Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Leto izhajanja: XVII Število izdaj: 211 St. 4 glasilo delavcev tosame r" Ocena poslovanja v letu 1983 TOZD Saniteta Spllošnii pogoji gospodarjenja so se v letu 1983 precej spremenili in njihov vpliv čutimo tudi pri poslovanju v TOZD SANITETA. Najpomembnejša sprememba se Je izvršila na področju ekonomskih odnosov s tujino s sprejemom nove-Sa zakona in politiko rednega tečaja dinarja. Navedene spremembe Pomenijo za nas sledeče: uvrščeni smo med proizvajalce, ki morajo oskrbovati domače tržišče in imamo zato ugodnejši Procent deviz, ki ostanejo za lastno porabo povečati moramo proizvodnjo, da bo več izdelkov za izvoz, kakor tudi za domače tržišče zaradi rednega tečaja dinarja je izvoz dohodkovno vse bolj zanimiv, uvozni material pa vsak dan dražji Naše poslovne odločitve morajo upoštevati navedene dejavnike, zla-sti pa je pomembno, da našo razvojno dejavnost usmerimo predvsem v iskanje možnosti za zmanjšanje uvoza v vseh oblikah. Drugi pomembni faktor poslovanja, ki se je spremenil, so obresti na kredite. Splošna obrestna mera 30 % je tako visoka, da bistveno Posega v poslovanje, saj je znatno višja, kot je stopnja akumulacije (profitna stopnja). Navedeno pomeni, da dragih kreditov ne bomo smeli najemati in da bo moral naš razvoj temeljiti predvsem na lastnih finančnih sredstvih. Kredite bomo lahko najemali le za izredno donosne investicije. Tudi spremenjen družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov posredno vpliva na naše poslovanje, saj se po novem dogovoru povečuje število kriterijev, kar pomeni, da moramo učinkovito gospodariti z vsemi družbenimi sred- stvi s katerimi razpolagamo. Čim več moramo narediti z najmanjšim možnim številom delavcev (produktivnost), z najmanjšo možno porabo materiala (ekonomičnost) in s čim manjšo angažiranostjo sredstev (rentabilnost). Rezultati, ki jih dosegamo v TOZD SANITETA v teh zaostrenih pogojih so precej vzpodbudni. Podatki za prva dva meseca kažejo, da smo proizvedli za 9 % več proizvodov kot v prvih dveh mesecih leta 1982 in pri tem izpolnili' plan proizvodnje 97 odstotno. Produktivnost je za 13,6 % večja. Na domačem trgu smo prodali točno planirano vrednost izdelkov, zaostali pa smo pri izvozu, ker smo plan izpolnili le 56 odstotno. Razlogi za nedoseganje plana so predvsem v pomanjkanju materiala (obliži), slabi kvaliteti (preja), vključevanje novih tkalskih strojev v proizvodnjo in nezadostni priuče-nosti tkallk, veliki odsotnosti in zastarelosti nekaterih strojev. Pri izvozu pa zaostajamo za planom vsled prilagajanja zasedbe strojev v tkalnicah, ki zaradi odsotnosti delavcev in pomanjkanju grebenov teče prepočasi, zaradi zastarelosti strojev (komprese) in vsled pomanjkanja naročil (vložki, plenice). Pripomniti pa moramo, da smo manj izvozili tudi zaradi obvez, ki jih imamo do domačega tržišča po posebnih dogovorih. Ocenjujemo, da bomo v drugem tromesečju poslovali več ali manj v dosedanjih okvirih, saj imamo ustrezna zagotovila od dobaviteljev za važnejše materiale, prav tako pa tudi naročene ustrezne materiale iz uvoza. Navedeno pa še ne pomeni, da bomo poslovali brez motenj, ker je povsod še nekaj »če«, na kar pa običajno nimamo vpliva. Poslovanje brez večjih motenj pa še ne pomeni uspešnega poslovanja. Spričo visokih inflacijskih gibanj, bomo morali v prihodnje veliko pozornost nameniti tudi našim prodajnim cenam in našemu asor-timanu. Neodložljivo moramo namreč povečati dohodek, ker so stroški VABILO Vsi delavci, upokojenci, štipendisti in vojaki Tosame — udeležite se prvomajskega srečanja v nedeljo, 1. maja 1983 ob 10. uri na Studencu! poslovanja praktično vsak dan višji. Poleg že omenjenih prizadevanj, moramo tudi stalno analizirati naš asortiman in uvajati nove izdelke, prav tako pa uveljavljati povišanje cen za tisti del lastne cene, ki jo sestavljajo podražitve vhodnih materialov. Direktor TOZD Saniteta: Leskovec Janez, dipl. oec. TOZD Filtri KAKO SMO ZACELI POSLOVATI TOZD FILTRI Z upadanjem osnovne proizvodnje cigaretnih filtrov, se je že konec lanskega leta zaostrilo vprašanje, kako ukrepati v danih razmerah, da ho ta 'izpad donosne proizvodnje čim manj prizadel poslovne rezultate. S predsanacijskim programom, je bil poleg manjših organizacijskih sprememb oziroma prenosa in zaokroževanja določenih proizvodnih programov, potrjen nov proizvodni program, kot osnova za gospodarski načrt za leto 1983. Ta program vsebuje poleg osnovne proizvodnje cigaretnih filtrov še program izdelkov iz metkanega tekstila za splošno in bolniško uporabo, izdelke iz medicinske plastike, vseh vrst papirjev in izdelkov iz njih ter v prihodnjem letu fiksirne ovoje. Vsa ta področja proizvodnje niso novost, so pa pri realizaciji zahtevna, saj posegajo na široka popolnoma nova, tehnološko neobdelana področja. Pri preverjanju zastavljenih ciljev pa se v teh treh mesecih pojavljajo visoka odstopanja, ki nakazujejo pri planiranju osnovnih proizvodov, preoptimistično in nerealno planiranje, pri načrtovanju in plasiranju novih izdelkov pa se srečujemo s problemom prijavljanja novih cen za nove izdelke in pri plasiranju le teh pri kupcih. Prepoved uvoza strojne opreme otežkoča izdelavo določenih izdelkov, saj na vzhodu taki stroji niso dostopni, razvijati v lastni delavnici proti tipne stroje za preveč različne in tehnološko zahtevne izdelke pa ni izvedljivo. Pri