LETO 1
emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Mirko Pregl,
direktor direkcije trgovine na debelo
Predstavljamo
vam
direkcijo
trgovine
na
debelo
Se^dež direkcije trgovine na debelo je na Šmartinski 102
Direkcija trgovine na de-talo, ena izmed direkcij •Emone«, ima sedež in ce-N lotno poslovanje na šmar-Nnski 102. Ta direkcija 0Pi'avlja blagovni promet debelo na področju cestnega jugoslovanskega tr-2išča. Prvenstveno oskrbu-Je lastno maloprodajno airežo, t.j. cca 40 °/o celot-j nega prometa, ostalih 60 odstotkov prometa pa se opravlja s tujimi poslovni-Sl Partnerji. Organizacij-s^° je ta direkcija razdelje-na na sektorje in službe.
,	Sektor I.
rjffl
)(i‘	Ta sektor vključuje bla-
30Vne grupe vsega indu-t/ ,Jr'jsk° - prehrambenega , j39a’ t.j. vse konditorsko :Jit . a9o, konzervno blago tU' .^esne, ribje in sadno-ze-l(<i ®niavne konzerve), preko-Jorsko blago (začimbe, 'jo:	lsave, kavo) ter klasično
Pecerjjsko blago kot olje, :el Sladkor, riž, testenine itd.
ue(
st(f
Vl'
i r' irfi*1
J
rv°'
Sektor II.
Sektor II. ima sveže me-O- mesne proizvode, pe-^njnsko meso, divjačino, . e2e ribe, mlečne proizvo-^ m konzumna jajca, palico svežega mesa, pekinškega mesa, mesnih ^ klečnih izdelkov ter pre-
,6lavo delikatesnih izdelkov.
^ Sektor III.
1	^'a sektor se deli na A.
i / aveže domače in južno j n1' aoje jn zelenjavo, suho
blago (rozine, lešniki, datelj! in podobno) ter pakirnico za sadje in zelenjavo ter kislega zelja v plastični embalaži in B. — vse alkoholne in brezalkoholne pijače (domače in uvožene).
Sektor IV.
Sektor IV. ima vse industrijsko - neprehrambeno blago, t.j. tehnično blago, elektro-termiko in akustiko, steklo, porcelan, posodo, kovinsko galanterijo, tekstilno blago (brez metra-že), pralna in čistilna sredstva ter drogerijsko blago in deloma gradbeni material.
Sektor V.
Sektor V., ki je bil samostojno formiran v začetku letošnjega leta, se bavi predvsem s pakiranjem zrnatega blaga, dišav, čajev, začimb, sladkorja ter praženjem, mletjem in pakiranjem kave.
Sektor VI.
Prodajni sektor je zadolžen za celotno prodajo trgovine na debelo skozi svoj prodajni oddelek, potniško mrežo v Sloveniji in ostalih republikah ter po predstavništvih širom Jugoslavije, t. j. na Reki, v Zagrebu,
Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu, Kraljevu in Skopju.
Sektor VII.
Sektor ekonomske propagande, ki je vršil usluge, razne reklamne aranžmaje in organiziral sejme v in izven Jugoslavije, po novi prerazporeditvi preide v direkcijo za ekonomske in splošne zadeve.
Sektor Vlil.
Sektor transporta ima v svojem sklopu 140 vozil različne tonaže od 0,5 do 10 ton, kamione-hladilnike
in vlačilce. Prevaža blago za potrebe direkcije trgovine na debelo, v glavnem v smeri dostave blaga kupcem in po ustaljenem sistemu tudi enotam maloprodaje. Ima svojo mehanično delavnico, kjer opravlja lahko tudi večja popravila kamionov in viličarjev.
Sektor IX.
Regalno skladišče je bilo vzpostavljeno v decembru lanskega leta. To skladišče posluje po najsodobnejši tehnologiji skladiščne službe, ker ima mehaniziran notranji transport, vsa evidenca in dokumentacija se vodi skozi ERC. Zaenkrat je to edino tako organizirano skladišče v Jugoslaviji.
Računovodstvo
Računovodstvo direkcije trgovine na debelo se organizira po novo predloženih navodilih o organizaciji finančne službe, po novem kontnem načrtu. S prenosom pristojnosti in odgovornosti na direkcije se ta služba prenaša na direkcijo trgovine na debelo, kar je bilo doslej strogo centralizirano in bo v bodoče računovodstvo tako vzpostavljeno, da bo direkcija lahko samostojno ugotavljala rezultat svojega poslovanja, spremljala doseganje planiranega prometa, spremljala stroške, razliko v ceni in ugotavljala končni dohodek. V svojem sklopu ima tudi blagajno direkcije trgovine na debelo.
Naše regalno skladišče je eno najmodernejših v Jugoslaviji
Embalažni oddelek
Embalažni oddelek vodi in upravlja vso embalažo, tujo in lastno, prevzema in vrača dobaviteljem vračljivo transportno embalažo in vodi tozadevno evidenco z dobavitelji in kupci.
Služba za gospodarjenje
z objekti
Ta služba, ki je bila organizirana ob priliki vzpostavitve direkcije trgovine na debelo, je odgovorna za vzdrževanje celotnega kompleksa na šmartinski cesti (vseh zgradb, dvoriščnega kompleksa, za popravilo teh objektov, vseh inštalacij in za splošno čistočo). V svojem sklopu ima vse servisne dejavnosti, ki so potrebne za izvrševanje te službe, nadalje ima vse čistilke in vratarje. V to službo spada tudi ekonomat, ki oskrbuje celotno organizacijo s potrošnim materialom in drobnim inventarjem.
Za uspešno izvajanje programa, t.j. blagovnega prometa v tej enoti, je bilo v zadnjem obdobju vloženih mnogo denarnih sredstev za izgradnjo in za dokončanje skladiščnih objektov in drugih del komunalnega značaja. S tem so bili dani pogoji vsem sektorjem za normalno poslovanje. Tako se je preselilo vse prehrambeno blago sektorja I., V. in III. B v regalno skladišče. Sektor II. s pakirnico mesa je lociran v hladilniške prostore, rav-
Nadaljevanje na 2. strani
sti, postaja trgovina na de- promet in dohodek in koefi-skrbeti za najbolj idoč asor-
Nadaljevanje s 1. strani
no tako je sektor III. A lociran v hladilniške prostore. Sektor IV. je razporejen v novih razširjenih skladiščnih prostorih, ker je zasedel vse izpraznjene skladiščne prostore bivšega sektorja I., II. in III. Sektor V. je v zaključni fazi rekonstrukcije, tako, da bo imel sodobno urejeno pražarno kave, katero smo že preselili iz utesnjenih prostorov iz Kersnikove ulice, higienično urejeno pakirnico blaga opremljeno s sodobnimi pakirnimi stroji in novimi skladiščnimi površinami za skladiščenje blaga, namenjenega za predelavo oziroma pakiranje.
Z dokončanjem rekonstrukcije sektorja V. se bodo v glavnem zaključile vse večje investicije na Šmartinski 102 in bo to kompletno zgrajena enota za določen čas. če danes pomislimo, pod kakšnimi nevzdržnimi pogoji je moral grosist do nedavna poslovati, t.j., da je sektor II. posloval v klasičnih skladiščnih prostorih brez hladilnic, da je sektor III. posloval s sadjem in zelenjavo v klasičnih skladiščnih prostorih, kjer je včasih temperatura dosegla tudi + 30° C (zaradi tega so bile ogromne blagovne izgu-
Delavke v pakirnici kave
be) in da je bilo blago ostalih sektorjev na večih mestih, kjer je bila kakršnakoli evidenca onemogočena, lahko trdimo, da je bila izgradnja hladilnice s kapaciteto 1000 vagonov blaga in hladilnimi režimi od 0° C do — 40° C, upravičena. Nadalje z izgradnjo regalnega skladišča in uvedbo mehanizacije notranjega transporta ter adaptacija ostalih skladiščnih objektov in rekonstrukcija pražarne in pakirnice, lahko danes trdimo z vso utemeljenostjo, da je bilo investicijsko vlaganje v ta namen več kot opravičljivo.
