Verlag und Bchrlftleltung: Klagenfurt, Blemarckrlng: 18, Poetfach 116 / BwugapreW (im voraue aahlbar) monatllch RM 1 — fret Hau« (elnechUeBlloh RM «.90 1иЛвП*«*Лћг Abb*#teUung#a dar Zeitumg fUr 4»n nachfolgrendan Monat warden aur aohriftlicb tmd nur М« 36. de* laufenden VConate uigmomnm Nr. 4в. Krainbnrg, den 12. Innl 1943. 8. Jmhrgamg. ^apad na oborožeialno Ivornico Zopet 16 čolnov za izkrcanje uničenih - Podmornica se ubrani napada 8 letal Wehnmacht j« dne Oberkommando der 10. junija objavilo: Na Tchodni fronti j# včerajšnji dan pote-kei mimo. V ozadju srednjega frontnega odseka je bilo zaključeno nadaljnje podvzetje proti močnim boljševiškim tolpam. V nehodnem goednem svetu so bile ob sodelovanju ogrskih odredov m domačih sil krdela roparskih tolp uničena. 207 taborišč, Številna orožja in velike količine preekrbovalnega blaga #0 padle v naše roke. Lahke nemške pomorske bojne sile so ob kavkaški obali potopile dve sovražnikovi vocili X novimi pošiljkami s skupno 800 brt. Zračno orožje je ob vzhodni obali Azovskega morja zopet uničilo 16 čolnov ma iekrcanje, potopilo v Finskem morskem zalivu nek sovjetski predstražni čoln in zažgalo visoko na Severu neko sovražno prevozno ladjo. Odredi težkih nemških bojnih letal so ▼ noči na 10. junij izvršili združen napad na znamenitq^ sovjetsko oboroževalno tvomico v Jaroslavu ob zgornji Volgi. V prostranih napravah tvornice bo nastali požari na velikih površinah. Pri zračnih bojih nad Sredozemljem so nemški in italijanski lovci sestrelili 11 sovražnih letal. Na Atlantskem morju se je neka nemška podmornica v dveurnem boju uspešno ubranila ponovnih napadov od strani skupno osmih letal. Eno izmed, sovražnih letal je bilo sestreljeno, štiri druga so bila zadeta in so se obrnila nazaj. Podmornica je nadaljevala svoje operacije. oblaeti, da izobraeijo poljske iaatnlke za vohune za Sovjeteko xveeo v Angliji in USA, BO poskušale torej tudi v času korektnih odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko zvezo izobraziti vohune proti Nemčiji in jih vtihotapiti v Reich. PoljsM časliiibi so holelt bili IVemci Neodposiane prošnje na nemšlio veieposianištvo v Mosiivi Smolensk, 11. junija. V spisih smolenske GPU so našli številna pisma poljskih častnikov, ki so s* obrnili im taborišča Kozielsk na nemško veleposlaništvo v Moskvi s prošnjo, da jih priznajo za nemške rojake in jih prepeljejo v Nemčijo. Večina poljskih častnikov je pisala prošnje v poljskem jeziku, ker niso bili zmožni nemškega jezika. Že 4avno 80 »Mili usodo, kateri so bili zapi-#»ni in so imeli samo še eno upanje; da se postavijo pod nemško varstvo. Aktivni poljski polkovniki in majorji zagotavljajo v teh spisih, da so se bojevali neprostovoljno zoper Nemčijo in da naj se sedaj pozabi ta spor. Postali bi radi vredni člani nemške nsirodne skupnosti in zato prosijo, da se jih zato prizna za nemške rojake in izmenja. Glavna uprava za držav- Težlta razdejanja v Gorliiju Berlin, 11. junija. Tvornico »Molotov«, veliko boljševiško proizvodnjo oklopnjakov v Gorkiju, je nemško zračno orožje z uničujočim učinkom napadlo. Z daljnoizvidniki so sedaj napravili celo vrsto slik o učinkih т ciljih, ki so podale pregled, kako celično so pogodile odvržene bombe. V obširnih napravah tvornice, ki se razprostira na več ko štirih kvadratnih kilometrih, so bila povzročena tako znatna'razSejanja, da se mora računati z dolgo trajajočim, zelo, močnim znižanjem proizvodnje. Velika livarna, tvomica za izsekavanje In nekaj obsežnih skladišč gonilne snovi so popolnoma pogorele. V glavni elektrarni, v preakušališčih oklopnjakov, oddelku za gradnjo motorjev, strugami in livarni za pritikline so eksplozije težkih bomb tudi porazno opustošile. ^Baterije protiletalskega topništva so po-kotiti napade, niso pa v boju pre-ekutenih nemških posadk mogle ovirati, da ne bi točno zadeli ciljev. Pri vseh napadih eta, Lih sajno dve nemški zgubi. Uspešni napadi na gorkijsko tvornico • oklopnjakov »Molotov« pomenijo torej velik uspeh nemških bobnih letalcev, za katerega gre zasluga tako visoki izobrazbi posadk kakor kakovosti letalskcga^orodja. Ustrclitve v Tuneziji Rim, 11. junija. Vodilne nacionalistične osebnosti Tunezije, ki so opravljale najvažnejša mesta v upravi in gospodarstvu dežele, so bile, kot poroča italijanski radio, vse odstavljene po anglo-ameriških zasedbenih oblasteh s svojih položajev in zaprte. Del njih je bil, po zanesljivih poročilih, že po sumaričnem postopku ustreljen. no varnost v Smolensk)!, bivša Čeka, teh prošenj ni odposlala dalje, temveč jih je privzela k gpisom poljskih vojnih ujetnikov in opremila piema s pripombami, ki so povsem jasne. Tudi tukaj so poskušali, da prisilijo nekatere teh dozdevnih nemških rojakov za. agente proti Reichu, da jih nato uporabijo kot vohune v Nemčiji. To se je zgodilo že leta 1940. ob času dogovora o neneipadanju med Nemčijo in Sovjeteko zvezo. Ravno tako, kot so leta 1941. poskušale sovjetske 251. imetnik Eiđienlauba Berlin, 11. junija. Fiihrer je dne 7. junija podelil odlikovanje Eichenlaub zum Ritterkreuz dee Eisemen Kreužes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) Generalu der Infanterie Hansu pl. O b s t f e 1 d e r j u, poveljujočemu generalu nekega arm^nega zbora, kot 251. vojaku nemške oborožene sile. Štirje novi imetniki Ritterkreuza Berlin, 11. junija. Fiihrer je podelil Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški križec železnega križa) Oberfeldweblu Hein-richu O c h s u, Zugfiihrerju V" nekem oddelku oklopnjaških lovcev, Oberfeldweblu Georgu Straubeju, Zugfiihrerju v nekem oddelku oklopnjaških lovcev, Walter-ju R u d o 1 p h u, Zugfiihrerju v nekem gre-nadirskem polku, Oberjagru Josefu Kastnerju, Zugfiihrerju. v nekem lovskem polku. Nov imetnik Ritterkreuza Berlin, 11. junija. Fiihrer je podelil na predlog vrhovnega poveljnika zračnega orožja Reichsmarschalla Goringa Ritter-kwi% des Eisernen Kreuzes Oberleutnant^ Albrechtu, vodji skupine v nekem odredu razdiralnih letal. 141 soijelskih lelal nničenih četrta sovietska ofenziva ob kubanskem mostišču razbita Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. junija objavilo: Na vzhodni fronti #e včeraj nieo vrtili nobeni pomembni boji. Pri bojih ob kuban-Hkem mostišču, v katere so Sovjeti poslali 13 strelskih divizij, 3 etreleke brigade, 6 skupin oklopnjakov in močne sile letalcev, je imel sovražnik zelo težke zgube ljudi in materiala. Samo oklopnjakov je bilo 100 in letal 350 uničenih. Sile letalcev za boj iz bližine ao včeraj na vzhodni obali Azovskega morja potopile 47 sovjetskih čolnov za izkrcanje. V srednjem odseku vzhodne fronte smo sestrelili, ko so Sovjeti poskušali bombardirati naša letališča in oskrbovalna oporišča, 75 sovjetskih letal, od teh 11 samo po španskih lovskih letalcih. Vsega skupaj je sovražnik zgubil včeraj na Vzhodu 141 letal. 3 lastna letala pogrešamo. Težka nemška bojna letala so v noči na 9. junij bombardirala pristaniške naprave na alžirski obali. Kaj r u z u Ш e m o pod »m o o t i šč e mv. ? У poročilih Oberkommands der Wehrmacht pogosto beremo otnačlv T^mostiščcK. Kaj Je to? V vojaškem smislu se s tem -označuje utrdba, ki je zgrajena na proti sovraitni-ku obrnjenem koncu rečnega mosta za njegovo zaščito. Mostišče naj zadrii sovražni-ne prekorači mostu, pri tem pa dela prost prehod za lastne čete. Navada je tudi, da se označi kako mesto, goro, izpostavljeno važnc^ točko, od koder se lahko pod-vzamejo vojaške pperacije zoper sovražnika, z »mostiščem«. Ta mostišča so iz čisto vojaškega vidika posebno važna, ker je od njegove obrambe lahko odvisen usp^h, kakega celotnega podvzetja. (Atlantic-Michatz, M.) Zvoki iromb... in resničnost! Zopet enkrat močno trobijo v trombo agit/icije, banditi v gozdovih in poglavarji OF T Bvojih »krivaliSčih. Po zvokih te ree-glaSene trombe. »divja vojna furija vedno huje in se že bliža mejam nemškega Rei-cha. Nemška fronta na Vzhodu utrpi po junaški ruski armadi vedno mogočnejše udarce. Zavezniki nastopajo z novimi miH-jonakimi armadami in novimi orožji«. Že malodane dve leti trobijo to melodijo. Včasih menjajo glasovno vrsto, refren pa je vedno isti: »Premoč zaveznikov — prebujenje duha svobode!« Namen, za katerim gredo s temi zvoki svoje trombe, je že tako prozoren, da se pri tem troben-tanju niti ne more govoriti p, drzni nelogiki. Seveda zelo jezi človeka, če se prerokba zopet ne uresniči. Človek bi počasi ^laznel — saj to razumemo — če je oznanjal; »Zmagovita Rdeča armada prodira neprestano naprej in se že približuje vzhodno-pruski meji«, medtem ko vsak ve, da se je ob močni nemški obrambi z najbolj krvavimi žrtvami izjalovil z vsemi sredstvi po-skušani vdor v kotlino Donca in največje jedrišče rodovitne Ukrajine. B1 a m a ž a je vsekakor za človeka, če mora naenkrat spoznati, da je Sovjetska zveza od sv'ojih zimskih ofenziv hudo izčrpana ^ da so zgube topoumno zaletevših in še zale-tavajočih , se rdečih divizi;^ dvajset do tridesetkrat višje od onih nemških in ž njimi zvezanih armad, kaj takega pošteno priznati, bi bilo nemogoče. Saj bi potem ne mogli več ^držati lastnih ljudi na povodcu, predvsem bi po-tetfi tudi ne bilo med prebivalstvom nobenih takih butcev več, ki bi se dali noč za побјо oplenjati ali se po banditih zvabiti v gozdove. Zato zopet enkrat krepko trobijo v trombo agitacijske trobente in oznanjajo: »Zavezniki nastopajo z novimi milijonskimi armadami in novimi orožji.« Ena lai več ali manj, to jim je že vseeno. Upajo, da bodo s to lažjo — vsaj za kratko dobo — zopet zavili resnico, ki je tako strašno grenka in ki bi se predvsem maščevala nad onimi neumnimi verniki ali zlo^iotneži, ki je ne bi spoznali. Gnati se za fantomi, je več ko pogrešno. Mamilo »ljudske vstaje« ali tako zvane »pomoči zaveznikov: Velike Britanije, Amerike in Sovjetske Unije« je fantom, je zelo nevarna igra z ognjem. Kajti že star moder rek pravi: Lopov nalaže lopova. Amerika skubi Anglijo, Anglija poskuša Ameriko in svoj lastni narod slepit^ o svoji resnični »moči«, in obe skupaj gradita na pomoč Sovjetske zveze in se medsebojno nar-kotizirata s tem, da si vtepata v glavo, da je Sovjetska zveza nepremagljiva. V resnici pa izvirajo vsi ti manevri samo od tod, da se čutijo vse tri po. številnih zunanjih in notranjih težkočah prisiljene, naglo končati vojno. In ker so, v prvi vrsti Anglija, izredno v skrbfh zaradi invazije, ki bi bila v ta namen potrebna, poskušajo, dokler le količkaj morejo, zapreči v svojo blatno ci-zo neumneže in zaslepljence ali celo zlomi-selne, zločinske elemente in po njih zagnati krik. Iz trobente banditov doni potem naenkrat: Vojna furija se že bliža mejam Reicha«. Da, če bi mogli brez žrtev posku-šenega izkrcanja na strani Angležev in Amerikancev doseči cilj zgolj s »trobentami iz Jeriha«, takrat bi bilo mogoče, da bi , se »vojna furija« bližala mejam Reicha. Takega čudeža pa ni. Pač pa je dejstvo — neprijetna resnično# za vse naše sovražnike in njihovo lažnivo propagando — da je sijajni odpor nemške oborožene sile na Vzhodu dopustil sovražniku le delne uspehe v Vzhodni Ukrajini in da si poskuša v Severni Afriki sovražnik, ki je hotel »o božiču piti svoj čaj v Rimu«, ob Sicilski morski ožini pridobiti pot skozi Sredozemsko morje in dovršiti spono preko Dardanel. Toda tu stoji Oe v velikanskih Striui в, _ fttev. 4в. lARAWANKEN В O T 1! Sobota, 12. junija 1943. položajih, katerih izgradnjo Bta nam omogočila pridobitev časa in žilavi odpor v Severni Afriki. Združeno osno zračno orožje ima sedaj svoje moči skupaj zbrane in jih da čutiti nasprotniku т alžirskih, tunezij-»kih, tripolitanaikih, sirijskih in egipčanskih lukah. Sovražnikov nat>adalni teror nad Sicilijo in Južno Italijo te fronte nikdar ne bo omehčal, da bi bila zrela za naskok. Ivalcšne zgube bi se pripetile pri takšni invaziji, razbere potrt iz neuglajenih in tajnih številk zgub v Severni Afriki. Noben dan mu tukaj tudi ne mine brez ladijebdh zgub. Kako zaskrbljeni so Angleži zaradi teh ladijskih zgub, vemo le predobro. To je teto bolj razumljivo, če pomislimo, da prihaja »dobra polovica celotne prehrane za Anglijo preko morja, da pa pokrajine ■ prebitki nimajo prevoznega ladjevja. Avstralska volna in žito sta izostala, njun izvoe je, praktično prestal. SUčno je v vsej Južni Ameriki. Na Atlantskem morju pritiska čas in to tembolj, če se obrne pogled proti Vzhodni Aziji. Na Kitajskem krepko napreduje japonska ofenziva, ui^okl so se na čungkinško-kitajeki strani nevarno pomnožili. čungkinško-kltajakl nasprotnik Japonske je brez orožja, mnogo provinc strada, burmanska pot se noče odpreti. Prehranjevalni položaj Sovjeto^e zveze postaja znova nevaren, suha pomlad v teh pokrajinah na obeta dobre žetve, dovozi čez Severno morje in čez izžemani Iran zdaleka ne zadostujejo več.