežice • ob 10.00 v Domu upokojencev Brežice: dan odprtih vrat • ob 13.30 v Domu upokojencev Sevnica: dan odprtih vrat • ob 16.00 na gradu Rajhenburg: razstava učencev OŠ Bre- stanica ob tednu otroka • ob 16.00 v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zi- danem Mostu: predstavitvena prireditev ob začetku uved- be sistema E-Qalin • ob 16.00 v Hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori: od- prtje Izbe spomina • ob 17.00 v Kulturnem domu Krško: slavnostna prireditev ob 30-letnici institucionalnega varstva v občini Krško in 10-letnici delovanja DSO Krško na novi lokaciji • ob 17.00 v kulturni dvorani Senovo: lutkovna predstava Lačna gosenica • ob 18.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: pred- stavitev priročnika za vzgojo otrok Mala knjiga za velike starše, gost večera bo Zoran Milivojevič • ob 19.00 v cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem: 4. Anin glasbeni večer • Trobilni kvintet Orkestra slovenske poli- cije • ob 19.00 v knjižnici v Kostanjevici na Krki: Črni angel, va- ruh njen in Sonja Porle • ob 20.00 v MC Sevnica: ogled dokumentarnega filma Eart- hlings ob dnevu boja proti mučenju živali Petek, 5. 10. • ob 16.00 na Celinah pri Raki: odkritje spominskega obe- ležja • ob 17.00 v športni dvorani Sevnica: 5. mednarodni vete- ranski rokometni turnir oldHANDsi in oldPUNCE • od 17.00 do 20.00 na igrišču in v športni dvorani na Se- novem: nogometni turnir mladih in turnir trojk v košar- ki ter odbojki • ob 19.00 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki: odprtje razstave Grafike 2003 - 2007 hrvaške avtori- ce Nevenke Arbanas • ob 19.00 v Kulturno mladinskem domu na Lukovcu: ve- černi pogovor z znanimi Slovenci gosta Sašo Djukič in Irena Vrčkovnik • ob 21.00 v MC Sevnica: projekcije kratkih umetniskih fil- mov Sobota, 6. 10. • ob 9.00 v športni dvorani Sevnica: 5. mednarodni vete- ranski rokometni turnir oldHANDsi in oldPUNCE • ob 9.00 v šoli v Loki pri Zidanem Mostu: proslava ob 100- letnici šolske stavbe • v Mladinskem centru Sevnica in SMC Sevnica: svetovni dan otroka - od 10.00 do 12.00 v MC Sevnica: delavnica za otroke, od 14.00 do 16.30 v SMC Sevnica: živ-žav za otroke, ob 17.00 v MC Sevnica: predstava za otroke v iz- vedbi OŠ Bianca • ob 12.00 na Etnoart turizmu Špiler v Kostanjku: odprtje razstave Etnoart ustvarjanje • ob 15.00 v MC Brežice: tematski dogodek o nasilju nad ženskami v družbi • ob 18.00 v Prosvetnem domu Globoko: predstavitev pe- sniške zbirke Franca Živiča Pesmi mojega življenja • ob 19.30 v prostorih tovarne Vipap Videm Krško: slavno- stni jubilejni koncert ob 50-letnici Pihalnega orkestra Vi- dem Krško • ob 20.00 v MC Krško: pižama party II. - P.U.D.I.N.G. vs. Pizdun • ob 20.00 v Mestnem atriju Brežice: Igor Lumpret, jazz koncert Nedelja, 7. 10. • ob 15.00 v Šentjanžu: obeležitev 90. obletnice smrti dr. Janeza Evangelista Kreka Ponedeljek, 8. 10. • ob 17.00 v 0Š Cerklje ob Krki: kulturna prireditev ob otvoritvi otroškega igrišča in poimenovanju vrtca Pikapo- lonica • ob 18.00 v OŠ Sava Kladnika Sevnica: predavanje za star- še „Starši kot pomemben dejavnik preventive pri rabi in zlorabi drog", predava Zdenka Junkar Žveglič Torek, 9. 10. • ob 19.00 v atriju OŠ Brežice: planinski večer - Jože Re- pine bo predstavil Kilimandžaro Sreda, 10. 10. • ob 17.00 pred hotelom City Krško: sprejem kolesarja Armina Kohlia (kolesarski podvig Od Ženeve do Mrtvega morja) Četrtek, 11. 