Leto 1877.
177
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1877.
»8.
Ukaz miiiistorstva za trgovino dogovorno z niiiiistcrstvom notranjih reci od 20. julija 1877,
s katerim se predrugačujejo neka določila ministerskega ukaza od 1. oktobra 1875, o hranilnih naredbah, da se ne bi kotli parniki razpokavali (Drž. zak. št. 130).
§• 1.
Pokrovi parnih kupol, omenjenih v g. 2, odst. 2 ministerskega ukaza od • oktobra 1875 (Drž. zak. št. 130), smejo se tedaj, če so narejene iz kovnega *®.eza (kotlovinske pločevine), do 75 centimetrov vnanjega premernika iz litine (litega železa) narejati.
Maksimalni parni napon kotla, narejenega po le-ti dovolitvi, ne sme prestopki šest atmosfer.
Gledé drugih v §. 2, odst. 2 imenovanih opravnih kosov bode tudi dalje 1'alj t' u^esn^ev’ ^a 80 namreč litina sme samo do 60 centimetrov v premerniku
lit> ^>rem^ne ccvl za vrenje (bouilleurs) večjih premernikov, če jim so dna iz ega železa, morajo imeti ospredja, konično zaostrena do 60 centimetrov.
§• 2.
Na mesto §f“ 10 v ministerskem ukazu od 1. oktobra 1875 (Drž. zak. št. 130) J pt'ide naslednje določilo:
(zai i^.°m Parn‘^om sfcreč nad njimi čut smejo se jemati samo povzdani sVoneS jivi) ljU(lje, kateri so izpolnili 18. leto svojo starosti, in kateri morejo šole° 8Pos°l)nnst v strežbo kotlu parniku dokazati so svedočbo tehnične visoke or<,( komisarja v preskuševanje kotlov parnikov od države pQstavljenega ali banov družbe, ki jo je država upravičila paziti na rabo parnih kotlov. &
«
AH svedoöbe kuriycem parnih kotlov, ki so jih od časa, kar velja mini-sterski ukaz od 7. julija 1871 (Drž. zale. št. 113), izdali drugi zavodi in ljudje, nego so tu gori v misel vzeti, bodo še dalje veljale.
§•?•
Ta ukaz pride v moč tistega dne, katerega bode razglašen.
Cliluiiiecky s. r.	Lasser s. r.
Ukaz miuisterstev za notranje reëi, finance, trgovino in poljedelstvo od 13. avgusta 1877,
o tem, kako naj se polena križem skladajo.
Drva, katera se vsled ministerskega ukaza od 23. decembra 1875 (Drž. zak. št. 157) po meterski meri prodajajo, smejo se križema ali tudi ne križema skladati, a če se skladajo križema, določuje se naslednje o naredbi takih skladanic:
Za vsako po omenjenem ukazu dopuščeno dolgost polen smeti je narediti eu križni sklad (križem zloženi konec) ali dva taka sklada. Višina skladanice ne bodi manjša od 1 metra, ter mora pri višjih skladanicalt znesti po več celih metrov, a skupna vsebina skladanice (namreč kar je križem zloženih in pa vštric zloženih polen skup) po več celih prostorninskih metrov.
Vsled tega naj se drva po različni dolgosti polen skladajo tako le:
Pri polenih 1 meter dolgih naj cela skladanica v dolgosti meri ali po 2 metra z enim križnim skladom 1 meter dolgim in 1 meter dolgim delom, kjer so polena vštric (ne križema) zložena, ali pa po 4 metre z dvema križnima po 1 meter dolgima skladoma na vsakem konci, in vmes ležečim 2 metra dolgim delom vštric zloženih polen, pri čemer prostorninska vsebina cele 1 meter visoke skladanice znese v prvem slučaji 2, v poslednjem 4 prostorninske metre.