prodaji določenih izdelkov iz netkanega blaga se opaža zmanjševanje povpraševanja, kar v prodaji pojasnjujejo kot varčevanje, tako v zdravstvu, kot pri zasebnih kupcih. Za močno zmanjšano porabo mavčevih ovojev naj bi bila kriva letošnja mila zima, ki nam je prizanesla z vsemi tegobami. Na tržišču se pojavljajo novi izdelki, konkurenčne tovarne, ki uspešno zamenjujejo klasične mav-čeve ovoje. Navedene naloge posegajo na vsa področja in so dela vseh strokovnih služb. Opažamo pa, da ne-vsklajeno i,n nekoordinirano reševanje nalog v proizvodnji, preko vseh služb do končne rešitve v tem času ne deluje. Pri načrtovanju in proizvodnji je preveč netočnih rešitev in ocen, postavljeni roki za izvrševanje so prekoračeni, vsa počasnost dela pa se opravičuje s težkimi pogoji poslovanja in sodelovanja na tržišču. Zahtevnost novih delovnih programov, ki jih načrtujemo, pogojuje ali priučitev vseh na nove naloge, ali pa dodatno zaposlovanje že usposobljenih delavcev. Nova področja dela, ki jih v TOZD Filtri in v TOZD-u Saniteta načrtujemo so po ugotovitvah ostalih strokovnih služb poseg na zahtevnejša področja idela »opis v TO-SAMI št. 3«, ki zahtevajo temeljit preokret k učinkovitemu delu. Ob pregledu rezultatov za prva dva meseca lahko ugotovimo, da vse navedene trditve v celoti držijo, saj so poslovni rezultati tako nizko doseženi, planirani rezultati vpisani v Gospodarskem načrtu pa realno dosegljivi, da zahtevajo vse prizadevanje za postavljene planske cilje. Franc Cerar, ing. MDA (obvestilo OK ZSMS Domžale) Letos bo OK ZSMS Domžale s svojo brigado S. Šlandra sodelovala na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice 83, ki bo trajala od 31. 7. 1983 do 28. 8. 1983. Konec maja bo organizirana tudi tridnevna lokalna delovna akcija v eni izmed nerazvitih krajevnih skupnosti domžalske občine. Posebej so na mladinske delovne akcije vabljeni mladi delavci, ki naj se prijavijo čimprej, da se bo lahko začel postopek pridobivanja soglasij delovnih organizacij, kjer so ti delavci zaposleni. Prijavite se lahko v svoji osnovni organizaciji ZSM ali na občinski konferenci ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/1, lahko pa tudi v Klubu brigadirjev. Obvestilo USPOSABLJANJE ŽENSK V JLA Nov zakon o vojaški obveznosti daje možnost ženskam, ki se za to prostovljno odločijo, da se vojaško usposabljajo v enotah JLA oz. v šolah za rezervne oficirje. Gre za realizacijo ustavne pravice in obveze vsakega državljana SFRJ, da sodeluje v pripravah za obrambo in varnost naše države. Vojaško usposabljanje žensk naj bi trajalo 2 meseca in 22 dni za dolžnost vojakov in nižjih oficirjev v vseh rodovih razen oklopnih enot, šolanje za rezervne oficirje pa 6 mesecev, od tega v šolah za rezervne oficirje 2 meseca in 22 dni, drugi del šolanja pa obsega stažiranje v ustreznih enotah JLA. Z usposabljanjem naj bi se začelo sredi 1983 (julij) usposabljanje pa se bo odvijalo na območju mesta Ljubljane. ZA VOJAŠKI POUK SE PROSTOVOLJNO PRIGLASI ŽENSKA, KI NI MLAJŠA OD 19 IN NE STAREJŠA OD 27 LET. Podrobne informacije dobite na sekretariatu LO ali OK SZDL Domžale. V javni razpravi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zavarovanci: Zagotovljeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmer-ju, ne glede na dolžino delovnega časa. Doslej so imeli te pravice le delavci, ki so delali najmanj polovico polnega delovnega časa. Obve-zno je tudi zavarovanje detaširanih >n drugih delavcev v OZD, ki izvajajo delo v tujini, razen če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno in delavcev v posameznih pri-rnerih, ki izvirajo iz odnosov naše države s tujino. V pokojninsko in invalidsko za-varovanjg naj bodo predvidoma vključene vse osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost kot edini po-.c> ne glede na članstvo v poklic-ni strokovni organizaciji. Gre za iz-^ačitev teh delavcev z delavci v ^ruženem delu. Poslej ne bo treba sklepati posebnih pogodb med temi delavci in skupnostjo pokojninskega m invalidskega zavarovanja. Novo je tudi obvezno zavarovanje vrhunskih neprofesionalnih športnikov. Posebno pozornost zasluži obvezno zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne glede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Združeni kmetje so zavarovani v enakem obsegu kot delavci v združenem de-iu, kmetje, ki plačujejo prispevke Po osnovi, ki je nižja od zneska zajamčene pokojnine pa imajo le pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Predviden je tudi prehodni sistem za uživalce kmečkih pokojnin, ki naj bi tudi v prihodnje prejemali kmečko sarostno Pokojnino in za kmete, starejše od hh let, ki jim je dana možnost, da s® vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali pa ostanejo v starostnem zavarovanju. Starostna pokojnina: Temeljni pogoj za pridobitev starostne pokojnine se ne spreminja: starost 60 oz. 55 let in najmanj 20 let pokojninske dobe. Kot doslej je tudi možna nižja pokojninska doba najmanj 15 let, vendar izključno zavarovalna doba ter starost 65 oz. 60 let. Pri tej drugi možnosti je opuščen dodatni pogoj — gostota zavaroval-ne dobe. To je pri tem poglavju edi-ha novost. Ne glede na leta starosti pa je Pogoj za starostno pokojnino izpol-hjen z dopolnijo 40 (moški) oz 35 (zenske) let pokojninske dobe. Republikam je dana možnost uvedbe predčasne pokojnine in sicer za moške stare 55 let, z