10. • ob 19.00 v Dvorani v parku Krško: Literarni večer z Ano Rostohar • ob 19.00 v klubu Kultumega doma Krško: predavanje fo- tografa in fotoreporterja Arneja Hodaliča Petek, 12. 10. • ob 20.00 v MC Kriko: potopisno predavanje - TranGOgirls - PAK Sobota, 13. 10. • od 9.00 do 18.00 v Hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori: delavnica izdelovanja ljudskih glasbil - okarine, gli- nene pišcali • od 10.00 dalje na Skrovniku, v Tržišcu in na Malkovcu: je- sensko srečanje v Tržišču • ob 19.30 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice: 15. jubilejni letni koncert MePZ Viva Brežice • ob 21.00 v MC Krško: Butnhrupn koncert Nedelja, 14. 10. • ob 13.00 v Bušeči vasi: 12. tek po vinski cesti • ob 15.00 v športni dvorani Sevnica: dobrodelni koncert "Pomagajmo Eriki", nastopajo Nuša Derenda, Slavko Ivan- čič, Žana, Adi Smolar, Peter Januš, Brendi, Jernej Dermo- ta in Coronke Ponedeljek, 15.10. • od 10.00 do 14.00 v Dvorani v parku Krško: Kolokvij in spominska slovesnost Krško skozi čas • ob 19.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: pred- stavitev knjige z naslovom Iz začaranega kroga avtorice Ivanke Mestnik Torek, 16. 10. • ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: koncert šansonov in zimzelenih melodij z Darjo Švajger, Romano Kranjčan, Laro Jankovič in Juretom Ivanušičem Če žeUte vpisati dogodek na koledar spletne$a portala www, posavie. info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakdiaPposavie. info BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzomiku in za nekomercialne namene. Vsak bratec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primenj, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavtjenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na čmo (Ur. list RS, št.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško. : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED : » • ; Vsebina oglasa:________________________________________________________', > i ____________^__________________________ , ________„______„ • ! Telefon:______________________ Podpis:_____------------------------------------------ ' I f\ 1_ ^^Cwr^% 1 ^\Z Strinjam se z objavo oslasa v Posavskem obzorniku! '. AJDZorniJv ¦ •Podatke na sp>odnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. • lime In priimek:_______________________________________________ • lUlica, kraj:_____________________________._________________________ « Ipošta:__________________ Kontaktni telefon: ------------------------------------ • POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavic.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei@DOsavie. info Posavski obzornik izhaja od 15.12.1997zapodročjeobčin Kriko, Brežice in Sevnica, od 1.1. 2007 za otxino Kostanje- vica na Krki. Rok za rezervaci- jo oglasnega prostora v nasle- dnji številki je 10. oktober. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in pnlogah odgovar- jajo njihovi uredniki. T«sk Delo d.d.- Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 25.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja Stevilka Posavskega obzornika izide v četrtek, 18. oktobra 2007. ObžorniK ffl ZADNJASTRAN_________________________________________________Posavski obzornik - ieto XI, številka 20, četrtek, 4.10. 2007 Bojana Kunej, voditeljica oddaje Od torka do torka na TV Krško »Imejte se lepo, pazite nase insrečno!