Pri polenih 08 metra dolgih naj cela skladanica v dolgosti meri al1 po 2-5 metra z enim 0’8 metra dolgim križnim skladom in 1*7 meter dolgini delom vštric zloženih polen, ali pa po 5 metrov z dvema križnima po 08 metra dolgima skladoma na vsakem konci in vmes ležečim 3‘4 metre dolgim delom vštric zloženih polen, pri čemer prostorninska vsebina cele 1 meter visoke gkladanice znese v prvem slučaji 2, v drugem 4 prostorninske metre.
Pri polenih Odi metra dolgih naj cela skladanica v dolgosti meri ali po 1*67 meter z enim 0'6 metra dolgim križnim skladom in 1*07 meter dolgim delom vštric (enako) zloženih polen, ali pa po 3-33 metre z dvema križnima po 0’6 metra dolgima skladoma na vsakem konci in vmes ležečim 2'13 metra dolgim delom vštric zloženih polen, pri čemer prostorninska vsebina celo 1 meter visoke skladanice v prvem slučaji 1, v poslednjem pa 2 prostorninska metra znese.
Pri polenih 0*5 metra dolgih naj cela skladanica meri ali po 2 metra ženim 05 metra dolgim križnim skladom in P5 meter dolgim delom vštric
zloženih polen, ali pa po 4 metre z dvema križnima 0'5 metra dolgima skladoma na enem in drugem konci in vmes ležečim 3 metre dolgim delom vštric zloženih polen, pri čemer prostorninska vsebina cele skladanicp v prvem slučaji znese 1 pro-storninski meter, a v poslednjem 2 taka metra.
V zgornjem prepisani načini skladanja se predočujejo v pridanih obrazcih za skladanice po 1 meter visoke.
Samo po sebi se razume, da se sme več enakovrstnih skladanic, po 1 meter visokih, ena na drugo zlagati.
la ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
l asser s. r. I*retis s. r. Cliliimecky s. r. IVIannsfelri s. r.
Skladanje drv s križnimi skladi.
I. Za polena po 1 meter dolga.
2 prostorninska metra	4 prostorninski motri
2 prostorninska metra
\/ ZA	
» 0.«"'	*i
^ prostorninski meter
« 4- l“«.7 i Tor	..J
1
Prostorninski meter
II. Za polena po 0*8 metra dolga.
4 prostorninski metri
T‘Tv 7T
lil. Za polena po 0*0 metra dolga.
2 prostorninska metra
[	K			K
	<- o" -A	 2 ?i a -	I •	:$7b 3 -	-	—		«.ft -*3 	V
IV. Za polena po 0*5 metra dolga.
2 prostorninska metra
ÎF7T
.......»ja.
1‘ravokotje z včrtanimi prckotnicami (diagonalami) pomeni krizni sklad (križema zloženi konec skladanice).

80,
Razglas trgovinskega ministerstva od 14. avgusta 1877,
o	pripuščanji mer za ogljije iz drv in šoto (torf), za kopano ogljije ali premog, koks, vapno in druge rudninske pridelke k preskusu in štempljanju.
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od L 1872 št. 16) in postave od 24. marcija 1876 (Drž. zak. št. 50) dajö se vsem in vsakemu na znanje naslednji od c. kr. prvomerske komisije izdani propisi o pripuščanji mer za ogljije iz drv in šoto (torf), za kopano ogljije ali premog, koks, vapno in druge rudninske pridelke k preskusu in štempljanju.
Cliliiinecky s. r.
Propisi,
o izkusu in ošleinpljevanji mer za ogljije drv in šolo (torf), za kopano ogljije ali premog,
koks, vapno in druge rudninske pridelke.
§. 1.
Dopuščene mere in njih oznamenilo.