« Takale je prava situacija vseh sovražnikov Nemčije. Ali se naj potem čudimo, da se spričo takega položaja na angle&ko-ame-rikansko-boljševiški strani plašijo pogleda na trdnjavo in vojno bazo Evropo? Gotovo ne. Zgolj z lažnivimi gesli propagande se ne razbije ta trdnjava s svojim mogočnim atlantskim okopom. Naj si nihče krivo ne tolmači sigurnega miru, s katerim smo na tihem, toda ne manj vztrajno ustvarili tudi ob boku evropskega kontinenta nekaj ta- , kega, kar se da pravilno razložiti in označiti z izrazom >jiigovzhodni okop«. Za tem atlantskim in jugovzhodnim okopom stoji poleg Nemčije in Italije po zvezi z Osjo na življenje in smrt uso^a skupnost mladih narodov; Romunije, Ogrske, Slovaške, Bol- -garije. Hrvatske. Glavna linija Osi je trdna, »napenjanje koncentracije in energij je očitno«. Vtem ko prikazujejo trobente propagande OF in banditov gorenjskemu prebivalstvu v svoji več ko pretirani frazeologiji, da se > ošabni Nemški Reich že maje in ruši v svojih temeljih«, svare v Angliji in Ameriki pred za angleški in, amerikaneki narod nevarnim optimizmom. Medtem ko se po navedbah moskovskih pomagačev, banditov, Reich že zruši, piše vojaški urednik lista »New York Times«, Hanson W. Baldwin, da je Nemčija zelo močna in da stoji svet zopet pred poletjem velikih odločb. Anglija in Amerika torej sami stavita svoje pomagače — bandite ip njihovo OF — na laž in potrjujeta, da je resnično to, kar trdimo mi — Reich — o sebi in svojih zaveznikih. Potrjeno je s tem torej, da je resnica na naši etrani. In ta resnica bo tudi zmagala! A. M. Sovražni napad na Lampednzo odbit Nemška bolna letala so napadla sovražno letalsko oporišče v TonezIU Oberkommando der Webrmacbt je dne 8. junija objavilo: Na vzhodni fronti je potekel dan mirno. Zračno orožje je v pretekli noži učinkovito bombardiralo neko industrijsko tvomlco. Na vzhodnem delu Vzhodnega morja »o vozila vojne mornarice z obstreljevanjem zažgala nek eovjeteki oklopni topniški čoln. Sovražnik je včeraj poskušal z naglim napadom zavzeti otok Lampeduzo v Sredozemlju. Italijanska posadka je odbila napad, potopila nekaj čolnov za izkrcanje in uničila izkrcane sovražne čete. Brza nemška bojna letala so x dobrim uspehopi napadla neko #ovr#Ano letalsko oporišče v Tunezij!.. Japonska postala stalno močnelša Šanghaj, 11. junija. General Blarney, poveljnik ameriških čet v jugozapadnem Pacifiku, je izjavil ravnokar po vrnitvi iz inšpekcijskega poleta nad Sev. Avstralijo: »Japonci nam zastavljajo Se zelo težko nalogo. Njihova efektivna moč vzdolž vsega našega pooifiškega obrambnega loka severno od Avstralije stalno narašča. Avstralske in severnoameriške čete stoje sedaj pred dolgo in težko nalogo, če hočejo prepoditi sovražnike.« Plnlobrali groze s številkami proizvodnje Jlmes": „Nade na polom Osi so motne" Stockholm, 11. junija. »Times« sporoča — zopet enkrat — v jasno javkajočem tonu da so vse nade na polom Osi zmotne. Prenovo to spoznanje prav za prav ni, toda je plod, vedno novih načrtov v živčni vojni, ki je usmerjena tako na teroriziranje nemško-italijanekega prebivalstva kot tudi na motenje sporazuma med osovinskimi silami. Ugotovitev »Timesa« vsebuje priznanje, da se vsekakor daljnosežno spoznava neuspeh teh stremljenj. S tem pa dobe grožnje z vojaško odločitvijo še večjo aktualnost. Sovražna agitacija se trudi, da dobi dnevno nove dokaze, » katerimi bi rada »dokazala«, da ima dosedanja zguba časa svoj pomen in da naj bi do dosedaj zamujeni dogodki prav kmalu prišli. »Times« poskuša zadevo tako prikazati, kot da bi bile protiosovinske sile sedaj pripravljene, da vodijo vojno v Evropi in na Pacifiku istočasno z vso močjo. Odgovor je v značilni izjavi avstralskega minister-skega predsednika Curtina od sobote, ki je bil kot kaže njena vsebina, Se veliko bolj poučen kot prvo od angleške strani razširjeno besedilo. Curtin je izjavil brez ovinkov, da politika prednosti vojskovanja proti Evropi onemogoča obsežnp _ ofenzivo za premagan je Japonske. S tem zavrača londot.- sko lažno geslo o vojskovanju z v^ močjo na obeh straneh in označuje tudi njegov lasten poziv plutokratičnim voditeljem vojne, da naj vodijo vojno na Pacifiku z enako močjo kot ono proti Evropi, kot malo utemeljen. Kako lelo morajo poeku&ati omamiti plu-tokratični politiki in vojaške oeebnosti svojo javnost o posledicah pasivnosti na Pacifiku in Vzhodni Angliji, dokazuje nazorno govor Šefa severnoameriške mornarice na Pacifiku, admirala Niemitza, ki poskuša prikazati boj zoper Japonsko kot »golo aritmetiko«. Ameriška proizvodnja ladij in letal prekaša japonsko tako zelo, da je treba samo počivati, kako bo učinkovalo to nerazmerje. Niemitz, ki se je vzorcu svojega šefa Knoxa še pogosto najbolj pustolovsko uračunal, je najbrže očividno v visoki matematiki šele prav slabo podkovan. Da je stal pri odločitvi angleško-ameri-ških oblastnikov, da ima kaj proti Evropi še nadalje prednoet, v ospredju ozir na stanje Sovjetske Rusije, je razvidno na primer iz poročila angleškega radijskega reporter-ja Winitertona iz Moskve, Winterton, ki je sedaj na dopustu т Londonu, govori o resni razvojni dobi, ki jo preživlja trenutno Sovjetska Rusija. »Vloga Anglije v Indiji dolgrana« Indija postaja vedno boli gospodarska domena USA Madrid, 11. junija. »Vloga Anglije v kronski deželi njenega imperija je dolgrana«; to ugotavlja turški časnikar v svojem poročilu o potovanju po Indiji, ki ga je objavil v madridskem političnem tedniku »BI Espanol«. Turški dopisnik opisuje, kako so znali jankeji (Amerikanci) z velikanskim potrošen jem denarja in materiala vedno bolj potiskati Angleže ob stran in" napraviti Indijo skoro za neomejeno gospodarsko domeno USA. Povsod se vidi samo ameriško blago; avtomobili, stroji in orožje so ameriškega izvora. Z ogromnim štabom inženirjev in tehnikov so Amerikanci ustanovili že preko 2500 obratov, ki naj služijo za to, da se Resničnost vojne na Pacifiku Vpitje na pamoč amerlkansklh vojakov - Osemnalstletnikl so postali stari možje Lizbona, 11. junija. Medtem Ico si Roo-eeveltov službeni agitacijski aparat obupno prizadeva, da bi obdal vojno v Pacifiku Se vedno e sijem lažnive romantike in tako pomiril svojce tam se bojujočih vo-I jakov, se množijo v amerikanakem tisku glasovi udeležencev vojne na Pacifiku, ki 80 v kričečem na^rotju z washingtonskim laskanjem. Celć Rooeeveltu stootstotno udani židovski list »Philadelphia Rekord« objavlja sedaj pismo nekega severnoameriškega vojaka njegovi materi v Philadelphi-ji, ki zelo pojasnilno slika pravi položaj na Pacifiku. »V najboljšem primeru dobimo«, tako piše vojak USA, »dnevno dvakrat" izredno dvomljivo jed in smo prisiljeni stalno za-vživati tablete, da zatremo učinek vročice, za katero tukaj vsi bolujemo. Nimamo tukaj ničesar, prav ničesar, nobenega kina, nobene zabave, nobene prilike, da bi se umivali ali prali perilo. Obleka zgnljc na telesu, polni шпо п«пш|м 1* krvi Povsod slišimo klice obupa, če tovarišem odpovejo živci zaradi prevelikih naporov ali preutrujenosti.« Značilno je, da ta severnoameriški vojak docela molči o tolikanj hvalisani ameriški zračni premoči na Pacifiku in namesto tega toži o neprestanih japonskih zračnih napadih. »Človek občuti neko zapuščenost«, piše on, »če so nad nami v temni noči japonski bombniki. Izkopali smo si lisičje luknje, v katere se zarijemo, če pridejo, često moramo zaradi zračnih napadov bdeti tudi vso noč in podnevi moramo pa delati brez presledka v neznosni vročini. K temu pridejo še podnevi stalni zračni napadi. Najbolj strašni pa so japonski ostrostrelci, ki so zelo številni in se znajo zelo spretno prikrivati in proti katerim se le zelo težko branimo.« Pisec pisma toži tudi bridko, da dobivajo amerikanski vojaki zelo malo pisem po vojni pošti. Poroča, da so mladi osemnajstletni f-intj" na pacifiški fronti v najkrajšem ča-M poetali etari možje. razširi in zagotovi njihov vpliv na indijsko gospodarsko življenje. Toda Angleži se niso morali umakniti jankejem samo na gospodarskem področju, temveč tudi v prestižu napram domačinom. Spretno so znali Amerikanci dlskreditiratl Angleže In se predstavljati same sebe kot zaščitnike indijskega naroda. Skrbi jih samo naraščanje simpatij Indijskega naroda za Japonsko, katero smatrajo za nevarnejšega tekmeca kot Anglijo. Eksplozija v monlcljskl tovarni USA Ženeva, 11. junija. Dne 4. junija se je dogodila v malem meetu Marylanda Elkto-nu, kjer polni granate na tisoče žena bodečo žico v barakah tovarne Triumpf za razstreliva, večja eksplozija, katere žrtev je postalo najmanj 125 delavk, tako javlja severnoameriški časopis »Philadelphia Record«. Nadalje so tudi očitno poSkodovane, odn. 80 ožgane, toda posameznosti niso bile objavljene. Večina trupel je bila tako razmrcvarjena, da jih niso mogli prepozna, ti. V mestu Elktonu so popokale skoro vse šipe. lakota v Maroku Lizbma, 11. junija; Lizbonski časopis »No-vidades« piSe, da bo maroSko prebivalstvo polagoma pomrlo za lakoto radi angleškega kopičenja živil. Ko eo se izkrcali Anglo-amerikanci v Severni Afriki, so baje prišli zato, da bi osvobodili .narode Maroka, Al-žirja, Tunezije in Tripolitanije. Ta »osvoboditev« pa se zdi, da je v tem, da bodo iz-ropani domačini odn. v Sev. Afriki bivajoče francosko in italijansko prebivalstvo po vseh pravilih umetnosti. Angleži so napravili velika taborišča za živila v severnoafriških lukah, da jih kasneje zopet odpeljejo. Med tem pa strada prebivalstvo. Po pravilni poti se sploh nič več ne more kupiti, medtem ko cvete črfla borza, toda na tej zahtevanih cen ne morejo plačati domačimi. Potem ko so MU ▼ Sofiji ubiti trije komunistični napadalci pri zasledovanju, eo v neki vasi severne Bolgarije po hudem boju чтилш komunistično akuplno. 