najmanj 35 let pokojninske dobe oz za ženske stare 50 let z najmanj 30 let pokojninske dobe. V tem primeru se obvezno zmanjša pokojnina za vsako leto predčasne upokojitve. Novost je v tem, da je zmanjšanje le začasno in sicer dokler zavarovanec ne izpolni določenega števila let (65 oz. 50 let) — tudi tedaj bo pokojnina le 75°/o — ne glede na pokojninsko osnovo. Pri odmeri starostne pokojnine se predvideva novost,, ki pa jo bo predvidoma možno izpeljati šele v obdobju 1986/90. Gre za naslednje: pokojnina se odmeri v odstotku, odvisnem od pokojninske dobe. Vzame se povprečje mesečnih OD v 10-ih zaporednih najugodnejših letih (vendar le od leta 1966 dalje). Ti dohodki se zaradi gibanja povečanih OD valorizirajo in sicer tako, da se OD, ki jih je zavarovanec dosegel v prejšnjih letih zavarovanja preračunajo na vrednost OD iz predzadnjega leta desetletnega obdobja, ki se vzame kot najugodnejše. Po novem naj bi se valorizirali dohodki na vrednost OD zadnjega leta dela. Kot že rečeno, je ta novost še načelne narave in se bo do novega srednjeročnega obdobja obračunavala po starem. Nova je pravica do ponovne odmere pokojnine, upoštevajoč minulo delo. Zajamčena pokojnina zavarovancev s pokojninsko dobo 40 z. 35 let in delovnih invalidov (invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) ne more biti nižja od 55% povprečnega nominalnega OD v SRS za preteklo leto. Najnižja oz. minimalna pokojnina se zagotovi delavcem, ki so uve-1 ja vili pokojnino s krajšo delovno dobo od polne. Odmeri se v višini najmanj 64,70% od povprečnega nominalnega OD v SRS. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina zniža za 1,5% za vsako leto predčasne upokojitve (varianta 2%). Novi zvezni zakon uvaja tudi obvezno valorizacijo med letom in hkrati izplačilo razlike v začetku koledarskega leta med pokojnino, ki pripada upokojencem po dokončni uskladitvi in pokojnino, ki jo je prejel v preteklem letu za vse leto nazaj. To zahteva velika dodatna sred- stva, zato je rok za uveljavitev tega načela 31. 12. 1986. Glede oblikovanja pokojninske osnove so predlagane naslednje rešitve: — v pokojninsko osnovo naj se poleg OD vštevajo tudi vsa nadomestila OD, — pod določenimi pogoji se v pokojninsko osnovo všteje tudi OD, ki ga je zavarvanec dosegel takrat, ko je bil dolžan delati čez poln delovni čas, — določen bo način preračuna OD, če je bil ta dosežen v delovnem času, krajšem ali daljšem od polnega časa, — določeno bo oblikovanje pokojninske osnove za zavarovanca, ki ne dosegajo OD, — kontrolirane bodo določbe o najnižji in najvišji pokojnini, — določena bo lestvica za odmero starostne pokojnine, — določena bo lestvica zmanjšanja pokojnine zaradi uveljavitve pravice do predčasne pokojnine, odvisno od sprejetega odstotka znižanja za vsako leto predčasne upokojitve. Preostala delovna zmožnost Prva novost pri tem je širša definicija pojma invalidnosti. Invalidnost se ne ocenjuje kot doslej samo na dela in naloge, ki jih je delavec opravljal neposredno pred nastopom invalidnosti, temveč glede na dela v TOZD, ki jih tudi naprej lahko opravlja glede na svojo strokovno izobrazbo oz. usposobljenost. To daje širše možnosti razporejanja delavcev in vključevanje delovnih invalidov v normalno življenjsko in delovno okolje. Odpravlja tudi večji del dosedanje III. stopnje invalidnosti. Druga sistemska novost je ureditev prenosa varstva invalidnosti na podlagi preostale delovne zmožnosti v OZD. To pomeni, da je zagotoviti uresničevanje pravic delovnim invalidom v združenem delu, tam, kjer invalidizaoija nastaja. Temeljni cilj tega določila je zagotovitev uspešnejšega varstva pri delu. Invalidska pokojnina Pravico do invalidske pokojnine bodo delavci tudi v bodoče uveljavljali v skupnosti. Pri pogojih za pri-dobitev pravice do invalidske pokojnine so še naprej ohranjene razlike glede na vzrok nastanka invalidnosti. Ce je vzrok poškodba na delu ali poklicna bolezen, pridobitev pravice do invalidske pokojnine ni vezana na izpolnitev določene pokojninske dobe. Dolžnost OZD je tudi prazpore-janje delavcev, pri katerih nastopa neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Denarno nadomestilo za telesno okvaro — invalidnina Zavarovanec dobi pravico do invalidnine pod enakimi pogoji kot so pri invalidski pokojnini. Denarno nadomestilo za telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu ali poklicni bolezni, se glede na odstotek telesne okvare pridobi pod ugodnejšimi pogoji, kot če je telesna okvara posledica izven dela ali bolezni. Družinska pokojnina Razširja se krog zavarovanih družinskih članov na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal. Pravico do družinske pokojnine pridobi tudi, kdor je z zavarovancem žvel v življenjski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko. Glede starosti se predlaga izna-čenje na 50 let, tako za vdovo kot za vdovca (vdove prej 45 let, vdovci 60 let kot pogoj za pridobitev družinske pokojnine). Najnižji nivo družinske pokojnine je 40% pokojninske osnove umrlega zavrovanca, če pokojnino uživajo trije ali več družinskih članov. Pridobitev in uveljavljanje pravic borcev NOV Novosti: — borec se lahko opredeli za to, da uveljavi pravico do starostne pokojnine po splošnih pogojih, s tem, da se mu obdobja posebne dobe ne računajo v pokojninsko osnovo, — namesto zadnjih 5 let se lahko za osnovo odmeri katerokoli 5-letno obdobje, — v