V današnji dobi ne more obstojati trgovina na debelo v klasičnem smislu, da blago samo kupuje in prodaja, pač pa mora poleg te dejavnosti vršiti še predelavo, dodelavo in pakiranje blaga tako, da se nudi detajlni trgovini čimveč že pripravljenih ali na pol pripravljenih jedil, katere kupec, ki so v glavnem gospodinje, največ iščejo in kupujejo. Zato ne imenujemo več »centralna skladišča«, pač pa »centralni obrati«. To pa povsem upravičeno, ker se v sektorju II. vedno več pakira blaga, ki je predmet poslovanja tega sektorja, ravno tako je v sek-
torju lil. A vedno večja prodaja pakiranega sadja in zelenjave in v sektorju V. se vsako leto več pripravi spakiranega blaga, t.j. od kave do dišav in začimb. Z uvajanjem moderne tehnologije skladiščne službe, (regalno skladišče), z
belo že sodobna oblika industrije, ki močno zasleduje in se prilagaja zahtevnemu sodobnemu tržišču.
Trgovina na debelo posluje z blagom domačega izvora in z uvoženim blagom. Iz uvoza dobiva blago preko uvoznega oddelka naše direkcije za zunanjo trgovino. Za domače blago pa se sklepa okvirne pogodbe z največjimi jugoslovanskimi proizvajalci. Prednost se daje takim proizvajalcem, ki nam nudijo lahko blago za vse sektorje, t. j. od svežega sadja in zelenjave, konzerviranega sadja in zelenjave, svežega mesa, deloma mesnih izdelkov, deloma mesnih konzerv itd. Na ta način lahko vsi sektorji nastopajo v okviru podjetja kot enoten, velik kupec. Prednost se daje tudi takim proizvajalcem, ki so naš dobavitelj, istočasno pa tudi naš kupec.
Situacija na tržišču nas prisiljuje, da čim bolj ažurno in ekonomično poslujemo. Skozi evidenco ERC smo ugotovili gibanje grup
cient obračanja. Vse tako blago smo izločili iz prometa, smo sicer asortiman nekoliko zožili, vendar ga pa nismo osiromašili. Po izvršeni selekciji dobaviteljev in blaga, smo dosegli mnogo boljše rezultate s tistim blagom, ki smo ga obdržali v okviru našega stalnega programa. Kot konkreten primer navajamo alkoholne in brezalkoholne pijače, pri katerih smo imeli preko 1.200 artiklov. Z evidenco smo ugotovili, da so se posamezni artikli premaknili enkrat ali dvakrat v letu (imeli smo po 16 vrst pelinkovca, 20 vrst raznih slivovk, vermutov itd.). Vse tako blago smo izločili in prišli iz 1.200 na 400 artiklov. In zanimiv podatek, da smo s tako prečiščenim asortimanom dosegli mnogo večji promet, kot bi ga sicer in dosegli mnogo boljši dohodek. Na ta način zasledujemo sedaj gibanje blaga v vseh sektorjih in postopoma vršimo izločanje manj idočega blaga. Nevzdržno je, posebno pa kot trgovina na debelo, da bi lahko poslovali z vse-
r*
•r 7' '	^
Kamioni, pripravljeni za prevoz blaga
uvajanjem notranjega skladiščnega transporta, sistema visoke mehanografije in še vrsto drugih dejavno-
blaga oziroma tudi posameznih artiklov, t.j. kakšna je frekvenca posameznega artikla, kakšen je dosežen
mi proizvodi vseh jugoslovanskih proizvajalcev.
Zaradi zelo omejenih obratnih sredstev moramo
timan blaga, da se dosega čimboljši koeficient obračanja. S takim načinom pa ni bil potrošnik popolnoma nič prizadet, ker je asortiman blaga indirektno pravzaprav določil sam pri nakupu blaga, ker neintere-santnega enostavno ni kupoval.
Po vsej verjetnosti in pri današnji strukturi blaga ne bomo mogli ostati v nedogled. Postopoma bomo morali tudi v tem pogledu korak naprej, na ta način, da se bodo sektorji še nadalje specializirali v asortimanu blaga in delili blagovni promet v promet za lastno maloprodajno mrežo in priključene OZD, katere se v celoti oskrbujejo pri nas in v promet izključno grosistične prodaje, bilo to iz naših skladišč ali pa v tranzitnem prometu.
Kot že omenjeno je bila izgradnja kompleksa na Šmartinski zelo velika investicija, vendar tudi nujno potrebna, ker brez sodobnih skladišč in moderne tehnologije dela, z uvajanjem paletizacije visoke mehanografije, ne bi bili konkurenčno sposobni in bi se zelo težko obdržali na tržišču. Kolektiv direkcij® trgovine na debelo se vsega tega dobro zaveda, zato je tudi osebno doprinesel svoj delež pri ustvarjanju, zavedajoč se pri tem, d® tudi sam sebi izboljšuje delovne pogoje, izboljšuj® standard in da se z uvajanjem modernega poslovanja tudi sam vzgaja in da se osebno v takeni okolju mnogo bolje počuti kot bi se sicer.
Vemo tudi, da je v prveb1 obdobju modernizacije in; vesticija draga, da tudi vsak obrat v poiskusneb1 poslovanju povzroča večj® stroške, dočim je v nadaljnjem obdobju poslovanj® mnogo cenejše, s kateri®11 se lahko obvlada tržišče, s® ima boljše pogoje konkurenčnosti in večjo možnost nadaljnjega progresa.
Direktor
direkcije trgovine na
debelo Mirko Pregl
PREDSTAVLJAMO VAM DIREKCIJO TRGOVINE M DEREL0
Naše regalno skladišče
Vsem članom delovnega kolektiva
Delavski svet podjetja je na svoji četrti redni seji dne 30. junija 1971 razpravljal o rezultatih poslovanja in aktualnih vprašanjih gospodarjenja našega podjetja. Po vsestranski in izčrpni razpravi je sprejel sledeče sklepe, ki jih objavljamo.
Ti sklepi predstavljajo akcijski in stabilizacijski program našega podjetja, zato je dosledno izvrševanje teh sklepov delovna in moralna dolžnost vseh članov našega kolektiva.
Prepričani smo, da bo vsak s svojim osebnim prizadevanjem in vztrajnostjo poskrbel, da se bodo sklepi dosledno izvajali. S tem bomo najbolj koristili sebi in našemu kolektivu.
Za delavski svet podjetja predsednik Miran Blaha
pa Odbora DSP za gospodarske zadeve.
3.	Da se zagotovi pokritje za dosedanje prekoračitve pri investicijski potrošnji in da se zagotovijo sredstva za najnujnejše potrebe v smislu prejšnjega sklepa, naroča delavski svet podjetja vsem direktorjem OZD, da pospešijo odprodajo vseh tistih osnovnih sredstev, ki jih OZD več ne potrebuje ali ki jih ne more rentabilno koristiti zaradi iz-trošenosti ali zaradi spremenjene tehnologije ali zaradi hipertrofije sredstev (strojnega oz. avtoparka ipd.).
Direktorji OZD so osebno odgovorni, da se pri prodaji osnovnih sredstev doseže kar najugodnejša cena oziroma cena, ki bo v dejanskem skladu s tržno vrednostjo osnovnega sredstva, ki je v prodaji.
4.	Da se prepreči nadaljnje naraščanje prekoračitev pri investicijski potrošnji so:
a)	dolžni direktorji tistih OZD, pri
NAŠ AKCIJSKI IN STABILIZACIJSKI
SKLEPI:
1.	Osnovna gospodarska orienta-cija podjetja, za katero se odloča delavski svet podjetja na področju ["azpolaganja s sredstvi v času izva-ianja srednjeročnega programa za obdobje 1971/1975 je, da bo ustvarjena sredstva v pretežni meri name-nJal za povečanje lastnih obratnih sredstev in da se bodo razpoložljiva sredstva lahko trošila za investi-cije le v tolikšnem obsegu, kot je Potrebno za normalno reprodukcijo.