8 tednov ni ргШа nobena prekomorska pošiljka žita v Savdovo Arabijo. Angleeko-ameriSklh obljub niso mogli izpolniti radi pomanjkanja tonaže. Pri zračnih napadih na mesta Foggia, Iiucera ta druge kraje v Apulljl so merili sovražni požlgalci kakor navadno na civilno prebivalstvo. gene in otroke, ki so se zatekli na polj#, so letalski gang^terji obstreljevali • strojnicami. VladanM svet države Thai Je podelil admiralu Yamamotu po njegovi smrti, uvažujofi njegove izredne zasluge, red »svetega slona«. Kakor poročajo k Kantona, je dne 91. maja umrl zadet od kapi, predsednik čungklnškega režima Lin Sen v starosti 82 let. Lin Sen J# bU i. 1931. postavljen zw predsednika čumgkinr Skega režima. Obseg In tempo stavk severnoameriških rudarjev y premogovnikili rjavega premoga narašča liki lavina. Samo v treh državah so po zadnjih poročilih ni peljalo 360.000 rudarjev v Jame. 76 mUlJonov vreč kave j# morala Braalllja uničiti, ker Je zaradi nepremagljivih carinskih mej ni mogla izvoziti v druge države; tako je ugotovil brazilski giaenlk na prehranjevalni konferenci v Hot Springsu. Brltaad in Severnoamerlkaaci so po nekem Izdanem komunikeju prevzeli v luki Aleksandri je ležeče francoske vojne ladje. I Duhovniki pribiti na cerkvena vrata Pleskovo, 11. junija. Pod naslovom »Pov-* račilni dnevi proti vernikom in duhovni-, kom« podaja v vzhodnih ozemljih izhajajoči čaflopie »Sevemoje Slovo« v svoji izdaji z dne 30. maja pojasnila polno poročilo o tako zvani verski svobodi v Sovjetski unijL Kakšna je po Stalinu propagirana verska svoboda v resnici, pričajo poročila be- « guncev iz okolice Vorošilova. Tu so naznanili po vkorakanju boljševikov sovjetski a-genti vse one, ki so obiskovali cerkev med nemško zasedbo In so jih izpostavili najstrašnejšim grozovitostim. Tako so morale stati žene popolnoma nage 24 ur privezane na plot ob cerkvi. Duhovnike so boljševikl pribil! na cerkvena vrata. Neki ženi, ki je nosila na vratu mal križec, so ji ga vžgali na ček). Irall v službi Židov Stockholm, 11. junija. Kot poroča Reuter, je uvedel angleški kralj kot prejšnji veliki mojster nedavno svojega svaka, Earla of Harewooda, kot velikega mojstra Zedinjene Velike lože Anglije v posebni seji Velik« lože v Londonu. Lord Harewood je naslednik umrlega vojvode Kenta. Prosrtozldarstvo, to staro sredstvo žldov ža oblast, s čegar pomočjo so tirali svet tudi v to vojno, je zopet dobilo »presvitel« prirastek. Tudi kralj In njegovo sorodstvo so pridno vpreženi v ta židovski voz, ki prinaša človeštvu stalno samo nesrečo. Zato skrbe kot priganjači že »bratje« Churchilla in Roosevelta, ki so na visokih položajih, katerim sedi na vratu zopet vsa židovska tovarišlja. Radi tega novega in »vzvišenega« velikega mojstra, ki je poslušno orodje v njihovih rokah, si bodo židje samo tiho se radujoč meli roke. Do dneva, ko se ta pošast tudi v Angliji raz-počl. v Novi oblastnik v Argentlnlll Buenos Aires, 11. junija. General Arturo Rawson, ki je prišel po posrečenem dr* žavnem prevratu na oblast v Argentini ji* je moral po 24 urnem vladanju odstopiti^ ker se mu ni posrečilo sestaviti vlade. Novi oblastnik je general Ramirez, ki je bU od začetka prevrata eden izmed glavnih tekmecev Rawsona. Povsem očividno se hitro pomirja Ar-gentlnlja, ki je bila presenečena po уојл* škem prevratu na dan, ko so hotele stranki konkordance proklamirati predsedniškega; kandidata za septemberske volitve. K temu prispeva dejstvo, da je prevrat izšel iz vrat vojske in ne iz vrst kake politične stranke in da se navajajo kot razlogi, ki so povedll do prevrata, baje vedno bolj nevzdržne socialne In gospodarske razmere, katerih nI mogla več obvladati vlada CastUla. PrejS^ nji državni predsednik Caetillo se je med* tem povrnil ▼ Argentini jo in je obenem g odstopom svoje vlade tagotovii, da me bel v bodoče vzdržal vsakega politifoega delovanja. Verlas ond Dfgck: ^8. GsnTsHsg und Drackerei Ittltis. ' SamstKK, 1%. J«ni I94t. MABAWANKEW BO*W Selte S. — Vt. Ц. BombenlerrorgegenBežahlung Die moralische and mililfiriiche Grnndloge des angelsiichsischen LoUkdeges — Niedrigite Geldinstinkie als zerilorende Kriifle Von Admiral TOD Sehoultz, Helsinki Helsinki, Im Jnol 1943 DIc tcrroristlsdien Grenelutco angclsSdislsdier FIleger Hoden in der offent-Исћеп Meinung audi der besetzten Telle Europas immer einmQtlgere Verorteilant;. In Frrokrelch and pelgien haben sicfa tahirtidie Akademlker, Wissenschafter and Ante an daa Internationale 4o'* Kreuz >a Genf mit der Bitte um Beistand gejen dies« barbarlsdt KriegfOhnmg gewandt tdten, daJ Rildcgrat des felndlichcn Wlderstandcs werden sie damit nidit brtdicn. 1ш Gegentell muB das emporte GefUhl der gekrinkten Moral den Wider# tand eines gesnsden Volkes nnr noch hSrter and entsdilossener machen. Verjteblidie'MQhil AU ob м den Herrn RooMvelt Churdilll, die elcfa «uf Gedeih und Verderb mlt dem Verbrecher Stulin verbunden faaben. nldit jleldi-Siiltij ware, wie man flber elt In Enrop« arteilL In Jhrea Kirchen bctet man ffir die MaasenmSrdet ton Kityn. in ihrer Presse and Ihrem Rundfonk predljt ®'n sell Jahrcn die Vernlchtung ganzer europaiedher •olker. Ob Deutsche oder Italiener, Fratizosen, Bel-?'er odcr Hollinder, onschuldige Minner, Frtnen Jind Kinder Tuns Leben kommen, splelt ffir sie kelne Rolle: Europt soil „bestrsft werden". demit England und dit USA In Rob« dit Welt tosbeuten l^onnta. Urwaldtrleb; toben itdi aw , Viele englisdw Flieger kommen heute #us den brl-tischcn Kolonien. Die wenigsten imter ibnen haben f uropa anders als vom Flugzeug aus geseben, In iitrcn Schulen haben sle кашп mehr als dts Namen eioiger seiner GroBstidte kennengelemt tmd freuen sidi nun liber das „grofie Abenteuer" der allgemeinen Zerstorung. das ihnen durch den Luftkrieg gewahrt ^ird. Hier konnen sle sldi einmal richtig austoben, Ihren Instinkten des Masses und der Vernlchtung. die durch die Kriegspropaganda grofigetogen worden Bind, frcien Laof I ass en. Dansben iber kdnnen sie gut Terdienen, dena ffir led« Bomb#, die sle aaf eoropaische Stidt« tbwerfen, werden st« reldillcb beuhlt. Fin In Gefangensduft geratener kanadlsdwr Flk- erz&hlte mit slditbarer Genngtaung. dafi er and #мпе Braut. die „ana Llebe xur Sadie" mit Ihm flog, bel freiem Qnartler. guter Verpflegmig und einem monatlidien Gehalt von etwa 100 Pfond noch eihe hobe Belohnung fiir jeden erfolgretdien Treffer erhielten. In knappen vler Moniten bStten sie schon Segcn 1000 Pfund (RM 12.000,—) erspart. Das bohe Gehalt wlirde Ihnen audi wahrend der Gefangensdiaft Kuf die Sparbank gelegt and Qberhaupt sebe der Kontrakt alle MSgllchkeiten vor, auBer elner eln-2>gea, niimlidi des Sieges der AdisenmHdite anf die er selbst verzichtet bab«. Denn solite such England zusanunenbrecfaen, s# wiirde sidi Ksnada den USA anschllcBen. Hohc LShnt cmtMii nidit dm Kainpfgelat Ob die anderen Flieger dor biitischen Welirmacht fihnlldie Kontrakte mit Ihrer Rederung gesdilosscn haben. 1st uns unbekonnt. Das kanadischr Beispiel geniigt aber. um den Fatrlotismos nnd die Stimmung der engllsdien Flieger zu kennzeldinen. Irgendwelchen kultnrdl-morallsdien Skmpeln aind soldit Lente nicht zagtngllch. Sle slnd aber modi kelne Soldaten Im Oblldien Sinne. sondem entweder zWlle Piloten oder Tedinlker, dit das Fllegen ds ein Htndwerk oetrtlben. oder Sportlente. .dU «s nim Vergnflgen ®d«r SOS Ehrgeli eriemt haben. MIt hchen LShneo konnen dU Allllerten ilellelch nodi mandien Piloten bekommen. ob sie sldi aber ebenso gut als tapfere KilmpUr bewihren werden, 1st twelfelhaft Denn der kampferlsche Gelst kann weder dnrdi langes Fllegen Im Dienst der sivilen Aeronantik nodi lurch boht Rezahlmig ermrben werden; denn er fordert PrSzl-slon and Erziehnng. die nnr In der Sdiule elnes gnten Soldatenkorps gepflegt and entwidcelt werden кбппеп. Darum nnd well der Krieg gegen die ZirllbevSlkt-ling jeder mensdillchcn Moral wlderspridit. werden die angelsadislschen MSchts mit Ihrem Luftterror Ihr strateglsdbes Zlel nidit erreldien konnen. Sie mdgen nodi so viele unschfitrhare Kulturwerke. ur-alte Kirdien and Denkmaler zerstoren. nocb so viele Menschen, besonders Franen, Greise and Kinder, Durduiditige brltlsdbe Propaganda Die engllgcfa« Propaganda venudite wiederholt, dit Verantwortnng ffir dcn Laftterror von England auf die Sdiultem seiner Gegner za walzra. Sle stQtzt sldi dabei anf die Reden Churchille und eelner Kollegen, die die Anzahl der durdb Bomben getSteten EngISnder mit 50.000 und der In England zerst9rten HSuser mit drel Miillonen angegeben .baben. Die Redner vergafien jedodi. daC fUr die Bereditlgung der Ver-geitungsmaBnahmen nldit die Zablen der Opfer maB-gcbend waren. sondem einzig and alletn die Relben-folge der Luftangrlffe auf offcne Stadte und Gegen-den, In weldien ee keine wlrkllchen Krlegezlele gab. Die naditlldien Lnftangrlff«, bel denen man daa Zlel Oberbaupt nldit erkennen kann, slnd wie die Hungerblodcade, dag Preseen neutraler Seeleute In den elgenen Staatsdienft, die Besdilagnahme neutraler Schiffe nnd andere Gewalttaten ahniidier Art rein engllsche Erfindungen, gegen die das enropSlsdie Volkerredit tamer protesMert hat Dagegen warden sle VOD der Sowtctunlon sofort fibernommen und schoa 1939 gegen Ftnnland angewendet. Hier Migtc slch zuerst die Seelenvcrwandtschaft der Bolscfa«-wisten und Plutokraten. Die englisdien Lurtmaredballe haben et offen ver-kUndet: milila ris die Zlele nnd Riutnngswerke кЗпоеп nor am Tag und audi dann nldit mit SlQherheit ge-troffen wei^en. Viel leiditer let ee. groBe StSdte odcr Wohnviertel zu bombardieren, in dcnen die Haueer dicht nebeneinander atehen. Dlese trlfft man audi In der Dunj^clheit oder am Tag aus groBer Hohe. Aber der psydiologiache Elndmdk let meistena audi atilrker: ..Die Arbeltet kBonen nicht ruhig an der Drehbank sdiaffen, wenn ale fiii ihre Familie zittern oder Ihr Hab und Gut ebcn verloren haben. Darum 1st der Angriff auf Wohnviertel und offene Stadte In jeder Hinsicht zweckmaBiger ala adiwierigea Suchen nadi bestimmten Krlegszlelen." Dm iwedunSfiigitt Gegcnmittel Dleae Wo rte zeigen die Tak tik der englladien StaatmSnner vom Schlag der Herren ChnrdUU nnd Sinclair. Die Japanet haben ea eehr bald erkannt und eIn durdmus zwedunafilgea Gegenmittel gefunden. ala ale die amerikanischen Flieger, die Tor elnem Jahr ein offenea Wohnviertel Is Tokio mit Bomben belegten nnd Fraucn und Kinder abslditlidi mit Bord-waffen besdiossen batten, dem Krlegsgeridit fiber-lieferten. Dos lapanische Krlegsgeridit handelte ebenso zwe&maBIg, ala ea nadi elngehender Unter-sudiung des Oberfalla einlge dleser Flieger, die dee abslditlidien Mordea an tmsdiuldtgen Zlvilleten Sber-fiihrt wurdcn ala MBrder zum Tode verurtellte. Denn die bloBe Tatsadie. daB die felndlldien Soldaten MllltSrunifonn tragen. kann sie von der Verantwortnng ffir jede^ Art mutwilllgen Verbrechena kelneefalla befreien. Der Krieg toll nicht in Lust-mord ausarten und ehrllcfae Soldaten aoUen Bldit auf friedlldie BUrger, gesdiwelge denn auf apielendt Kinder nnd Freuen schlefien. Luftongiiff cnii bedeutendes Sowjet-Bustungswerk WIeder 16 Landungsboote an der OstkUste des Asowsdien Meeres vernlditet EIn deutsdies U-Boot wehrte Angrifl von adit Flugzeugen erlolgreidi ab Ans dem FQhrerhauptquartler, 10. Joni. Dm Ober-kommando der Wehrmadit gibt bekannt; An der Oitfront verllef der gestrige T«g rnhlg. Im rOcfcwirtlgen Geblet dei roittleren Front-abedinitte« wurde eIn welteres Untemehmen gegen starke bolsdiewistisdie Bandcn fbgesdilossen. Im unwegeamen WaldgelSnde wurden die Bandentmppen nnter Mitwirkung ungarlscher VerbSnde und eln-heimisdier Krifte eingesdilossen und vernlditet. 207 Lager, uhlrildi* Waffen nnd groBe Mengen ma VeriorgungfgOtem flelen In unsere Hand. Leichte deulsdi* Setatreltkrgftc versenkten an der Kaokanukliste iwel Nadisdiubfahrzeogc dea Fein-det mit zosammen 800 Brt. Die Luftwaffe vemidi-tete an der OstkQste des Asowsdien Meeres wicder 16 Landungsboote, versenkt# im Flnnisdien Meer- bnsen (In towjetisdiet Vorpottenboot and tdioB Im hohen Norden eIn felndltdies Transportsdilff in Brand, VerbSnde sdiwertr denttdier Kampfflng-zeuge fOhrten In der Nadit %um 10. JunI elnen to-sammengefaBten Angriff anf ein bedentendet towjt-tisdies RGstungswerk in Jaroslawl an der obertn Volga. In den ausgedeliaten Werkanlagen cntttan-den groBe FlSdienbrinde. Bel Lnftkimpfen Im Nlttelmeer tdiotien deutsdw und Itailcnitdi« JSger 11 felndlidit Flopeugt ab. Im Atlantik wehrte tin deattditi Untenceboot In zwelstQndjgem Kampf wlederholte Angriffc von Ina-gcsamt aAt Flugzeugen erfolgretdi tb. Einet der fcindlidien Flugzcuge wurde abgesdiossen, vler weitere erlileiten Treffer und dreiiten ab. Du Boot letite seine Operation fort Polnische Oiiizieie woUten Deutsche sein Nldit weitergeleltete Oesndie an die. deutsđie Botsdialt In Moskan Smolensk, 11. Jonl. In den Akten der SAoIenskcr GPU babes eicb zohlreiche Brief* polnischer Offizlere gefunden, die eldi aue dem Lager Kozielsk an die deuUcfae Botediaft in Moskau wandten mit der Bitte, eU Volkedeutsdie onerkannt und nach Oeutsdiland libergefiihrt zu werden. Die meistcn der polniachen Offizlere haben die Gesudie in polsischer Sprache geechrieben, da *ie der deutschen nicht machtlg mren. Sle ahnten langat doe Scbicksel, dem eie ver-faillen wal4n, und batten nur noch eine Hoffnimg; •idi unter deutachcn Sdiutz etelien zu кбппеп. Aktive polnisch« Obersten und Major* versidiera in die*en Schreiben, daB eie unfreiwilllg gegen Deutach-land gekSmpft batten und daB man heute dlceen Streit vci;gceecn solle. Sle mochten wertvoUe Mit-gHeder der dentsAen Volkegemeinsdiaft vrerden un^ Plutokraten droben mit Produktionsziifem NTImes": „Dle Hoffnungen ani elnen Zusammenbrndi der Adise slnd Irrlg" hw, Stoddiolei, 11. Jnnl. (Eigenberldit.) Die >.Tlmee" wrkiindet — irlader cinmal — mit einem deutllchen Seufier als Unterton, alle Hoffnungen auf elnen Žusammcnbrudi der Adisc selen Irrlg. Allzu "eu erachelnt dieee Eikenntnia elgentllch nldbt, aber ■ie ist die Frudit der immer neuen Ansdiliige im ^'ervenkrieg, die eowohl auf eine Terrorisierang der deutndi-italienisdien BevSlkemng *1* aof Stomng des Einvemehmen« swiedien den Ach»enmaditen ab-sielt Di« „Timea"-Feet«telluDg enthSit da« Einge-Btiindnla, daB der Fehlsdilag dleser Beetrebungen immerliin weitgebcnd begriffen wird. Damit aber gewioncn die Drohnngen mit einer militilrisdien Ent-imeidnng noch grSBert Aktnalit&l. Di# feindlidie »Iđi. tjgllch neu# Argument# lu ViUhari. ""ir .