« BREŽICE - Pred dvema dnevoma, v torek, 2. oktobra, so na TV Krško in tudi na internem kanalu KTV Brežice že tristotič predvajali tedensko informativno oddajo, ki ima naslov Od torka do torka. Od vsega. začetka, to je 8. januarja 2002, pri njenem nastajanju sodeluje voditeljica Bojana Kunej. S simpatično svetlolasko sva se ob čaju in piškotkih v brežiški kavarni Atrij pogovarjali o njenem delu pri TV Krško in v Zavodu Neviodunum, pa tudi o čem drugem. Bojana je res prava Posavka. Zgodnje otroštvo je namreč preživeta v Sevnici, nato se je družina preselila na Se- novo, kjer so ji tekla osnov- nošolska leta in od koder je šla v srednjo šolo v Celje. Ko je bila stara sedemnajst let, so se preselili v bližnjo Ko- privnico. Z veseljem se spo- minja let, ki jih je prežive- la na Senovem, rada pa se vrača k staršem v Koprivni- co, saj ji dom pomeni do- mačnost, sproščenost in predvsem kotiček, kjer od- vržeš vsa bremena in si lah- ko enostavno to, kar si. A sedaj skupaj s fantom, bre- žiškim odvetnikom Brankom Rožmanom, ki ga je spozna- la pred leti na praksi na kr- škem sodišču, pridno gradita svoj dom v Selah pri Dobo- vi. Prav izgradnja lastnega doma, ki jemlje Bojani in Branku v zadnjem obdobju veliko prostega časa, saj terja neprestana tekanja po trgovinah, izbiranje materi- alov, dogovore z obrtniki, je ena od Bojanih velikih želja. Diplomantka visoke upravne sole, ki se je študija uprave lotila predvsem zaradi dveh prijateljic, s katerima še da- nes prijateljuje, se je s svo- jo pridnostjo in zagnanostjo kasneje lotila tudi študi- ja prava. »Le še trije biseri mi »kravžljajo« možgane in manjkajo do zaključka štu- dija,« pove v smehu. A vrnimo se v Krško, natanč- neje v Zavod Neviodunum, kjer teče Bojanina profesi- onalna pot. Z voditeljstvom se je spogledovala že v sre- dnji šoli, sprva se tega mor- da niti ni zavedala. Vodila je različne prireditve, prav vo- denje maturantskega plesa pa je bila za njo prva velika preizkušnja. Le kratek čas je preživela na Radiu Sevnica, z odhodom na študij na Vi- soko upravno šolo v Ljublja- ni pa so se ji odprle tudi dru- gačne možnosti. Opravila je avdicijo na TV 3 in bila med več kandidati tudi izbrana. S sovoditeljem je vodila od- dajo »Glasbeni motorček«, kmalu pa je začela snema- ti tudi prispevke za odda- jo o frizerstvu in kozmetiki »Salon«. Uspešno je opravila avdicijo na radiu Antena. A glavna ovira nadaljevanju je bila Bojanina močna nave- zanost na domače kraje, saj se je ob koncih tedna rada vračala domov, takrat pa je bilo največ dogodkov in sne- manj. Kot se velikokrat dogaja, nam življenjske »štrene« mešajo naključja. Ravno te- daj se je v Krškem rojevala nova televizija. K sodelova- nju pri novi oddaji jo je po- vabil snemalec in oblikova- lec Boštjan Colarič. In stvari so stekle, nastala je oddaja Od torka do torka. Kraj sne- manja prve oddaje je bil zelo nenavaden. -Snemali smo na strehi krškega hotela in navdajala me je pozitiv- na trema, vse skupaj je bilo nekaj novega v Krškem. No- vinarska, snemalna in ure- dniška ekipa je bila zelo zagnana, polna pozitivne energije, z veliko ustvarjal- ne volje," se še dobro spo- minja Bojana. Od tedaj je minilo že skoraj šest let in gledalci ste si v torek lahko ogledali 300. informativno oddajo, ki prinaša predvsem vsebine iz lokalnega okolja. Oddaja sicer ne teče v živo, a Bojani bi bilo izziv tudi to, čeprav je za takšno oddajo