zavarovalno dobo se šteje čas delovnega razmerja glede na njegovo dolžino, Predstavljamo vam... Vsaka delavka in vsak delavec v naši tovarni je prav gotovo radoveden, kaj se dogaja v posameznih službah. Zato vas gotovo zanima tudi kakšno je .delo v konstrukcijski službi. V Toisami naša služba nikoli ni bila preveč cenjena, zato je še danes preskromno zasedena, saj smo zaenkrat samo trije delavci. To pa za današnje stabilizacijske čase ni najbolj vzpodbudno, vendar pa vse kaže, da se tega še premalo zavedamo. Na vsakem sestanku znamo povedati, da moramo proizvodnjo povečati z lastnimi silami, da moramo stroje izdelati doma, da pa bi v to smer napravili korenite organizacijske spremembe, pravzaprav še ne čutimo stvarnih potreb. Naše delo je že po svoji zasnovi ustvarjalno delo. Tudi kadar gre samo za rekonstrukcijo določenega stroja, ni vedno lahko. Izmišljati si moraš strojne dele in jih tako povezati med seboj, da bo stroj pravilno izdeloval — čas prekvalifikacije se všteva v zavarovalno dobo dodatno še obolelim za paraplegijo, cerebralno in otroško parallizo, — v zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ko je bila oseba zavarovanec kot združeni in individualni kmet, — zavarovanec lahko uveljavlja pravice v skupnosti, kjer je dopolnil pretežni del zavarovalne dobe, ni nujno, da v skupnosti, kjer je bil nazadnje zavarovan, — pokojnine in druge dajatve se odslej odmerjajo v mesečnih zneskih za nazaj. Lubinič M. predvideni izdelek. Seveda je najtežje, kadar želiš izdelati popolnoma nov stroj. V rokah moraš najprej imeti dokončan izdelek, potem pa premisliti po kakšnih postopkih naj bi stroj proizvajal tak izdelek. Ko si sestavo ali zamisel stroja že zarisal im začel detajlirati, to je zarisati posamezne dele stroja, pogosto ugotoviš, da se določenega dela ne da izdelati in še tako dobra zamisel pade v vodo ter je vse treba začeti znova, kar je seveda zelo utrudljivo, še posebno, če se to večkrat ponovi. Tudi kadar kakšen del stroja samo popraviš, moraš na ta račun popraviti celo vrsto delov, če ne celo cel stroj in ravno pri takem popravljanju pogosto kaj pozabiš in tako včasih nastajajo napake. Zato se praviloma izdeluje najprej prototip, da se odpravijo risarske in tehnološke napake, potem se šele dela stroj. Ko konstruiraš posamezne dele stroja, moraš tudi Konstrukcijska služba predvideti iz kakšnega materiala naj se izdela in kako kvalitetno naj se obdela. Da se izognemo še večjim napakam, morajo biti deli zrisani v določenem merilu, to je lahko v naravni velikosti, pomanjšano ali pa povečano. Ce želimo, da so risbe kvalitetne, jih izdelamo v tušu na Pavs papir, s katerega se dajo napraviti zelo kvalitetne kopije za delavnico. V splošnem je naše delo zelo zanimivo, še posebno, kadar se posreči najti dobro rešitev. Seveda se takšna rešitev potrdi šele, ko je stroj v proizvodnji. Ta proces pa gre pri nas prepočasi. Kot sem že Preje omenil, smo že za izdelavo načrtov slabo organizirani, še slabše in počasneje pa gre izdelava strojev, kar ni vzpodbudno za naš elan. Vsemu trudu navkljub dobi človek občutek, da nas vodijo sile, ki namerno zavirajo celoten naš razvoj. Ne zavedamo se, da je za konstrukcijo kot tudi za izdelavo strojev potrebna dolgotrajna vzgoja kadrov ob delu. To bi bilo nekaj o našem delu v konstrukcijski službi, o težavah, ki jih imamo in naših željah. Če nas boste podprli v naših prizadevanjih bomo lažje in preje rešili premnoge težave v proizvodnji. S sej samoupravnih organov 1. Nakup osnovnih sredstev — odobrijo se sredstva za nakup 2 kom polagalcev lepilnega traku Vario v vrednosti 25.373,70 din; — odobrijo se sredstva za nakup 2 računalnikov za oddelek mikalni-ce v vrednosti 40.000.— din; — odobrijo se sredstva za izdelavo projekta za ureditev brusilnice v mikalnici v vrednosti 57.750.— din. 2. Inovatorstvo — Komisija za inventivno dejavnost je na podlagi sklepov strokovne komisije sprejela Sklep, da se realizira inventivni predlog št. 92. Kot prvo je treba izdelati izravnal-nik za oblikovanje enakomernega jedra higienskih izdelkov. V ta namen se odobrijo sredstva v višini 100.000 din za izdelavo omenjenega izravnalnika. — Izplača se nagrada v enkrat- nem znesku 200.— din za predlog št. 95 — zaščita novega izdelka ro-lane vate, avtorja Franca Rožiča, kot dobra ideja. — Izplača se nagrada v enkratnem znesku 200,— din za predlog št. 96 — zvijanje virel-ten ovojev, avtorja Franca Rožiča in Ivana Cerarja, kot dobra ideja. — Izplača se nagrada v enkratnem znesku 200.— din za predlog št. 94 — izravnalnik za oblikovanje enakomernega jedra higienskih izdelkov brez zgoščevalca, avtorja Franca Rožica, kot dobra ideja. 