^oen ait '„beweieen" modite, daB der bi,her уега.^":;^" Bedetitung hab. and di. wiirden ®f«ignlii. nan baldigat kommen Die „Tlm*#" mudit M hlnmmttlkn, «]m ob dim Antl.ch,«nmK6te km b,,.u Rrleg 1«. Europi und Im Vs •»da.iUj mit тоИег Kraft *u fflhrra. Die AntwortUt i, d„ bemerketuwert« Erkiarang dee enetralUmea №ni,terprkldenten Cur-tln vom Sonntag geg22.500 Tonnen. U-Boote versenkt 8 9 mit 91.909 Tonnen, be-sdiadigt drel mit 3000 Tonnen. Hilfssdiiffe versenkt 2 1 mit 34.104 Топпмг, be-sdiiđlft жк 9^ Тттт. Hendeleđonpfer Tcnenkt 159 mit пмшпип 1.110.603 Brt beediiiđlst 18 mit 88.660 Brt Tinker Tertenkt 3 1 mit 276.415 Brt beediUiii elnen mit 10.000 Brt Sddffe Ton nidit niher beceldtnttee Ттрм «diWi;( 7, xtMunmea mit 16.000 Brt Inggewmt «1*0 354 ScUff« mit 366.113 Tomitn nnd 1.387.018 Brt t«re«nkt nnd beedddigt 79 mit KUAtmnMii 358.570 Tonnen nnd 98.660 Brt Femer fandeo Mit Kriegebeghm nriedien Ober-vuMerstreitkreften Inegeeamt 29 Seegefedite et«tt. Welter fohrtem die itailieniedien Starmktmpfniltt«! sedu Aktlonen :%en den Feind dardt die erat« i« der Snda-BuAt am 26. Min 1941. die Ewdte im H«fen von Malu am 26. Jnli 1941, dta drltta trn Hafen von Gibraltar am 20. Deaember 1941, dia vierta im Hafen von Alexandrian am 19. Dnembar 1941, dia fHofta Im H*kn von Gibraltar am 18. Sap- ££ S ft Seite j. ~^:r. 46. KABAWANSEy BOTE Mit Kind und Hund auf Feldwegen / Von Нја1шаг Kubkb Wenn man aus dem klelnen Hause die Sel-tenstralJe nach rcchts glng und Uber die LaTid-etrafle mit den Milchwagen und den Bauem-f rail en wegf war, kam man erat an einem Holzlaj:erplatz vorbel; dann konnte man nach rechts in einen schonen breiten Rasenweg elnbiegen, der zwischen Kartoffelackern und Gctreidebr^Hen hfnMof und an dem auch hie und da noch ein kleines Anweeen leg:, wo Ar-beiter oder Handwerker mit einem G&rtoben und einem SchweineetaU hauston. >uf dera Rasenweg waren an troakenea Tajg-em drei Zle-gpn anjje'bunden; ele gehSrten elnem Tinchler, der Bringminvat hielJ und aiich mitten iwi-echen den Feldern wohnte. Ajigehiwden waren sie, das heilSt, bei jeder wmr ein lander Жзлп-pint in die Erde gehSmmert; mm d«m Plwt wer oben eine dUnne Kette amgwchakeK, drel Schritte lang, und an d?r Kette king ein* Ziege. Sie fraS *fch an lhr»r Katt* um den Haltezapf herrm, und wprh. der Кичвп rafater Itahl abgeweldet war, knicte ei" aiah auch noch auf die VorderlXuf« nleder, weil Ж« dmnn noch cin StUckchen weiiter lan^n konwU, uad rig elch beinahe den Hal« ab, um aoch etn Maul voll GiUnes zu erwlecheo. Dabei xerrte sie aue Leibcskraften an dem IMook, und wenn sie Ihn aus der Erde herausbrachte, fraB ate elch nach links In den jungen Weteen hlneln imd echleppte Kette und Pint h Inter aich her. Wenn dag die Tiechlerafrau gewahr wurde, kam *ie entsetzt und schlmpfend angelaufen, wrrto die Zlege aus der Saat und klopfte mit dem Holz-hafnmer den Pflock an einem ondem Fleck wieder in den Raeen. Als eie wieder einmal deoalt fertig und жи-frled^n nach Hause gegangen war, well doch die Zlqge ein paar Mftuler von der aa/tigen Saat erwlscht und der FlurhUter ee nicht ge-merkt hatte, kamen der Vater, Itta, und Stropp de# Wegee. Itta pflUckte GtinseblUmchen, und wail me eich dabel tlef blloken muBte, •ah el« von hinten mlt Ihrem Pepochen In dem roten RSckchen aus wie ein Flie-genpilz. der oben dabel 1st. sein Schlrmchen auseinanderzubreiten. Auf einmal. ale sie ge-rade wieder ein BlUmchen am' Stiel zu fassen Buchte, sauste Stropp so nah und hastig an Ihr vorbel, daS sle sich Ins Grae setzte und Bchalt; »Tropf, pfui!< Abw SHropp acKtete nicht auf dleeen Tadel, 4enn er hatte die drel Ziegen entdeckt, die Zlegen Um fredlich auch. Ziegen ha ben keine gute Mejnung von Hunderi, denn diese TIere haben die unanst&ndlge Gewohnheit. andere Geechopfe von hinterwfirts in die Waden zu knelfen. Deehalb f&llem erfahrene Megen, wenn Ihnen ein Hund zu nahe kommtl die Horner und drehen dem Feinde nie Же Hinterseite zu, Stropp wuBte das, deshalb rannte er um die angeibundene Zlege dreimal ton Kreis, und die Zlege muQte an Ihrer Kette daaselbe tun, dajnit sie den Felnd immer vor den Нбгпегп behielte. War sie von dem raechen Dreh ■chwlndlig, so li«e Stropp sie pldtzllch stehen und braehte die n&ehete Ziege daeU, sich wie eip wildgewordener Uhrtieiger Uber ihr abge-graatea Zifferblatt zu schwenken. Htltte er Menschenv^stand und Menschenrede gehabt, ■o wiirde er venautllch gesagt haben: >Ich babe mlt den Ziegen nur ein blRch^ Zirkus geeplelt«. Sobald Ihm das bei alien drelen ge-glflckt war, begab er sich seltwftrts in eine KairtoDfelfurche, um womoglich eine Maus zu erwlschen Und rich tig, es gelang; er kam mlt elnem gewissen Stolz plBtelich aus dem Kartoffel-kr&ut beraue, »telite elch vor Itta und hielt Ihr in den Ztlhnen das stark besch&digte klei-ne Qrautier hin, Aber er Hell es sich bellelbe nicht wegnehmen, sondern als Ihn Herrchen gelotot hatte, kauerte er elch ins Gras und wUrgte die Maus mlt Haut und Haar hinun-ter; wenn er so eInen Brateri gehabt hatte, kvlegte er merkwUrdigerweise immer einen gfewaltlgen Durst, und eobald er helmkam, glng er schnuretracka vor die SpeisekammertUr und «ah Frauchen mlt einem unmlGver»t&nđ-lichen Blick an, big diese fragte: >Ach, hast du wieder eine Maus gefreseen?« Dann be-jahte er das mit einem kurzen Stummel-echwung und kriegte ein Schaichen Milch. Aber wlr slnd erst am Anfang des Spazler-ganges. Itta rupfte sich eine Handvoll langes Grae und hielt es der kleinsten Ziege hin, aber dae dumme Tier echniiffelte daran, rupfte zwei, drei Halme und gab dann ganz unver-eehens dem Kinde mit den kurzen Нбтегп einen mKBigen Stupf vors B&uchlein, daB sich Itta Ins Gras eetzte. Vor Sohreck braehte eie k ein Wort heraus, sondern krabbelte sich šachte wieder hoch und rannte ein StUck von der boshaften Ziege weg. Dann eret faBte sle Mut und rief: >Pful, du Bose! Babah!« Je welter sle dwi Rmsenweg glngen. um so grS-fier wurde die Welt. Die klelnen H&uaer mit Ihrm Krautg&rten blieben hlnter Ihnen. Z&u-ne und Hecken horten auf. AUes war Acker, hier Korn, dort Kartoffeln, noch kurz im JCra«t, und weiter hinten ein langer grttner Tepplch aue lauter Klee; am schonetea aber war da« Hapsfeld, well es so gelb war, so gelb wie der Kanarienvogel der Nachbarin Tante Schllckum, der so schon sang, viel schi>n«r als die Tante Schllckum, die Uber-haupt nicht sang, sondern' nur Immer mit elncr Stlmme wie eine Kaffeemilhle rief: >Han-•i, Haanslll! Was maoht denn mein Haanslil?« Daa Rapsfeld sang auch aicht, es duftete nur angenehm kr&ftig, aber droben in der Luft sang was, man konnte es nicht sehen, nur horen! >TirilHllllltrilli<. >Horoh«, eagte der Vater bnd nahm da# kleloe Kind quer auf beide Arme, daB eg ger.ade Uber sich in die Luft hlnaufgucken konnte. »Die Lerche slngt!« und machte mit dem Munde nach, wie die Lerche sang: >TlrIlllllillil«. Zwar sah Itta die Lerche nicht, aber sie sah echone weiBe Wolken, die am lichten blauen Himmel dahlnschwammM, imd meinte, die Wolken waren es, die eo schon sangen. Hatte Stropp vorhin die Ziegen an der Nase herumgefUhrt, so glng es nun Ihm selber nicht besser. Wenn er nUmllch durchs Gras lief, schreckte er allerlel klelne FUigelwesen auf; Fliegen, HeuhUpfer und Kaferchen schwlrrten um ihn hoch. Das sah eine Schwalbe; sle Ultzte vor Stropp her und echnappte sich die Fliegen und Mucken, die der Hund aufge-scheucht hatte. Stropp aber .bi'dete sich ein, das tate der dumme Vogel, um ilin zu foppen, und sprang mlt gewaltigem Saize nach der Schwalbe. Aber der Vogel schnellte sich nur eine Handbreit holier in die Luft, und Stropp echnappte nlchts als ein Maul voll Wind. Im nachsten Augenblick war die Schwalbe wieder dicht vor seiner Nase. »Wart, Blest<, dachte er und flel mit •einem Ruck In geinen sćhnellsten Trab, um die Schwalbe elnzuho-len Da Bchwenkte der Vogel links hinaus liber einen groben Sturzacker hin. Stropp, der in voller Fahrt war und auBerdem In die H6hc guckte, etolperte Uber die Schollen und schoU einen ganz unberechneten Purzelbaum, daS der Dreck stKubte. Am Ubelsten" war, daii Itta und Herrchen es gesehen hatten und lauthals laihten. Die Schwalbe war auch schon wieder da; man konnte blofi nicht sehen, ob sie auch lachte. Stropp konntd niehtg tun als ein hoch-mUtiges Gesicht machen und denken: >Warte, du dununes Luder. das n&chste Mai komm ich dir«. Aber was kommt dort mit einem Male durch die Felder gebrauet und raucht, wie wenn ein kleiner Mann backt? Hinten slnd drel richtl-ge Hauechen mlt Fenatern -darln, aber H6,us-chen, die fortrollen oder rut^chen, wenn vome-weg daa rauchende Ding, das immerzu ruft: »Blmmeibimmelbimmel binkblnkbink«. Das ist die Tuff tuff; eie hat untwa RHder imd l&uft auf zwei bianken dicken Stangen oder B&n-dem. Aus der Tufftuff guckt ein Mann und aus den H&usercben dahinter gucken Leute. Stropp mufl natUrlich in dem Graben, der neben den B&ndem herl&uft, entlangrasen und wie besessen bellen, aber obwohl es nur eine Piingsten und Brmichtum / Von Wetan Leni Bel Pflngsten mltssen wir una etets gegen- , wftrtlg halten, daB dieses Peat brauchgemfiS weit mehr unter dem EIndruck altgermani-Bcher Maifeiern und FrtlheommerfeBte 8t«ht ale unter der Einwirkung dM abetraktesten . der Kirchenfeste. Daj» >Fe»t de« G«Ietee« hat y.war auch gymboliachen Aiudruck In der deut-ecben Volkssitte gefunden; man braiioht nur an daa vielerorts noch getibte >Taubenfltegen< — die Taube verainnblldllchte schon hn Evan-gelium den Geist Gottee! — zu denken, wobei wahrend dea Pfingatgotteadlenatea vom Dache eine ichwebende Taube zur Gemeinde in die Kirche heruntergelaasen wurde; aber dlese und wenige andere Gewohnheiten verainnblldllchter Dogmatik treten doch durchaus gegen die Naturbi'iiuche des >llebllchen Featesc zurtlek. So" offenbart sich dem KUndlgen Bllcke daa pflngatliche Brauchtum weltgehend als elnV FUlle von Hlrten- und Bauemaitten, Pfingsten war ja — zumal wenn es nicht go spfit fSIlt wie in diesem Jahre — die Ubllche Zelt des ersten Viehaustrlebeg, und der berUhmte, viel mlBdeutete >Pfingstochge<: macht dies ohne welteres erinnerlich; aber weit darUber hinaus Bind Volkafeet und Hirtenbrauch der Pfingsten noch heute sichtllch mlteinander verknUpft. Noch im vorigen Jahrhundert nannte man ■elbst in GroBstadten die Festwiese vor oder gar in der Stadt >Pfinggtwelde«; so kommt sie beispielawelae in des Wunderhorndlchters Brentano Frankfurter ErzShlungen vor; ver-gessen ist aber damalg sclfon der Gedanke des Vlehaustriebes, wfthrend er naturgem&B im igpdiichen Gedankengute viel l&nger bestand, ■3a manchenorts heute noch besteht. XJmzUge mlt dem Stalhaeh, das festlich mit BirketUaub und Feldbiumen geechmiickt iat, kennt man noch in rheinlschen Gauen, und zumal in Bayem wie In der Oetmark wird noch vieler-orte frUhmorgeOB zu Pfingsten das Vleh unter Wahrung besUmmter Formen auf die Weide gefUhrt; auch wird hlerbel melst der Leitstier geputet und vom eaten Viehhirten oder auch vom jUngeteo HUtejungen am buntgeschmUck-ten Halfter durchs Dorf geleitet. Auf den Hlrtencharakter dieses FrUhsom-merfestes deutet auch das vlelerorts unter Wahrung sehr unterachiedlicher Sltten gelibte >PfingetreIten« hin Ein alter Kenner des Bau-ernlebens schrelbt 1809 darUber: »Pflngstrelten 1st eine Gewohnheit der I^echte und anderer junger Burschen, die in Gesellschaft von elnem Dorf zifm andern relten und von den Elnwoh-пргп' ein Trlnkgeld fordern, wobel sie sngen: fUr den Wolf. Es 1st eine alte Sltte, die wahr-scheinlich zu den Zeiten entstand, als die Dorf-Bchaften noch oftera in Masse aufgeboten wui-den, um