potrebno veliko več pred- hodnih priprav in tehnične opreme. Še danes se vese- li torkovih snemanj, saj je za njo to pravi obred. Zju- traj obišče svojo stalno fri- zerko Marjetko Štrucl v fri- zerskem salonu Hair Beauty Studio v Brežicah. Nato se uredi, saj pazi, da je vedno drugače oblečena, sledi sne- manje z ostalimi člani eki- pe. »Luštni so ti torki,« pra- vi Bojana. Bistveno pomanjkljivost TV Krško vidi predvsem v tem, da kabelska televizija ne po- kriva širšega območja, tako lahko oddajo vidijo le gle- dalci v Krškem, Brežicah, Brestanici, Leskovcu, Dole- nji vasi in na Senovem. Zelo si želi, da bi bilo kmalu dru- gače, da bi se razvila posa- vska televizija, ki bo pokri- vala več krajev in prinašala nove oddaje, nove obraze in nove vsebine za čim sir- si krog gledalcev. »Ljudje se zelo radi gledajo na televi- ziji, zelo radi gledajo razve- drilni program, informativni program pa je seveda pika na i vsake TV, zato je po- trebno program pripravljati za vse generacije,« še doda. Najbolj razvit medij Zavoda Neviodunum je časopis Po- savski obzornik, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Posavju, toda televizija je vsekakor tudi lahko perspektiven in eden najvplivnejših medi- jev, ki pa potrebuje novo za- gonsko (po)moč. Večji del službenega časa preživi kot vodja trženja. Kot sama pravi, je to precej nehvaležno delo, vendar je prvi pogoj za uspeh, da ver- jameš v tisto, kar tržiš. Pre- pričana je, da trži kvalite- ten tiskani medij - Posavski obzornik, ki nima prave kon- kurence po dosegu bralcev v regiji, vse bolj znan pa je tudi izven lokalnih meja. A tudi tu je še veliko dela in možnosti, saj predvsem v Brežicah in Sevnici še orje ledino. »Podjetja, instituci- je in posamezniki v Posavju se še premalo zavedajo pri- ložnosti, ki jih nudi tak me- dij. Kot da se tudi bojijo vla- ganja v lastno promocijo, a to je delo, ki daje rezultate na dolgi rok.« je prepričana Bojana. S svojim delom, ki je polno izzivov in velikokrat zelo stresno, je zadovoljna, vendar meni, da mladi izo- braženi kadri kljub priza- devanju različnih institucij, zelo težko najdejo podobne zaposlitve v Posavju. Zelo rada potuje in to ne samo po Posavju in Sloveni- ji, potovanja v daljne kraje so sestavni del njenega ži- vljenja. Toda tudi na poto- vanjih, kjer si nabira novih moči in idej za svoje delo, ostaja povezana s Posavjem preko spleta. Tudi letos, ko je obiskala Avstralijo, je spremljala posavska dogaja- nja na portalu www.posavie. info. Večletno delo v Zavodu Neviodunum je oblikovalo tudi Bojanina razmištjanja, saj na potovanjih išče lokal- ne časopise, opazuje ogla- se na letališčih, na televizi- ji spremlja voditeljevo drio, sploh izvedbo oddaje. Doma pa rada zahaja v naravo, na klepete s prijateljicami ali se enostavno zaziblje v knji- žne zgodbe, predvsem pa se rada uči in spoznava nove stvari. Ko jo povprašam, ka- kšne lastnosti najbolj ceni pri ljudeh, mi odgovori, da poštenost, iskrenost in pre- danost. Prav takšna je tudi Bojana. Pogovor sva tudi zaključili s televizijo. Kot sama skro- mno pravi, je ona le delček ekipe, ki že več let vztraja na TV Krško, pokriva dogod- ke, snema, pripravlja tekste, montira prispevke, ureja od- dajo. »Velikokrat nam ni bilo s cvetjem posuto, težko smo se prebijali, a vendar vse to počnemo za gledalce in celo- tna ekipa upa, da bo televi- zija šla po stopinjah razvoja in da bomo svojim gledalcem lahko ponudili kvalitetne vse- bine, « še doda in se poslovi z znanimi besedami: »Imejte se lepo in pazite nase!