3. Ostali sklepi: — Do naslednje seje delavskega sveta DSSS služba za organizacijo in nagrajevanje ponovno pretehta in preanalizira ter pripravi ustrezen predlog, v okviru katerega sektorja oz. službe naj se dela in naloge popravljanje palet formira, da bi bila ta dela kar najbolj učinkovito opravljena. — Delavski svet TOZD Saniteta predlaga delavskemu svetu DSSS, da ugotovi pravilnost razporeditve dopusta po kriteriju zaithevnost dela (člen 75, točka al/c) glede na sprejeti pravilnik. Samoupravno sporazumevanje — Sprejme se Aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev med Tovarno mavca Radika Debar in Tosamo, s katerim se podaljšujejo roki plačil za investicijo povečanja zmogljivosti proizvodnje mavca. Ta sprememba Aneksa za DO Tosama ne pomeni nikakršnih sprememb obveznosti. Interni akti Sprejmeta se: a) Pravilnik o sprejemanju in gibanju tujcev v DO b) Pravilnik o tajnih podatkih in o obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje v predloženem besedilu. — Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD, ki ureja področje povračila stroškov za prevoz na delo in sicer: — delavci, ki imajo kraj stalnega ali začasnega bivališča oddaljen do 4 lem od DO imajo pravico do nadomestila stroškov za prevoz na delo v višini 382,00 din; — delavci, ki imajo kraj stalnega ali začasnega bivališča oddaljen od 4 do 8 lem od DO imajo pravico do nadomestila stroškov za prevoz na delo v višini 554,00 din; — delavci, ki imajo kraj stalnega ali začasnega bivališča oddaljen od 8 do 12 km od DO imajo pravico do nadomestila stroškov za prevoz na delo v višini 726,00 din; — delavci, ki imajo kraj stalnega ali začasnega bivališča oddaljen nad 12 km od DO imajo pravico do nadomestila stroškov za prevoz na delo v višini 897,00 din. Nadomestilo stroškov za prevoz na delo v omenjenih zneskih pripada delavcem za prihod na delo vseh 23 delovnih dni. Za dneve odsotnosti (dopust, bolniška in druge oblike odsotnosti z dela) pa delavec ni upravičen do tega nadomestila. Spremembe veljajo s 1. 2. 1983 dalje, s tem, da se povrne razlika stroškov za mesec februar. Javna licitacija Razpiše se javna licitacija in odproda najboljšemu ponudniku naslednja osnovna sredstva: a) računalnik Philips, izklicna cena 200.000,— din b) telefonska centrala, izklicna cena 350.000.— din. črta za leto 1983 skupaj s prilogo Programi dela DSSS. Predlog II. dela gospodarskega načrta upošteva vse do začetka marca znane planske parametre. Investicijske zadeve — Odobrijo se sredstva za nakup specialnega šivalnega stroja in naprave za plisiranje z oznakami: PFAFF 5642-840/02-5/01 BS x 6,4 N in naprava EAG 402-01 v skupnem znesku 12.822 DM je 388.845,10 din. — Odobrijo se sredstva za izdelavo avtomatske linije za izdelavo zaščitnih mask v višini 237.000,00 din. Ostali sklepi — Ribiški družini Bistrica se zaradi onesnaženja in za stroške obnovitve rib v reki Kamniška Bistrica nameni 67.000.— din za leto 1982. — Stanovanjsko pravico do enoinpolsobnega stanovanja v Domžalah dobita tov. KOS Marjan in Tončka. — Prevzame se pokroviteljstvo nad občinskim šolskim tekmovanjem o poznavanju cestno-promet-nih predpisov. — Razpišejo se denarna sredstva za novogradnjo in nakupe stanovanj. Korošec Nada Mežnar Silva Prvomajsko srečanje bo! Imenuje se odbor za organiziranje proslave ob 60-letnici obstoja Tosame v sestavi: Edvard Peternel — predsednik Dušan Borštnar — namestnik predsednika Franc Arnuš — skupni delavski svet Marjan Hafner — OOZK DSSS Marta Drčar — OOZK TOZD Saniteta Ivanka Ogorevc — KOOZS Marjan Poznič — OOZSMS Franc Anžin — splošno-kadrovski sektor Zaradi širine dela pri pripravi proslave ob 60-letnice Tosame se imenovani odbor pooblašča, da lahko za delo na posameznem področju dela imenuje delovne skupine. Spremembe cen v obratu družbene prehrane — Potrdi se sprememba cen prodaje toplih obrokov malic za zunanje uporalbnike (monterje, komercialne predstavnike in druge), ki si v času dela v naši DO poslužujejo prehrane in sicer za 35 °/o. Predlog novih cen: pove- čanje — enolončnice in brezmesne tople malice 48.— 13.— — sestavljene mesne jedi s prikuhami, prilogami in solate 61.— 16.— — kvalitetnejše sestavljene tople malice (večji mesni normativ) 75.— 20.— — Potrdi se sprememba vrednosti bona za nadurno delo in obračun prehrane za komercialne predstavnike s sedanjih 38,40 din na 43,00 din. Obe spremembi veljata s 14. 3. 1983. Gospodarski načrt za leto 1983 Lani je bilo luštno! Vsaj tako nas večina zatrjuje. In ker smo že rekli, da bodo ta Tosamovska prvomajska srečanja tradicionalna se bomo letos spet dobili. Na istem kraju, seveda. Studenec, 1. maja (nedelja) ob 10. uri. Takrat bo pričetek. Vabljeni vsi! Za letos smo se odločili, da bodo bone dobili poleg delavcev in upokojencev Tosame tudi naši fantje, ki so na služenju vojaškega roka — če bodo prišli na srečanje in pa naši štipendisti. Pravila so enaka kot lani. Vsak dobi kupon za hrano in pijačo Ob vhodu na »prizorišče« in sicer le vsak zase. Obiskovalci, ki niso člani Tosaminega kolektiva, bodo lahko kupili več vrst jedače in pijače pri paviljonih in sicer po zmernih cenah. Za ples in dobro voljo bo, brez skrbi, poskrbljeno! Čaka vas tudi presenečenje! Upamo lahko le, da nam bo vreme bolj naklonjeno kot lani. O vsem, kar se srečanja tiče, vas bomo podrobneje obveščali preko plakatov na oglasni deski. In še) nekaj: Vsi, ki želite sodelovati in pomagati pri pripravah, javite se članom odbora za pripravo srečanja! Dobrodošli boste! Javite se lahko pri: — za TOZD Saniteta: Ogorevc Ivanka, Drčar Marta, Merkužič Marjan, Poznič Marjan — za TOZD Filtri: Zupančič Miran — za DSSS: Borštnar Dušan, Hafner Marjan, Svetlin Janez, Belci-jan Bernarda, Štrukelj Marjan. Na svidenje 1. maja ob 10. uri! — V 15-dnevno javno razpravo se daje II. del Gospodarskega na- Upoko jitve ^>red kratkim se je upokojila ARNUŠ ROZI. Rano mladost je preživela na Štajerskem, blizu Ptuja, v številni družini. Pri hiši je bilo 8 otrok in ni jim kazalo drugega, kot čimprej od doma s trebuhom za kruhom. .. "V Ljubljano sem prišla z 19. leti, zaposlila sem se kot gospodinjska pomočnica pri neki družini. Po oobrem letu sem zbolela in odšla v rPtnišnico, kjer sem spoznala Kepic tetko, našo bivšo sodelavko. Pove-ala je, da v Vati rabijo delavke mi priporočila, naj se prijavim, z-a to sem ji še danes hvaležna. Res sem potem leta 1949 dobila službo. e od vsega začetka sem delala v Pripravljalnici, kjer mi je bilo zelo sec. Dalj časa sem na stroju delala ama, tako da sem se na delo nave-aia in sem bila kar ljubosumna, če druga delavka prevzela . Ves čas sem rada delala v tovar-?