die Wolfe zu verMIgen, wo denn die jungen Leute fUr den bewiesenen Eifer erne klelne Belohnung erhielten,' um sich am Pflngstfeste dafUr ein Vergniigen zu machen<, Ansonst wurde das Pfingstrelten melst zu einem Wettbewerb der beaten Reiter gemacht; das Rlngstechen vom galoppierenden Pferde und das »iHahnenschlagen« warden noch heute gcUbt; allerdings nlmmt man fUr l^tzteres nicht mehr einen lebenden Hahn, dem man mlt elnem S&bel belm VorUberreiten den Kopf ab-zuschlagen hat, sondern einen hdlzernen Hahn mit abnehmbarem Kopf, nach dem man mlt elnem Stecken helm Vorbelpreschen zlelt. ZUM LACHEN, Als im. Jahre 1905 in der badlschen Stadt Welnheim. ein Lehrer beim BUrgermelsteramt die Anschaffung einer Karte von Europa be-antragto, fUhrte einer der Gemeinderate, der daa Gesuch zu bearbeiten hatte, vor dem Rat aus: »Ich meene, die Ausgabe brauchte mer uns net zu mache. Wer weS, ob jemols ans von unserere Kinner no Europa kommt«. Darauf wurde der Antrag des Lehrer: ab-gelehnt. ^ Broselmanai haben Besuch von ihrem Nef-fen Michael, der ein bekannter Pianist gewor-den 1st. Michael setzt eich ans Klavler und spielt, ganz za rt und leise, ein Nottumo von Chopin. Nachdem der letzte Ton verklungen 1st, sagt BroseLmann: >Soviel RUcksicht brauchst du gar nicht nu nehmen, meln Junge — die Leute unter uns sind Ja verreiet«. Klelnbahn i*t, kann der Hund nicht Schritt halten; hler geht ee n&mllch ein bIBchen berg-ab, und da hat das B&hnchen einen uner-horten Schwung Im Leibe. Die Leute, die aus den Fenstern gucken, lachen und rufen dem Hunde zu, aber Stropp kriegt ee leid; er l&Bt die Bahn fahren, wohin ele lustig let, und kehrt zu den Selnen zurllck; die Zunge h&ngt Ihm fast ble auf die Erde, und er hechelt in einem fort: »«ech, hech, hech«. Neben dem Weg^worauf die Bahn hlngerollt 1st, stehen Stangen wle Mutters Waschepftlhle, und obendran sind auch zwet Leinen oder etwas Ahnlichee. »Itta«, eagte der Vater, »halt einmal daa Kiipfchen dran!« Itta guckte den Vater an und wuBte nicht, warum eie Ihren Kopf ал die Stange halten eollt«, aber wait ee der Vater geeagt hatte, tat sle ee Oh, wae war denn das fUr eine Mueik in dem Hotee,?, Es summte und brummte wie manchmal die groUen Fliegen am KUcheBfeneter und eang auf und nieder, nur daB mam k«ln Wort ver-, etehen konnte. Sle horchte und horchte nad muBte eieh an jedem neuen Pfahl, worea eie rorbeikamen, Ubers6eug«n, ob dario nicht auch die Muelk ertonte. Von der letzten, da wo der Feldweg die Klelnbahn sich eelber ilberlieA, woUte ele Uber-haupt rilcht welcheo, ble der Vater eine Pu-steblume abbrach und die Flederchen Jfci-klelnen Itta gegen das Stupsn&schen bllee, daB es kitzelte. Da rerlegte ele eich aufe Puste-blumensuchen, uad ee gelamg dem hetigen Vater, eie eachte auf den Helmweg zu loteen. Die letzte Pueteblume braehte ele der Mutter mlt, um Ihr die echone neue Kunst zu zeigen, die man mlt den PUstrichen anstellen konnte. ^3unies S^Uerlei Tragodie de« Regcnvnirmee - Ee let bekannt, daB der Regenwiirm nach etarken RegengUseen immer wieder-in groBm Scharen Ubei" der Brdoberflilch« eracheist FrUher nabm тлп eeln Auftauchen ale einen' normalen Vorgang hin, liber den man eich nicht weiter den Kopf xu zerbrechen brauchte. Die neuere Forechung hat jedoch feetgjeatellt, daB dem Eracheinen des Regenwurme eine Art Tragodie Im Regenwurflireich zugrunde llegt. DurchnftBtea Erdrelch und vor allem feucht gewordener Humueboden, in dem sich die Re-genwilrmer sonet gern aufhalten, 1st arm an Sauerstoff. In ihm leiden die WUmer Atemnot, der sie dadurch zu begegnen euchen, daB sie ruhelos den Boden durchwUhlen. Dieser Flucht-versuch mlBlingt ihnen jedoch melst. Sle komi men an die Oberflftche. Dort treffen sle auf daa Tagesllcht, das sle nur kurze Zelt ertra-gen кбппеп, so daB Atemnot und Llchtnot zu-sammen den Tod zahlrelcher RegenwUrmer verursacht Eine Fkische Rotwein »Ja, wle man sich so kennenlernt!« aagte versonnen l&ohelnd der eine der beiden Her-ren, die elnander im Caf6 gegenUbereaBen. >Ich damals meine Frau auf der tJberfahrt nath Buenoe Aires — der Junge nun die Braut Im Lazarett in Rufiland! Und wie war ee denn bei Ihnen, wenn man fragen darf T« »Bel uns? Eine Flasche Rotwein war unsere Ehestifterin , . . mSchte ich sagen . . . Aber wbllten Siie nicht gehen?« »Nein, bitte, erst belchten Sle!« »Gut! Also: Es war kurz nach dem Welt-' krleg. Nach mancherlei Hemmungen tmd Unterbrechungen, die durch den Krleg be-dlngt waren, hatte ich meine Doktorarbelt glUcklich aum AbachluG gebracht, fand sie groGartlg und war klndllch genug, eines Men-echen zu bedllrfen, der sle mltbewunderte. Deshalb t rug ich die Maschlnenreinschrlft — das alte Fiuleln Ohberg hatte sle nach meinem eehr echlechten, yielfach korrlgierten Ma-nusl^ript mlt vieler MUhe sehr schon herge-etellt — zu meinem Kriegskameraden und Studlengenossen Bayer. Auch den Durchschlag nahm ich mlt. Man glbt ihn gern in solchen Fallen mlt hin, damlt der Lesende Vorschlftge fUr Anderungen oder Erganzungen an den ent-eprechenden Stellen In Ihm anbrlngen kann. Bayer solite mir Reinschrift und Durchschlag am anderen Tage pilnktlich zwischen 12 und a Uhr auf meine Bude zurtickbrlngen. Er ver-eprach es mlr hoch und helllg, den^ in drel Ta-gen war der allerletzte Ablleferungstermln zur Elareichvuig der Arbeit. Damals gait dlese Bcstlmmung. Man durfte dea Termin, nicht vereSumen.« ' »Und er braehte die Arbeit nicht?« »Er braehte ale pilnktlich!« »Aber warum lachen Sle denn so, Kerr Doktor?« »Er braehte die Arbeit nicht nur, er war auch ganz begeistert von ihr. ,Du hast dlch splibst Ubertroffen!* rlW! *r *i»hon fcn der Tlir. ,Nicht ein Jota babe ich hinzussufUgen gehabt. Und du haat Gedanken. Du ha#t wirklich* O«-danken.'< ® >Eln neldloser Freund al»o?< >Eln rUhrender Freund! Er w(Ante damali bel seiner verheirateten Schwester, die mit Ihrem Mann kurz vorKer nach J. gezogen war, und 80 hatte er seinem Schwager eine Flasche Rotwein abgeschwatzt, damit wlr melrie Arbeit felern konnten, wie er mir lebhaft entgegen-jubelte — wobei er mlt der Wendung eohloB: ,Diese Arbeit muB begossen werden!4 »Warum lachen Sle denn wieder?« »Weil er die Arbeit buchstftblich schon be-gossen hatte! Er selbst hatte keinen Korken-zleher an seinem Taschenmesser und wuBte nicht, ob ich einen hatte. Deshalb hatte er die Flasche glelch dahclm entkorkt, sie dann seiner Melnung nach sehr fest mlt dem StSpsel verschlossen und — in die Mappe, seine groBe, lederne Mappe, zu meiner Arbeit gctan . . .« »Ich errate . . .« »Jawohl! Der StSpsel hatte sich geWst, der Rotwein sich zum groBen Tell auf die Reinschrift samt dem Durchschlag ergossen! DaB wlr bel dem Anbllck, der sich uns bot, nicht sofort ergraut slnd, wundert mich heute noch. Bedenken Sie doch: der Ablieferungstermln!« »Was machten Sie denn da?« »Wir stUrmten sofort zu dem alten Fr&uleln Ohberg, die mlr das Manuskript besorgt hatte. Vor der TUr hielt der Krankenwagen. FrKulein Ohberg hatte einen Schlaganfall erlltten! Eine zweite Dame, dl. ein SchrelbbUro hatte, war verrelst, als wir ankllngeln wollten.« »Was nun?« »Die einzige, die unserer klelnen Univer-sltatsstadt noch In Frage kam, war eine mlr noch unbekannte Frau Zimmer. NatUrlich jagten wir hin zu Ihr mlt unserem rotweln-getrHnkten Elaborat. Sle wohnte ziemlich ent-legen. Das Haus hatte ein Vorgttrtchen. Aus der TUr trat gerade Frau Zimmer mlt Ihrer Tochtcr. Es war eine zarte, schwarzhaarige, noch recht hUbsche Frau in der Mitte der Vler- zig. Die Tochter ganz hellblond und groBer. Sie kamen mlt Ihren Fahrrftdem. Wollten einen Ausflug machen. Die Tochter war Haus-lehrerin auf einem Gute. Hatte Urlaub fUr ein paar Tage. Den wollten die beiden kosten. Die Mutter hatte nicht die gerlngste Lust, dlese kostbaren Tage an der Maschine zu versltzen. Nicht die geringpste! Aber die Tochter warb bel Љг fUr mich mlt elnerti wahren Madonnen-biick: »Er muB die Arbeit doch haben, Jđutti!« Und nun kommen ein paar Tage, die ich nie vergessen werde. GlUckllcherweise hatten sie zwet Schreibmaschinen, eine alte und eine neue. An der einen saB die Mutter, an dor anderen die Tochter. Tag und Nacht saBen sie dran, und ich gondelte &ngstvoll zwischen beiden hin und her, zum Tell dlktierend, damlt es schneller glng. Zu guter Letzt war Ich so wln-delwelcli vor dankbarer RUhrung, daB ich Mutter und Tochter die flelBigen Hftnde kUBte, die mich aus dieser fUrchterllchen Patache herausgetlppt batten ... Ja, und bei der Tochter, da 1st es dann eben bei dem Hand-kuS nicht geblieben! . . . So, da haben Sie die Beichte!« cđrzl-cAiLekelo^tejL Der zu seiner Zelt sehr beliebte Arzt Aber-nethy in Budapest Krgerte sich immer, wenn er nachts gestSrt wurde. Eines Nachts war er bcreits zwelmal herausgeklingelt worden, als es schon wieder Ifiutete. ■ »Was Ist los?« schrie Abemethy erbost aue dem Fenster. »Kommen Sie schnell, werter Herr Doktor«, klang eine Stlmme herauf. Mein Sohn hat eine Maus verschluckt!« »So sagen Sie Ihm, er mochte eine Katze hinterherschlucken!« rief der Doktor zomlg und legte sich ins Bett. * Bin anderer Arzt hatte einem Patlenten eine besondere Di&t vorgeschrieben, die diesem we-nig behagte. Ale er Ujn eines Tages besuchte, filhlte. er ihm den Puis und ^agte itreng: »61« haben ja Irotz meiner Anordnung: ein welche« El gege^sen!« — >Was!« rief der ertappt« Patient erschrocken, >dae merken Sie »n. nem Puis?C >Gewie, das El enth< Schwefet, Phosphor und albumlnose Beetandtelle, die dl* AlagenwSnde relzen. Das merke Ich d&nn eo-fort am Puls«. Der elngeschUchterte Pati«« versprach reulg Besserung. »GroBer Mann«, wurde der Arzt belm V»r-lassen des Haueea von seinem Asiiitentan mi-geredet, >Sie haben am Pule erkennen кбппеп, dali er ein welches Ei gegessen hat!« —, >Rind-vleh! Er hatte Elgelb auf dem Hemd«. Zwei MeiSter / EnAhll rm Hou Wlhw Als sich van Dyck auf der Relse nach England befand, wo er in die Dlenate K6nig Karls I, treten solite, kam er auch durch Haarlem. Er beschloB, dem von Ihm hochverehrten Frana Hals einen Besuch zu machen. Der Meister war nicht zu Hause, und van Dyck wartete In seinem Atelier. Ale Hals kam, etellte eich van Dyck als ein Verehrer vor, doch ohne sei» nen Namen zu nennen. Er fragte den Meleter, ob er berelt eel, sein PortrSt zu malen. Hal# bejahte, nahm kurz entschlossen eine f«in. wand und malte mlt wuchtlgen Plnselh^bea das Blldnls seines Besuchers. Als van Dycl( vor das fertige Blld trat, war er hlngeriseen von der Schanhelt der Malerel. >Es lockt mich, es auch zu probleren«, sagta er. пађт 'glelchfalls eine Ijelnw^d und bat Frans 'Hals, Model! zu stehen. Hale merkte bald an der Art, wie sein Besucher Pmsel und Palette handhabte,- daB er von der Zunft aeis mUsse. Er melnte, e» sel vermuUlch ein un-bekannter Maler, der eieh auf dlese We*se bckannt machen wollte. Van Dyck epraclt moglichst wenlg und nichte von klinetlerl-schen Dlngen, una sich nicht zu verraten. Ate er fertig war, bat er den ftlterea Meister um sein Urteil. Frans Hals trat voll Brwartung vor da# Blld. Er sah es mlt elnem kusMn Bllok an, rkditete dann die Augen lachend auf seisen Вмшфег, rclxjhte ihn die Haod wd eagte: »Ich hoffe, Ihr eBt mlt mir ra vm Dyek!f ^bota. 12. Jiinlja 1Д43. KABAWAXKEN BOTE stran 5. — Stev. 4в. Binkoštni pozdravi naših vojakov Vsi gorenjski fantje, ki sfuiSijo vojake v LUbecku pri Hamburgu, žele vesele blnkoštne praznike vsem Gorenjcem: Roter Andreas iz Schwarzendorfa, Jereb Jo-hann Iz Schalrach, Jelnikar Wladimir iz Pod-Srad, Koz j an Josef iz Wischmarje, IgUUchar Alois iz Rattendorfa, Schtebej*Franz iz Dobra-W'e-Sch'warzendorf, Lazar Johann iz Zalrach, Gregorin Franz iz Jauchen. Ravno tako žele veeele binkoštne praznike gorenjski fantje, vojaki v Verdenu in to; Hafner Josef, Dobre Stanislaue, Balantitsch Kvl. Rozman Matevž, Wodnlk Jakob, Perscholia Stojan, Kocjan Franz, Bruntachek Martin, Bruntschek Franz, Habitach Johann, Drnow-echek Ernst. Gospodarski razgovori na Gorenjskem v zadnjem času se je razgovarjal Gauwirt-•chaftsberater ing. Winkler ■ Krelsleiterjl, Landratl In posameznimi stabl gospodarstva Gorenjske v Radmannsdorfu, Krainburgu In Stelnu