Stran 152.
Protest hrvaškega episkopata glede zavoda
sv. Jeronima.
Opozicijonalni hrvaški časopisi prinesli so protest hrvaškega episkopata glede zavoda sv. Jeronima, ki ga je prebral in izro^L^^temu očetu vrhbosanski nadškof dr. Stadler v Rimu, kamor je bil odšel o venkonočniJa praznikih ter bil dne 3, aprila sprejet v^ zaslišanje pri papežu Leonu XIII. %J'-+ TUrT&ttfU^ taTj
V   protestu se najprej omenja, kako se je bil razveselil ves hrvaški narod, ko je izvedel za vsebino breveja »Slavorum gentem", v katerem se je zavod sv. Jeronima označil s pravim imenom „pro croatica gente", a še huje se je razžalostil, ko se je culo, da je sveta  stolica  popustila vsled diplomatskega  delo-
rni gori ter mesto pravega  imena zopet upe-OjStla st^rj^jaa^rjp-Hkpki, ki  je   popolnoma  zastarel in *Lje dandajpjgs brezmiseln.   Nezadovoljstvo  je med Hrvati bilo  izpoSetka "tako veliko, da so že mnogi mislili na razkoI>Lpa  je  satn j^Tjiitel v Rim  da ohrani pravico hrvaškega naroda  pred papeževim prestolom, in da izprosi od svetega očeta, da ostane pri prvotnem svojeni odloku glede hrvatskega  imena, saj^je čvrsto prepričanfaa je sveta stolica izdala   prvi  svoj breve po zrelem razmišljanju, pa ga gotovo ne bi bila tudi ^nikdar  spremenila, da  se  niso   umešali v to zadevo življi, ki   niso   nič   manje   sovražni   tudi sv. stolici, z&akor hrvaškemu narodu.
V  protestu se omenja, da avstrijska diplomacija gotovo ne bi bila nasprotna opozivu hrvaškega imena, da se ni umešala v stvar Črna gora, katera pa nima
¦»po jasno dokazanem pravu nobene pravice do tega ^zavoda, nego so do zdaj uživali duhovni iz barske ;Lnadškofije dobrote tega zavoda samo z dovoljenjem zakonitih gosppdarjev.   Zato so hrvaški škofje;wvpra-
sani po sv. stolici, kako bi se rešilo vprašanje glede zahtev Črne gore, privolili, da se poleg „pro croaticav gentea uvrsti še „et pro catolicis Serbis Archidioecesis ^ Antibarensis", kar bi bilo moralo zadovoljiti Črnogorce. Toda sv. stolica je vkljub temu sklenila aJurao goro novo pogodbo, ter izbrisala hrvaško ime in uvedla ilirsko. S tem pa je obstanek zavoda sv. Jeronima še bolj kompromitiran, nego je bil do zdaj, pa bodo nastopile še večje težave, ko bi se hotel zares kdaj urediti, kajti pod temi okolnostmi ne bode hotel nobeden hrvaški duhovnik v Rim, če tudi bi ga silil tjakaj kateri škof. Prišlo je že tako daleč, ko bi sv. stolica ostala pri svojem sklepu, da se dovoli vse Črni gori, da se bode začelo nabirati darov za nov zavod v Rimu, kateremu ne bode mogel nobeden
zabraniti, da se ne zove hrvaški.   Hrvati  bodo tedaj *
it
Iraje  sedanji   svoj   zavod sv. Jeronima  izgubili, nego \
T?a popustili, da se izbriše njihovo ime.
Stvar je dandanes že preveč poznata, da sovražniki Hrvatov, posebno pa Madžari, napenjajo vse svoje sile, da vzemo Hrvatom in vsem njihovim stvarem in ustanovam hrvaško ime, pa ker niso dosegli, da se zavod sv. Jeronima imenuje s kakšnim eksotičnim imenom, so izposlovali, da se imenuje ilirski, kateri ime pa ne pomeni dandanes nič, samo da se ne pokaže hrvaško ime, katero bi najraje na vsak način zatrli.
Potem   se v protestu  še  enkrat prosi v imenu
vseh  hrvaških   škofov, da  sveti  oče izkaže  pravico
jyWtaškemu  narodu, pa da se sme vsaj v Rimu, kjer
*najdej,Q vsi narodi obrambo, imenovati s pravim svq*Kk
im§nom, kakor je bil že iz početka  imenovan, „pro
croaticagente".