}• Povedati moram, da smo včasih 'h bolj zagnani, imeli več spoštovanja do predpostavljenih in do oružbene lastnine. Menim tudi, da podo še prišil časi, ko bo tudi mlaj-sp generacija morala biti malo bolj disciplinirana.« Rozi v življenju ni bilo z rožicami postlano. Dolgo časa je z dru-Zln° .živela pri tujih ljudeh, v "Le se spomnim tistih dni, se čudim, kako sem zmogla. Stanovali srno v prvem nadstropju, kamor je 'to treba znositi vso vodo, kjer sem prala na roke za vse svoje štiri otroke. Vendar, ko si mlad, ti nič h' Pretežko. Pred 11. leti sem s štirimi otroki ostala sama, ker je mož umrl. Ni 'to lahko. Mož je bil star komaj .let, pokojnina po njem je bila htajhna. Pa smo se vseeno pretolkli, ^uaj sta doma še sin in hči. Hči etos končuje pedagoško akademijo, sin pa se bo izučil za orodjarja. Težko že čakam, da bo skrbi s šolo že enkrat konec.« Kaj pa bo Rozi počela zdaj, ko je upokojena? »Ah,« se zasmeje, »dela pa nikoli ne zmanjka. Dolgčas mi ne bo!« Te dni se je invalidsko upokojila NOVAK LADISLAVA iz mikai-nice. V mladih letih je živela pri starših v Zalogu pod Trojico. Zaposlila se je v decembru 1950 v Induplati. Tam je delala tri leta, nakar se je poročila in zaradi otrok nekaj let ostala doma. Ponovno se je zaposlila leta 1959 v Tosami. Iz Zaloga se je medtem že preselila v Studo, v Mačkovcih pa sta z možem zgradila hišo. »Ko sem se zaposlila v Tovarni sanitetnega materiala, sem bila zelo vesela. Delo mi je zelo odgovarjalo, ker je tipično žensko. Začela sem v konfekciji pri 25 kg balah in sterilni gazi. Leta 1965 sem odšla v mikalnico k cik-cak vati. Tam sem ostala vse do leta 1979, ko zaradi bolezni dela nisem več zmogla. Nazadnje sem pakirala vložke. Moram reči, da mi je v Tosami ves čas bilo všeč, čez nobeno stvar se ne morem pritoževati. Se bi rada ostala, pa mi bolezen to onemogoča. Zadnje leto sem namreč ves čas bila na bolniški.« Z 48-imi leti Ladislava odhaja v pokoj. Kaj bo počela doma, še ne ve natanko. Težkega dela ne zmore, ker jo je v levo stran zadela kap, poveselila pa se bo rada s svojimi vnuki, pa tudi za branje si bo vzela več časa. Obema upokojenkama hvala za njun prispevek k razvoju naše delovne organizacije, ob slovesu pa jima želimo še veliko zadovoljstva in zdravja. L. M. Sindikalne vesti Glede na razpravo o osnutku Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva so imeli delegati naslednje ipripombe in predloge: — ne strinjamo se z različnimi procenti nadomestila, saj to pomeni dodatno delo; predlagamo, naj se za izračun vzame povprečni procent od predlaganih v 24. členu. Poleg tega ni jasno, ali se za celotno odsotnost obračunava od dneva do dneva različno ali se za celotno odsotnost obračunava enotno po odgovarjajočem procentu; — participacija naj se ipoveča le v skrajnem slučaju, saj je že po zadnjem povečanju le-ta precej visoka. Predlagamo, naj se raje poveča prispevna stopnja; — ne strinjamo se s podvojitvami participacije za poškodbe zunaj dela ali njenih posledic, saj ne vidimo razloga, da bi participacija bila višja. Menimo, da omenjenih poškodb (npr. prometna nesreča, zlomi itd.) ne moremo primerjati s poškodbami zaradi vinjenosti. Večina poškodb nastane zunaj dela, za kakšne primere torej velja člen 45? — kakšni bodo kriteriji za olajšave pri plačilu participacije — pred- lagamo, da se pri oprostitvah glede na gmotni položaj upošteva število družinskih članov; — kaj se zgodi v primeru, če se izkaže, da je bil specialistični pregled potreben? S 27. marcem ipreidamo na evropski poletni čas in s tem premaknemo čas za 1 uro naprej kar je že sprejeto z zveznim zakonom. Na nivoju republike pa se pripravlja družbeni dogovor, s katerim naj bi vse delovne organizacije premaknile delavni čas na 7. uro. Iz razprave je bilo razvidno, da za spremembo delovnega časa na 7. uro s 27. marcem ni pripomb, za jesenski delovni čas pa se je treba preko poletja še dogovoriti, želja pa je, da ostanemo tako kot je. KOOZS predlaga SDS, da se za občinsko počitniško skupnost s strani Tosame imenujeta dva delegata in sicer: — Marjana Repac — Anka Limoni Imenuje se odbor za organiziranje in pripravo 1. majskega srečanja v isti sestavi kot lani. V komisijo za odlikovanja se s strani KOOZS imenuje Marjana Merkužiča. Delavci, ki predčasno odhajajo z dela (2-5 minut) zaradi slabših prometnih zvez z javnimi prevoznimi sredstvi, morajo manjkajoči čas nadoknaditi. To pravilo velja za vse delavce delovne organizacije. S. M. Vrh neuvrščenih Že sedmič &o se zbrali v New Delhiju najvišji predstavniki svetovnega gibanja, ki se je krepko uveljavilo na svetovnem političnem odru in si zagotovilo ugledno in vplivno vlogo v mednarodnem političnem dogajanju. Veliko je bilo govora o tem pomembnem zborovanju in njegovem pomenu in tudi ugibanj in pričakovanj. Ni dvoma, da je neuvrščeni vrh posegel v vsa temeljna vprašanja, ki tarejo