o važnih gospodarskih vprašanjih ee-danjosti, na katere so se priključile prošnje obratov z razgovorom o njihovih posebnih zahtevah. Pred kratkim se je vršilo gospodarsko zborovanje v Wolfebergu, pri katerem eo bila lx-nedena v poročilih zastopnikov poeameznih gospodarskih' panog pojasnilai In želje o specialnih vprašanjih Gauwirtschaftsberaterju po njegovih daljših Izvajanjih o storitvah in nalogah vojnega gospodarstva. Gospodinjske in gospodarske šole na Gorenjskem s prihodnjim šolskim letom, torej začetkom septembra leto?, bosta na Gorenjekem otvor-jeni po 2 goepodinjeki šc^l in 2 gospodarski foil, in »Icer po ела gospodinjska in goepodar-■k€i šola v Krainburgu In Stelnu. Gospodinjska šola sprejema najmanj 14 letne deklice, ki so končale meščansko ali ljudsko šolo. Ta Aola trajfi eno leto In Izobrazi dekleta v najvažnejših gospodinjskih panogah. Da jim torej znanje v kuhanju in. gospodinjstvu, dalje v šivanju in napravi preprostih oblek in jim daje v teoretičnem pouku poglobitev v nemščini, računstvu, zdravstvu, prehrani Itd. Absol-ventihje te šole so gospodinjsko tako podkovane, da lahko vodijo navadno gospodinjstvo. Kasneje so opreščene (*lska gospodinjske poklicne šole In pouka v gospodinjstvu na trgovskih in obrtnih poklicnih šolah. Lahko se nadalje Izobrazijo za ljudske strežnice ali otro- Ne odlaSaJ • «vojiin darom e» zbirko tkanin in čevljev 1948 do sadnjega dneva! Mnogi pomočniki žrtvujejo svoj prosti čas in Te dnevno pričakujejo! ^VTtnarlce. Gospodarska šola traja dve leti. Sprejema deklice ali fante, najmanj 14 let stare, po končani ljudski ali meščanski *oli. Deklice morajo odslužiti pred sprejemom leto dolžnoetne službe. Sola izobrazuje pisar-njike moči in poučuje poleg splošnih predmetov, kot nemščine, računstva, tudi še trgovske predmete, pred vsem strojepisje in stenografijo. Posamezne šole bodo objavile v dogled-rem času svoje sprejemne pogoje v oglasnem delu časopisa. Rodbinska kronika Iz Gorenjske St. Velt a. d. Sawe. Rodili so se; Kopatsch Anton iz Medna, Hafner Marija iz St. Veita In Tschemiwetz Johann iz Skarutschlne. HSfleln Meseca maja so bili pri tukajšnjem Stanovskem uradu posvedočenl 4 rojstva in.l emrtni primer. Proti sodrgi Splošna prepoved iti z doma v času od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj Počenši z 10. junijem 1943. 1. je stopila v veljavo naredba, ki jo je izdal der Hohere Polizei- und ff-Fiih-rer, ^^>Gruppenfiihrer und General-leutn^t der Polizei Rosener in ki prepoveduje za vse gorenjsko ozemlje iti z doma v času od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Proti sodrgi v gozdovih, ki izkorišča noč za nočjo za svoje roparske pohode, napade in umore, je naperjen ukrep, da se od 22. ure do 4. ure zjutraj ne sme nihče kretati .na cestah, potih itd. Za dostojno prebivalstvo je ta odredba zaščiten ukrep. Kdor jo občuti kot trdoto, naj ve, da se ima zanjo zahvaliti edino le banditom. Banditi so tisti, ki kalijo mir in red, ki otežkočajo življenje miroljubnim in lojalno mislečim ljudem. Zavzemite energično in odločno stališče coper to boljševiško drhal, pa ne boste izpostavljeni nobenim otežitvam. Ce #0 gorenjski banditi sami izjavili, da se brez pomoči prebivalstva ne W mogli držati niti 8 dni, je s tem dokazano, da vi, ki ete dobre volje, cel6 iz lastne moči lahko napravite konec zlonosni boljševiški pošasti. Danes Se apeliramo na vašo pamet. Enkrat pa bo konec našega potrpljenja in naše prizanesljivosti. Takrat pa bi utegnilo priti grenko prebujenje za one, Ш še poslušajo sovražno agitacijo in škilijo po dozdevni boljševiško-anglo-ameriški pomoči. Zato: dokažite vsi dostojno vedenje in mišljenj«; napram zaščitnim ukrepom Bei-cha. Dr. Georg Grassl - 80 letnik Nedavno je v jugovzhodni Evropi dobro znani dr. Georg Grassl proslavil 80 letnico rojstva. Njegovo Ime je tesno pove:»no z nem-žklm narodnim pokretom In z delom nemške narodnostne skupine v bivši Jugoslaviji. Nad 23 let je deloval dr. Grassl na narodnem polju in si pridobil mnogo zaslug. Da počasti njegov življenjski jubilej je priredilo vodstvo nemške narodnostne skupine v Belgradu Intimno proslavo. K. M, Reldissdirifttumskammer K^rnten objavlja: da se morajo izročiti službeni Usti za nabavo SoUklh knjig n$ ljudskih In meščanskih šolah, učiteljiščih in višjih šolah tekom druge polovice junija šolskim vodstvom po službeni poti. S tem je odgovorjeno na vprašanje Sol in knjigam. Karl Siebenelđiler umrl Po kratki bolezni je v 72. letu starosti umrl v Koflachu stanujoči tovarniški ravnatelj v pokoju Kari Slebeneichler. Starejši rod Neumarktla se Se dobro spominja pokojnika, saj je bil izrazita In kot ravnatelj C. B. Mally-jeve tovarne za čevlje splošno znana in ugledna osebnost. V Neumarktl je prišel pred okroglo 46 leti kot mlad uradnik k tvrdkl C. B. Hally & Demberger, ki je Imela svoje obratne prostore v današnji mestni hiši (Rat-haus); takrat J« bilo poslopje last imenovanih tovarnarjev. ' Po svoji sposobnosti, pridnosti in vestnosti se je Slebeneichler polagoma povzpel do vodilnega mesta: tvrdka mu je poverila vodstvo slovitega. podjetja. Bil Je strog, a pravičen ■predstojnik; ca delavce Je imel vedno odprto srce in odprte roke, vsled česar je bil zelo priljubljen in spoštovan. Svoj prosti čas je posvetil društvenemu delovanju; bil je odbornik Schulverelna, SUd- Dva Kreka Kamina na isli £rli Kreisstabe In Ortsgruppenlelterji Klagenlurta In Krainburga so zborovali Dva sosedna Kreisa NSDAP v Gauu KHrn-ten, ki sta zvezana e Karavankami, Klagen-furt In Krainburg, sta poslala v zadnjih dneh svoje Kreislelterje In Ortsgruppenleitčrje vpr-vič na uspešno delovno zborovanje v Kralnburg na Gorenjskem. Na lastne oči In Iz pripovedovanja v bo trškem Kreisu zaposlenih tovarišev so #* bolj spoznali gostje Iz severnega Kreisa razmere na prednjem polju Gaua In Reicha, kot so Jih poznali doslej. Krelslelter Krainburga K u i s je zelo dobro poskrbel za gostoljuben sprejem in lepo bivanje gostov. V hiši Krelsleitunge In v strankinem domu se Je razvijal spored, ki je podal vsem udeležencem važna navodila za nadaljnje delo na vsakem mestu. Poročila več Ortsgruppenleiterjev iz vsakodnevnega dela tO in onstran Karavank z ozlrom na končno zmago osi so podala vpoglede in vzpodbude, ki so dopustile dojmljlvo primero o položaju tu in tam. Krelslelter dr. P o t o t s c h n i g Iz Kla-genfurta je obravnaval osnovna vprašanja sedanjosti In vsem plameneče zakllcal; glavo pokonci, OČI odprte, pogled na FUhrerja! Gau-redner K e n d a je pojasnjeval stališča, na katerem stojimo v sedanjem svetovnem bojevanju na poti do zmage. Gendarmerlehauptmann Grafinger je pa obravnaval z uničujočimi dokazi nesreče polno zgodovino židovstva. Dr. K o s c h I e r, ki je nudil tovarišem zborovanja pri ogledu mesta Krainburga dragocena pojasnila o vlogi tega mesta In tega naseljeni-škega ozemlja v razvoju grajenja kulture na nemški način, je govoril o zgodovinski povezanosti Gorenjske z Relchonji, Kreisleiter dr. Pototschnig: pa o potovanju po nemškem na-■eljenidkem ozemlju na Vzhodu okoli Lubllna. Dan se je pričel в tovarlSko večerno zabavo, T po dr. Koechirju vodenim jutranjim elavjem v strankinem domu, pri katerem so lepo sodelovali gojenci učiteljišča, nato se je vršila kulturna večerna prireditev, pri kateri sta ae posebno Izkazala krainburSko pevsko društvo In zelo dobra domača godba. Z največjim zanimanjem eo «1 ogledali razstavo v Kreislei-tungi, ki je • pomočjo številnih udarnih dokazov odstranila vsak dvom, da takoevana »osvobodilna fronta« ni nič drugega kot za lovljenje kalinov prirejeno prikrivanje za zločinsko združenje boljševlkov usmerjenih in vodenih-banditov, katerih organi/aclja In metode dajejo neposredno zvezo z onimi primeri nečloveškega zverinstva in najbolj prekanjene surovosti, katerih se povsod najde nepregledna vrsta, kjer je boljševizem stopil s svojim kulturo pomandrajočlm čevljem. Obisk na pokopališču Krainburga, kjer se vrste z ljubeznivim trudom okraSenl grobovi v službovanju padlih, je okrepil prepričanje, da stopijo vsakemu poskusu, da bi se tu daJo potuho boljševizmu 8 podpiranjem sovražnika, nasproti možje, ki so zvesti avoji nalogi do smrti. Gaustabsamtslelter dr. P a c h n e c k je zaključil po nalogu zadržanega Gaulelterja dr. Rainerja z vzpodbujajoč Iml In smernic polnimi besedami znamenito zborovanje. marke, Neumarktler Lledertafel, požarne brambe 1. dr.; posebne zasluge si je pridobil kot soustanovitelj in dolgoletni vaditelj (Tum-wart) telovadnega društva »Frlesen«, včlanj*# nega v Turnbundu, ki Judov nI sprejemal. Malo je tako navdušenih telovadcev, kakršen je bil pokojni Slebeneichler. Zato pa je tudi ostal do visoke starosti zdrav in gibčen. 2e 70 letnik se je 1. IMJ.. še kot aktiven čl am SA ude« ležll zasedbe Spodnje Štajerske. Takrat sme lahko videli v časopisih njegovo sliko, ki ga prikazuje v pogovoru z Gauleiterjem tJber-reitherjem. Vedno se Je izkazal zvestega sina evojegai naroda, kateremu je služil do zadnjega dihlja« ja. Zapušča soprogo iz ugledne Roosove rodbine v Krainburgu, hčerko in sina. — Tež, ko prizadetim zaostalim naše iskreno eožalje. Hrols Riaiiibiirg Kralnburg, (Apel državne železnl-o e.) Nedavno se je vršil v prostoru za uslužbence progovnega mojstra Kt%inburg obratni apel za uslužbence postaje Kralnburg. Potem ko ga je otvoril vodja urada, je govoril Krel»-redner Lil lin g o položaju, pri čemer J# posebno pravilno opisal razmere na Gorenjskem^ KnaJnbnrg. (Obratni apel Sozlal« verilcherungskasse.) Pri obratnem apelu Soziailversicherungskasse je govoril Kreisechulungslelter Krainburga Hauptgemela« schaftsleiter L111 i n g uslužbencem o ukrepih totalne vojne. 8t, Velt Л. d. Stewe. (Smrtna nesreč*.)) Dne 3. XV. 1889 rojeni delavec J a p e 1 Franz iz Polane je tako nesrečno padel po kletnih •topnicah, da ai ja zlomil tilnik. Bil Je takoj mrtev In so ga 5. Junija pokopali na pokopališču v St. Velt a. d. Sawe. Irab Radmaiundorf ABUng. (Slovo.) "Ob odhodu obratnega 1л» ženifja, Relchsbahninspektorja Ferdinand* Weekotta od Reichbetriebeamta ABllng le Betrlebsamtu Knlttelfeld so se zbrali uslužbenci Betriebsamta na posrečeno poslovilno slovesnost. Amtsvorstand dipl. Ing. Josef Dul-tlnger ee je zahvalil ing. Weskottu. za njego« vo koristno službovanje na Gorenjskem. Relch«-bahnlnepektor iHrasanlg se mu Je zahvalil v imenu uslužbencev za njegovo dobro tovarištvo. ABllng. (Imenovanja.) Postajenačelnlk postaje Leea-Veldes, Reichsbahnsekrettlr Fran* Salzmann je napredoval za Reichsbahn-obere^kret&rja, postajenačelnika postaje Laak a. d. Zaler, Relchsbahnsekretftr Josef W1 n d-h o 1 z pa tudi za RelchsbahnobersekretKrja. Rolf Lennar: 3 bi ui MMUH HiUMORISTICEN ROMAN Bila je Ursula. Sla sta nekaj časa skupaj, in ko s« je hotel posloviti od nje, je rekla Dna: »Za drevi imanv dve vstopnici za kliio Astoria. Ali ne bi hoteli iti z menoj ?< Ker je bil Werner zelo osupnjen, je na- ^0 nadaljevala: »Schwabe je vendar vpre- žen vedelo za izpit. Rad gotovo ne bi šel z »enoj. Prišel bi že — odbiti mi tega ne bi mogel, menim pa, da ne bi bil pri stvari in da bi mu misli potem vedno uhajale kam drugam, gaj ni treba, da mu o tem kaj poveva.« Tako bilo še najbrže šlo nekaj časa naprej dor ima slabo vest, jo rad pomiri X mnogimi besedami, kakor se lahko ogenj uduši z mnogimi cunjami — da ni Werner rekel: >No dobro«. Vračajoč se domov, je potem premišljeval o tem čudnem razmerju. Schwabe ljubi Uršulo. O tem je prepričan, Toda očitno Ursula ni to, za kar jo je imel? Je znatno bolj lahkomiselna, kot bi človek mislil? Na vsak način fiasko za Schwabeja. Dobro, Ogledal si bo dekle enkrat natančneje. Morda obvaruje prijatelja pred kakšno neumnostjo. In tako se je zgodilo. Ursula je pozneje priznala Wernerju, da ga je ljubila na prvi pogled. In da je nasproti Schwabe samo Ijubemi* dečko, nič več. Da se ji je od onega veftra v kavami vedno le sanjalo o Wernerju. In da je vsak dan in vsak večer koprnela za njim. Schwabe o tem ni zvedel ničesar. Ursula si mu ni upala tega povedati, in Werner" tudi ne govori o tem, Schwabe ja bi to zelo žalilo. Prizanašata mu torej in molčita. Seveda se Ursula še sestaja a Schwabe-jem, to je Werner izrecno tako zahteval. tn Schwabe pripoveduje Uršuli kot prej ves blažen o svojem delu in bodočnosti. In da se sedaj za nekoliko časa ne bosta videla. Potem pa — po izpitu — takrat pa vsak dan. Vsak dan, Uršula!