Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Vse samo za volitve. Volitve so pač prilika, pri kateri pride narodna volja do veljave. Po dzidu volitev pa pridejo stranke več ali manj moone v narodno skupščino, kjer se potem dela državna politika. Zanimivo je dejstvo, da se po vseh krajih zelo zanimajo za volitve, 5e tudi so letos že ene bile. To kaže, da so ljudje, posebno še voliloi, politiono zavedni. Opaziti pa je, da na deželi ni povsod tiste zavestl, da se mora vsak udeležiti volitev, kakor je to po mestih. Zato razmeroma mesta po krivdi volilcev na deželi, ki ne gredo volit, dobijo več poslancev kot pa dežela. — Pa ne le med volilci, še bolj vlada med kandidati velLko zanimanje za volitve. Preveliko zaaimanje leh posebno v Beogradu je ustvarilo tudi celo vrsto kandidatov v vladnih strankah, ki seveda med seboj tekmujejo, da pridejo na listo. Zato se še zdaj niso pobotale razne skupine radikalov in Davidovičevcev. Tudi muslimani, ki so po ministru Spali* v vladi, niso zadovoljmi, ker jih radikali nič ne ščitijo, če tudd so vladni. Pa vse se prenese, samo da foo zmaga pri volitvah. — Na Slovenskem je opaziti veliko m živahno delovaaje SLS, ki bo in ki mora posebno se po teh volitvak (zakaj posebno še po teh volitva, bomo še povedaliih, priti najmanj tako močna, kot je bila do zdaj, zopet v Beograd. RadižeTci v Macedoniji — tepeni! Radičev nečak Pavle in še nekaj drugih se je peljalo z avtomobilom v Južno Srbijo in v Macedonijo na agitacijsko potovanje. Toda slabo se jim je godilo. Bili so tepeni, kamenjani in preganjani iz kraja v kraj, da niso imeli nobenega shoda. Koncno pa bi celo padli kmalu albanskim kacakom v roke. Mi obsojamo to postopanje, ki so ga »bili radičevci deležni v Južni Srbiji, 'ker državna oblast mora ščititi vsakega, kjerkoli je, če sam ne dela zdražbe. Na drugi straoi pa razumemo Srbe, ki jim prav nič ne diši Radičeva torba, v katero bi rad pobasal tudi srbskega kmeta in mu prinesel »dobrot«, kakor jih je hrvaškim ali sloveuskim. Radič bo zato z ono celodržavno kmetsko stranko, s katero bo šaril pri teh volitvah, na Srbskem slaibo odrezal. Enako tudi na Slovenskem. Na Hrvaškem bo gotovo tudi izgubil. Radičevei bodo torelj pri volitvah ne z batinami ali drugace — silno močno tepeni! Kralj in kraljica sta se že preselila na Bled. Naš Bled je v poletnem času ne le ikraljevo bivališče, ampak je tudi kraj, kjer se urejuje majvišja državna politika. Na Bled prihajajo zato dan za dnevom državniki in politiki ter seveda tudi ministri. V DRUGIH DRŽAVAIT. Še vedno o dr. Koroščevi poti v Sofijo pišejo listi po širiri Evropi. Vedo pač, ikako velikega pomena bi bilo, ako bi se zbližali državi SHS in Bolgarov. Nevoljni so v Italiji in na Madžarskem, malo tudi na Grškem, ali zato pa so po drugod tega bolj veseli. Tudi Slovenci se veselimo tega zbližanja, posetmo še, ker ga je začel pripravljati ravno naš voditelj dr. Korošec. Obenem pa je to tudi znamenje, da je vpliv dr. Korošca izredno velik. Slovenski narod pa mu mora za njegovo veliko delo izkazati ponovno zaupanje pri prLhodnjih vdlitvah. Albanija bi se rada igrala; ker je majbna, pa misli, da so vse države tako otročje. Zdaj karajo to nebogljeno dete v skalnatih plenicah razne velike evropske države, pa ne najdejo pota, da bi je ukrotile, kajti Djuraškoviča še dozdaj niso izpustili iz zaporov in je zato spor še vedno odprt, meje pa so zaprte. Italija — strada! Po italijanskih mestih so našli nekega jutra velike plakate: »Duce (to je vojvoda Mussolini), daj kruha!« Mussolini je dal te plakate takoj strgati, ter išče krivce, ki so njegovi politični nasprotniki. Zaradi Mussolinijeve politike so Italijani letos zelo udarjeni. Tujcev nL, ki so milijone in milijone prinesli vsako leto na italijansko obalo, v kopališča in tudi sicer. Letos pa jih ni! Italijanska lira, ki tako skače, je povzročila hudo draginjo, da so ljudje res ubogi. Mussolmi ibo imel še hude ure. Njegova moč se zna v resnici zlomiti pri vprašanju — kruha. Kongres narodnih manjšin se bo vršil v mesecu avgustu v Ženevi. V posameznih državah žive razne manjše narodne sknpine, ki pa ne uživajo tistih državljanskih in marsikje niti ne obcečloveških pravic, ki jim predo. Pomislimo samo na naše Slovence v Italiji in na Koroškem, kaj da tmijo! Seveda se 'bodo tega kongresa udeležili tudi naši Slovenci iz Italije. Italija je pa proti in baje ne bode piistila slovensikili zastopnikov čez mejo. Tnrčija se bliža Jngoslarijji. Turoija, ki je z malim koncem še v Evropi, si tudi na Baikanu išče zvez in naiklonj€«nosti, zato je ponudila Jugoslaviji prav ugodne dogoTOre, pred vsem gcspodarskega značaja, da se proučijo in podpišejo. Za svetovno nadvlado. Do zdaj je Evropa vodila svetovno pOlitiko iin ;je imela glavni vpliv na vse po širnem svetu. Do tega je Evropa prišla posebno vsled svoje visoke kultuire in tudi vsled svojega bogastva. Po svetovni vojrai, ki pa je bila le evropska vojna, so druge države le obogatele. Pred vsemi pa seveda Združene države Sev. Amerike. Te pa hočejo ravno prevzeti zdej svetovno nadvlado. Zato so pošiljali svoje zrakoplovce, da so preleteli velikansko daljavo med Ameriko in Evropo ter hočejo ra^Tio potorn zrakoplovstva pokazali svojo moč in svojo voljo nadvladati ves svet. Dejansko so pa res že tudi njegovi gospodarji, saj jim je že pol sveta dolžen na dolarjih. In tako bo Evropa stopila v drugo vrsto, Amerika pa bo korakala naprej!