2.	Do potrditve zaključnega računa za leto 1971 so prepovedane nove nabave osnovnih sredstev izven že potrjenih programov ali odobri-tev, ki jih je do sprejema tega sklepa dal Odbor za gospodarske zadeve. Morebitne nujne nabave, ki jih torja višja sila (uničenje osnovnega sredstva, utemeljena poslovna nuja 'Pd.) se lahko izvršijo le v okviru sredstev, ki jih podjetje še zbere v '■ Polletju z odprodajo osnovnih Sredstev ali na 100 %> kredit, vendar Sarr>o na podlagi predhodnega skle-
P
R
0
G
R
A
M
katerih so še v teku investicijske gradnje (Maloprodaja, Mesna industrija, Perutnina) zagotoviti takšno kontrolo nad potekom izvajanja investicije, da pod nobenim pogojem ne bo prišlo do prekoračitve zagotovljenih sredstev: če bi zaradi podražitev grozila prekoračitev, je treba program oziroma projekt brezpogojno revidirati tako, da se podražitev nadomesti v okviru samega programa:
b)	je treba pri investicijah iz prejšnje točke ponovno pregledati vse še nedokončane pozicije z vidika možnosti za znižanje stroškov ter se zlasti pri opremi odločati za cenejše rešitve, kolikor dopuščajo enakovredne rezultate v proizvodnji oziroma poslovanju:
c)	je dolžan direktor direkcije za maloprodajo organizirati poslovanje s potrošniškimi krediti tako, da se ne bo povečal znesek lastnih sredstev, ki je doslej angažiran v potrošniških kreditih, v sodelovanju z finančnim direktorjem in direktorjem direkcije na debelo mora ukre-
pati tako, da se znesek tako angažiranih lastnih sredstev v čim večji meri čimprej nadomesti s krediti iz sredstev HKS in z bančnimi krediti.
5.	Direktor direkcije za inženiring je dolžan organizirati pregled in ugotovitev stanja investicijsko vzdrževalnih del, ki so v teku ter o tem predložili poročilo generalnemu direktorju v 14 dneh po prejemu pismenega odpravka tega sklepa.
Že začeta vzdrževalna dela je treba stroškovno čimbolj omejiti in racionalizirati. Če je pri posameznih delih to mogoče, jih je treba prekiniti ob zaključku ustrezne faze s tem, da se nadaljujejo in dokončajo v letu 1972.
Za vsa začeta vzdrževalna dela, ki morajo biti dokončana v tem letu, mora direkcija za inženiring v svojem poročilu podati tudi obračun že nastalih stroškov ter popis in predračun še potrebnih del.
6.	Za vsa nova investicijsko vzdrževalna dela, ki jih posamezna OZD še namerava izvršiti v tem letu, mora OZD dobiti predhodno soglasje Odbora DSP za gospodarske zadeve. Ko prosi za odobritev mora OZD predložiti odboru točen popis in realen predračun nameravanih del.
7.	Za vse večje oziroma dolgoročne trgovske posle, ki bi vezali sredstva podjetja ali sredstva iz kreditov za obdobje nad 30 dni, mora komercialist, ki posel vodi, predložiti elaborat z vsemi karakteristikami posla. Tak posel odobrava komisija, ki jo sestavljajo direktor direkcije in komercialist, ki posel vodi ter finančni direktor.
Po potrebi izda podrobnejša navodila za izvajanje tega sklepa finančni direktor.
8.	Vse terjatve do kupcev, zapadle nad 45 dni, ki jih ni mogoče izterjati na drug način, mora finančna direkcija iztožiti.
Prepovedane so kompenzacije terjatev do kupcev z nakupom blaga, razen v primeru, kadar gre za nakup blaga, za katerega je zajamčena takojšnja nadaljna poraba.
9.	Vodstvo podjetja naj v najkrajšem času organizira sestanek z direktorji samostojnih organizacij in z njimi doseže dogovor, po katerem se bodo te organizacije glede nabave blaga s katerim posluje podjetje izključno in v celoti vezale na matično podjetje.
10.	Z OZD PO Hotelom »Riviera« Portorož je treba doseči spremembo medsebojne statusne pogodbe v tem smislu, da se glede na jamstva, ki jih je prevzelo podjetje v zvezi s krediti za izgradnjo objektov, s katerimi upravlja ta OZD, omogoči ustrezen vpliv matičnega podjetja na poslovanje in gospodarjenje v tej OZD na ta način, da se uvede poseben poslovni odbor za urejanje medsebojnih odnosov in gospodarjenje v OZD.
Poslovni odbor iz prejšnjega odstavka mora imeti pet članov. Tri člane imenuje matično podjetje, dva člana pa OZD PO. Njegove pristojnosti se določijo v aneksu k statusni pogodbi.
11.	Vsako kršitev teh sklepov kot tudi neupoštevanje »Pravil za nabavo in eksterno prodajo v grosističnem poslovanju« (izdanih od direkcije trgovine na debelo in direkcije za finančne zadeve, dne 29. 6.1971), je smatrati za hujšo kršitev delovnih dolžnosti in je tako tudi obravnavati v disciplinskem postopku.
12.	Vsi delavci podjetja so dolžni čuvati in ohranjevati naše skupno premoženje in preprečevati zlonamerno odtujevanje (krajo!) osnovnih ali obratnih sredstev. Kršitelje tega pravila je treba javljati disciplinskim organom in proti njim takoj uvesti disciplinski postopek.
pogovori in odgovori
"Uzdaj se u se i u sVoje kljuse!«
Ta stari srbski prego-^°r velja v tem trenut-tudi za nas. In to tem-^0Jj. kolikor bolj nam je ^ko. Ni sicer drama-t|cno, temveč edinole ^jtično. Vendar, od vseh S|'nih besed, ki so bile '2rečene o stabilizaciji, Se Pač ne da živeti.
Da ne bi samo govo-'cili o stabilizaciji, je . aš delavski svet podrtja na svoji zadnji, 4. edni seji, sprejel vrsto °nkretnih sklepov, ki Podstavljajo pravzaprav a.š akcijski in stabiliza-C|Jski program, k Kaj med drugim vse- 1
1- Ustaviti takoj vse r°ve investicije za kate-I® niso v celoti zagotov-,Jeria sredstva. Čimprej ^gotoviti, z najmanjšimi možnimi stroški, še r^Prte investicije (Bla-j^Vnico oz. Maksi mar-na Trgu revolucije,
Piše: Miran Blaha
STABILIZACIJA
Market na Jami v Šiški, rekonstrukcijo MIZ in Perutnine). Vsako novo investicijo začeti edino pod pogojem, da so predhodno zagotovljena celotna sredstva.
Isto velja za investicijsko vzdrževanje, ki je v bodoče prav tako podvrženo odobritvi Odbora DSP za gospodarske zadeve.
2. Nobeden, pa tudi sam generalni direktor podjetja, ne more skleniti večjega posla, ki ne bi prinesel takojšnjega učinka in predvsem čim-večjega dohodka.
Nekateri naši komercialni kadri — z direktorji vred — bi se vendar enkrat morali zavedati dejstva, da »promet« ni vse, temveč da tako oni kot mi vsi skupaj živimo edinole od dohodka.
Presodite sami, kaj je bolje: a) ali b) ?
a)	100 milijonov prometa = 2 milijona dohodka,
b)	100 milijonov prometa — 1 mil dohodka.
3.	»Vsako kršitev teh sklepov kot tudi neupoštevanje .Pravil za nabavo in externo prodajo v
grosističnem poslovanju' je smatrati za hujšo kršitev delovnih dolžnosti in jo kot tako tudi obravnavati v disciplinskem postopku«, piše v 11. sklepu zadnje seje Delavskega sveta podjetja.
Sklep je sprejet, treba ga bo izvrševati! Ali bomo, tovariši, sami v sebi toliko močni in disciplinirani, da bomo spoštovali ta naš skupni sklep in se po njem ravnali?
Zavedati se moramo vsi skupaj — od delavca, prodajalca pa do vsa-
kega komercialista (od katerega je največ odvisno) — da smo člani tega našega velikega kolektiva in da od nas samih zavisi naš položaj! Pri vsakem sklepanju poslov in nabavi blaga — pa četudi v dobri veri, da z njim zmanjšujemo naše terjatve — bo treba dobro premisliti v kaj, in za kaj vlagamo naša skupna sredstva.
4.	Eden od zadnjih sklepov seje DSP je tudi:
»Vsi delavci podjetja so dolžni čuvati in ohranjevati naše skupno premoženje in preprečevati zlonamerno odtujevanje (krajo!) osnovnih ali obratnih sredstev. Kršitelje tega pravila je treba javljati disciplinskim organom in proti njim takoj uvesti disciplinski postopek.«
Veliko smo že govorili o kraji. Tov. Janez, ali si za to, da ti Jaka ukrade
1.000	din? Najbrž ne. Toda s tem, ko je Jaka »odnesel« iz skladišča (ali kamiona, rampe itd.) 1 (eno) steklenico, zaboj . . ., ti je ukradel teh
1.000	din. Ne sicer tebi direktno, temveč nam vsem! Toda posledice so tu! Namesto da bi ob mesecu dobil 126.000 S din, si dobil 125.000. Če hočeš dobiti vse kar si zaslužil s svojim delom, potem mi povej, kdo ti je ukradel tistih
1.000	din. Pa brez zamere!