« Ursula je rekla k temu »da«. Kaj naj bi rekla. Čudo se je zgodilo. Werner se je zaljubil v Uršulo. Črtal jo je iz svojega seznama ljubezenskih znanj. Ursula je zavzela posebno stališče. Ursula je tako rekoč njegova najljubša žena. Ker pa ^ii premožna in ker ni v skladu z njegovim načrtom bodočnosti, navsezadnje le ne misli resno. In jutri hoče torej Schwabe videti Uršulo za^ijikrat pred izpitom, kakor je ravnokar povedal. Wernerja zelo peče vmt. Najraje bi mu vse povedal. Toda kaj bi imel Schwabe od tega? Ali se naj oklepa dekleta, ki ljubi drugega? In ravno njega, njegovega prijatelja? Za kaj takega bi bilo Schwabeja škoda. On najde dekleta, ki ga ima od srca rada — takšnega, kakršen pač je, z vso svojo pedantnostjo, svojo znanostjo in vso svojo trmo. Toda enkrat hoče vendar, govoriti s Schwabejem. In sicer takoj. Hoče mu dati nasvete, kako se mora sploh občevati z ženo, da mu enkrat za vselej izostanejo taki polomi V ljubezni. Tako sedita torej v neprisiljeni zabavi v svojem stalnem kotu »Gozdnega dvora« in Werner začne. Ne naravnost. Po ovinkih. Da Schwabeja ne bi psupnilo. »Ali imaš ta mesec prav za prav še zelo veliko denarja?« >Ze velja«, pravi Schwabe in si privošči mal požirek temnega piva. »Tako«, meni Werner in si privošči globok požirek svetlega, »Kako to?« dostavi Schwabe, »Ali potrebuješ česa?« Ne, ne. Samo tako«, pravi Werner. »Imam občutek, da bom nekoč imel denarja ko pečka«. »Ti?« »Jaz«. Mal premolk. Potem Schwabe: »Vedno sem ti že hotel reči, Werner — ti hodiš po krivih potih«. »Na zdravje«, se smeje Werner. »Gostilničar, še eno. Zakaj po krivih potih?« »Ti popivaš." Potratlš čas z dekleti. Ne prideš do nočnega počitka. Se ne pripravljaš resno za izpit. In pri vsem tem špekuliraš na bogato partijo«. »Zakaj ne?« »Pri tem ne bo nikoli nobenega rezultata«. »Pač, pač. Nekoč bom še nekaj predstavljal v življenju«. »Jaz tudi«. In sedaj izvaja Werner dolgovezno, da je Schwabe jeva življenska pot že določena. Napravil bo izpit,nastavljen bo kje na kakšni šoli, se bo oženil, imel bo otrok toliko, ko-i likor mu bo treba in kolikor si jih bo žel«, la soproga, vedel bo, da ima s štiridesetimi leti toliko dohodkov in s šesdeeetimi tolikoi in X osemdesetimi pa tudi ne veliko ve^. . Pri njem, pri Wernerjik, j* pa stvar dru* gačna. Bogata žena, kapital, mu odpirata vrata do neomejenih možnosti. Ali si bo opremil sijajno advokatsko pisarno — morda v Berlinu, na KurfUretendammU — aXL pa postane pravni zastopnik kakšne svetovne tvrdke. V obratu se lahko udeleži c Imet-no glavnico. Postane delničar. Zakladi «vet* ae mu kar sipajo pred noge! Schwabe j« popolnoma utihnil spričo kih perspektiv. In Werner nadaljuje: »Zakaj se zanašam na bogato partijo t Ker znam občevati z ženskim spolom. Eo mi nekoč moj tip stopi na pot — zanašaj se na to — v nekaj dneh naju boš zagledal vodeča se za podpazduho. Tudi ti bi moral polagati važnost na denar. Kot vaški učitel si potem privoščiš vsaj mal avtomobil«. Toda Schwabe ugovarja: »Poročil se bom z dekletom, ki ga bom ljubil. Pa čeprav je dekle revno«. Raje sem reven in srečen, kot pfi bogat in večno nezadovoljen«. »Ali misliš pri besedi poroka na Uršulo?^ sprašuje Werner previdno. »Zakaj ne«. Nekoliko časa molčita oba. Nato povzame zopet Werner besedo. Saj zdaj je ravno tam, kamor je hotel priti. XDalje prihodnjič,)) t Stran G. — Stev. 46. KARAWANKEN BOTB Sobota, 12. jnnlja 1943. Nreii ItQin Izkuje kovance po 2, 5 In 50 levov v akupni nominalni vrednosti 1 milijarde levov. Po končani preselitvi prebivalstva v zvezi z odstopom Dobrudže Bolgariji sta se bolgarska in rumimska viada sporazumeli, da bosta nadaljevali preselitveno akcijo na podlagi prostovoljnega pristanka prizadetih tudi v drugih področjih obeh držav. Za preselitev v Bolga- rijo pridejo predvsem т poAtev Bolgari, оша-Ijeni v rumunskem Banatu in v Besarabiji. Bolgarsko-rumunaka komisija, ki je bila ustanovljena na predlog dunajskega arbitražnega sodišča, je sedaj po temeljiti proučitvi danih možnosti sklenila, da se preselitev, ki zahteva mnogo poslov In obremenjuju prevozna sredstva, preloži na dobo po končani vojni. Naš športni kotiček MIklaaova spominska kolesarska tekma Klagenfurt, 11. junija. Kot prva letošnja kolesarska tekma ae je Izvedla v nedeljo od Kttrntner Radfahrverelna prirejena Kari Mlk-lauova spominska kolesarska tekma na 47 km dolgi progi Paternion — Velden ob WCrther-Seeu 1л nazaj (ceeta ob južnem bregu). Kljub z vojno zvezanim težavam udeležba nI bila slabSa kot lansko leto, kajti Gaufachwartu za kolesairski šport kot Starterju se je predstavilo pet glavnih vozačev, 3 starejši vozači In 4 vozači HJ, med prvimi Obergefr. Josef Schwamm (Wehrmacht Uenz, K&mtmer Rad-fahrvereln), ki je prepričevalno zmagal v lanski tekmi glasovanja. Z ozirom na otežkočene okoliičlne za trening so bili,., doseženi izvrstni časi: Glavni In starejši vozači, ki so.nastopili r eni skupini, 80 bili razven Matzlerja (Salzburg) od začetka pa do do cilja skupaj, vrstni red se je odločil čele v končnem zaletu. Zmagal je, kot je bilo pričakovati Schwamm, ki je s tem dokazal, da ni kos vsem samo na dolgi progi z močnim vzponom, temveč tudi na kratki, skoro ravni progi. S -časom 1 ure 12 minut in 47 sek. je prispelo 7 vozačev na cilj, od katerih so za Schwammom s komaj ©pazljivo razdaljo pasirali cilj: 2. Josef Ore-goritsch (Marburg), 8. Milan Urak (ABIing), 4. Willi Strelcher (Graz), 6. Ludvlg Maschera (Marburg), 6. Donato Salvoldl (Francija, Ktlmtner Radfahrvereln), 7. Johann Sacltl (Graz). Tem je sledil po 6. minutah Kari Matzler (Salzburg) Wonsdi In Pritzi sta ponovno osvojila državno prvenstvo v Breslavl je bilo pred kratkim izvedeno letošnje državno prvenstvo v namiznem tenisu. In sicer le v omejenem obsegu. Dočim so ostali Bereichi odposlali po dva zastopnika, je Be-rei'ch Alpenlanđ kot najmočnejši Berelch odposlal štiri zastopnike. Prvenstvo se je vršilo v veliki športni dvorani na Hermann-Gfirlng-Sportfeldu. Med 90 nastopajočimi so bili zbrani razen Innsbruckerja Hocheneggerja vsi najboljši zastopniki is cele države. 2e prva kola so prinesla velika presenečenja, katerih vzrok so bile predvsem slabe žoge. Posledica tega je bila Iziočenje nekaterih favoritov. Pod težkimi okoliščinami pa so se Izkazali stari rutini-rani igrači kot Wunsch, in Benthin, ki sta se plaisirala v finalno borbo. Po lepi Igri je Wunsch gladko nadvladal Hamburgerja s 3:1 In s tem obdržal proti pričakovanju ponosni naslov državnega prvaka. V dvojicah sta Wunsch in Bednar (Wlen) v finalni -fcorbl odpravila par Benthln-MUnchov (Hamburg-Kiel) s 8:1. Prt damah je bila svetovna prvakinja Pritzijeva nepremagljiva in tudi mešani par Wunsch-Pritzi ni imel konkurence. V damskih dvojicah sta zmagali Berlinčankl Richter-Jancke. Dvojici Just-Strumbl In KnifItz-Wretschitz sta dosegli G — 8 mesto. Bann Vllladi ]e zmagal nad Bannom Kralnbnrg v pokrajinskem nogometnem prvenstvu HJ je zmagal' Bann Vlllach (RSG Villach) z 2:0 (0:0) goli nad Bannom Krainburg. Zmagovite gole sta zabila Puschmann in Kofler. Kdo bo letošnji prvak: Luftwaffe, ASlIng ali NSV? Prvenstvo se bliža koncu. Med tem ko so Krainburg, {j in KACSRapid že dokončali prvenstvo, mora VSV in ABIing odigrati še eno tekmo,- Luftwaffe pa Se celo dve. Na vrhu ta- bele nastaja vedno večja gneča In je še popolnoma nejasno, kdo bo zmagovalec in zastopnik K&rtna v nadaljnjem tekmovanju za vstop v Bereich-ligo. Predpreteklo nedeljo je bila v Kiagenfurtu odigrana tekma med |^-om m Luftwaffe, ki ee je končala z visoko zmago 8:0 za LSV. je s to tekmo zaključil svoje prvenstvo, ker je zgubil moštvo In obe zaostali tekmi z ABUngom in Kralnburgom prepustil s 0:0 In dvema točkama т prid nasprotnika. Odigrati se Ima še tekma LSV:VSV in kot končna In najvažnejša tekma LSV:ABIing. Dočim imata ABIing in VSV po 12 točk, ima LSV 11 točk in eno tekmo več, tako da ee do zadnjega ne bo dalo reči, kdo bo zmagovalec. Pokalno tekmovanje je predpreteklo nedeljo počivalo.-Klubl Imajo velike težkoče s sestavo moštev In Je že več klubov radi tega moralo odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Tudi Vel-desu se je zgodilo leto in ne bo več nastopal. Borba za prvenstvo je zopet odprta in se bodo borili zanj ABIing П, Krainburg П In Haken-* felde. Športni drobiž Zastopnik Bereicha Donau-Alpenland, Wie-nerska -Vlena, ki uspešno nastopa v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo, je preteklo nedeljo pred 60.0000 gledalci v Wiener Prater-Stadlonu slavila zasluženo 3:0 zmago nad MUnchnom 1860. S tem se je plasirala Vienna med zadnje štiri moštva, ki še nastopajo za državno prvenstvo. Lanski državni prvak, Schalke 04 pa je v nedeljo moral dati prvenstvu slovo, ker je bil od Klela premagan s 4:1. V polflnalu Igra Vienna v Stuttgartu proti Saarbrttcknu, Klel pa nastopi proti Dreedner SC. Nekdanji jugoslovanski državni prvak namiznega tenisa, Maks Marinko se nahaja v Presburgu, kjer trenira slovaško državno reprezentanco. • Zbirajte zaloge čajal Ravno sedaj je pravi čas, da zopet dopolnimo svoje zaloge čaja, ki so med zimo pošle, In preizkušamo nove mešanice. Lipovo cvetje, listi robid malin, jagod, so posebno pripravni in dajo skoraj vedno podlago vseh dobrih In okusnih čajnih mešanic. Dišeča perla, melisa, korenina pimloe, vrbovec aU listi jesena eo dodatki, ki Izboljšajo <*us, ki se jih pa seveda sme le v zelo majhni količini uporabiti. Po nabiranju se je treba lotiti takoj strokovnega čiščenja mladih zdravih listov. V nobemem primeru ne smejo ostati čez noč nakopičeni, ker se sicer segrejejo in po vrenju, ki pri tem nastopi, se zgubijo lepa barva in okusne tvarlne. Nabrano blago Je treba ra^rostreti v tanki plasti in potem posušiti na senčnem, zračnem kraju. Močno s(XKe ali umetna vročina škodujeta. Da dobimo prav posebno aromatlčen čaj, laMco liste fermentiramo, to le pravi, da listja 24 Tir posušimo, ga potem zmečkamo, poškropimo z vodo in trdno zvežemo v ruto. Tako ga pustimo, da vre na toplem kraju pri približno 30 stopinjah, potem ga zopet razpro-stremo in ga sušimo en aU dva dni kakor običajno. Po takem poetoi^m postanejo listi črni in dobijo okua in aromo, ki sta inozemskemu čaju zelo podobna. Za kakovost čaja Je tudi shramba iziredno važna. Plmlčna korenina, maline in rdeče grozdjiče se hranijo v vrečicah na suhem, zračnem kraju, vse druge sorte čaja, vsaka ločena druga od druge, pa v dobro zaprtih steklenih ali pločevinastih posodah. Dr. F. J. LvkM AoBschneiden! AufbewahrenI ФеШ&еА meth(utisek and ptakfi^ek Rt«In. (Zborovanje Ortswalterjev NSV.) Krelsamtswalter Knietitsch je sklical vse Ortewalterje NSV Kreisa Steln na delovno zborovanje. Dane so bile smernice In navodila za delo v razširjeni vojni zimski po-inoCi. Voditeljica urada za družinsko pomoč Pgn. Moser in okrožna referentlnja za otroška dnevna zavetišča Pgn. Rax a sta poročali častnim pomočnikom iz njihovih stvarnih področij, Pg. P1 f f 1 m Pg, M o s e r iz Kraln-burga sta pojasnila organizatorična vprašanja. Stehi. (Okrožni zbor mladinskih skupin.) Nedavno ee je vrSil okrožni zbor mladinskih skupin NS-Frauenschafte na športnem prostoru v Steinu. Udeležile so ee ga v.i leo Kunstgegenstand (m) — umetnina, umetnic ška stvar kunetgerecht — umetniški Kuppe (w) — kopa Kurbel (w) — ročica, kljuka Bedewendungen auf alien vieren — po vseh štirih in den Krieg Ziehen — iti na vojsko von Erfolg gekrttnt — imeti uepeb jeanandem kein Haar krilmmen — ne ekri« viti komu lasu, niti jiaJmanJSega zl* storiti nekomu sich zum Kuckuck scheren —- pobrati ee eich vor lachen kugeln — svijati #e od smeha Wm Gelfind« ertnmden — pe^'^edeti (pokrajino, teren) der Schneesturm tobt — nelni т&аг bwnl (razsaja) der Motor springt an — motor začne de^ lovati C. KRONFUSS Klagenfurf, BahnHofsfra^e fl Ч 12. JunUa 1043. К? КАТУА*ЈКЕ\ ROTE stran 7. — S(*v. 4B. АШТИСНЕ BEKAI^IVTMACHUIVGEM % DKUTSOHB BSICHgPOST j^vcine Verst&rkung dee