« Polona Brenčič Bojana Kunej Kitariada starih bendov 2007 SEVNICA - V prijaznem, jesensko obarvanem sobotnem veče- ru, 29. avgusta, se je na parkirnem prostoru pred trgovino Sevničanka odvijala zanimiva glasbena prireditev z zgovor- nim naslovom Kitariada starih bendov. Povabilu na skupni koncert bivših pop in rock skupin iz Posavja, Zasavja in Dolenjske so se odzvali štirje, in sicer Sončna stran iz Trbovelj, Samorastniki iz Radeč, Modra zvezda iz Sevnice ter skupina Steb iz Brestanice (na sliki zgoraj), ki je bila tudi naj- starejša skupina na koncertu njeni člani so šteli 60 oz. 70 let, a igrali so kot v svojih mladih letih. Predskupina v koncertne na- stope je bila sevniška skupina Makadam. Obiskovalci (najbolj vztrajni so vztrajali do pol druge ure zjutraj, ko se je 5 ur in pol trajajoči koncert zaključil) so se ob zaigranih melodijah spomi- njali skupnih plesnih večerov, ki so jih v preteklosti pogosto or- ganizirali v danes porušenem TVD Partizanu v Sevnici. Tovrstna glasbena prireditev v organizaciji Mladinskega centra Sevnica in Sevničana Mirana Štojsa, ki se Ijubiteljsko z glasbo ukvarja že več kot 30 let in je član ansambla Makadam, kjer igra bobne, naj bi postala v Sevnici tradicionalna (prihodnje leto naj bi se odvijala le kakšen teden ali dva prej). Smilja Radi Foto: Tanja Crabrijan Makadam Od športa in starih običajev do pohodništva ARTIČE - Minuli konec tedna je bilo še posebej pestro in zanimivo v Artičah, saj so se od petka do nedelje odvija- le športne, kulturne ter zabavne aktivnosti, ki so jih poi- menovali Artiški dnevi. Turistično društvo Artiče, ki mu od pomladi predseduje Pri- mož Mlakar, je na Banovi domačiji minuli konec tedna pri- pravilo pester program za vse generacije krajanov, ki jih ar- tiška krajevna skupnost z osmimi vasmi šteje nekaj več kot 1600. le petkovo popoldne je potekalo v športnem duhu. Pod geslom Razgibajmo svoje telo se je v športni dvorani arti- ške osnovne sole zbralo pet ekip, ki so se med sabo pomerile na turnirju trojk. Sobotno popoldne pa so poimenovali Prav lepo je res na deželi ter na Banovi domačiji izdelovali aran- žmaje iz jesenskih plodov. Ob tem se je odvijal prikaz starih ljudskih običajev, postavili so tudi vaško tržnico, v kulturnem utripu so dogodek popestrili ljudski pevci Podgorjanski prija- telji iz Novega mesta, potujoča godca Gramc iz Krškega, Fan- tje s Preske, Vaški zvonovi s Prečne, Ljudski pevci z Boštanja ter domači Fantje artiški, zaplesala je tudi domača folklor- na skupina. Živahno pa je bilo še pozno v noč, ko se je pod šotorom pelo in plesalo ob zvokih ansambla Jerneja Kolarja, manjkala pa ni niti Nuša Derenda. Nedeljsko sončno jutro je bilo obarvano pohodniško, saj se je preko 250 pohodnikov po- dalo po tradicionalni artiški sadjarski poti, na pot pa jih je pospremila koračnica Pihalnega orkestra iz Kapel. Turno pot so ubrali tudi krški kolesarji, medtem pa je pet domačih ku- harskih ekip v kotlu kuhalo divjačinski golaž, ki so ga postre- gli v zaključnem delu Artiških dnevov. M. K. M. Preko 250 pohodnikov se je podalo po Artiiki sadjarski poti. _____ LU Mestni atrij Brežice NAPOVEDUJEMO v Mestnem atrij u Igor Lumpret, saksofonist in skladatelj Sobota, 6. oktober, ob 20. uri: Jazz večer v organizaci- ji Društva študentov Bre- žice. VSTOPNINE NI. VABUENI!