Razne stvari. (Milostlj. knezoškof) bodo v stulni cerkvi na god sv. Alojzija ob 7. uri zjutraj slovesno delili prvo sv. obhajilo učencem in učenkam mariborskih 'mdskih šol in blagoslovili trakove za šolski banderi. (Svetli cesaroceljskem vprašanju). Svetli cesar so te dni graškemu županu, dr. Portugallu, rekli, da ne razumejo levičarskega odpora glede Celja in da se jim zdi popolnoma neosnovan, ker sta se levičarska ministra v ministerskem svetu izrekla za gimnazijo, in ker se s tem ugodi najmanjši, ali povsem opravičeni želji slovenskega Ijudstva. (Telegram z Dunaja.) Točka Celje je bila v torek zvečer v proračunskem odseku z 19 glasovi proti 15 sprejeta. Bobič. (Novo ministerstvo.) Ker je dne 19. t. m. Windischgraetzovo ministerstvo odstopilo, imenovali so svetli cesar ministerskim predsednikom in ministrom vnanjih zadev grofa Kielmannsegg-a; grofa Welsersheimb-a zopet deželnobrambovskim ministrom; viteza Javorskega ministrom brez portfeila in pl. Rohtti - Pawesch-a finančnim ministrom; vodjo pravosodnega ministerstva pl. Ksail-a; vodjo trgovinskega ministerstva pl. Wittek-a; vodjo naučnega ministerstva pl. Pittner-ja in vodjo poljedelskega ministerstva pl. Blumenfeld-a. (Državna pomoč.) Finančni minister je dne 18. t. m. v poslanski zbornici na Dunaju predlagal, naj se dovoli za kraje na Kranjskem in Štajarskem, prizadete po potresu, brezobrestno posojilo v znesku štirih milijonov. V proračun za 1. 1895. naj se postavijo trije milijoni, četrti pa prihodnje leto. (Prelat Fran Kosar.) Ravnokar je izšel iz tiskarne sv. Cirila v Mariboru životopis rajnega raonsignora Frana Kosarja, hišnega prelata sv. Očeta, knez. škof. konz. svetovalca, infuliranega stolnega dekana lavantinskega. Opisal kanonik dr. Ivan Križanič. Na čelu je podoba pokojnika. 8° 120 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Dobiva se v tiskarni sv. Girila in pri preč. gosp. pisatelju. (Za častne člane) je imenoval odbor slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danice« na Dunaju p. n. gg.: dr. A. Mahniča, poslanca Fr. Povšeta in vitanjskega župnika, Jožefa Žičkarja, v priznanje zaslug, katere so si pridobili za to akademično društvo. (P.osojilnica vTrbovljah) je imela meseca maja, to je v prvem mesecu svojega delovanja, 25.985 fl. 62 V2 kr. prometa. Gotovo prav lep začetek! (Sub auspiciis Im per atoris) je bil doktorjem prava dne 14. t. m. promoviran na graškem vseučilišču namestniški praktikant g. Ivan Žolgar, rojak od Slov. Bistrice, in je dobil od cesarskega natnestnika od svetlega cesarja darovan brilijanten prstan za vse izvrstno prebite izkušnje. (V a b i 1 o) k pevski veselici z godbo, katero priredi »Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru« dne 23. junija 1895 na vrtu hotela »Ahvies« v graškem predmestju. Vstopnina: za društvenike 20 kr. (družina 40 kr.), za neude 30 kr. (družina 3 oseb 70 kr.) Opomba: Ako bode dne 23. t. m. deževno vreme, prestavi se veselica na dan 30. junija. Začetek vsakokrat ob 5. uri popoludne. (Celjski »Sokol«) bodepri vsesokolski slavnosti v Pragi dne 29. in 30. junija zastopan po večji deputaciji, in se bodo nekateri člani udeležili tudi tekmovalne telovadbe. (Nevarno zbolel) je naš odlični rojak gospod profesor Jos. Lendovšek v Beljaku. Zdravnik misli, da bode gospod profesor moral za nekaj časa iti v kak drug kraj, da prej okreva. Bog daj! (Podporne in starostne uradniške d oklade.) Finančni minister je pred tednotn obljubil, da postavi takoj v začasni proračun 2 milj. 950 tisoč gld. za podporne in starostne uradniške doklade, ki se bodo začele izplačevati s prvim julijem t. 1. (Dijaški kuhinji v Mariboru) sta darovala čč. gg. J. Marzidovšek, c. in kr. vojni kaplan v Trstu, 5 11. in Fr. Koebek, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, 2 fl. Bog plati! (Geljani in okrajni zastop.) Oni dan je imel celjski okrajni zastop sejo. Prišli so tudi nemški celiski zastopniki, pa ne da bi odobrili Ianski račun ali hoteli kaj pametnega svetovati, ampak da bi delali zgago. Vse so hoteli imeti »tajč«. Najbolj je bil korajžen g. Traun ; pa izvrstno je njemu in njegovim tovarišem posvetil g. dr. J. Dečko, da so jo slednjič popihali. (Živinozdravnik v Braslovčah), g. Martin .Telovšek, je poslan od štajarskega deželnega odbora v Sornthal pri Haupweilu na Švicarskem, da se poduči o umnem sirarstvu. (Blag vojvoda.) Bavarski