P. S. Do danes, vkljub mojemu javnemu pozivu, nisem prejel še nobenega vprašanja ali vsaj predloga. Tu ne upoštevam ponovnega anonimnega pisma, na katerega pa ne bom — kot sem že obljubil — več odgovarjal. Če vas je kljub temu strah (?!), bom vaš priimek in ime označil le z inicialkami.
O USTVARJANJU IN RUŠENJU
Trgovina se zadnje čase, posebno po predlaganem posebnem statusu njenih podjetij, nahaja pod lečo zakonodaje in javnosti.
Obstajajo trditve, da proizvajalci določajo usodo svojim proizvodom, to pa je elegantna abstrakcija s primesjo laicizma in demagogije. Od tod izvirajo netočnosti, ki se danes vzpenjajo tudi na nivo politično gospodarskih diskusij. Ni res, da trgovina vodi »pri zidanju cen« in da je akumulacija v trgovskih organizacijah enormna. Akumu-lativnost trgovine se relativno manjša, kar je gotovo v danem trenutku najmanj zaželeno.
Ista psihologija je rodila mit o takoimenovanih re-eksporterjih, katerih kapital pa je v bistvu nepomemben. Potrebno bi jih bilo več v vsaki republiki, da bi iz njihovega rivalstva izšlo kaj več, kot droben regionalizem in kratkovidnost tržišča.
Na trgovanje s kapitalom in eventualno bančno dejavnost mora vplivati država. V tem pogledu smo kot član mednarodnega gospodarstva popolnoma zatajili. Kot da je za Jugoslavijo ostalo samo fizično delo. Šele prav na začetku smo pri pametnem ustvarjanju denarja, čemur pa večkrat pravimo špekulacija v najbolj negativnem in družbeno nevarnem smislu. Mar ti posli niso socialistični? Ali pa je socialistič-
no sodelovati v mednarodni gospodarski tekmi samo s fizičnim delom?
Inflacija, naše sedanje veliko skupno zlo, ne nastaja zaradi prelivanja denarja iz žepa v žep. Inflacija je odtok denarja in bogatenje tistih, ki trošijo brezobzirno ne glede na svojo prezadolženost.
Emona ima kot trgovska, proizvodna, predelovalna in turistična organizacija predvsem dva problema. Eden je dograditev objektov in realizacija začetih investicij ter izplačevanje benificiranih obresti. Drugi je dilema, kako naprej v času investicijskega zatišja, ki je pred nami. Iz prvega »turističnega« desetletja med 1960 in 1970 smo prevzeli velike sanje in čas je, da stopimo na trdna tla. Medtem pa moramo nadoknaditi vse »malenkosti«, ki smo jih zanemarjali z dosedanjimi velikimi potezami. Z relativno majhnimi izdatki bomo lahko izpolnili opremo in kadre in izboljšali poslovanje. Lahko bomo zakoračili v družbeno turistično-gospodarsko revolucijo: da relativno poceni pospešimo dejavnost privatnih penzionov. Emona je na primer v dveh letih s posojili posameznim gospodinjstvom omogočila pripraviti 2000 novih ležišč in jih poslovno vezala na svojo agencijo Globtour. Pri oddajanju samega ležišča, kar se je doslej forsi-ralo, je zaslužek najlažji.
Z nudenjem kompletnega bivanja s prehrano pa se angažira tri do štirikrat več živega dela, zaposljujejo se cele družine. Ljudje so prisiljeni, odreči se sezonski improvizaciji, da se izpo-poljnjujejo v obnašanju in merilih higiene, kulinar-stva, da se učijo tujih jezikov, da se v ostri konkurenci bore za goste, da v turizmu najdejo definitivno izhodišče svojega obstanka.
(Povzetek po razgovoru novinarja Ekonomske politike in gen. direktorja Emone F. Nebca, objavljenem v EP 5. 7. 1971]
Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko se je 8. julija dopoldne na poti proti Brio; nom ustavil tudi v Portorožu. Ogledal si je novi del tega turističnega mesta. Obiskal je tudi
naš hotel Riviera.
O odnosu do naših upokojencev
Število upokojencev bivše Prehrane in Agrokombinata je že kar precejšnje. Njihove vrste se bodo iz leta v leto še povečevale. Po večini so to dolgoletni člani kolektiva ene ali druge organizacije, ki so mnogo prispevali k razvoju obeh podjetij ter dali svoj prispevek k sedanji veliki organizaciji našega podjetja »Emona«.
Na te naše bivše sodelavce vse preveč pozabljamo in se vse premalo zavedamo, da ti bivši člani našega kolektiva tudi sedaj, ko so v pokoju, še vedno živijo s podjetjem in redno zasledujejo življenje in razvoj podjetja kot tudi nas same, ki nadaljujemo njihovo delo. Pozabiti ne smemo, da je večina teh ljudi odšla v pokoj z relativno
V nevezanem razgovoru z direktorico hotela Riviera Jožo Senico in predsednikom obalne turistične zveze Jakobom Drakslerjem se jd visoki gost zadržal precej časa. Zanimali so ga predvsem pogoji za letošnjo turistično sezono.
skromnimi dohodki in so zato tudi njihove pokojnine skromne. To je delno posledica časa, ko stabilnost našega dinarja še vedno ni trdna, pa tudi posledica takratne situacije v naši gospodarski organizaciji, ko so današnji upokojenci zavestno vlagali svoj trud v razvoj podjetja in se pri tem odrekali večjim osebnim dohodkom — vse za dobrobit podjetja. To pa je močno vplivalo na višino pokojnine, ki jim je bila priznana ob upokojitvi. Tega dejstva se moramo dobro zavedati in našim upokojencem ob vsaki priliki izkazovati pozornost in spoštovanje.
Hiter tok časa in prenatrpanost dela sedanjih članov kolektiva večkrat ne dopuščata, da bi bili do svojih bivših sodelavcev toliko pozorni, kot to zaslužijo. Nanje ne smemo pozabiti vsaj ob prilikah, ki se nudijo tekom leta. Eden najmočnejših faktorjev medsebojnega povezovanja je gotovo redno dostavljanje našega internega glasila INFORMATOR vsem upokojencem. Potom njega so poučeni o vseh večjih dogajanjih v podjetju. Tudi sodelovanje pri Hranilno-kreditni službi podjetja bi aktiviralo bivše naše sodelavce in jih vključilo v življenje našega pod jetja. Organizirani ogledi vseh obratov in objektov našega podjetja je prav tako ena od oblik stalnega povezovanja sedanjih in bivših članov kolektiva. Mišljenja smo, da bi morale tu odigrati glavno vlogo naše množične organizacije, ki pa doslej niso dajale dovolj iniciative za medsebojno sodelovanje.
Prav zaradi povezave bivših sodelavcev podjetja z aktivnimi člani kolektiva j® bilo med drugim ustanovljeno tudi Društvo upokojencev. Društvo skrbi za svoje člane in vzdržuje p°' vezavo z upravo podjetja To delo je vsekakor hvalevredno in prepričani smo. da bo uprava podjetja vse pobude društva z razumevanjem upoštevala in pod' prla. Ni pa to dovolj, da s® samo člani društva upokojencev in preko njih uprava podjetja zanimajo za življe' nje še živečih tovarišev, temveč bi morale tu, ko( rečeno, prvenstveno vlog0 odigrati naše množične organizacije v podjetju. Zlasti je vidna premajhna pozornost, ki se izkaže umrlem0 upokojencu. Ni dovolj sam0 poklon skromnega venca, temveč bi bilo prav, da ^ se predstavnik sindikaln® organizacije ob takem sl°' čaju poslovil od umrleg0 bivšega sodelavca s topi'" mi besedami, ki bi orisal® njegovo življenjsko pot njegovo delo, ki ga je vlož0 v podjetje.