današnji neuvrščeni svet in zilasti na gospodarskem področju povzročajo zaskrbljenost. Zato so cilji gibanja — zagotovitev svetovnega miru in nacionalne varnosti držav, boj proti kolonializmu, neokolonializmu itd. skratka proti vsem oblikam dominacije na mednarodnem političnem in gospodarskem področju, kjer so zlasti pomembne odprave neenakopravnosti v mednarodnih ekonomskih odnosih, pospešitev gospodarskega razvoja in polna ekonomska in družbena emancipacija neuvrščenih držav. In najpomembnejši cilj: temeljita demokratizacija mednarodnih odnosov, usmerjena k uresničitvi nujnih pogojev, da bi dosegli enakopravno in vzajemno koristno mednarodno sodelovanje vseh subjektov mednarodnih odnosov brez kakršnekoli diskriminacije. Osvobodilna fronta - O F CK KPS je 27. aprila 1941 ustanovila OF. Zaradi njene organizacijske mreže in vsebine se je naglo širila ter se že v jeseni 1941 preimenovala v Slovenski narodni osvobodilni odbor, ki je izdal tudi prva zakonita določila, obvezna za ves slovenski narod. Najvažnejši so bili terenski odbori, ki so se razvili v prave organe oblasti, zato so na osvobojenem ozemlju lahko takoj prevzeli vso dejansko oblast. Ljudje so volili nove odbore, ki so jih imenovali NOO. Po kapitulaciji so bile v Kočevju razpisane volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda. Izvoljen je bil 120-članski plenum OF kot naj višji organ slovenske ljudske oblasti. Kočevski zbor je izvolil tudi slovensko delegacijo v AVNOJ. Kasneje se je sestal v Kočevju izvoljeni slovenski narodnoosvobodilni odbor na svoje prvo zasedanje. Tod se je pomnožen z nekaterimi člani preimenoval v SNOS (sloven- ski narodni osvobodilni svet) in se razglasil za prvo slovensko narodno skupščino. Postavljeni so bili tudi odseki, ki so kot sedanji sekretariati izvršnega sveta republike opravljali vse potrebne posle prve slovenske vlade. Tako so bili odseki za gospodarstvo, za notranje zadeve, za prosveto, za finance, za obnovo poru- V vasici nad Zagorjem je bil na sklep vsedržavne konference 17. aprila 1937 ustanovni kongres komunistične partije Slovenije. Vse priprave na kongres je vodil tovariš Edvard Kardelj. Potekal je ravno v času ko je val imperialističnega fašizma že ogrožati mir v svetu slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Domača buržoazija se je ta čas že pripravljala na sodelovanje z novim gospodarjem, ki bo zavladal svetu. Hkrati so vse bolj zaostrili teror, ne samo proti partiji, ampak proti sleherni akciji, ki je nameravala organizirati obrambo slovenskega naroda pred naraščajočim pritiskom. Tako so si hoteli vrhovi slovenske buržoazije že vnaprej zagotoviti naklonjenost za njene razredne in lastniške interese. MALO ZA SALO — MALO ZA RES Gripa v družini Ko je gripa na pohodu, se zdravljenje te bolezni v družinskem krogu odvija zelo različno. Ko obležijo otroci, kar z veseljem za nekaj dni opustijo šolo. Dovolijo, da jim mamica prinaša obed na pladnju v posteljo. Seveda si lahko ogledajo nekaj televizijskih oddaj več, kot v običajnih dneh. Ko zbolijo očetje, povzročijo veliko več hrupa kot otroci. Bolj so razdražljivi in ne prenesejo otroškega živžava. Čaji z vitaminom C morajo biti vedno pri roki. V predalu iščejo svoj najtoplejši pulover in ne dovolijo prepogostega odpiranja vrat. Branje časopisa jim ne gre od rok, zato si rajši z njim pokrijejo obraz in zaprejo oči. Toda za gripo zbolijo tudi matere. Prva stvar, ki jo velja omeniti je, da se mame na prve znake vročine drugače odzivajo kot ostali družinski člani. Ne vtaknejo si takoj toplomera pod pazduho, temveč tiho smuknejo k omarici z zdravili in si vzamejo tabletko. Za trenutek posedijo na robu kopalne kadi in pomislijo: »Kako nepravi čas, če bom zbolela.« Preplavijo jo prijetni spomini na otroštvo; topla šenih vasi in cest, za zdravstvo, za informacije in propagando. Obstajali so tudi razni odbori in komisije. Od komisij je bila najpomembnejša komisija za ugotavljanje zločincev okupatorjev in njihovih pomagačev ter komisija za upravo narodne imovine. Tradicije OF nadaljuje SZDL. Namen kongresa ni bil, da bi uvajal kakšne načelne spremembe glede na razredno in nacionalno vlogo KPS, kajti ta ni bila ustanovljena šele leta 1937, ampak je ob ustanovnem kongresu že imela za seboj dve desetletji hudih bojev, uspehov in porazov, pa tudi odločnih revolucionarnih odločitev ter idejnih in političnih vzponov. Na tem kongresu je bil sprejet manifest, katerega vsebina temelji na idejni in revolucionarni Vlogi slovenske partije. Izvoljen je bil tudi centralni komite, prvi v zgodovini slovenskega revolucionarnega pohoda in boja. V komiteju že zasledimo imena še danes znanih komunistov, ki so tudi vsa naslednja obdobja posvetili razvoju našega sistema. To so bili: Franc Leskošek, Edvard Kardelj, Miha Marinko itd. postelja, čaša sirupa, grmada knjig ob postelji... Sicer pa, ali ima sedaj kakšen razlog, da se ne bi ulegla, ko je sredi popoldneva. Stanovanje ni razmetano, družina je že pojedla, otroci se igrajo. Zares ni nobenega razloga, da se ne bi ulegla. Boleče noge razpotegne po svežih rjuhah in oči, ki so že nekoliko skelele, se počasi z užitkom zapro. Zaspala je — sredi dneva. Takrat se s treskom odpro vrata in najstarejši otrok zakriči: »Mami, mami, kje si?