Kraftpostverkchree апШВНсћ der Pfingstfeiertage! Jeellcher Ansflnmrerkehr anek in Pflngmtem ceaperrt! , AtiiaBlioh der PflnKatfelertage findet eine VerstSrkung de« ^"itpostTerkehrs nicht statt. Unnotwendiife Reisen mit Kraft-P^sten dUrfen daher auoh lu Pfinitsten nicht aneetreten werden. ^or trotzdem beabsichtiet. UrlaubsauiiflttBe unter BenUtzune der ^raftpost zu unternehmen. muB damit reclinen. nicht belOrdert z'l werden. "'ir die dienetleitenden Post^mter. tteben Avtobusni promet ne bo pojačan o binkoStUi! Ves izletniški promet o hlnkofitlh zaprt! O Wnkofltlh I" T bo pojačan avtobusni promet. Nepotrebnlti potovanj z avtobusi se zato ne sme naetoplU o binkoStlh. Kdor kljub temu isimerava napraviti dopustnlđke izlete z avtobusi, mora biti pripravljen na to, da ee ne bo mogel peljati. V Krelaih Lienz (Drau), Spltal (Drau) In Vlllach so potrebna dovoljenja za vožnje s avtobusi. Odpoeitka potrebne Si bo prevažalo pamo do njihovega kraja dc^usta In od tam Zopet nazaj do železnice. Za to je potreben dokaz, da je za potnike na kraju dopusta že na razpolago stanovanje za naj-manj 1 teden dni. Pojasnila dajejo samo službo vodeči poštni ' V zastopstvu: dr. H8f er SENF ' л b ri'( C.WcRfier KlagMhirt ESSIG Fabrik C.Weneer Klagmlurt Holz-, KoKIen-u. Koksverfrli 1 ^Josef Radmannsdotl, Vahraserslr^li I • Ruf 574 ЛМшп^! LebeiieinlttelgToBh^ndler, Kauflcute Oemeinechaftslager la Oberkraln and MieBtall IBezugpchelne de« BrnKhrungsamtM tta Ae Zutellang von Sultajiinen, Roelnen (Tmcken-frttohten) elnd bel uneerer Flrma abzugeben, von wo die Auftellung nach EJinlangea eofort erfolgt. HANS HINTERMANN & SOHN Obst, SUd- und Trockenfrllehte — GroBhandel - Import Krainboi^, Horet-Wessel-Platz Nr. 2 — Tel. Nr. 124 (fozowf Veletrgovof, trgovci In založniki živil na Gorenjabem in MieBtalu! INabavnice prehranjevalnega urada za dodelitev eultanin in rozin (suhih sadežev) naj se fiimpreje oddajo pri podpisani firmi, katera bo razdeljevala blago takoj po dospetku Istega. HAAIS H I NTE R ЈМЛЈ« N & SOHN Obst, SUd- und Trockenfrllehte — Groflhandel - Import Krainburg, Horst-Wessel-Platz Nr. 2 — Tel. Nr. 124 ' oj>bewohrt»i> ISwIs-Frćporafe ^(Togtscr«m«-fettfrei•OberfvHef) ^ onwenden. Nur w#mm unbedingt noHg • •partam ouArogen-•o r«tđ)f.di0 heut* tfiitefHV g«worden»Dose long# ZeH ^ Dun* di» RMdtgab* Dottn on « ifcr FaehMeaaidft tainl aitch /uer dšT JTtf мпумггв. IWAITER KOLBE&CO^ STETTIN j Fenus'Hans _ KrHaterkurea Basedow nod Kropf Sett IS fahren bewUhrll Verlangen Sic koatenloi Broschfln Frledr. Haietreit«r Hraillinc bci Mflncbu KAFFEE ERSATZ i^abrik C.Wenger Klagenturl Qm Off Trantportarbeitor wird sfdi an Nagel dl# Hand ouf-r«!Bon. Soldi* Verlatzungen lassen sidi verhCtan. Auf di« un-varmoidlidien ArbeilMdirammen und klelnan Wunden ab*r gleidi •tn Wundpflastar ouHeflen. I ran in a IMas t Cwl Blank, V«fbondpHoil«ffabr> _Benn/Rh. црар- C ВЕК1ЕШШС WXSCHE ШО WIRKWARBK KurZ'f Mode- und Galanteriewaren BBBCLANDKAUFHADS KrIsdihe&Co. KLiGENFIIRT SEIT 55 J»HliFN aEM.№AR№.WERKE DdULSCHMIIXiALL W I E N 8 2/XII BEKANNTMACHUNG Komtnerische Landes Brandschaden-Versichemngs-Anstdt, Klagenfurt Oeech&ftaftihrer in Oberkraia nnd MieBtal Alter Platz Nr. 30 • Telefon Nr. 1846, 1847 Tersichenmgszwelge? Feuer-, Enhruch-, DiebstoM-, Verbundene Hausrat-, Glas- und Glockenbruch-Versicherungen BBZIBK KBAINBUBGi FUr die Gemeladen: Za oMlne: FUr die Ckmeind#: Za občino: F16dnlg, St. Georgen, Hftfleln, Krainburg, Mautechitech, Naklaa, Pred-aasel, Seeland, Weeenltz, Zlrklach OallenfeU BEZIBK LAAK A. D. Z., FUr die Ctomelnden: Za občine: FUr die 0«m«lnden: Za občine: FUr die Gemeinden: Za občine: Afrlach, Eljsnem, Laak a. d. Z (mit Ausnahme der Orte: Draga, Gode-echlta, Oberdorf, Pungert, Ratten-dorf, ZaAKhen), Peiland, Saffnlt«, Schwarzenberg, Selzach, Zarz OeeUtz, Salracb, Tratten Laak a. d. Zaier mit dan Orten; Draga, Godeachitz, Oberdorf, Pungert, Rattemdorf, Zauohen-St. Martin unter dem GroBgallenberg, St. Velt an der 8awe, ZwlecbenwtUMem BKZIRK LITTAI: FUr die Oemelsden: Za občine: FUr die Gemelnde: 2a (Atino: KreMnltz, Llttai, St. Martin bel Llt-tal, Trebeleu, Waateoh Welnthal ®«21ВК MBUMABKTL: 8t. Anna, HelUg«nkreuz, Kaler, St, K&tharina, NeumaricU BEZISK BADMANNSDOBFJ OOrlMb, Relfea, Veldes, Ftlr die Gemeinden; Za občine: Breseoitz, Vlgaun die Gemeinden: Habern, Kropp Za občine: ^ m me Gemeinden: L*«., Radmannsdorf, Steln- Za občine: mcoi; Die Anton Oraschen in Krain-burg, Veideser StraSe 11 Josef Sitar, Tischlermei-ater In Heillgenkreuz 28 Prams Aubel, Grenze Nr. 4, Post: Laak a. d. Zaler Andreae Nagrllteoh, Selo Nr. 20, Post: Sairach AloU Erker, Gend,-Wachtmelster 1. R. In Rattendorf Nr. 47, Post: Laak aa der Zaler Johann AnjBchel, Uttai Nr. 78, Post: Llttai Karl Durjava, Bisen-bahnangestellter In Dom-echale, TaborstraBe 20 Josef Sltar, Tischlermel-eter In Heiligenkreuz 23 Rudolf Vaupotltech, Vel-des-Burg 2U Anton Oraschen Krainburg, Veldeaer StraSe 11 Anton Flster, Sparkas-senbeamter 1. R., Radmannsdorf Nr. 112 FUr die Gemeinden: Wochelner-Feletrlta, Wochelner-Mlt-Za občine: terdorf FUr die Gemeinde: Za občino: » BEZIBK STEIN: ABHng, Leagrenfelđ FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemeinden: Za občine:' FUr die Gemeinde: Za občino: FUr die Gemeinden; Za občine: FUr die Gemeinden: Za občliie: FUr die Gemeinden: Za občine: FUr die Gemeinde: Za občino: Alch, Domschale, jauehen, Liuttal, Podgorltz Kraxen, liukowltz Morftuta^ Maimeburg, Schwarzendorf, Tersaln Kommenda, Wodltx Holm-Radomle, St.Maitin l.Tuoheln, M6ttnlg, Obertucheln, Selo, Stein Stelner-Felstrltz, Zell b«l Stein GlogowltB BKZIRK BLEIBURG F. D. MIKSSTAL: FUr die Gemeinde: Gutensteln Za občino: FUr die Gemeinden: Mle0, S^wanenbaeh Za občine: FUr die Gemeinde: Unterdrauburg Za občino: FUr die Gemeinde: PrftvaU Za občino: Johann Arch, Kerach-dorf M, Post Mltterdorf Johann Widmar Werke-arbelter 1. R., ABUng, KlausneretraBe 7 Karl Durjava EJlaen-bahnangestellterln Dom-■chale, TaborstraBe 20 Josef Posnitsch, Land-Wirt In Gradlsche Nr. 16, Post: Lukowitz Karl Laurltsch, Kauf-mann In Mor&utsch 74, Post: Mor&utsch Josef Mulej, Kaufmaan In Mannsburg Nr. 62, Post: Manneburg Josef Kem, Landwlrt % Klan« Nr. 52, Feat: Kommenda August Mejatach, Stela, Adolf-Hltler-Platz 80 imbemetmt LorenB KrlTograd, Schael dermeiater la Guteneteln Nr. U6 Dominik MarkowltZiOen^ d&raierie-Wachtmelster L R., Scbwarzenbach 60 Josef Werhounlgr, Zim« mermana la D(>brawa Nr. le HHb—tHt Drastellung Hire nodi аиГ Dinar lautenflen Polizzen sowie bel Neuorflnung Hirer Verslflieranoen wle: Neu-versimerangen, Nađiverslđierungen oder ErhiJUungen slđi an die zustandigen Gesdiaftsfllhrer zu wenden. Zavarovane osebe se pozivalo, da se obrnejo pri prevedbi svojih še na dinarje glasečih se polic kakor tudi pri novi ureditvi svojlb zavarovani na pr. no- vin zavarovani, dodatnih zavarovanj aH zvišani na pristolne poslovodle. % P+rnn 8. — Stpv. 4в. K A H A W A X K т; \ BOTE Sobofn, 12. junij« 1943 : £ichtspiele Allgemeine filmireuhand G.ni.b.H.-Zweigs(elle Veldej Assling 11. VI. um 20 Uhr 12. VI. um 16 unci 20 Uhr • 13. VI. um 14.30, 17 und 20 Uhr 14. V. um 20 Uhr Licbcskomodie Flir Jugendliche nicht jsugelaesea! 15. VI. um 20 Uhr 16. V. um 20 Uhr 17. 6. um 20 Uhr ' Irrtum dea Heraene J"Ur Jugendliche nicht zugelassen! Domschale 12. VI. um 19.30 Uhr 13., VI. um 17 und 19.30 Uhr 14. VI. um 19.30 Uhr Meine Freuiidin Josefine FUr Jugendliche nicht zugelassen! 14. VI. um 15.30 Uhr J ugendf llmvorstellung Tra la la Zu den ErmaBlgungspreisen fUr Jugendliche! 16. VI. um 19.30 Uhr Eine Frau wie du FUr Jugendliche nicht zugelassen! Krainburg * 11. VI. um 19 Uhr 12. VI, um 16.30 und 19 Uhr 13. VI. um 16,30 und 19 Uhr 14. VI. um 19 Uhr Wir machen Musik Fiir Jugendliche nicht zugelassen! 15. VI. um 19 Uhr 16. VI. um 16.30 und 19 Uhr 17. VI. um 19 Uhr Der Flormtiner Hut FUr Jugendliche nicht zugelassen! Laak 12. VI. um 19.15 Uhr 13. VI. um 14, 16.30 und 19.15 Uhr 14. VT. um 19.15 Uhr Geliebtc Welt Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 17. V. um 16.30 Uhr Jugendfilmvorstellung Till Eulensipiegel Zu den Brm&Bigungspreisen fUr Jugendliche! 15. VI. um 19.15 Uhr 16. VI. um 19.15 Uhr 17. VI. um 19.15 Uhr Klelder machen Leute FUr Jugendliche zugelassen! Littai 12. VI. um 19.30 Uhr 13. VI. um 15.30 und 19.30 Uhr 14. VI. um 19.30 Uhr Meine Frau There«ia FUr Jugendliche nl^ht zugelassen! 16. VI. um 16 Uhr Jugendfilmvorstellung Tra la la Zu den Erm&Blgungaprelsen fUr Jugendliche! 16. VI. um 19.30 Uhr 17. VI. um 19.30 Uhr Der siebente Junge FUr Jugendliche nicht zugelassen! Neumarktl 12. VI. ura 16 Шг Jugendfilmvorstellung: Till Bulenspiegel Zu den Erm8.Blgungspreisen fUr Jugwdltche! 12. VI. um 19 Uhr 13. VI. um 14. 16 30 und 1® Uhr 14. VI. um 19 Uhr Der siebente Jung« FUr Jugendliche nicht vugeluien! 16. VI. um 19 Uhr IT. VI.. um 19 Uhr Fnheimliche Wiinsche FUr Jugendliche nicht zugelasMO! Rađmanmđorf 13. VI. um 20 Uhr 13. VI. ШП 16 und 20 Uhr 14. VI. um 20 Uhr Vision a in See FUr Jugendliche nicht imgelassen! 16. VI. um 16 Uhr Jugendfilmvorstellung Till Eulenepiegel Zu den Ermaaigungepreimen fUr Jugendliche! 16. VI. um 20 Uhr 17.. VI. um 20 Uhr Tiger von Eschnapur FUr Jugendliche nicht sugelaisen! Sairach 12. VI. um 19,30 Uhr 13. VI. um 15.30 und 19.30 Uhr 14. VI. um 19.30 Uhr ^Vlr machen Musik FUr Jugendliche nkht zugelassen! Stein 12. VI um 18 und 30.90 tThr 13. VI. um. 15.30, 18 und 30.30 Uhr 14. VI. um 20.30 Uhr Die heimliche Grftfin Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! 16 VI. um 20 Uhr 17. VI. um 20 Uhr Musik fiir dich Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! St. Veit 12. VI. um 17 Uhr J ugendf llmvorstellung Till Eulenspiegel Zu den Erm&Qigungspreisen fUr Jugendliche! 12. VI. um 20 Uhr 13. VI. um 14, 17 und 20 Uhr 14. VI. um 20 Uhr £in Zug f&hrt ab FUr Jugendliche nicht zugelassen! Veldes 12. VI. um 17 und 19.30 Uhr 13. VI. um 14.30, 17 und 19.30 Uhr 14. VI. um 19.30 Uhr Liebesgeschicht«n FUr Jugendliche njcht zugelassen! 15 VI. um 19.30 Uhr 16. VI, um 19.30 Uhr 17. VI. um 19.30 Uhr Klćider machen Leute FUr Jugendliche zugelassen! Wocheiner Tal 12 VI. um 19.30 Uhr 13. VI. um 15.30 und 19.30 Uhr 14 VI. um 19.30 Uhr Geliebte Welt Jugendliche . unter 14 Jahren nicht zugelassen Antlidier Sonntagsdiemt Krainburg: Am IS. Jiini 1943: Dr. Viny.enz Werbnak, Krainburg, Reiter-durohlaB 2, Femruf 130. All eeiAsi Službo dobi M№IS MtllZ 0((#п* Handelsgesellseheff — Lebensmiflelgre^K«nd#l Klagenfurfr HeydrichsfralselZ Gegrundai 1882 • FernruJ 2464 Cro^lager in Klag«n(ut4, Villadi, Kuhnsdorf-Traibadi-Alfhelen Zatkvaia Ker se od globoke žalosti prevzeti ob smrti našega nad vee ljubljenega, tako tragično preminulega sina, soproga, očeta, brata, svaka, atrica in botra, Frania Fojkarja monterja elektrarne nismo mogli dovolj in vsem zahvaliti za pomoč in res tolažljivo iskreno so-žalje, se tem potom predvsem zahvaljujemo vodstvu elektrarne, kakor tudi vsakemu posameznemu dobrotniku in vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti v večnost. Se enkrat najlepša hvala! Ш VlEliSPElSCN d«rdi eim* Farb* im Aw»*#hen vi«l op VERSCHONT DUICH VU« IMHANOil iu MABEfil Sorgfilriges Abtrocknen der Klinge — am besten mit weichem Papier -» glekh nach dem Rasieren erhalt die SchnittfShigkeit Uslužbenec, trgovsko izobražen dobi postransko zaposlitev. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Sofort" 616—610-1 Sprejmem dva učenca za pečar-sko obrt — vsa oskrba v hiši, plača po predpisu. Franz Ko-nieditz Oferner-zeugung, Marga- rcthenberg 4. Wirt, bei Kran-burg. 606-1 Učenca za pekovsko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov pove K. B. Krainburg pod 608-1. Učenca sprejme kovačija na motorni pogon. Na- klas, St. 18. bei Krainburg. 811-1 Vratarja (nočnega čuvaja) takoj sprejmemo. En dan nočna, drugi dnevna služba. Pogoj: zdrav in krepak mož s čisto politično preteklostjo in znanjem nemSčine. Stanovanje na razpolago. Prijetna služba. — Ponudbe na Hri-jbernik & Corap. St. Veit-Savf. 8836-1 Iščem ■ pošteno! Kupim stoječo IMenjam otroški dekle 7.a vse, ki mrvo ali deteljo, športni voziček zna tudi malojplačam po