Ni odveč, če omenim0, da je še vedno živa misel’ ki je mnogokrat izrečen® ob skupnih srečanjih. Gre namreč za ustanovitev las1' nega moškega pevskeg® zbora. Dobrih glasov za t® zbor v podjetju ne manjk® Manjka samo malo dobr® volje. Ta zbor bi lahko P° živil naše interne prired1 tve, po drugi strani pa 0 sodeloval tudi ob trenutkih ko se poslavljamo od sv° jih sotovarišev in jim izk® zujemo zadnjo čast in s'0 vo-
Prav je, da se ob teh v sticah zamislimo vsi 1 skušamo realizirati izreč® ne zamisli in predloge.
Stalita pcakiaati pti^atan in p&cani dopust n fp&tloc&ku? kje?
V našem hotelu Riviera v Portorožu.
kdaj?
a)	od 1. maja do 20. septembra
b)	od 20. septembra dalje
KDO?
Vsi člani kolektiva Emone in njihovi svojci, upokojenci, bivši člani Prehrane in Agrokombinata in njihovi svojci.
koliko?
a)	V sezoni polni penzion v Jadranki 60,00 din.
b)	V posezoni polni penzion 40,00 din.
prijave
Služba za družbeni standard, Miklošičeva 4 (dvorišče), telefon 24-951.
Srez napotnice te službe ne bo mogoče izkoristiti Popusta, ki ga daje hotel Riviera članom kolektiva.
IZKORISTITE LEPO IN NE PREVROČO JESEN V PORTOROŽU, KJER JE MORJE ŠE VEDNO TOPLO. KOPANJE TUDI V ZAPRTEM BAZENU. ODLIČNA HRANA.
Varčujmo pri
hranilno-kreditni službi Emone
Pomagajmo si sami
Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 30. 6. 1971 sprejel več važnih sklepov, ki se nanašajo na Poslovanje naše hranilnice. Tako je delavski svet sprejel pravila o organizaciji in Poslovanju hranilno-kredit-ne službe našega podjetja. Delavski svet je upošteval Pripombe in predloge čia-nov delovne skupnosti in Predloge nekaterih strokov-nih služb. Prečiščeno besedilo pravilnika je razposla-no v zadostnem številu izvodov vsem enotam, vsem članom odbora in kreditne-9a odbora Hranilno-kredit-službe ter vsem blagaj-hikom naše hranilnice.
Vodje OZD-jev in drugih er>ot so po sklepu delavskega sveta dolžni, da se-2nanijo delavce z vsebino d°loči| tega pravilnika in tako se ta določila praktič-uporabljajo. Delavci na-ta hranilnice so ob vsakem času pripravljeni, da tolmačijo določila tega pravilnika in da odgovarjajo članom našega kolektiva na postavljena vprašanja.
Osnovno vodilo te naše hranilnice je: pomagaj z dobro voljo tvojemu matičnemu podjetju, podjetje bo Pomagalo tebi!
Trenutna situacija naše-9a gospodarstva narekuje, da si z lastnimi močmi pomagamo urediti finančne težave in da se čimprej postavimo na lastne noge. Ne Pričakujmo finančne pomoči od zunaj. Z lastnimi si-'arni, z dobro voljo, pred-vsem pa z disciplino in z doslednostjo moramo postaviti nove temelje za solidno gospodarjenje s sred-
stvi, ki jih imamo. Naša hranilnica bo reševala le del teh naporov za takozva-no stabilizacijo znotraj našega podjetja. Zato moramo pomagati in zaupati v našo hranilno-kreditno službo. Zavedati se moramo, da bo imela naša skupna akcija zbiranja finančnih sredstev preko naše hranilnice koristi tako za podjetje kakor tudi za vlagatelje.
V našo hranilnico lahko vlagamo naš denar na več načinov: tako, da varčujemo prihranke za dalj časa, ali da vlagamo celo plačo, ali le en del plače v našo hranilnico za nekaj dni, ko pa denar rabimo, ga dvigamo iz naših blagajn. Izpolniti morate le odstopno izjavo, ki jo pa lahko vsak čas prekličete. Na podlagi te vaše izjave vam služba za osebne dohodke vloži v vašo izplačilno kuverto namesto plače ali dela plače ček. Ta ček skrbno varujte in ga ne smete izgubiti. Zato je najbolje, da ga čimpreje odnesete v najbližjo blagajno hranilno-kreditne službe, kjer vam bo blagajničarka ček vpisala v hranilno-knjižico. čeki, ki so jih sprejeli z junijsko plačo so le začasni in oblikovno zelo skromno izdelani. V tisku so pa že čeki z novo oblikovno vsebino in bodo dali večjo garancijo lastiku in tudi večji ugled podjetju! S tem vpisom imate že naložen denar v naši hranilnici.
Koristi, ki jih imate z varčevanjem za daljši ali krajši čas, so za vlagatelje zelo ugodne. S stalnim varčevanjem oziroma vlaganjem si pridobe sedem,
osem ali devet procentne obresti, kar zavisi od varčevalne dobe. Če pa se odločite, da boste prejemali celo vašo plačo ali samo del preko naše hranilnice, potem si pridobite obresti od prvega v naslednjem mesecu, na katerega se nanašajo izplačani osebni dohodki, ne glede na to, kdaj je izplačilo osebnih dohodkov izvršeno.
Oglejmo si nekaj primerov.
Delavec A se je odločil, da mu izplačujemo njegovo plačo preko naše hranilnice. V tem primeru mu njegova služba za osebne dohodke vloži v kuverto ček. Ta delavec pa naj plačo ne dvigne iz hranilnice takoj prvi dan v celoti, ampak naj dvigne samo toliko denarja, kolikor ga rabi za prve potrebe. Npr. njegova plača znaša 1.500 dinarjev. Del plače je ta delavec dvignil prvi ali drugi dan ob izplačilu, 800 dinarjev pa mu je ležalo v naši hranilnici 10 dni. Ker mu računamo obresti od prvega (plačo je pa sprejel 13.), znašajo 7-procentne obresti za mesec 5,34 dinarjev ali na leto 64,28 dinarjev.
Delavec, ki ima 2.000 dinarjev na mesec, in ki bo pustil v naši hranilnici 10 dni ležati 1.000 dinarjev, bo sprejel ob letu 83,88 dinarjev obresti.
Delavec, ki s plačo 3.500 dinarjev in ki bo pustil v naši hranilnici znesek 2.000 dinarjev ležati 10 dni, bo dobil ob letu 152,64 dinarjev obresti.
Naša hranilnica bo dajala svojim članom tudi po-
sojila po pogojih, ki jih določa pravilnik.
Zavedati se moramo, da je denar, ki ga vlagamo v našo hranilnico popolnoma varno naložen in ni bojazni, da bi ga izgubili. Za vloge jamči republika Slovenija in naše podjetje.
Omenjamo vam, da nismo edino*podjetje, ki ima organizirano hranilno službo. V Sloveniji je takih organiziranih hranilnic pri podjetjih 64, s kapitalom preko 15 milijard starih dinarjev. Pri mnogih podjetjih so se delavci odločili, da se jim izplačujejo plače preko hranilnic. S tem uspešno pomagajo svojemu matičnemu podjetju pri naporih za pridobivanje obratnih sredstev. Ti delavci dvigajr svoje plače iz
hranilnih knjižic disciplinirano, to je takrat, ko rabijo denar. Za njih je bolje, da jim leži denar v hranilnici, kot pa da jim leži doma v predalu.
Takšen sporazum med delavci in podjetjem daje občutne koristi tako delavcu kot podjetju. Zbiranje sredstev, ki jih delavci vlagajo v njihovo hranilnico, rešuje vprašanje zbiranja finančnih sredstev za poslovanje podjetja.
Kmetijski kombinat Žalec ima okoli 2.000 zaposlenih delavcev. Vsi so se odločili, da jim izplačujejo osebne dohodke preko njihove hranilnice. Povedali so nam, da pa njihovi delavci zelo disciplinirano in postopoma dvigajo svoje plače iz hranilničnih bla-
gajn in nikjer ni zastojev pri delu ali pri blagajni. Delavci dvigajo le toliko denarja, kolikor ga rabijo za tekoče življenje, v nobenem primeru pa ne dvigajo plač ob dnevu izplačila v celoti. KK Žalec ima ob takem skupnem sodelovanju z delavci in z večletno prakso zbranih že preko 1 milijarde 600 milijonov denarnih sredstev.