Sedaj priobčujejo nekateri listi tudi že odgovor sv. očeta na ta ugovor hrvaških škofov, ki ga je izročil sarajevski nadškof dr. Stadler. V tem odgovoru, ki kajpada še ni potrjen od avtentične strani, bi bil sv. oče najprej izrekel svoje obžalovanje nad Hrvati, da nameravajo radi tako malenkostne stvari odreči se cerkvi svojih praiedov. Ta korak bi pokazal, da je njih vera slaba in površna, kar bi bilo zelo obžalovati. Potem je pa neki dejal s povzdignjenim glasom: BVečkrat sem že pokazal, da ljubim hrvatsko ljudstvo, in kako zelo mi je pri srcu. Za to svojo ljubezen sem podal že tudi obilo dokazov, in ga blagoslavljam iz celega srca. Ravno vsled tega pa menim, da bi ne bilo pametno, da se mi obtežuje moj položaj, mesto da se me oprosti neprijetnosti, ki sem jih moral prenašati skozi osem mesecev. Odločil sem se, da ničesar več ne spremenim; naj ostane pri starem imenu, ker to vender ničesar ne pre-minja  na  stvari  sami".
Po tem odgovoru dr. Stadler z ostalimi hrvaškimi škofi za zdaj ni uspel. A kdo bi mogel verjeti, da bi sploh mogel kaj doseči pod takšnimi okolnostmi, v kakoršnih  se  zdaj nahaja vsa  tavjadeva!
Stran 153.
V ugovoru je dobro označeno stališče, katero so zavzeli proti Hrvatom Madžari, ki imajo v naši državi prvo besedo, in pa Črna gora, ki se hoče na račun Hrvaške razširiti s pomočjo Italije. Za Hrvate je sedaj položaj jako nepovoljen in rešitev tega vprašanja morajo prepustiti bodočnosti. Vsi pravi hrvaški časo-pisi zato tudi o tej zadevi sodijo trezno, a vsi omenjajo velikih zaslug episkopata, ki se je tako odločno zavzel za hrvaški narod. Hrvati imajo za zdaj i edino t svoje .prave zastopnike in branitelje v svojih škofil|,| ki se ne boje povedati resnice na pravem mestu, če tudHihzat^jreganj^o. Hrvaški časopisi pravijo: 
vhrvaškem episkopatu smo iznovič spoznali svojega odločnega in narodnega pobornika, ki zna povedati moško besedo za obrambo hrvaškega imena. In ta forum je še vedno svetovni, univerzalni, in beseda hrvaškega episkopata se bo slišala po celem katoliškem svetu. Tako se kaže v svetu hrvaški kle-
rikalizgm".   Jak v veri, jak v narodnosti.  V  slabem narodu ne more biti niti vera jaka.
Tako piše „Obzora, ki je najostreje obsodil Madžare in posebno še Črnogoro, za katero so Hrvati bili vedno oduševljeni, a posebno še za sedanjega kneza, katerega slika je visela po tolikih hrvaških hišah. In zdaj? Ta med Hrvati tako priljubljeni knez je povrnil to ljubezen in ponižnost z zvezo z največjim protivnikom hrvaštva, z Madžari, samo da se zatre hrvaš^ojme. Hrvatje zdaj pač dobro vidijo, kakšna je srbska politika.
To so zares  žalostne  prikazni na slovanskemu
jugu, a nrvatje zdaj TOdivsvqe3po3fflKn^m^jo
računati  na  podporo  niti  pri svojem  bratu Srbinu,
ki ga je v tem važnem vprašanju tako grdo prevaril.
Prav ima zato hrvaški najpd, da se je nki^l v fam
neugodnem položaju svojega episkopata, k^stoji kakor
qxljelož za svoj narod ne, samo doma, negojudi pred
zunanjim svetom. V slogi Je rešitev. Naj bo ves naročf
/tako složen v dbrambi svojih pravic, kakor so hrvaški
.škofje pokazali svojo jedinost  pri  tej   priložnosti, pa
bode zmaga gotovo prej ali kasneje tudi  na  njegovi