Za odmerjanje žganega ogljija in šote, kopanega ogljija ali premoga, koksov, vapna in drugih rudninskih pridelkov pripuščajo se k preskusu in štempljanju tu naštete mere, namreč:
I.	Valjaste mere,
II.	Skrinj as te mere,
III.	Okviraste mere,
IV.	N i č k a s te mere,
V.	Rudoizpravno posodje za rudnike.
Valjaste, skrinjaste (zabojaste), okvirne in nečkaste mere smejo se narejati takö, da bodo imevale 1, 2, 3, 4, 5 in 10 hektolitrov prostorninske vsebine, skrinjaste in okvirne mere smejo biti še^ečje, in rudoizpravne posode se lahko narodé katere koli veličine; ali vselej mora mera po en cel ali po več c e 1 i h hektolitrov držati.
Mere naj dobodo oznamenilo, ki razločno kaže, koliko hektolitrov katera drži, s pristavljenim pismenom JI, in ki se od njih ločiti ne more. To oznamenilo se na lesene mere vžiga, a pri železnih je na plehovi tablici, ki se jim pritrjuje z vijaki iz rudeče ali rumene medi (bakra ali mesinka). Na glavo vijakov naj se udarja meroizkusni štempelj. Zgornja ploskev teli glav mora po odstranjenem vrezu ležati v ravnini tablice.
§• 2.
Tvarina, iz katere se n urejajo.
Vse v §. 1, pod I do V našteto more narejajo so lahko iz lesa ali železa.
§• 3.
Splošni uveti ali pogoji narcjanja.
Pri vseh v §. 1 naštetih merah mora otlina za merjenje določena biti prosta od vsakega skozi njo idočega dela (podkrepnih sin, kolesnih osi i.t.d.). Dalje morajo mere biti tako trdne, da jim se na nobenem mestu znatno ne izpremeni oblika, če se napolnijo z robo, za katero so namenjene.
Od obmerov, ki se tu niže propisujejo, sme se v premerih, oziroma v dolžinah in širinah odstopiti največ za 2 odstotka (percenta) na več ali na manj, pod tem uvetom, da bode cela mera, po določilu §f‘ 9, samo za 1 odstotek več ali manj držala, nego bi imela.
Gledé oblike in sestave različnih v §. 1 omenjenih mer veljajo naslednja določila.
§• 4.
Valjaste mere.
Valjaste ali oble mere imajo podobo valja (cilindra) ter naj se narejajo v naslednjih obmerih, izraženih v milimetrih, pri katerih globokost znese blizu 4ve tretjini premernika.
Veličina mere	Premernik	Globokost
1	H.	575	385	»»•
2	»	726	„	483	„
3	„	831	„	553	„
4	v	913	„	611	„
5	„	985	„	656	„
10 „	1240 „	828 „
Lesene mere naj se sestavljajo iz dog dobro posušenega mehkega ali trdega lesa, tako da bodo od znotraj valjaste.
Dna naj bodo ravna tako na notranji, kakor na vnanji ploskvi.
v Doge ne smejo pri meri po 1 H. držeči biti pod 20 milimetrov debele, in pri Večjih merah naj bodo debelejše v primeri k njih velikosti.
Doge morajo na vsakem stiku z železnimi žeblji, katerih ploska glava ima 12 milimetrov v premeru, pritrjene biti na zgornjem železnem obroči, ki leži eru in isti ravnini z robom dog, tak<5 daje žebljeva glava znotraj. Takisto naj najmanj po štiri doge na otorah z obročem na dnu pritrdijo tako, da bodo 1 zoblji (neti) z onimi vred, ki so na konceh dveh čez dno napetih šin, blizu enako narazno.
v ,)no imej dve šini nagnjeni k stikom pod kotom od 45° in k dnu pribiti ki je vsakemu konec znotraj podvihan; ti šini se oprijemata otor takö, da ® končujeta na gornjem robu obroča čez nje poteguj moga, s katerim morata 1 1 zvezani z netom skoz idočim. Skoz sredo dna in šini drži net, ki mu 25 mili-v premoru imajoča glava znotraj leži, v tem ko mu je vnanji konec sč
tttet
«in
rov
',atna zanetan. Na notranji ploskvi otor mora biti opet železen obme, ki bodi Jeianj na osem enako oddaljenih mestih znetan z vnanjim obročem otornjakom.