Tudi v našem podjetju so intenzivne akcije za zbiranje denarja v naši hranilnici. Najlepši primer je dokazal kolektiv prašičereje v Ihanu, ki se je odločil, da bo v celoti sprejemal osebne dohodke preko naše hranilnice. Vodilnim in vodstvenim kadrom tega obrata izrekamo naše čestitke!
Nadaljevanje na 6. strani
Predah za malico
Varčujmo pri hranilno-kreditni službi Emone
Nadaljevanje s 5. strani
Želimo, da bi tudi ostali naši obrati in OZD-ji posnemali sklep kolektiva v Ihanu. Seveda je predvsem važno, da bodo naše blagajne hranilne službe brezhibno delovale, želeti je, da bi te blagajne delovale v dveh izmenah, to se pravi dopoldne in popoldne. Tu je potrebna iniciativa vodij enot, kjer so pač formirane blagajne hranilne službe. V mnogih primerih se pritožujejo delavci, da te blagajne niso primerno organizirane in s tem ni zajamčena tajnost vlaganja. Znani so nam primeri, da zaradi tega delavci tudi ne vlagajo denarja v našo hranilnico. Vse te slabosti bi se pa dale z dobro voljo odstraniti, seveda s sodelovanjem vodilnih delavcev iz teh enot.
Delavski svet podjetja je na svoji seji 30. junija zelo obširno obravnaval finančne probleme, ki tarejo naše podjetje. Iz obširne razprave je ugotovil, da bi lahko naša hranilnica občutno pomagala reševati te finančne težave, seveda s polnim razumevanjem članov kolektiva.
Delavski svet je ob tej razpravi sprejel sklep, da se osebni dohodki od 1. julija 1971 izplačujejo v 70 % gotovini, 30 % pa na hranilno knjižico. Z izjavo pa lahko vsak delavec poveča razmerje med izplačanimi osebnimi dohodki in dohodki, ki se prenesejo na hranilno knjižico. Za vodilni in vodstveni kader pa ostane v veljavi dosedanji sklep to je, da se osebni dohodki v celoti nakažejo na hranilno knjižico. 133. člen splošnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov določa vodilne in vodstvene delavce v našem podjetju.
V cilju, da bi zainteresirali člane kolektiva za vključevanje v našo hranilno službo in da bi nam člani našega kolektiva povedali svoja mnenja o zbiranju sredstev preko naše hranilnice, smo razpisali
anketo in jo oddali vsem članom. Pričakujemo, da bodo naši delavci odgovorili na postavljena vprašanja, anketo pa vrnili v centralo naše hranilne službe. Rezultate iz te ankete bomo objavili.
Opažamo, da naraščajo vloge članov našega kolektiva. Pri posameznih blagajnah je bil promet v maju in juniju naslednji:
Blagajna
Supermarket
Šmartinska
Vižmarje
Šentvid
Zagorje
Opatija
Osijek
Koper
Stražišče
Bled
Litija
Dol
Vir
Mengeš
Kamnik
Škofja Loka
Sežana
Jesenice
Kranjska gora
Nova Gorica
Gornja Radgona
Črnomelj
Hrastnik
Podpeč
Velika Nedelja
Razkrižje
Rijeka
Beograd
Maribor
TMK
MIZ
Perutnina Zalog
Poljedelstvo
Domžale
Kooperacija
Perutnina
Duplica
Vezane
vloge
Skupaj
S 15. julijem smo odprli novo blagajno naše hranilnice v obratu Pršutarna Lokev. Ta blagajna ima številčno oznako 40, blagajno vodi tovarišica Ivanka Sila. Odbor hranilno - kreditne službe je tudi sklenil, da se
prestavi blagajna iz marketa Mengeš v poslovne prostore obrata Gozdarstvo v Mengšu. Blagajniške posle bo vodila tovarišica Jožica Rokavec.
Prepričani smo, da bo zamisel delavskega sveta o ustanovitvi hranilno-kre-ditne službe v podjetju, imela globlje korenine, posebno če jo bomo spoštovali in se po njej ravnali. V našem samoupravnem si-
M a j
Dvig	Vloga
250.349,75	344.217,48
102.092,30	131.614,90
2.889,35	8.369,60
2.940,00	2.423,35
6.912,00	10.059,03
3.700,00	2.732,35
25.273,80	25.000,90
21.887,45	19.159,53
600,00	7.488,45
3.000,00	4.677,05
1.840,95	2.844,80
700,00	2.499,75
1.300,00	1.957,55
—	3.332,10
3.000,00	6.777,65
3.110,30	4.596,00
5.600,00	6.054,61
500,00	700,00
564,85	3.766,00
23.050,00	13.608,95
7.890,00	4.154,75
9.232,18	8.073,15
3.559,95	8.200,55
—	293,30
3.100,00	4.905,00
—	1.157,37
2.668,10	5.122,35
267,65	5.640,00
stemu gospodarjenja bo prej ali slej prešla ta ideja zbiranja lastnih finančnih sredstev iz vrst kolektiva v delniško družbo, to se pravi, vlagatelji bodo postali delničarji podjetja. Njihove samoupravne pravice bodo
vidnejše in njihovo odločanje pri razvoju podjetja bo močnejše.
Pred organe podjetja pa se postavlja tudi zahteva nas vseh, še posebno tistih, ki vlagajo denar v našo hranilnico, da se s sredstvi, torej tudi z našimi vlogami, umno gospodari. Izključiti se morajo kakršnekoli akcije, ki bi povzročale podjetju škodo. Postaviti se morajo trdni temelji
Junij
Dvig	Vloga
1,613.380,11	1,582.591,86
374.640,00	337.560,45
40.219,05	41.403,10
32.810,53	35.214,78
65.951,79	67.785,29
6.959,19	10.987,79
111.577,55	110.834,85
63.557,78	69.256,13
33.190,36	25.309,56
59.015,54	50.015,54
5.502,95	4.832,30
6.502,03	8.337,13
2.919,32	3.317,82
25.084,20	25.084,20
43.256,25	44.874,35
9.196,35	8.499,95
8.330,60	3.863,70
27.032,14	30.409,74
25.156,50	21.831,70
79.035,23	73.754,33
3.400,00	2.817,60
58.103,73	43.267,33
55.042,70	57.976,50
3.652,77	3.652,77
19.530,08	19.530,08
9.195,22	9.195,22
34.997,25	32.756,15
7.218,70	14.746,81 5.600,00
3.000,00	14.928,80
	9.001,00
	200,00
1.500,00	12.000,00 20.000,00
	3.400,00
za solidno gospodarjenje, sprejeti moramo sodobno tehniko poslovanja, odstraniti sleherno konzervativnost v organizaciji poslovanja ali v mentaliteti zaostalih, nestrokovnih delavcev.
Vodja HKS:
Ernest Krume
486.028,63 639.426,52	2,828.966,92 2,804.836,83
Ali ste vedeli, da imamo v našem kolektivu nogometašico? Dragica Kelger je bila med 500 prijavljenimi izbrana v ekipo Olimpije. Na tekmi z Mariborčankami v Ljubljani in v Banjo Luki gola sicer še ni dala, a pravi, da ga že še bo, saj se je njena nogometna kariera šele začela. Dragica dela v pražarni kave na Šmartinski, tam smo jo tudi obiskali.
Sm&tia, CjmC9na
Ljubljana, glej, sodobnik tvoj ti ime prastaro je obudil!
Emone trgovin nebroj v mogočen veletok je združil.
Emona ta nima obzidja, razteza se tudi prek mej.
Še tujcem slava nje je znana.
Stopi z menoj in si oglej!
Najbolje potovanje bo začeti kar pri Globtouru.
Saj agencija ta rojena je za to, da kam nas popelja.
Crikvenica — morje- sonce, plaža — kraj dopustov v Emone domu!
Velika planina tudi se ponaša z emonsko kočo Korošico tam na robu.
Lepe Čateške toplice so za zdravilo in krepitev, za emonske slabe živce in viharne ure pomiritev.
Tudi če — turista — pot zanese te na Bled,
v Portorož in Maribor,
znak Emone te bo čakal
in ti dobrodošlico želel.	Japelj F.