vojvoda Karol Teodor je izvrsten zdravnik za očesne bolezni. Te dni je izšla knjižica, v kateri se pripoveduje, da je vojvoda že dva tisoc na očeh bolnih ljudij brezplačno ozdravil. (Cerkev v Novištifti), ki o velikonočnem potresu ni nič trpela, dobila je precejšne razpoke o zadnjem potresu dne 10. t. m. (Žrtva velikonočnega potresa.) Cerkev sv. Radegunde v župniji Šmihelj nad Mozirjem so začeli podirati. To je jedina cerkev na Štajarskem, katero morajo podreti; le čudno, da je toliko trpela, čeprav stoji na skali in hribu. (Otrok se obesil!) Dne 12. t. m. popoldne ob 2. uri se je pri D. M. v Brezju blizu Maribora na koleselinu obesil 131etni šolar Andrej Majhen, poseslnikov sin. Stariši, skrbite otrokom v mladosti za strah božji! (Grozne smrti) je umrla pri Sv. Frančišku terica Jozefa Zavolovšek, kakor smo zadnjič poroeali. Zgorela ji je vsa obleka, še celo obuvalo je razpadlo, le škapulir in pas tretjega reda sv. Frančiška se še opalil ni. (Nesreča pri streljanju.) Na praznik presv. Rešnjega Telesa je v Rogatcu pekovski učenec Janez Grosek nabijal možnar. Ta pa se sproži in strel dečku odtrga na levi roki palec, kazalec in srednji prst. (Nevihta in toča.) Dne 6. t. m. je grozen naliv s točo napravil mnogo škode po vinogradih v Kostrivnici; zlasti je toča hudo oklestila vinograde na Spodnjem Sečovem in Cerovcu. Škoda se ceni na vee tisoč gld. (Bratje Čehi za Slovence.) V »Narodnih Listih« ponuja domoljubna družba, da osnujejo za Slovence Gehi višjo gimnazijo, kakor v Opavi, s češkim denarjem. Ob jednem objavljajo oklic za dotično nabiranje, ki se je takoj začelo. (Odvetniški izpit) je dne 10. junija napravil v Trstu g. dr. Anton Brumen, odvetniški kandidat na Piuju. (Dober želodec.) Vojak Gagarac iz Žepča vBosni je pojedel vsled stave 36 jaje, 100 gramov olja, 100 gramov masla, kilogram kruha in izpil oko vode. Ostal je povsem zdrav in bi bil še jedel naprej, da je kaj imel. (Strela je sedem ljudij ubila) v Prezestu na Ogerskem. Med nevihto je sedetn koscev bežalo pod visoko drevo iskat zavetja. Treščilo je v drevo, in so pozneje nažli nesrečneže popolnoma sežgane. (Nevarna prazna vera.) Sodišče v Tomsku na Ruskem je obsodilo na večletni zapor 13 kmetov, ker so nekega tujca umorili. Kmetje so mislili, da je tujec poosebljena kolera in so šli s sekirami nanj ter ga razsekali na drobne kosce. (Radi velike povodnji) med Pinczehelv in Simonyternyja blizu Pečuha, ki je nastala vsled grozne nevihte, je skočil tovorni vlak iz tira. Petnajst voz je razbitih. (Letina.) Po vseh državab se obeta dobra letina, le v Zjedinjenih državah bo letos slabše, nego sicer. Uradno se ceni, da pridela Ogerska letos 37 do 38 milijonov raet. centov pšenice. Tudi rž kaže dobro, dasi jpj je zima precej škodila. Ječmena in ovsa bo ludi dovolj. Ker ne bode mogla Araerika letos oskrbeti Evrope z žitom, zato se kaže, da se bo žito prav lahko prodajalo. Zlasti Rusija bo ga veliko izvozila. Že zdaj so vsi nemški trgi polni lanskega ruskega žita. (Velikanski učinek,) katerega je pouzročil velikonočni potres, pokazal se je na Bizeljskem gradu, ki je v posesti princa Roberta Windischgraetz. Odtrgal se je namreč del sprednje stene, kjer je bila grajska ura, ter padel na cesto, ki pelje v Orehek. (Poskušen samomor.) V nedeljo zvečer po 9. uri je skočil 361etni oženjeni pleskar Karol Rakuša, doma od Ljutomera, v Gradcu v Muro; vendar ga je mestni paznik zapazil še v pravem času ter ga potegnil iz vode. Nezmerno uživanje opojnih pijač mu je zmedlo gla#ro. (Hudoben otrok.) Dne 11. t. m. je zgorelo Terezi Berkovič na Bizeljskem vse poslopje z živino vred. Zapalil je njen sin iz maščevanja; mati je narareč ničvrednega otroka poprej kaznovala. (Grozna nevihta na Gališkem) je v okraju Kolomea napravila silno škodo. V Korsovu se je zrušilo 22 gospodarskih poslopij, blizu 200 hiš pa je močno poškodovanib. Mnogo živine je ubite, toča pa je uničila vse žetve. (G r o z n a k a z e n n a K i t a j s k e m.) Na smrt je bil obsojen človek, ki je umoril svojo ženo. Guvali so ga noč in dan ter mu branili spati. Osmi dan je začel prositi, naj ga usmrtijo, ker ne more dalje prenašati muke. To se pa ni zgodilo, nego je moral še nadalje trpeti in še le devetnajsti dan je umrl vsled slabosti, pouzročene po nespanju. (Duhovniške spremembe.) Župnijo D. M. v Olimju je dobil č. g. Jožef Kotnik, župnik na Muti.