Med gornjim in doljnjim obročem ali otornjakom bodi najmanj Še en železen obroč, s katerim se tudi roča (držali) znetata takö, da bodo ploske glave netov ležale na notranji steni.
Na železnih posodah te vrste treba je gornji kraj z močnejšo železno šino, ki je od zunaj prinetana in na ozko plat postavljena, a dno odzunaj z rebri podkrepiti.
§. 5.
Skrinjaste mere.
Skrinjaste ali zabojaste mere morajo biti z ravnimi ploskvami omejene in njihov vodoraven (horizontalen) presek (prerez) bodi pravokoten.
Mere od 1 do 10 H. dobivajo, v videlu mereč, te le obmere, izražene v milimetrih, namreč :
Veličina mere	Dolžina in širina	Globočina
1 H.	530 mm-	356 mm-
2 „	669 „	447 „
3 „	767 „	510 „
4 „	843 „	563 „
5 n	909 „	605 ,
10 „	1144 ,	764 ..
Pri merah po več držečih lahko jo presek kvadraten ali pravokoten; največji izmed treh obmerov ne sme biti več nego poltretjih rat večji od najmanjšega.
Zgornji robovi stranskih sten morajo ležati vsi v eni ravnini in stranske stene naj stojč precej pravokotno k dnu.
Pri lesenih skrinjastih merah morajo stranske stene biti ena z drugo in z dnom trdno zvezane, namreč z okovom iz železnih obročev; in na gornji kraj ali rob jim je železne šine priviti (prišravbati). Tudi znotraj lahko imevajo okov iz železne pločevine (plehovinc) ; vendar mora ta okov z zunanjim okovom iz železnega obroča zvezan biti z žeblji, ki se dado odzunaj štempljati.
Železnim skrinjastim meram treba je gornji rob z močnejšo železno šino, ki se od zunaj princta in na ozko stran postavi, a dno odzunaj z rebri podkrepiti.
K preskusu in štempljanju pripuščajo se tudi skrinjaste mere s premičnim dnom, ki stojč kje v katerem zgornjem nadstropji bodi trdno, bodi premično na škripcih (koloturah) ; dno jim sestoji iz ene ali dveh na zgornji ploskvi ravnih vratnic, ki se dasta odpreti takö, da se mera izprazni doli v spodnje nadstropje.
§• 6.
Okvirasle mere.
Okviraste ali okvirne (oplatnc) mere so skrinjaste mere brez dna, ter se, kadar jih je treba rabiti, postavijo na dovolj raviva in horizontalna tla. Napolnjena mera se vzdigne in kar je v nji, ostane na tleh.
Gledé obmerov veljajo za okvirne mere tista določila, Jd so gori za skrinjaste mere dana.
Pri okvirnih merah morajo tako gornji, kakor doljnji robovi (kraji) stranskih sten vsi v eni ravnini ležati in, če so lesene, s privitimi šinami obročastega želczja» a če so železne, z močnejšimi na ozki strani stoječimi in k stranskim stenam prl' netanimi šinami iz železa podkrepljeni biti.
§• 7.
Nečkaste mere.
Nečkaste ali poluoble mere se narejajo v obliki pol valja s kolobarnim presekom. Naosivpično stoječi presek mere je polukrog, ki mu premer leži v ravnini odprtine te mere. Nečkasta mera je na obeh konceh omejena z ravnima stenama, stoječima navpik na osi, ter ima na 4 oglih pravokotne zgornje odprtine (ustja) Štiri primerno dolga držala, s katerimi jih nosijo in zvračujoč izpraznjujejo.