IZ PRAVILNIKA 0 ORGANIZACIJI IN POSLOVANJU HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
i	i	i
V prejšnji številki informatorja smo vas seznanili z ustanovitvijo in namenom Hranilno-kreditne službe v podjetju. Zdaj pa povzemamo vsebino nekaterih poglavij in členov v Pravilniku te službe.
Hranilno-kreditna služba sprejema nevezane hranilne vloge, vezane hranilne vloge, vloge za namensko varčevanje.
Vlagatelj lahko v nujnih primerih dvigne vezano vlogo pred rokom, vendar se mu v tem primeru obračunajo obresti za ves čas kot za nevezane vloge.
Hranilne vloge, ki jih delavci podjetja odvajajo negotovinsko pri izplačilu mesečnih akontacij osebnih dohodkov, se obrestujejo od prvega v naslednjem mesecu, na katerega se nanašajo izplačilni OD, ne glede na to, kdaj je izplačilo izvršeno.
Tajnost hranilnih vlog je zajamčena po zakonu.
Za hranilne vloge jamči podjetje in socialistična republika Slovenija. S sodno izvršbo zoper podjetje ni mogoče zaseči sredstev HKS. Ta sredstva tudi ne spadajo v stečajno maso podjetja.
Potrošniški krediti se dodeljujejo delavcem in občanom le za nakupe blaga v trgovski mreži ustanovitelja (to je Emone).
Višina potrošniškega kredita znaša lahko največ 10.000 din. Rok odplačila se določi glede na višino kredita in višino OD kreditojemalca, rok vračila ne more biti daljši od 24 mesecev.
Kreditna sposobnost prosilca se izkazuje s potrdilom delovne organizacije, pri kateri je prosilec zaposlen, za upokojence pa z odrezkom zadnjega nakazila pokojnine. Za samostoj-
ne obrtnike in druge poklice pa z overjeno davčno napovedjo.
Če znaša znesek kredita do 5.000 din, je potreben en porok, če znaša znesek nad 5.000 din, pa dva poroka.
Krediti za razvoj in obnovo kmetijskih gospodarstev — kooperantov, se dajejo za namene, ki so v skladu s programom razvoja kmetijstva ustanovitelja, in sicer:
—	za nakup živine,
—	za graditev, preureditev in opremo gospodarskih objektov,
—	za racionalnejše izkoriščanje in razširitev kmetijskih zemljišč,
—	za osnovanje dolgoletnih nasadov,
—	za nakup kmetijskih strojev in naprav,
—	za določeno proizvodnjo.
Kredit lahko dobi tudi ustanovitelj kot dopolnilna kratkoročna in srednjeročna sredstva.
Krediti se odplačujejo v enakih mesečnih, četrlet-nih, polletnih ali letnih anuitetah, ki vsebujejo tudi obresti.
Služba sprejema hranil' ne vloge od vseh članov kolektiva in njegovih orga-nizacij, od kmetijskih proizvajalcev — kooperantoVt in od drugih občanov. Hranilna knjižica se lahko gla' si na ime, na ime z geslom ali na geslo.
Za vsako izdano hranilno knjižico se vodi v službi posebna kartoteka, na kateri se beležijo vsi P°' datki, ki so pomembni z0 lastnika hranilne knjižice-Vsa gesla se vodijo v posebni evidenci, do katere ima vpogled le oseba z zadevnim pooblastilom.
Stanovanjsko varčevanje pri HKS Emone
IVAN JANČAR
horoskop
Več delavcev se zanima za stanovanjsko varčevale pri naši Hranilno kreditni službi. Da bi zvedeli kaj več o tem, smo se oglasili pri vodji HKS Emone tovarišu Krumeju z vprašanjem, kako je z namenskim varčevanjem pri naši Hra-nilno-kreditni službi.
Odgovor: Pravilnik o organizaciji in poslovanju Hranilno-kreditne službe v več členih predvideva namensko varčevanje za reši-tev stanovanjskih problemov. Znano nam je, da je interes naših delavcev precejšen in bi se radi vklju-šili v HKS Emone tako, da bi privarčevane zneske iz drugih bank prenesli k nam. Poudariti pa moram, da je služba za kreditiranje nakupov stanovanj v bankah popolnoma ločena dejavnost od hranilnice. Ljubljanska banka na primer ima posebno direkcijo za stanovanjsko varčevanje in obrestuje vloge varčevalcev z 1 o/o obrestno mero, kredite za nakup stano-vanja pa daje z 2 % obrestno mero. Hranilna služba Pa ima čisto drugačne posuje, saj daje za vloge višje obresti in za posojila iz hranilnih skladov zahteva neprimerno višje obresti. Razen tega imajo banke
seveda zelo velika finančna sredstva. Ponavljam, da sta hranilna služba in kreditiranje za nakup stanovanj različni dejavnosti in tudi nezdružljivi.
Ali so pri naši HKS možnosti, da bi vpeljali stanovanjsko varčevanje?
Odgovor: Možnosti so, seveda z nekoliko drugačno tehniko poslovanja. Kreditiranje za nakup stanovanj bi moralo biti ločeno od
hranilnice. Poleg tega bi se morali sporazumeti z odborom za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki ima v rokah sredstva za kreditiranje. Odboru smo junija že zastavili vprašanje o načinu rešitve tega problema. Menim, da bi lahko pritegnili varčevalce z njihovimi vlogami za nakup stanovanja, seveda s tem, da jim bo naš odbor za standard in stanovanj-
ske zadeve nudil enake ugodnosti, kot jih nudijo banke.
Tovariš Krume je na koncu dodal, da so se posvetovali tudi z Zvezo hranilno-kreditnih služb Slovenije pri republiški Gospodarski zbornici, vendar konkretnih predlogov za rešitev niso dobili. Vsekakor bo treba to dejavnost urediti tako, da bo kar najbolj ugodna za naše delavce.
VARČEVANJE JE POT K STABILIZACIJI
Uspeh naše hranilno-kreditne službe je v veliki meri odvisen od prizadevnosti in vestnosti blagajnikov. Da bi se pogovorili o svojem delu, o nalogah in težavah, so se zbrali na sestanku vsi, ki razen svojega rednega dela skrbe še za blagajno hranilno-kreditne službe.
Navzoče je pozdravil vodja HKS tovariš Ernest Krume. Najprej jih je seznanil s poglavji sprejetega Pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno-kreditne službe, nato pa opozoril na najpogostejše napake in netočnosti pri dosedanjem delu blagajnikov.
»Uspeh bomo dosegli le,« je dejal tovariš Krume, »če se bomo za to zavzeli vsi. Delo in trud posameznika ne zaleže. Obojestranska korist, za varčevalca in za podjetje, pa je nedvomna in jasna!«
Sestanku blagajnikov HKS je prisostvoval tudi generalni direktor podjetja Franc Nebec. Poudaril je, da je naša orientacija v hranilno-kreditni službi zelo važen element pri težnji za čim večjim obratnim kapitalom. Ni slučaj, da v tem trenutku tako ukrepamo. K temu nas je privedla splošna gospodarska situacija v Jugoslaviji. Deval-

: on^CH^' i vn<' ■
■‘O,.;!'! XA K Ar;
kl>
P
O
S>
C
£
3: o
c?

\
V">
C\\
<T3
C
&
'S
UUc
'i

M
■#
_	11,30"1
m !lt.HSU\M.V
F.
č/co«? LJI)$>LJ0A
vacija dinarja, revalvacija nekaterih tujih valut, obvezne večje rezerve, blokiranja v bankah, vse to je doprineslo k zmanjšanju kapitala za gospodarstvo. Nelikvidnost se je močno povečala.
Novim investicijam se bomo morali letos odpovedati, prav tako bo omejeno investicijsko vzdrževanje. Tudi izterjava dolžnikov je pomemben ukrep za sanacijo težavnega položaja.
Bolj kot kdaj doslej prihaja do izraza zavest kolektiva, občutek pripadnosti podjetju, razumevanje položaja, ne le terjanje pravic, temveč tudi lasten doprinos k uspehu podjetja, če bi HKS do konca leta z vlogami zbrala 1 milijardo S dinarjev, ki jih bi podjetje lahko koristno obrnilo, namesto da leže doma, bi imelo korist podjetje in varčevalec kot član kolektiva.
V bodoče moramo doseči, da bodo banke zainteresirane za gospodarstvo in ne obratno, kakor velja sedaj. Z lastno interno banko bo naša samostojnost večja.