« Ko pogleda v spalnico, se ne more načuditi, kaj dela mami v postelji. Najmlajšega že zaskrbi, če bo kaj večerje, če bodo sploh kaj jedli, ker mamica leži. Zato stopi v akcijo oče in pove samozavestno: »Ostani v postelji, bodi brez skrbi, otroci in jaz bomo opravili vse. Skuhaj si čaj z vitaminom C in ga čim večkrat pij.« V sobi je zopet tišina. In praznina. Prijetna utrujenost jo zapusti. Cisto tiho leži in lovi glasove družine. Sliši se očetov glas, ki ukazuje naj mu prinesejo metlo in hihitanje otrok, ko jim iz rok leti posoda. Ko je vse tiho, ve da so pri večerji in da so nanjo čisto pozabili. Čuti se zapuščeno in nepomembno. Ustanovni kongres KPS — Čebine 17. 4.1937 In drugi dan se zgodi medicinski čudež. Ko za poizkus stopi na noge odkrije v svoje veliko veselje, na se dobro počuti. Vsi v družini s® oddahnejo in rečejo, da je že skrajni čas, da je tudi mama pre-n>agala gripo in bo zopet vse v najlepšem redu. ZAHVALE Sindiklni organizaciji se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobila v času svoje bolezni. Penezič Marija Ob izgubi drage mame se vsem sodelavkam oddelka konfekcije, prav leto zahvaljujem za denarno pomoč m izraze sožalja. Lepa hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. . Lnako prav lepa hvala tudi sindikalni organizaciji z denarno pomoč. Zupan Mihaela Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice Prisrčno zahvaljujem za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo vse z>vljenje. Florjančič Rafaela Predstavnikom sindikata, ki so Pie v času moje dolgotrajne bolezni obiskovali in izkazovali pozornost z denarno pomočjo, se najtopleje zavarujem. Rožič Ančka Ob smrti najinega dragega očeta ANTONA LENČKA, se vsem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča >n sanitetne konfekcije prisrčno za-valjujeva za cvetje, izraze sožalja ler vsem, ki ste bili prisotni na pogrebu. Iskrena hvala tudi sindikal-ni organizaciji za prejeti denar. Lenček Stane dn Prašnikar Marija Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikal-bme zahvaljujem za prelepo darilo, m mi bo v trajen spomin. Obenem se zahvaljujem tudi kolektivu Tosame za knjižno darilo, vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Ladi Novak Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 4. do 11. 5. 1983 TOZD SANITETA Mikalnica 8. 5. Adamič Lidija, 22. 4. Gregorin Milena, 26. 4. Kerč Alma, 24. 4. Kovič Terezija, 10. 5. Kovič Marija, 17. 4. Kovič Elizabeta, 12. 4. Klemenc Dragica, 26. 4. Merkužič Stane, 25. 4. Novak Slavka, 2. 5. Pe-stotnik Janko, 3. 5. Poharič Monika, 8. 5. Rems Ivanka, 23 .4. Smolnikar Ivana, 7. 5. Stupica Jožefa, Otroška konfekcija 25. 4. Gomboc Darinka, 9. 5. Jančar Ivanka, 23. 4. Križman Nada, 28. 4. Križnik Ivanka, 18. 4. Milič Ivanka, 25. 4. Urbanija Pavla, 16. 4. Vrečar Vera, 18. 4. Žeballc Antonija, 6. 5. Prašnikar Stanislava, 13. 4. Lenček Stanislav, Sanitetna konfekcija 1. 5. Bizjak Marija, 12. 4. Gabrič Marija, 24. 4. Gregorin Danica, 10. 5. Grošelj Angelca, 2. 5. Hribar Marija, 29. 4. Hrovat Marija, 28. 4. Keršič Ema, 26. 4. Miklič Monika, 17. 4. Peterc Cveta, 6. 5. Poznič Francka, 4. 5. Šelja Ljubica, 18. 4. Tepež Angelca, Tkalnica ovojev 26. 4. Belcijan Pavla, 1. 5. Burja Dragica, 16. 4. Gandč Ani, 15. 4. Go-tar Helena, 6. 5. Klopčič Ivanka, 16. 4. Kočar Angelica, 23. 4. Sajevic Helena, 6. 5. Svetlin Ivanka, 1. 5. Švigelj Ančka, Pripravljalnica 7. 5. Modlic Hiniko, 18. 4. Narobe Marija, Tkalnica širokih tkanin 1. 5. Barle Jožefa, 23. 4. Cerar Božidar, 3. 5. Cerar Ivanka, 3. 5 .Kovač Janez, 4. 5. Kovač Jakob, 18. 4. Lipovšek Marija, 16. 4. Pestotnik Ivan, 25. 4. Zankar Antonija, Belilnica 4. 5. Djuraševič Rajko, 28. 4. Klopčič Branko, Vlaknovinski oddelek 23. 4. Jere Miro, 22. 4. Klopčič Slavko, 29. 4. Merkužič Jožef, 24. 4. Rode Peregrin, Vodstvo sanitete 20. 4. Kurnik Dragica, 25. 4. Podpe-skar Jože, dipll. ing., TOZD FILTRI 16. 4. Kovač Dragica, 16. 4. Prašnikar Marija, 27. 4. Švare Sonja, 21. 4. Trlep Marija, SKUPNE SLUŽBE 9. 5. Brodar Ivanka, 8. 5. Grčar Stane, 1. 5. Keršič Jože, 9. 5. Marolt Franc, ing., 24. 4. Rožič Stane, 24. 4. Volčini Jelka, 14. 4. Podbrežnik Antonija, 28. 4. Drobne Ljuba, 9. 5. Rihter Breda, 7. 5. Vrenjak Milena, 18. 4. Repnik Marinka, 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Danica, 22. 4. Babnik Janez, oec., 1. 5. Ocepek Vinko, 6. 5. Lakič Radivoj, 2. 5. Mi-culinič Dušan, 13. 4. Blatnik Branislav, 10. 5. Kocjančič Franc, 27. 4. Brankovič Boris, 3. 5. Močnik Rajko, 30. 4. Sare Leona, PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO — KOS Anton — KS skladišče — ROŽIC Zdravko — PO — VEHOVEC Boris — TRS ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE — FLORJANČIČ Rafaela — upokojena — ARNUŠ Rozalija — upokojena — TERAN Anton — upokojen — KUHAR Danica — upokojena — ULCAKAR Francka — sporazumno RODILI SO SE: KOS Antoniji in Marjanu — sin ZABRET Vilmi — sin ERJAVEC Stanki — sin l OPRAVA POHIŠTVI PRITOK MORANE GORA NAD K08ARIM KARCINOM 1 DEL SRAJCE POVEZEK ŽITNIH STEBEL ŽENSKO IME VRSTA ŽITA DVOJICA Sl/ ' S [% ) ?5 SODNI POSMK RAZNAŠAl-ci POŠTE m* Kbon MROU KOCK v PLANICI A • PUGET PlERRE TEZA POSODE fsll ) VffilSS/Mt LOPE S EGIPČ. m GLAVNI Stevnik DEL KOPNE KI SESk m mor ir & PODZEMNI HODNIK KLICA DEL HIŠE GOSPODAH ITALIJ. OPERNI PEVEC srnico PRETEP VRSTA AVTOM POSODA LESEN OPORNIK AŠKERC RADIJ VfŽBA CfPKVfNl NAMESTO moum 1 :r VULKAN NAPILIM KAVČIČ STANE H CIRKUŠKI PROSTOR ELEMENT HOJE OSEBNI ZAIMEK POGOJNI VEZNIK rvcmsM KURT K KRPE SAMVfL JOHN