Nečkaste (poluoble, poluvaljaste) mere imevajo te le obmere v milimetrih, namreč:
Veličina mere	Premer	Dolgost
1 H.	575 mm-	770 mm'
2 *	726 „	966
3 „	831 ,.	1106 „
4 ,	913 ,.	1222 „
5 »	985	1312 „
10 „	1240 „	1656 „
Pri lesenih nečkastih merah treba je zgornji rob s privitimi šinami iz obročastega železja pod krepiti a oblino z obema stranskima stenama in pa posamezne nje dele med sabo trdno zvezati z okovom iz obročastega železa. Od znotraj lahko se okujejo z železno pločevino, kakor je pisano za skrinjaste mere.
Železnim nečkastim meram je gornji rob podkrepljati z železno odzunaj prinetano šino, ki se postavi na ozko plat.
§• 8.
Kiidoixpravno posodje.
Izmed posod, s katerimi se ruda na dan vlači ali izpravlja, pripuščajo se preskusu in štemplju v rudarstvu rabljene trüge ali tačke, in pa rudarske brente (keble) v podobi valja, bečve ali stožca (keglja), če ustrezajo splošnim določilom, stoječim v §§. 1 in 2 in v prvem odstavku §fa 3.
Pri trugah (tačkah) ne sme največji izmed treh obmerov: dolžine in širine 11 a zgornjem robu in globokosti mere več nego trikrat večji od najmanjšega °Wera biti.
Pri rudarskih brentah dopušča se okrogel in obličast presek ter sme globo-{°st biti samo dvakrat tolika, kolikoršen je najmanjši premer, in večja ne sme biti.
t Zgornji rob rudovlačne posode mora ležati ves v eni in isti ravnini ter mora ,Jti opravljen z železjem, kakor pri skrinjastih merah.
§. 9.
Preskus in ineju dopuščenega pogreška.
Valjastim, skrinjastim in okvirastim meram se določa vsebina ali držina Se P ° ProP]Sih v navodilu danih račun iz premerjenih obmerov naredi. dkisto se tudi rudovlačnim posodam določuje, koliko vsaka drži, ako jim je Irosek pravokotje ali pa trapez (raznobok).
Koliko drzé rudovlačne posode, ki imajo kako drugo obliko, in pa nečkaste naj se določa sč suho polnitvijo in polnilo (grah ali turščico) mora stranka Jshrbeti. Ce je posodje železno in da ne pušča vode, lahko se tudi z vodo apolni, in določi.
Oštempljati se sme mera samo tedaj, ako ustreza določilom v prejšnjih paragrafih stoječim, in če po zgornjem načinu najdena prostorninska vsebina ne odstopa od dolžne vsebine čez 1 odstotek bodi na več ali na manj.
§• io.
Oštempljevanje.
Lesene valjaste mere se oštempljujejo prav tako kakor lesene otle ali posodne mere za suho blago z vžigom meroizkusnega Štemplja na vnanji ostenek in notranje dno, in z naudarom na 3 ali 4 mestih zgornjega kraja. Pti drugih lesenih merah, ki jim je zgornji (pri okvirnicah tudi doljnji) rob okovan sč šinami iz obročastega železja, treba je meroizkusni štempelj vžigati na vsaki stranski ploskvi tik železnih sin (pri okvirnih merah na obeh krajih).
Železnim meram se štempelj naudarja na vnanji steni tako, kakor je pisano na konci §fa 1 in pa na 3 ali 4 mestih gornjega (pri okvirnih merah tudi) doljnjega kraja.
§. 11.
Meroizknsne pristojbine.
Kot meroizknsnina se zaračunja:
Za eno mero držečo po 1 H................
Ce mera več drži, za vsak hektoliter več po
Na Dunaji, dne 9. avgusta 1877.
C. kr. prvomcrska komisija :
Herr s. r.
A,
za preskus in štempljanje
30 kr. 10 „
J{.
za preskus brez štempljanja
15 kr.
5 „