Varčevanje pomeni pot k stabilizaciji gospodarstva, je na koncu dejal generalni direktor. To je pot k stabilizaciji gospodarstva nasploh, k boljšemu položaju našega podjetja in korist za posameznega člana Emone.
Veliko mesto.
Veliko časopisnega papirja.
Veliko horoskopov.
Sem bik, pardon, ne jaz, pač pa rojen v znamenju Bika. Moja žena pa je devica, no ja, ni več, toda rojena v znamenju Device.
Začelo pa se je takoj pri zajtrku, ko sem ravno odprl usta, da sprejmem prvi grižljaj.
ONA: »Zaradi inozemskega obiska nisi bil včeraj v pisarni dlje kakor po navadi! Zvečer pa tudi ni bilo sindikalnega sestanka. Tisti madež na suknjiču in svetel las na suknji so posledica povsem drugačnih sestankov.«
Zaprem usta in odložim prvi grižljaj.
ONA: »Misliš, da nimam takih dokazov in mi lahko tveziš, kar te je volja? Kar lepo poslušaj horoskop tega tedna za Bika: PLAVOLASKA JE PRESREČNA V TVOJI BLIŽINI; Sl ŽE V LETIH, ZATO TE BO TA SREČA STALA MALO VEČ KAKOR BI SICER! ČE BOŠ KAVALIR, USPEH NE BO IZOSTAL!«
JAZ:	»Ampak,	ne bodi
no...«
ONA: »Nič opravičevanja! Denar zapravljaš drugod, jaz pa sem sužnja dvajsetega stoletja. Še horoskop to potrjuje, ko govori o Devicah v tem tednu: ODLOŽITE DELO, KI VAM GRE ŽE ČEZ GLAVO! ZA SVOJA PRIZADEVANJA PREJEMATE PREMALO PRIZNANJA IN POHVALE! DVIGNITE GLAVO IN UDARITE PO MIZI!«
Res je zaropotalo. Z viharno kretnjo je prevrnila vazo z rožami, ki so priletele na moj krožnik. Zajtrk bi se zaradi tega lahko imenoval ham and eggs with roses.
Brez besede sem vstal, si ogrnil suknjo in tešč odšel, pa ne k obhajilu, ampak za hišo pred kiosk. Stoječ v copatah in pižami sem z očmi hitro preletel vse horoskope in kupil »Večernega kurirja«.
Tresk z vrati je opozoril Devico, da se je Bik vrnil.
Zajel sem sapo: »Pojutrišnjem^ ne greš k staršem na smučanje! Namesto tega boš zakrpala vse nogavice in prišita gumbe. Tudi parketu ne bo slabo delo, če bo zloščen ..«
»Si znorel?«
»Le počasi! Dovoli, da ti preberem horoskop za Device v tem tednu: NE POZABITE VAŽNEGA DATUMA! NA IZLETU NOVA POZNANSTVA. TUDI ZIMA IMA SVOJE TOPLE ČARE. POZABILI BOSTE CELO NA DOM.«
»To ne drži!«
»Naj ti preberem še o sebi: STE RAHLOČUTNI IN VSEM ZA ZGLED. ČUT DOLŽNOSTI JE MOČNO RAZVIT. DOBREGA SRCA IN TOVARIŠKI!«
»Beži, beži! Preberi horoskop JUTRANJIKA, pa boš videl, da so moje besede toč-ne.«
»Ne zanima me JUTRANJIK, zame je odločilen VEČERNI KURIR!«
Odkar kupujemo manj časopisov s horoskopi in več »pa-pier de toilette«, ne hodim v službo tešč.
ZDRAVNIK SVETUJE
Proti nastajanju in razvijanju krčnih žil svetuje zdravnik naslednje preventivne ukrepe:
1.	Dovolj gibanja, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki. To velja še posebej za čas nosečnosti.
2.	Pri vseh poklicih, ki terjajo daljše stanje, so potrebne razbremenilne vaje in primerna obutev.
3.	Če je povečana telesna teža, je potrebno ukreniti vse, da bi shujšali.
4.	Vsaj enkrat letno je treba obiskati zdravnika ortopeda.
Ni vedno varno biti generalni direktor!
fiE (VIS/
Sl bLUZBO,
SPRE 1EL
/
Z7>A7 ?ftz) {op hodiš,
DA ostal 2>os SF CEL „

Ker je tako ugleden, se ne more zaljubiti vsakega maja v drugo, pa se zaljubi vedno znova vase.
ČUDEŽ?!
Ubil se je pri trčenju v lastno preteklost.
Tudi pripravniška doba bi se morala šteti dvojno, čeprav ni po sredi boj za osvoboditev, temveč boj za obstanek.
Človek je naše največje bogastvo. Posebno še, če ima odprt devizni račun.
Življenjd je treba ožeti, pa piješ žlahtne sokove.
Srečata se dva člana kolektiva »Emone«.
Pa vpraša prvi drugega:
»Ali si že slišal za čudež v »Emoni«?
»Kakšen čudež?«
»Da je MIZ (Mesna industrija Zalog) ob polletju aktivna!«
Kakšen domoljub! Po svoji zemlji ne bi udaril motiko.
Človek nima pravega veselja, če piše še tako satire na rovaš nepismenih.
Brez denarja je čast samo bolezen.
niti z
Odgovorni urednik Janko Velikonja — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655. Int. 224 — Glasilo Izhaja vsak mesec za vse člane kolektiva — Tiskarna PTT Ljubljana. Naklada 5000 NE — Glavni urednik Jasna Novljan
			VULKAN NA SICILIJI	PREHOC DNEVA V NOČ	oeuun	DUŠIK VZVOD NE STAR		©	JOD VEL.LJU BIM. DON KLADA		REZER- VIRANO	TOVARNA V Iž.lME KOČEVJU}		e	KITAJSKI VODJA CE TUNG
								ISLAM5K NAUK	.►						
	DATI OSNOVO		L								UTEŽNA MERA				
TANKA KOŽICA					DEL AVTA DELON						JUHE V KOCKAH				
KRAD- UIVA PTICA						ORANJE				VELIKA LUŽA	SMUČI				TUJE M. IME
						NAŠ TEDNIK					osovi- NE				
MEDMET NAJTI \ FOSFOR			ODDE- LEK	LJUDSKA TEHNIKA			ČLOVEK					Ž.IME			
				KILOTONA			ZLATE- NICA					TEŽKO OROŽJE			
			-					ZDRAVIL RASTLI- NA	KONJIČA				ŠTEVNIK		
									OBORoi SPOPAD				RUSKI REVOLUC		
PRISVO- JITI						VRSTA AVTA									
MB.R.NAP [OAFONS						OGLJIKOVA SPOJ.									
				KEM. E L. PIJAČA STARIH SLOVANOV							PRIPRAVA ZA PISANJE GOVOR- NIŠTVO				
ITAL. KOMIK					SREDI- ŠČE							BEOGR. TEDNIK Ž.IME			
MALIK					M. IME MODNA POPEVKA					SANI, SAM- CAT					
NARODNA REPUB,				NEMŠKO LETALO						družab. PLES					
GEOM.	TELO			ZADNJE POČIVAL.						MAZAČ. RAN AR					
MEDMET			PRIPISEK						VRTNINA				NALEP- KA	KREPI- LEN	OBMOČ. OB SEV. TEČAJU
			POLJED. STROJ						VRH NA MlNDORU (FILIPINI)						
ZEMELJ. SMOLA							BREZ- PLAČ- NO	LADJICA SOLMIZ. ZLOG							
TONA NEPRI- DIPRAVI BREZ ŠT.		BUŠKA OKSIDI- RANO				BORILEC V ARENI									
						SAMEC DOM.Ž. M. IME						PRIPAD. IN DIJAN. VLADE V PERUJU			
r*				SOV RAŽ. ŽELEZA LETOV. PRI OPAT.				OSVEŽ. PIJAČA				MORSKI SESALEC			
								DEL VOZA				TERMIN			
ARABSKI POGLAV.					M. IME				ALUMI- NIJ	SESTAVIL MARJAN BREGAR	POVEDA- TI PULA				
ODTUJITI					AVSTRI- JA										
OBUJA- NJE										SMER DOGA- JANJA					
ZNAN JUGOSL. NOGOM.					DOMAČA ŽIVAL					ZVIJAČA					
D
0